245. številka.
Ljubljana, v torek 25. oktobra 1898.
XXXI. leto.
liha]« vsak dan mve#er, iaimli nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman sa avitro-ogerike dežele aa vse leto 15 pld., zh pol leta 8 pld., za Četrt leta 4 gld., za leden mesna 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedeu mesec 1 gld. 10 kr. Za po&iljanje nadom rađana ae po 1 '^kr, na mesec, po 80 kr. na Četrt leta. — Za tuje dele le toliko vec, kolikor poštnina znaša. — Na naro^be, brez istodobne vpo&iljatve naroCuiue, se ne ozira. Za oznanila plačuje ae od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., trn ee oznanilo jedenkrat tiska, po b kr. če se dvakrat, in po 4 kr. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj te izvoli frankov ati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in upravDifitvoje na K oni i < i m tn trgu 6t. 12. Dpravniltvn naj as blagovolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Telefon 6t,
Deželnozborska volitev.
Volile i mestne skupine Kranj-Škofje loki bođo jutri volili evojega deželnega poslanca in npamo, da dajo nepozabnemu (ilobočniku njega vrednega naslednika.
Odločitev jim ne bo težka in prepričani smo, da zdrnžijo svoje glasove na kandidata narodne Stranke, g. ravnatelja Ivana Šubioa, čigar oseba jim je jamstvo, da dobe ž njim poslanca, za katerega jih bo lahko marsikateri okraj zav dal.
O osebi kandidata narodne stranke, o gosp. ravnatelja Šabicn, pač ni treba dele govoriti. Znan je volilom obeh mest, v obeh mestih uživa simpatije in spodtovanje in kar nič ne dvomimo, da mu volilci poverijo deželoozboraki mandat.
Todi z osebo njegovega protikandidata se nećemo baviti. Kdor ima tako malo čuta za dostojnost, da more glasovati za Koblarja, kogar ni sram, glasovati za tega človeka, tisti naj le gre svojo pot, zanj ne bo nikomur žal.
Koblarjeva kandidatura nas čisto nič ne zanima, pač pa nas zanimajo to kandidaturo spremljajoče okolnosti, kajti te svedočijo, da je katoliško-narodna stranka zopet na flagrantan način kršila ■pravno pogodbo.
Glasom spravne pogodLe bi katoliško-narodna stranka v tem okraja ne smela postaviti svojega kandidata. Oficijalno tega tudi ni storila, pač pa zahrbtno, kakor je že njena navada vselej, kadar javno ne more ali ne sme nastopiti.
.Slovenec" pravi včeraj, da o Koblarjevi kandidaturi ne ve dražega, kakor da je .Slov. List" poročal, da so neodvisni meščani v Kranju in Žkofjiloki ponudili Koblarja kandidaturo in da zato ne more biti res, da bi bil gosp dekan v Kranja rekel g. Subicu, da si je klerikalna stranka izbrala Svojim kandidatom Koblarja.
.Slovence vo* sklepanje je klasično. Zato, ker .Slovenec" pravi, da njemu ni bilo nič znano o kandidaturi Koblarjevi, zato ne more biti res, kar smo poročali o izreku gospoda dekana. Vzlic tema je res, in sta tega priči g. ravnatelj Šubic in gosp. dekan sam.
Sicer pa se ne bomo s .Slovencem" lovili za
besedo. Faktom je, da je Kcblar kandidat klerikalne stranke v Kranju in Škcfjiloki. Tisti „neodvisni meščani", ki so Koblarju .ponudili" kandi daturo, če se jim Koblar ni sam ponudil, so vsi sami klerikalci, jedro klerikalne stranke v Kranju in v Škofjiloki, in njim na čelu stoji duhovščina v obeh mestih. Ta klerikalna družba je za Koblarja opregla vso klerikalno organizacijo in deluje zanj z vso silo, a na pomoč jej je v nedeljo pribitel še kanonik Kalan.
.Slovenec" bi rad slepomišil. Natvezil bi rad svetu, da vodstvo klerikalne stranke v Ljubljani nič ne ve o tem, kar počenjajo zaupni možje te stranke in kar počenjajo pristaši stranke. Ta taktika je prozorna, a .Slovenec" se moti, ako mieli, da se bo kdo dal preslepiti. Ko se je sklepala spravna pogodba in je narodna stranka zahtevala, naj se vprašajo zaupni možje in volilci, tedaj je temu ugovarjala klerikalna stranka, češ, da je nepotrebno, ker so poslanci legitimovani, zavezati se v imenu vseh svojih pristašev in to je tudi obveljalo. Domnevali smo Že tedaj, da klerikalna stranka pri tem ni imela poštenih namenov, a da smo prav domnevali, to kaže postopanje vodstva in stranke pri dopolnilni volitvi za mesti Kranj in Žkofjoloko.
Klerikalna stranka ruje in dela že več tednov za Koblarja, vodstvo pa igra pri tem komedijo in se skriva za .neodvisnimi volilci". Za take komedije pa nismo dovzetni. Klerikalna stranka krši zvezo na vseh koncih in krajih. S svojim nastopom pri sedanji dopolnilni voltvi je dokazala, da smatra spravno pogodbo za popisan papir brez v rednosti. Nam tudi prav. Klin s klinom! Kakor klerikalna stranka postopa proti nam, tako bomo mi proti njej in bomo videli, kdo se bo zadnji smejal.
Za vseučilišče.
(Dalje.) IV.
Če je torej, dasi v skromnih potezah, izkazana z jedne strani nujna potreba, z druge pa popolnoma zadosten avditorij z rastočo tendenco, tedaj je treba nastopiti pota, koja drže do oživotvorjenja vseučilišča v Ljubljani.
Istina je, da razun za nekaj filozofičnih stolić, sedaj rrti i-ir.n za slovenska vseučilinka predavanja pripravljenih profesorjev ali docentov. Vsega dusev-nega kapitala tudi drugi, mnogo večji in v srečnejših razmerah živeči narodi niso imeli na razpolago, ko so se jeli resno baviti z vprašanjem svoje univerze. Tudi oni so si ga morali „ad hoc" šele odgojiti in sicer zlasti s pomočjo države, odnosno so si začetkom univerze pomagali s praktiki, ki niso še bili napravili vaeučiliške karijere.
Tako se mora pripravljati, odnosno pri četi tudi vseučilišče v Ljubljani. Naš narod, ki je v prejšnjih časih, ko je bil še nerazvit, dajal za italijanske in nemške univerze učiteljske moči, je tudi dandanes tembolj v stanu preskrbeti jih za svoje vseučiliške stolice. Sicer pa smo overjeni, pa bi na te stolice reflektirali tudi drugi učenjaki in si v ta namen prisvojili slovenski jezik, kakor vidimo, da mnogi Neslovenci dandanes zavzemajo rdlična javna mesta mej nami, priučivši se narodovemu jeziku.
Za bogoslovno fakulteto bi ne bilo niti že sedaj težko izbrati popolnoma sposobnih moči ; saj štejemo Slovenci zlasti za bogoslovne vede današnji dan po škofijskih semeniščih in izvun njih lepošte-vilo pravih in znanstveno tudi delujočih učenjakov. Sicer pa se po bogoslovnicah v Ljubljani, v Gorici, Mariboru in v Celovcu tudi slovenski predava, na ljubljanskem semenišču skoraj izključno, in je zategadelj tem manj ovire za slovenska predavanja v tej stroki na ljubljanski univerzi.
Pravoslovje so že I. 1849. predavali slovenski v Ljubljani in potem od 1. 1850. do 1854. na graški univerzi, mej drugimi tudi sloveči dr. Krainz. O izvedljivosti slovenskih pravoslovnih predavanj je bilo visoko c. kr. naučno ministerstvo tudi že leta 1870. prepričano, ker je po njegovem nasvetu Njega Veličanstvo milostno zaukazalo slovenska predavanja o predmetih jndicialnega državnega izpita na Karlo-Francovi univerzi v Gradcu in je v ta namen vlada postavila v budget znesek 3600 gld., kojega pa tedanja, našemu narodu naspretna večina finančnega od*: ka in poslanske zbornice ni potrdila.
Nobene dvojbe pa ne more biti, da imamo zlasti dandanes v našem pravniškem stanu praktičnih strokovnjakov, ki bi lehko  imeli predavanja
JLISTEK.
Kmetje.
(Ruski spisal Anton Čehov.) (Dalje.) Vili.
Župnijska cerkev je bila šest ur oddaljena, v Kosgorovi; hodili so vanjo samo, kadar so morali, — na krst, k poroki ali k zadušnici; sicer so hodili molit čez reko. Ob nedeljah so si oblačile deklice ob lepem vremenu krasna krila in krdeloma so hodile k službi božji; in milina jih je bilo pogledati kako so hitele v rdečih, žoltih in zelenih oblekah po travnika. Ob grdem vremena je sedelo vse doma. Baš so se pripravljali v soseski s postom in molitvami na obhajilo. Kdor ni mogel držati velikega posta do konca, je plačal petnajst kopejk popa, ki se je oglasil pri vsaki hiši.
Stari Osip ni veroval v Boga, no da, ker ni nikdar nanj mislil. Pripoznaval je nadnaravne stvari, a mislil si je, za to se brigajo samo babe; in ako si mu govoril o veri in čudežih in mu zastavil kako prašanje, je menil, v zadregi se praskajoč: ■ »K. kdo bi vse vedeli* ,
Babica je verovala, a nekako nejasno; v njeni
glavi se je vse medo; kadar je baš premišljala o grehu, smrti in večnem vzveličanju, so jo osvojile nenadoma misli na bedo in potrebo, in ničesar več ni vedela. Moliti ni znala; ko se je spravljala zvečer spat in je klečala pred ikono, je šepetala: „Kazanska mamka božja! Smolenska mamka božja! Mamka božja s tremi rokami!"
Marja in Tekla sta se križali, postili se vsako leto, a umeli nista ničesar. Otroci se niso učili moliti, nikdo jim ni govoril o Bogu; vadili jih niso nikakih zapovedij in prepovedovali so jim le kršiti post. V drugih rodbina je bilo podobno; malokdo je veroval, malokdo kaj razumel. Pri tem pa so ljubili vsi sveto pismo, ljubili je iskreno, pobožno; in vender je bila to knjiga, katere ni znal nobeden čitati, in zato, ker jo je Olga Časi čitala, so njo in Sašo vikali.
Olga je romala o cerkvenih praznikih in so-praznikih često v sosednje vasi in v okrajno mesto, kjer je bilo dvoje samostanov in sedemindvajset cerkva. Na božji poti je bila vsa raztresena, pogosto je pozab.Ia vse svoje družine in šele, ko se je vrnila, se je razveselila najdši doma moža in otroka. Potem se je pač nasmehnila in dejala vsa žareča: „Gospod me je obdarili"
Kar se je godilo v vasi, jo je navdajalo s studom in žalostjo. Na Elijevo so pili, na Marijino vnebovzetje so pili, na Križevo so pili. Mariji na čast je bil v Žukovem. velik občinski praznik, — o tej priliki so pili mužiki tri dni, zapili petdeset rnbljev občinskega denarja in so Se potem zbirali po vseh hišah za vodko. Prvi dan so zaklali Čikil-djevi koštruna in ga jedli zjutraj, opoldan in zvečer; jedli so naravnost nezmerno, in potem so vstajali otroci se ponoči ter si hodili trgat mesa. Kirjak je bil vse tri dni grozno pijan; zapil je celo kapo in Škornje in pretepal Marjo tako, da so jo morali z vodo polivati. In naposled so bili vsi pobiti in potrti.
Sploh pa so imeli jedenkrat v Žukovem, v .Strežajskem", res versko svečanost. To je bilo v avgustu, ko so nosili božjo pomočnico od sela do Bela po vseh dvorcih.
Vreme je bilo tiho in mižavo. Deklice so se bile napotile že na vse zgodaj v svetlih pražnjih oblekah podobi nasproti, in zvečer so jo prinesle v sprevodu s petjem v vas, dočim je zvonilo onkraj reke tr;krat z vsemi ob jednem. Ogromua množica ljudij iz vasi in tujcev je preplavila cesto; bruse in trašč, prah in prerivanje povsod'. Stari, babica,
prave znanstvene vrednosti v slovenskem jezika In najnujnejša so taka predavanja za predmete drugega in tretjega državnega izpita, ker se na njih podlagi vrši vsakdanja pravosodna in upravna praksa Tem predavanjem bi pač bili kos mnogi naših priznano vrlih praktikov, katerim bi sa moralo le nekoliko časa in prilike dati, da, če treba, tudi na znnaj i znanstvenimi deli dokažejo svojo sposobnost, kakor se to navadno zahteva od kandidatov za docenture.
Z ostrojbo bogoslovne fakultete in označenega dela pravoslovne fakultete naj bi se v Ljubljani najprej začelo in ta začetek bi ne bil težak. Treba le častnega poziva ter nekoliko g.notne podpore in uverjeni smo, da ne ostane brez odziva in uspeha.
Težavnejše vprašanje je vsekakor zastran učnih moči na pravoslavni fikulteti za prva štiri (tri) semestre, ker so naši domaći prakt ki seveda ne morejo intenzivno baviti s s'arim in zgodovinskim pravom. Isto tako bi za prvi čas delala težave mo-droslovaa : iku'r-ra s svnjimi raznovrstnimi stolicami, dasi že s^daj nekaj naših, slovenščine zrnožuih rojakov deluje na modroslovnih atolicah v Gradcu, na Dunaju in v luomostu.
Vendar pa nas ne skibi, da bi se tudi ta tež-koča ne dala s č «sow pri ljuol unski univerzi pre magat, ali da bi se za prvi čas ne mogle stvari urediti primerno potrebam u«.aega naroda.
Tudi za slučaj, če naj  bi se na ljubljanski univerzi predavalo izkhučuo slovenski, si visoka dr žavna uprava iz našega in drug- ga — zlasti hrvatskega,  deškega iu  poljskega — inteligentnega naraščaja lehko priskrbi  dovolj   sposobuih. docentov iu prt fesi rjev. To se zgodi, ako visoka vlada zagotovi pl i met UO podporo talentom ki hočejo svojo vse-učiliško omiko » gotovih strokah popoluiti iu izvršiti, da morejo potem na Ijubij m.skem vseučilišču docirati. Goto\o se najdejo taksni mo je ia gotovo denar v te namene ne bo zapravljal. Tako jo ravnala visoka vlada I   1848.   ko je hotela univerze reformirati, a ji je manjkalo  spodobi h u'njh moći; zato je nad 400 nadarjenih m« ž z ustanovami poslala na unanje univerza, da so si popolnih strokovno znanje in se pripravljali za vseučiii-jka prelivanja v domovini. Tako — z ustanovami — hoče visoka naučna uprava pridobiti tudi sedaj za novo vseučilišče na Moravsketn  potrebno  učno o-objo.   Istotako je v prosp^-h ustanovitve ljubljanskega vseučilišča deželni zbor kr njaki glasom  Igoraj  pnd 2 c) navedenega sklepi določil dve ustanovi  po 800 gld.,  k;>teri je deželni odbor leros  tu li ie  podelil jednemu ,sub au p.oiis Imperaforis" promo/irauemu   pravniku in jednemu nadarj -t.oerau doktorju modroal jvja.
Vdano prosimo in aa nadejamo, da visoko c kr. minister-rvo za bogočasfje in uauk po v.re i3t.o blagonaklonjencst tud; projektu ljubljanske univerze in jo začne koj pripravljati z ustanovami za naša nadarjene doktore. VVučdisča v Ljubljani boda ta t osek dr/, i vi z obilo imi obrestmi vračalo, saj ji bode d.ij i i . znanstvenih in praktičnih delavcev, saj Loda ku't tirno ognjišče, ki bode svoje gorke žarka pošiljalo daleč p o avstrijskem jugu in dajao duševno ter materijalno hrano, zlasti našemu, v bojih za A / s rij o oslabelemu narodni
Lirjak — vsi so iztezali rrdie proti kipu, gledali ga s hlepeči mi očmi in kl o<iIi p laka je I .Ziščituica, matuška, z.ličil nica I"4
Bilo je, kakor da ae jim je nenadoma zj~s i.ilo, da niso šs podrti vsi mostovi mej nebom in zemljo, da se niso bogatci in mogočniki še vsega polastili, da je še nekje  pribežališče pred aramo tenkem in pritiskom gospode,   pred  neznosno bedo in pred j^rozovitostjo vodke . . .
„Ziščitniea,   matjuikaIa   je   vzdihala Marja , Matjuška, mitjuška!*
Ko pa je bila s.ečatiost končana, so odnesli kip uapraj, iu vse je šlo zopet po starem. Iz trak tirja so odmevali zopet surovi, pijani glasovi.
Smrti so ae bali samo bogati  muž.ki,  ki so bdi tem iaiovitejši, čim n.anj so verovali v Boga in so dejali o vsaki priliki za sveče in maše samo iz strahu, da se ne bi morali ločiti od tega sveta Siromaki ee je niso bali. Staremu in babici so go voriii odkrito v obraz, da sta žs dovolj dolgo živela č^s bi bil, da se spravita. Brez ovinkov so se tud pogovarjali s T-klo v Nikolajevi navzočnost, da bo njen mož  vojaščine oproščen in da pride domov, k.vkor hitro N.kolaj umre.   Marja končno pa ne le da se ti smrti bala, temveč obžalovala j2 celo, da je še vedno ni, in zmerom se je veselila, kadar j
e kako dote umrlo. vDa!je prih.) | pri nab prijateljstvo Rusije.
Nikakor si ne prikrivamo tuđi dragih velikih stroškov,  katere provaroča državi ustanovitev in
vzdrževanje vseučilišč. Vendar pa ž a, če as apoŠte-vajo zgoraj označene okolnosti, mora biti jasno, da izdatki za vseučilišče v Ljubljani bi bili v dejanski potrebi utemeljeni in kar najbolje naložen kapital. Kakor je velike isdatke narekovala potreba najmlajšega vseučilišča v Črnovicah, tako in, smelo trdimo, ie veliko in neprimerno bolj bi jih opravičevala univerza v Ljubljani, in to ne samo glede na po* trebo, temuč tudi na uspeha Morebiti nam jo treba v tem oziru le toliko omenjati, da se univeria v Ćrnovicab vzdržuje poglavitno le za deželane bukovičke, zakaj izmej 350 slušateljev jih je bilo I. 1894, nad tri četrtinke, namreč 267, samo iz Bukovine. Ljubljanska univerza pa ne bi služila samo Kranjski krono vini, ki je neznatno manjša od buko-vinske, a je leta 1894. vzlic najneugodnejšim razmeram imela 16i visokošolcev, temuč specifično vsem šesterim sosednjim kronovinam, zlasti pa vaemu slovenskemu in tosfranskemu hrvatskemu narodu, loja naioda, različno od večjega dela narodnosti na črnoviški univerzi, nimata nobene univerze v svoji sredi, najmanj pa visokošolskih predavanj v svojem jeziku.
Bodoče državne izdatke za ljubljansko vseučilišče je pa znatno olajšala dežela kranjska, zagoto-vivši k ustanovnim stroškon jedno četrtmi-i j o na , kakor kaže začetkom navedeni sklep njenega zastopa. Dežela, ki je pred 15 leti slovesno praznovala še stoletnico svoje zveze z državo, šestoletuico svojega, neštetokrat z gmotnimi in krvnimi žrtvami odičenega patriotizma, šeststoletnico svoje resnično neomahljive udanosti do najstarše dinastije v Evropi, ta dežela, ki je sedaj položila na oltar prosvete nerazmerno velik denarni dar, pač gotovo zasluži pose ono in dejansko pozornost visoke državne uprave ruvuo pri vseučiliškein vprašanju ! (Dalje prih.)
V IJiihl|t*iil, 25. oktobra. Nor Gcsslerjev klobuk Radi dejstva, da so motali nekateri rezervisti, oglasivši se pri vojaškem kontrolnem shodu z besedico „zde!* (tukaj) mesto z nemškim ,hier", se je vnela po nemških in čeških listih ostra debata. Nemški lisfi odobravajo, da 80 bili rezervisti rali „provokatorske" (!) besede vrženi v ječo ter da so jih celo »ko-
vali v želez;e. Čehi, oglasivši se v materinskem, slovanskeoa jeziku, so postali baje nevarni nemški „armadni šprahi", disciplini in zlotnek vedi komu še van. Nemški listi hvalijo zategadelj vojneg* ministra Krieghammerja, ker je zavrnil češko posl. deputacijo s trditvijo, da je rezervist na kontrolnem shodu aktiven vojak, ki se mora posluževati armadnega nemškega jezika. Krieghammer pa je pozabil, da imamo v Avstriji poleg „armadnega" jezika tudi pol kovne jezike, katere mora znati vsak oficir. Pri čeških polkih je polkovni jezik če-sčina, pri madjarskih raadjarščina, pri slovenskih slovenščina, itd. Dotični oficir bi torej moral biti ttdovoJjea z oglasom „zde", ker so bili rezervisti Č^hi in j« moral tedaj i cficir znati češki. Armadni jezik ima veljavo lepri poveljevanju čet, v občevanju častnikov in vojakov pa morajo osti t i dovoljeni polkovni jeziki. Nunski „hier" se ne sme povzdigniti po zaslugi nekaterih nestrpnežev do časti novega Gtssierjevega klobuka — piše „Poli ti k" —, in slovanski poslanci morajo skrbeti, da ne pride nikomur več na misel, prepovedovati oglaševanje vojakov z „zde" ali Btukaj". Jednakopravnost slovanskih jezikov se mora priboriti na vseh p iljih javnega življenja, torej tudi po kasarnah. Ako bodo poslanci v tem nečuvenom slučaju popustljivi in neodločni, potem se more celo zgod:ti, da bo slovanskim vojakom sploh prepovedano, govoriti ali pisati v materinskem jezika!
Grof Muravijev na Dunaju. Ruski zunanji minister je imel pri našem cesarju dolgo avdijenco ter z grofom Goluchovvskim dve dolgotrajni konferenci. Muravijevu na Čast so bili dineji pri grofu Goluchovvskem, pri avstrijskem poslaniku v Peter-burgu, sedaj na Dunaju bivajočem princu Liechten-steinu in pri ruskem poslaniku grofu Kapnistu. Kaj se je razpravljalo pri avdijenci in na konferencah, seveda ni znano. Splošno pa se sodi, da sta bila predlog glede razoroženja in razmere na Kreti glavni točki razgovorov. Tudi politika na Balkana je prišla na vrsto. Vsekakor kaže ves sprejem, kateri je doživel grof Muravijev na Dunaja, kako zelo se ceni
Zadnje otomanake dat* na Kreti zapasti otok — kakor je sporočil Sakir pala admiralom —-dne 31. t. m. Mej tem organizirajo admirali provi-sorično nprs vo otoka, ki ostane Se nekaj časa v njihovih rokah. Admirale bo podpirala administra-oijska komisija in možno je, da bode krščanski eksekativni komite fangiral kot izvršujoči organ admiralov. Bivši predsednik narodna skupščine, dr. Sphakanaki bo menda imenovan upravnim komisarjem v notranjem delu otoka Obreini kraji pa ostanejo pod nadzorstvom admiralov.
Fasoda    Angleški plavi knjigi glede Paš ode je sledila ramena francoska knjiga.   DoČim je zavzemal Salisburv stališče,  da je o tem vprašanju vsaka discusija izključena, zahteva Francija, da se začno pogajanja, češ, le tem potom se mora doseči sporazumljenje. Zahtevo, da se mora Francija bres nadaljnega disputiranja umakniti is Fašode, mora francoska vlada zavrniti.  Francoz Marchand je bil s svojo ekspedicijo že 10. julija v Fatodi, dočim je dospel Anglež Sirdar šele po 2. septembra, t. j. po zmagoviti bitki pri Omdnrmanu.   Na to se sklicuje francoski kolonijalni minister Delcasse* ter zahteva regulacijo meje ob Konga in Spodnjem Ubanghija. Francija se umakne le proti odškodnini, na ukaz Anglije pa nikakor ne.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25 oktobra
— (.Tukaj!) Včeraj se je vršil v Ribnici kontrolni shod. Ko se je neki rezervnik oglasil s ,tukaj" namesto s .hier", — dal ga je kontrolni shod vodeči stotnik po žandarjih aretovati. Proti občinskemu poverjeniku, kateri je proti takemu postopanju protestoval, obnašal se je dotični stotnik skrajno oblastno. Občinski zastop je takoj telegrhfično pri kornem povelj ništvu zahteval, naj se aretovanec izpusti. To so zares krasne razmere, v katerih živimo! To je jednakopravnost; katero nam jamči čleu 19. drž. osnovnih zakonov, da Slovenec, v svoji domovini, na svoji slovenski zemlji mora v ječo, ker se je predrzni!, ziniti slovensko besedo.
— (Iz dežja pod kap.) V parlamentarnih krogih se govori, da poitane višjesodui predsednik grof Gleispach senatni predsednik pri najvišjem sodiš'u, na Gleispachovo mesto pa da pride zadrški višjeaodni predsednik Gertscher.
— „ 1 Zveza slovenskih pevskih društev") naznanja, da bode glavna skupščina dne 20. nov. t 1. ob 8. uri popoludne v prostorih .Glasbene Matice". Ona pevska društva, katera še niso prijavila svojega pristopa k zvezi, naj to nemudoma store in naj določijo odposlance za glavno skupščino.
— (Gospodinjska šola v Ljubljani.) Po ne'jubi pomoti izostalo je v imeniku letnega poročila .Gospodinjske šoleu ime ustanovnice bi. gospa M Levic 111 ko ve, dež. sodišča predsednika soproge, z doneskom 5 gld. Č. g. Ivan Gajezda c. kr. prof. vplačal je članarina 2 gld., gdč. A. Gnjezda 1 gld. — Odbor „Gospodinjske šole".
— (Pobegnil je) Šolski učenec petega razreda V. K. je bil v soboto v šoli kaznovan z zaporom, ker ni imel domaće naloge in ker tu«li ni nič znal. Trmasti fantič jo je zmagonosno že ob desetih pobasal domov. A zmotil se je. Jedva je prišel domov, že s» je moral obrniti in iti nazaj v šolo. Sredi Poljskih ulic pa se je fant ustavil in ni hotel na noben način naprej. Gospodinja ga ie ,*o brez uspešnem opominjanju pustila in šla suma v šolo, da govori z učiteljem. Iz šole pnšedši ni našla fanta več na prejšnjem mestu. Sta je domov in p sala starišem kako in kaj Na večer dobi telegrafi'1:0 poročilo iz Logatca, da je fantič tja prišel in da ga bodo s prvim vlakom nazaj pripeljali. Res se je moral begun vrniti v Ljubljano. Fant je šel trideset kilometrov daleč peš in hodil le sedem ur, dasi je jedva jednajst let star.
— (Predrzni tatovi.) Včeraj popoldne uti-hotapil se je tat v podstreho hiše št. 4 na Dolenjski cesti in ulomil v stanovanje branjevca Fr. V e v e r j a, kateremu je stri v omaro in mu vkra-del 110 gld. V noči od 23. na 24. t. m. prišel je tat tudi v stanovanje gospe Trček na Radeckega cesti št. L. k jar pa je bil prepoden.
— (Ukraden voz.) Hlapcu Urb. Rechper-gerju pri Druškoviču na Dunajski cesti ukradel je nekdo z dvorišča ročni voziček vreden okoli 20 gld. Voz je imel pobarvana kolesa.
— (Velika repa) Pretočeni teden prinesel je nekdo iz Žabnice pri Škofjiloki veliko repo, ki tehta 3V« />'.'/. Splošno so letošnji pridelki zelo obilni.
— (Iz Škofje Loke) se nam piše: Pri nas imamo prav živahno volilno gibanje. Domači kaplani brusijo pete in letajo od hiše do hiše agitovat za Koblarja    Kako ti ljudje ščujejo, o tem nimate
I pojma.  V nedeljo so zbobnali vse, kar je pri nas
klerikalnega, na shod, na kateri je prišel seveda tndi Koblar. Shod ne je vršil seveda pri zapitih vratih, j Tndi kanonika Kalana smo videli ta dan v Loki. Naši klerikalci ho dobili sakars od zunaj. Kaplani, ki imajo tn kake sveze, pisarijo na vas strani in j rote volilce naj glasujejo za Koblarja. Najžalostnejšo i nlogo igrajo nekateri mali posestniki, ki na Karlovci in po Novem trga razgrajajo in apijejo, da se mora > kaj doseči za Škof jo Loko, na drngi strani pa ne I uvidijo, da bi Koblar za naie mesto ne mogel čisto nič doseči, saj pravi sam, da bi ne pristopil nobeni J stranki in bi bil torej popolnoma osamljen v dež. s boru in brez viake zveze.
— (Is Kranja) se nam piše:  Kakor smo izvedeli, širi se po Ljubljani in tudi pri nas neresnična vest, da spieuje one lažnjive članke o naših domačih   razmerah   v   .Slovenskem Listu" nekdo izmej atarejših tukajšnjih gg. profesorjev. Kaj takega more trdili  le   kdo,   ki  ne pozna niti do tičnega g. profesorja, niti tukajšnjih odnošajev. Ker so nam razmere  popolnem znane,  moramo resnici na ljubo konštatovati, da je to sumničenje do osla neosnovano, neopravičeno, morda nalašč izmišljeno. Kdor pozna odkriti  soačaj dotičnoga g. profenorja, itak ve, da on sploh ni v stanu, kaj tac<~ga peiiii-nega napisati.   Radi   onih tedaj, ki ne poznajo g. profesorja in ga   vsled   tega morda ne vede natol-cujejo, smatrali emo za svojo dolžnost, v obrambo po krivičnem obrekovun«ga moža napisati lete vrstice. Da hi dobili le še već tako značajnih in de lavnih profesorjev na naš zavod 1
— (Pomilosčenje) Cesar je zaradi umora avoje matere na smrt obsojenega Franca Burg^rja iz Zg. Pirnič pomilostil, najvišje sodišče pa je kazen premenilo v dosmrtno ječo
— (Povodenj.) Iz M e n u š a se nam piše: Polje mej Domžalami, Trzinom, Črnučami bilo je te dni popolnoma pod vodo, a nuj bolj prizadeta je bila občina Ihan. Tu je voda stare slabeje kolibe k - r odnašala, valed česar je bilo županstvo prisiljeno brzojavno pomoč prositi pri deželni vladi. Govorilo se jo že, da dospe semkaj v pomoč oddelek pijo nirjev. koji so pa izostali, ker se je voda nekoliko odtekla. Največjo škoio trpijo mlini, koj h je tu v izobilju na desnem bregu Bistrice. Bistrica je mrareč bregove odnesla ter se razlila po travnikih. Sedaj morajo, dokler se zopet nova struga ne napravi, mirovati mlini (Majdičev, Staretov, Nastranov). Pri popravljanja potrebujeio se samo težaki, a mlinarji počivajo brez zaslužka. Upajmo pa, da se bodo dela, koj* vodi g Feliks Stare, čimprej končala.
— (Postne zadeve) P>se se nam: S I. ja-nnvarjem 18U9 leta pe bodo poštni uradi na deželi deloma reorganizovali. Tedaj se bode namreč vsem poštnim uradom nakazala mesečna plača naprej ; poš arj', kateri eami opravljajo poštno službo, se bodo nastavili z dekretom, tudi nj.huva plača se bode od 1 julija 1899 naprej za nekaj odstotkov izboljšala. Vsem nteraričnim poštnim uradom boda dovoljen nedeljski in praznički počitek v toliko, da se Lode uradovalo le dopoludne in končno so je priznala veem poštarjem in poštnim odpravnikom obojega spola jnbilejska epouiinHlia kolajna. Te kon cesije so le deloma uresničile naše dolgoletne nade. Obžalujemo pa, da se ni oziralo jednako na vse poštne sloje, pos-bno ne na one poštarja kateri veh d zasebnih opravil ne načelujejo osebno svojim poštnim uradom, ampak morajo na lastne atrcške iu lastno odgovornost vzdržavati izkušeno poštno osohje, in da bo je na ubogo poštne odpravitelje, te največje trpine pri poštnem zavodu, popolnoma po zabilo Žalostno) Gospode poslance toplo prosimo, da store vse možne korake, da se odpomorn temu nedostatku; saj imajo gori označeni poštarji in poštni odpravitelji jednake, da, še večje dolžnosti, toraj Daj h« jim pripozna tudi jednake pravice.
* (Kuga na Dunaju.) Zdravnik dr. Milller, ki je zdravil za kugo umrlega slugo BoiiŠa ter ga dejal sv.m v rakev, ae je tudi okužil ter umrl Dr. Miiller je Ael luni v Indijo, kjer je divjala najhujša kuga ter se bavil vsaj s 1000 okuženci. A nudi se mu ui pripetila nobena nesreča, v javni dunajski bolnici pa jo inoral umreti. Dr. Milller je dobro vedel kaj ga čaka ter je delal tekom svoje kratke bolezni hm zapiske. Ko bo ga sprevideli, je ostal duhovnik v predsobi. Hostijo je nesla dr. Miillerju sestra usmiljenka in bolnik jo je vzel sam. Pred smrtjo je narekoval pokojnik usmiljenki še razna pisma. Usmiljenka je narekovala tista pisma skozi vrata drugi usmiljenki v sosednji sobi in te prepise šele so odposlali. A tudi te so prej razkužili. Dr. Muller je bil pokopan v ponedeljek cb 6. uri zjutraj.
• (Svetlovideo.) V „Zei tseb rif t fttr Špiriti s m u s" št. 40 se čita, da živi v bližini Sode-rasena krnel kakih 70 do 80 let star. Starec je ne./.obrazen, le za silo zna brati in pisati. Vender ima to posebnost, da je časih nagloma tako na-dihnen, da ve povedati prihodnje zgodbe z veliko natančnostjo. Bilo je v soboto popoldne 3. septembra t. L, ko je stal z več osebami pred svojo hišo v pogovoru. Zdajci prekine pogovor, stermi proti nebu in ne odgovori na vse ogovore. Po preteku nekaj minut se „vzbudi", globoko dihne ter reče: „Oj, kako grdo t" Ko ga zdaj navzočniki vprašajo, odgovori: »Danes osem dnij zvemo
nekaj novega od jnga. Tam bode zabodena neka gospa.' IVibodujo soboto je dospela novica o umoru cesirice avstrijske Elizabete. Starec je zopet prorokoval, da še pred koncem tega leta s strašnim pokom ubijejo jed nega najmogočnejših tega sveta.* Mi pa pravimo: ,Chi vivra, vedra!'
* (Nesreča na morju blizu Malega Lošinja) Lloydov parnik „Selene" je zapusti 18. t. m. ob 11. uri ponoči 'L uler. ob 2. uri zjutraj se je vehki parnik nakrat jako putresel, obstal ter se nagnil postrani. Ljudje so bili v silnem strahu. B 11 je gosta megla in burja je brila neusmiljeno. Okoli 11. ure dopoludne bh je približal na razna znamenja „Selene" neki italijanski parnik. Ker pa so Italijani zahtevali 10 000 frankov za rešitev, so častniki „Selene" odklonili i<;al jansko pomoč ter odpluli v čolnih na suho ter ondi t • degiali rali za pomoč. Sele po 13 strašnih nrah je rešil paruik „Niobe' ponesrečence. Paruik „Selene" pa so potegnili s f-kale šele predvč^rajSnim. Najznačilnejše pri vsem dogodku je postopanje Ituhjanov, ki ao ponujali pomoč in rešitev le za denar! FsJI
Darila •
Uredništvu našega lista so poslali Za družbo sv Cirila in Metoda : Gospod Ivan Kazboršek, trgovec v Štnartuem pri Litiji 10 kron, radi povolju«-'ga izida proti njemu naperjene krivične tožb«. — G Knstian Hodnik v Ilirski Bistrici 10 kron, nabrane pri g Pečku v Trnovem v vbseli družbi o priliki predodbodmee g. nadočitelja Josipa Kostanjevca, z geslom: Ko se poslavljaš Ti od nas i z 13 strišk** doline — Delaj le Ae naprej v blaginjo naroda i domovine! — Skupaj 2 0 kron. — Ž'veli redoljubni darovalci in daro valke in njih nasledniki!
Za Prešernov spomenik v Ljubljani: G. Stanko Pir na t, notar v Mokronogu 2 0 kron. — G. Ivan Razboršek, trgovec v Šcnartnem pri Li tiji 10 kron (i istega povoda, kakor zgoraj.) — G. Vekoslav Ura brijati v Jaršah 7 kron. nabral v veseli družbi v župauovi gostilni v D^bu pri odbodoici gdčne. JReg; ne. — Skupaj 3 7 kron. — Živeli  rodoljubni darovalci in njib posnemovalci!
Bji ji ievn ost*
— .Slov euka1 Glasilo slovenskega žsnstva. Vsebina 22 zvezka je ta le:  Vida: Pesmi — pesem.
— „Z" : Sličice. — Mlinca II. : Cvetličarka — tešem. — Grof Lev Tolstoj.   —   Desimira : Obljuba
— pesem.   —   Marca 11.:   Žensko   vprašanje. — Kristina: Jednakost, fresem. — Severin: Najzn:irne nitejši slovanski skladatelji 111. Smetana. — Marica II. :    Pr»ja1 t-lj-ka   p:nma uredništvu „Slovenke". — Književnost in umetnost. — Razno. — Doma.
— Iz ves tj a muzejskega društva za Kranj sko. Vsebina 4. z^i.ska: 1. Dr. Fr. Kos: Iz Zgodovine Jugoslovanov v Sestura stoletju po Kr. 2. F. Kovačič: Rimski roramji iz slovenskih d^žel. 3. Janko Bole: Iz Schon'ebnovih sspritknv o kranjskem plemstvo. 4. A. Koblar: Čepav je Žumberk? Mali zapiski: 1. K.: Krst Turkov v Ljubljani. 2. K: Rim sko grobišče v Ljubljani. 3. K.: Emona • Ljubljana. 4. V. S.: Fiirstbschif Martin Hrenner. 5. K.: Včstnik slovanskih starožitnosii. (i. Fr. K.: J. F. Boh mer, regesta imperii VI-
Talefonibna in brzojavna poročita
Dunaj 2 5. oktobra. Slovanska kršč -narodna tvega je izdal* komunike, v katerem pravi, da je po daljšem posvetovanju o politi nem položaju  sklenila  naslednjo resolucijo:
I. Zveza pooblašča svoje klubove Člene, kateri so Členi nagodbi nega odseka, da glasujejo za prestop v specijalno debato in za volitev dotičnih pododsekov; 2. Zveza izjavlja, da ostane v sedanji večini in pričakuje od te, da bo nje opravičene in nujne zahteve krepko podpirala.
Dunaj 25. oktobra V današnji seji po slanske zbornice je ministerski predsednik grof Thun odgovoril na interpelacijo glede kuge. Pojasnil je, kBJ je vlada ukrenila, da prepreči razširjenje kuge in se odločno izrekel proti zahtevi, naj se ustavro vsi bakterijolegičui eksperimenti, češ, bakterijologija je pripomogla k znamenitemu razvoju medicine in so nje uspehi že tisočim rešili življenja. Gregorig je zahteval, naj se o tem odgovoiu otvori dtb.ta, kateri predlog je bil sprejet. Po rešitvi neka terih predlogov glede podpore po ujmah in po vodnjih oškodovanim okrajem se je dognali razprava o budgetaem provizoriju za letošnje leto. Generalni govornik cjutra, H o f m a n • Wellenhof, katerega ni nihče poslušal, je premleval stare cTarke „Gra2er Tagblatta". Govoril je tudi o „Slovenskem Narodu", o vseučilišču, o nadsodišču in še o množin druzih rečeh, zatrjujoč, da Nemci nasprotujejo vseučilišču v Ljubljani >g Ij  iz stvarnih razlogov.
II. frnau VVelleuhof je svoje Dtr'ano frazovito
besedičenje zaključil z zagotovilom, da se Nemci na noben način ne uklonijo.
Dunaj 25. oktobra. Generalni govornik pro, dr. Herold je dokazal, kako nečuvene predpravice uživa  nemška manjšina v državi. Nemci se zavedajo,  da je njih  posest silna krivica Slovanom  in  zato vidijo povsod strahove.   Vsaki slovanski  zahtevi se upirajo in vedno pravijo, da iz stvarnih razlogov. Hof man Wellenhof je  povedal, da so iz stvarnih razlogov proti vseučilišču v Ljubljani, Lecher pravi, da iz stvarnih razlogov nasprotuje nagodbi, dasi je niti prečital ni.   Tudi  pri slo venski gimnaziji v Celju  so Nemci   rekli, da jej nasprotujejo  iz  Btvarnih  razlogov, d -črn Čehi trpe v izključno čeških Kral. Vinohradih nemško gimnazijo.  Nemška stvarnost je puhla fraza.   Govornik  se je potem bavil z Badeni-jem, rekši,  naj že o Badeniju kdo misli kar hoče, imel je veliko in srečno misel, utrditi za boj za nagodbo moč avstrijskega p.rlaineuta z dvema sredstvi, z ratštrjeujem volilne pravice in porazumljeujtm mej Čehi iu Nemci. Kdor trdi, da so Čehi  dobili  jezikovne naredbe za to, da glasujejo za nagodbo, ta obrekuje LU duiija in Č^he  na  infamen način. Tragična krivda Badenijeva  pa  je bila,   da jezikovnih naredb ui razglasil pred državuozborsknni vo litvami. Opustil je to, da bi nemški napredni stranki   ne   škodoval ,   katere   obz ruosti ta stranka ni bila  vredna.   Zaradi tega,   ker je češki narod postal del žen majhnega dela svo jih pravic, uprizorili so Nemci proti njemu tako strasten,   silovit   boj, da so moraji mgovi za stopuiki   opustiti  vse  obzire.  —  Tu je Da-szyn.ski nekaj   vmes zaklieal,  kar je dalo povod hrupnemu prizoru    Poljaki so na Da SCVflSkega kričali: Fejl Sram Ves b lo! Proč od nas! Dastvnaki je odgovarjal, a ui ga bilo razumtti.    Ko se  je polegel hrup, je rekel Herold:   Če mislite, gospod Daszjusld, da je lepo,   biti hlapec obstrukcije, slobodno Vam; mi  ne bomo nikdar pomagali, da bi se zatiral kak narod, lleiold govori se.
Dunaj 25. oktobra. Prihodnja seja poslanske zbornice bo v Četrtek.
Dunaj 25 ( kttbra. Poslance V Pfei fer praznuje dam s 251etnico, odkar je drž. poslanec. Slovenski poslanci prirede danes njemu na čast banket.
Dunaj 25. oktobra. Obolela Alb. Pecha se počuti jako slabo. Ob 8. uri zjutraj so pri njej konstatovali 40° tempt rt ture. Zdravniki sodijo, da ne okreva, ako je ne resi zdravilni serum, katerega so jej injicirali. Ostali bolniki in interniranci se počutijo dobro.
IZjSbVeu
„Tagespost" je v svoji številki od 18. julija 1898. poročala, da sem jaz pri shodu, „slovenskih odvetnikov in notarjev" v Liubljani baje omenil, da demonstrira n^k državni pravdnik v Maribora pri javnih kazenskih razpravah 8 svojim črno rudeče-žoltim trakom. Ker jaz o državnem pravdn štvu v Mariboru takrat sploh ničesar nisem omenil, sem poslal uredništvu .Tagespost" popravek, v istem pa trdil, da nek drživni pravdnik v Mariboru pri javnih kazenskih razpravah res demonstrira s svojim erno-rndeče-žoltim trakom. Ker eem se takrat motil, kajti fa trditev ni resn čna in ker nisem imel namena žaliti državno pravdniških uradnikov v Mariboru, preklicem izrečeno to nereijnično trditev, in obžalujem, da sem jo storil.
Maribor, dne 22. vinotoka 1898.
Dr. R Pipuš.
Narodno-gospodarske stvari.
— Ravnateljstvo ogerskega trgovinskega muzeja v Budimpešti naznanja trgovinski in obrtniški zbornici, da je izšel drugi pomnoženi natis naslovne knjige: „L»b Fabricants Exportateurs de Pnys de la Conronne Hongroise", ki se p n. obla^t-vom in javnim korporacijam na željo dopošlje popolnoma brezplačno, zasebnim tvrdkam pa, ako do-pošljejo etroške za poštnino (1 krono). Pripomniti je, da je tekst sicer francoski, ker pa je pridejau stvarni register v nemškem iu osmih drugih jezikih, mej temi tudi v hrvatskem in srbskem, je naslovna knjigu vsakomur porabna
— C. kr. trgovinsko ministerstvo je poslalo trgovinski iu obrtniški zbornici seznam znatnejših trgovin na Japonskem, katerega mu je izročil c. in kr. konzulat v Jakobami po c. in kr. uaaujem ministerstvu. Seznam se lahko ogleda v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Zunanjim interesentom se na željo dopošlje iepisek tvrdk pismenim potom,
I zborno dolnjo
Tanno-Chinin tinktura za lase 52
-kn-ju'no iu ohranjuje lasifiče iu preprečuje izpadanje laa Cena 1 steklenici z rabilnim navodom UO kr.
TečLina. ssctlogra. (386—33)
lekarna JI. I*euatelfc, Ljubljana
Resljeva cesta 6t.,l, zraven mesarskega mostu. Teloton «4t«t%-. O«.
Umrli mn w JJ,jul»ljani:
Dne 80. oktobra: Viktor Oblak, krojačev sin, 6 mes., Sv. Teti« naBip St. H5, želodčni in Črevesni katar. — Ana Zobec, zasebnica,  *7 let, Poljanska cesta st. 10, mrtvond.
Dne 21. oktobra: Izidor Simonttti. komptoirist, 44 let, Mestni trg st. 6, otrpnenje srca.
Dne V2. oktobra: Ivanka Marinko, posestnikov« hči, 21 let, K l.i.l- zii • ulice st. 3, jetika.
V deželni bolnici:
Dne 20. oktobra: Mihaela Kancilija, gostilničarjeva hči, 1 leto, vnetje čreves.
Meteorologično poročilo.
Viiina nad morjem 306*2 m.
■24.
25.
Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	P? |* 2 J	Vetrovi	Nebo	lil a, -
9, zvečer 7. zjutraj 2. popol.	740 7 789 0 737 5	100 58 11 4	si. sever sr. svzh. si. svzh.	jasno megla jasno	00
Srednja včerajšnja temperatura 9 9', -.a 1 0 nad nor-
malom.
JDuLziaJslra. borza
dne 24. oktobra 1898.
Bkupnl državni dolg v notah.....100 gld. 85 kr.
Bkupni državni dolg v srebra . , Avstrijska zlata renta . , . . Avstrijska kronska renta 40/„ . . Ogerska «lata renta 41 .... Ogerska kronska renta 4°/0 . . avstro-ogerske bančne delnice
Kreditne delnice......
London vista........
Hemflki drž. bankovci sa 100 m.trk
90 mark.........
90 frankov........
Italijanski bankovci.....
C. kr. cekini........
100 119 100 119
97 »14 350 190
58
11 9
43 5
50 75 85 «0 35
40
50
90
77
54",
60
H7
(16 5—2;
Kupim 10
lepih krav s teleti.
Ivan Lininger v LJubljani.
trakovi
▼ največji in najlepši izberi po
priporoča (1618—4)
Karol Recknage!
Mestni trg 2-4.
■a jesen in zimo ima za preprodajalca
Albert Matzner na Dunajl, I., Kohlmessergasse 8,
Zavoje vzorcev, obsegajoče srajce, jopice, hlače za gospode,, dam« in otroke, v znesku 10-20 gld. proti povzetja ali dunajskim roferenoam. (1401—18)
Vzprejme so takoj ali pozneje spreten
komi in priden deček
v trgovino z mešanim blagom (1666—1) Frlilcrlltt* lloninn-n v Kndovljlcl.
Tovarniški načelnik
zmožen nemškega in slovenskega jezika, viprefne ne takoj.
Ponudbe pod „načelnik" na upravnittvo »Slovenskega Naroda*. (1662—1)
Pozor! Pozor!
^Premog^
samo po 50 kr.
Čast mi je slavnemu ob'instvn uljudno naznaniti,   da začenši   z   današnjim   dnem prodajam
trboveljski premog
60 kg ■ samo 50 kr.
Prodaja se v plombovanih vrečah.
Naročila se vzprejemajo
na Radeckega cesti (Kravja dolina) it. 3.
Priporočam se v obilna naročila (1663—1) s odličnim spoštovanjem
Josip Turk ml.
IVIoja
notarska pisarna
nahaja se od sedaj
na Rimski cesti štev. 7
v prvem nadstropji
v novi Gorupovi hiši, poleg Zajčeve gostilne.
V Ljubljani, dne* 23. oktobra 1898.
Ivan Plantan
(1667-1)
c. kr. notar.
Telefon št. 90.
Telefon št 90.
i
I
I I
1
w * ti
cSSScScScS-
Splošno kreditno društvo
v Ljubljani, Dvorni trg št. 3
sprejema in izplačuje hranilne vloge vsak dan, obresti 41/t°/o polumesečno ali 4° 0 od dneva vložitve do dneva vzdige.
V tekočem računu (Giro-konto) se računajo obresti od dneva vložitve do dneva vzdige za zdaj po 31 2° „.
H3.on.trLl đ-a-Trels: plača društvo samo. Posojila in kredit v vsaki obliki, obresti so po 5*/t*/o in po 5°/ot brez vlakih troškov ali prispevkov.
Poštno hraniluično položnice in pojasnila brezplačno v pisarni
ali po poeti (1565—8) Člani se sprejemajo iz naših pokrajin, potrebno je le z izjavo pristopa naznaniti, koliko  glavnih deležev po 1O0 gld. se želi.
Uradne ure od 9.—12. dopoludne in od 3.—5. ure popoludne.
1
Slavnemu obćinotvo uljudno naznanjam, da sem dobil
generalno zastopstvo
meščaeske pivovarne v Plzeu
ustanovljene I.
za Kranjsko, Spodnje Štajersko, Reko, Opatijo, Iko, Lovrano itd.
ter da bodo točili
! originalno plznsko pivo!
iz te pivovarne,
ki jo najboljša na svetu, in tudi jedino bolnikom priporočeno od zdravnikov v dijeto,
naslednji gospodje:
Silina t£ Kasch, „Fri roži", TLđm Fantini, Gradišče, G. Frohlich, „Pri slonu % Karol Koisser^ „Pri Malica", Ivan Mayr, „Narodni dom";
I4T ~r steklenicah ga bodo prodajali gg.:
IVI. Avanzo, Wolfove ulice, Ivan Buzzolinl, Špitalske ulice, M. Umbergar, Židovske ulice, Pp. Krapcš^ »Narodna kavarna".
Naročila na pivo v steklenicah in v sodčkih
vzprejemam v svoji pisarni
v Šelenburgovih ulicah št. I.
Z velespoStovanjem
(1610—2)
generalni zastopnik meščanske pivovarne v Plznu
ustanovljene 1. 1842.
r/S        Naročila z dežele izvršujem točno.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".