h. 201 komu m m tu m a wm fchaja, uvrcmši poad.ljek, vsak d* i zja' UredaiStve^^ca Fraočtlk. Astfkega 5t. 20, L nadstropje. Dop i tt^^ pošiljajo uredništva pisma te ae sprejemajo, rokopisi vračajo. — 0T. Janko Vovk. Lastnik tiskarna Ediri% Tisk tiskarn V Trstu, v Četrtek 27. avgusta 1925. Posamezna Številka 20 cent. Letnik L s i. inozemstvo mesečno 5 Hr več. — Telefon uredništva tU* ^saSa i* mesec L 7—, 3 mesece L 19.50. pol leta L , ^TJ JLllAt li-biT. ^HHH lpINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo t širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L i.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—- Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uli?« sr. Frančiška Asiškega štev. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. Jezikovno vprnSnnje m narodno dostojanstvo Pod tem naslovom je «Piccolo» nadaljeval svoja razmotrivanja o dolžm obzirnosti od strani tujcev napram narodni občutljivosti Italijanov. V resnici je le dalje Razpredal misli v prvem članku. Par novih pot pa je vendar potaknil v svojo pesem. Zahteva na pr. od tujcev, ki prihajajo v jtiašo deželo, naj si poprej nabavijo mal 'nemško-italijanski slovar in naj si medpo-itoma priučijo toliko poznavanja italijanskega jezika, da ne bodo tu s svojimi nemškimi vprašanji žalili narodnega dostojanstva italijanskega prebivalstva. Nekoliko vode pa vendar-lc vliva v kupo svoje uža-ijenosti. Sedai ne zahteva več, danameščen-!ci v javnih lokalih sploh ne bi smeh govoriti s tujci v drugem jeziku, pač pa hoče naj vprašujejo najprej v italijanskem jeziku! Nikakor pa da ni smeti dopuščati tujcu, da bi natinial tu svoj jezik. Potem pa se obrega ob — Čehe! Češ; isti Cehi, ki doma ne sprejemajo vljudno j ne nalni državi — ni treba te ljubosumnosti napram tujcem, ki le prehodno ostajajo v deželi in ki nikakor ne morejo spremeniti narodnega značaja dežele, izvajati na tak odijozen način, kakor zahteva to «Piccolo». S takimi pozivi more vzbujati le domnevo, da je ta zavest o narodnem dostojanstvu med njegovimi soplemenjaki še precej nerazvita. «Piccolo» se je zopet enkrat neprevidno zaletel, kar ne more koristiti deželi, pač pa — škodovati tujskemu prometu v nji, temu velikemu viru nje dohodkov. Ministrstvo za mm vojsko MussoHnijevo poročilo kralju RIM, 26. K ukazu-zakonu o ustanovitvi mirisirstva za zračno vojsko, ki ga je predložil kralju v podpis, je ministrski predsednik on. Mu s sol ini, komisar za zračno vojsko, dodal poročilo, v katerem razlaga razloge, ki so dovedli do ustanovitve tega ministrstva. Ministrski predsednik pravi med drugim, da je bil sedanji komisarijat pravzaprav že pravo ministrstvo. Povzdiga tega komisarijata v samostojno ministrstvo bo zvezana z nikakim poviškom stro Kralj Boris sit Cankova In 'tujca, ki bi jim govoril nemški,^ rabijo, ali, j škov. Tudi uradništva ne bo treba novega, fbolje rečena, zlorabljajo v Gradežu, i^orto- j Ministrski predsednik je celo mnenja, da 'rose in Opatiji nemški jezik tudi tedaj, čejk0 ustanovitev novega ministrstva pri-fznajo italijanski. Posebno jim očita tudi, nesla majhen prihranek v državnem pro-— kar pa je v navzkrižju s to gornjo trdi- računu. tvijo —, da so ekskluzivni, da se nekako " m . zagrajajo v lastne skupine v katerih žirijo JU$OSl8UORSka DFOStO COIIB USOlUIM svoje lastno življenje, ki da je često v na-1 sprotju z običaji, življenjem in interesi dežele, katere gostoljubje uživajo. S tem obregovanjem ob Čehe je ovadil tPiccolo kako mizerni so njegovi argumenti, s katerimi bi hotel podkrepiti svojo tezo. Pameten človek ne bo mogel razumeti. kako škodo naj bi imela dežela od tega, če češki gostje tudi v Gradežu ali Opatiji, pstajajo med seboj Čehi in živijo svorje življenje?! Očitanje nespoštovanja napram debeli. ki jim daje gostoljubje, ni le nedeli-katno, nekavalirsko, marveč tudi — nego-stoljubno in nespametno. Če češki gostje uživajo tu gostoljubje, pa ga vračajo v obiti meri z denarjem in dobički, ki jih tujski promet prinaša v deželo, kakor je to priznal tucfi «Piccolo» sam v svojem prvem (članku. Ta zalet tržaškega lista proti Če-jhom je tem neodpustljivejši, spričo dejstva, ,da je procvit naših letovišč in zdravilišč — "Gradeža, Portorose in Opatija — odvisen skoro izključno od prihoda tujcev. To vedo dobro h ote'-»rfi in restavraterji. Zato ne postopajo s tujci tako, kakor bi hote! cPiccolo* v svojem italijanskem ekskluzi-vizmu. Mi bi hoteli videti, kako bi izgledalo v teh letoviščih, ako bi se jih izogibali Čehi, Nemci, Madžari in drugi tujci?! Kako se more zahtevati od teh, naj tam, kamor nosijo svoj denar, ne govorijo svojega jezika?! Čudno se motijo v glavah pri italijanskih listih pojmi o življenjskem interesu teh letovšč in zdravilišč, če trdijo, da ti tujci škodujejo interesom teh mednarodnih shajališč s tem, da tudi tu živijo med seboj svoje življenje. Piccolo* je prišel s piramidalnim nasvetom — piramidalnim v nesmiselnosti — naj si tujci nabavijo mal nemško-itaKjaiiski žepni slovar, da ne bodo s svojimi nemškimi vprašanji v tramvaju in javnih lokalih izzivali < smešnih prizorov*. Mi pa pravimo, da bi s svojimi italjanskimr vprašanji — kolikor bi se naučili italijanščine iz slovarja medpotoma recimo od Dunaja do Trsta — izzivali še smešnejše prizore! Pa še na nekaj ni pomislil >. glede argumentov v podkrepitev • svojih ukorov in pridig na naslov tujcev, priča dejstvo, da se je zaletel tudi k drznemu pačenju neoporečnega dejstva, k potvori resnice, ko apostrofira tujce, naj se že zavedo, da Julijska Krajina ni dvojezična dežela! Pri tem pa se mu je pripeiila ta najhujša nezgoda, da to trdilev najnazornejše izpodbija — «Pic-colo- sam! V svojem tretjem članku polaga oblast v om na srce, naj razmišljajo o dejstvu. da od državne meje, od Postojne in Pcđbrda, govorijo ljudje v neitalijanskem jeziku: na železnici, po obmejnih gostilnah in na obrežnih parniklh! Pa tudi v mestu v tramvajskih vozovih. Ti drugorodci, ki da poznajo prav dobro italijanski, hočejo — jneni ^Piccolo* — nariniti nemškim tujcem Al.,ve domneve in jih zavajajo, da po javnih a govorijo nemški. Kak gorostasen nesmisel je že v trditvi sami, da drugo-rodci zavajajo Nemoi — s slovensko govorico!? Sicer bi pa vprašali «Piccola»naj nam lepo pove, od kje neki se jemljejo vsi teti drugorodci, ki od državne meje pa do Jrra P|rmkih dvorijo jezik, ki ni nahjanski?! To -so po 0gr0'mni večini ljudje iz nase Julijske Krajine, domače prebivalstvo To neoporečno dejstvo dokazuje neizpodbitno, da je «Piccolo» napisal drzno neresnico s trditvijo, da Julijska Krajina ni dvojezična dežela! «Piccolo» opozarja tujce, kako tukajšnje italijansko prebivalstvo ljubosumno brani svoje narodno dostojanstvo. To je prav kadar je res potrebno. Toda mi bi menili' da za narodnost, ki je popolnoma nasUena' Skrajno slabe razmere — Prosta cona blokirana BEOGRAD, 26. (Izv.) Kakor znano, je finančni minister poslal v Solun posebno komisijo strokovnjakov, da proučijo vprašanje obnovitve jugoslovenske svobodne cone v Solunu. Komisija je končala svoje delo in je predložila finančnemu ministru svoje poročilo. Komisijo je vodil ravnatelj svo/bodne cone g. Božič. Iz poročila je razvidno, da je. jugoslovenska svobodna cona pojpolno-ma- blokirana od grškega svobodnega pristanišča, ki jo na vseh straneh oklepa. Svobodno coooi bi balo treba popolnoma preustrojiti, ako bi hoteli, da bi odgovarjala potrebam jugoskrvenskega izvoza, ki nastopi posebno v jeseni. Zgraditi bi bilo treba nove pomole, zaloge in poglobiti bazen. Jugoslovenska svobodna cona nkna nikakih prometnih zvez z mestom, ker je ločena z visokim betonskim zidom. Promet otežkujejo tudi grški cariniki. Silen ortaa v Vcjvisi h Mji f/el Subotice pod vodo — Cerkveni stolpi podrti — Človeške žrtve SUBOTICA, 26. (Izv.) Včeraj okoli 14. ure so se zbrali nad Subotico in o>kolico temni oblaki. Prej je bilo v mestu nenavadno vroče in soparno. Nenadoma je nastal mrzel piš, ki se je izprememl v pravi orkan. Vlil se je silen dež, spremljan s točo. Utrgal se je namreč oblak in mesto* je bilo nenadoma pod vodoi. Škoda v mestu in v okolici je ogromna. Posebno velesejmski prostori so trpeli veliko škodo. Več paviljonov je bilo popolnoma porušenih; voda in vihar sta odnesla razstavljeno blago. Poškodovanih je bilo veliko hiš. Stolp cerkve sv. Roka je bil porušen, stolp sv. Georgja je pa težko poškodovan. Na glavnem trgu je bila ena hiša porušena. Tudi železniška proga je zelo poškodovana. Brzi vlak Budimpešta-Beograd se je nahajal ravno v bližini Subotice, ko je div jal orkan. Na postaji Tomšič se je vlak moral ustaviti, ker je bil v bližini del proge pod vodo. Strašni prizori so se odigrali v nekem bližnjem kopališču, ki je bilo vse polno v trenutku, ko je pričel razsajati vihar. Panika se je še povečala, ker so bile v ko paiišču po večini ženske z otroci. Ko je nastala nevihta je vse bežalo v kabine, ki pa sc pričele že plavati. OdnešeniJh je bilo okoli 600 kabin. Dva čolna sta se pogrez-nila, izginile so tudi osebe, ki »so se nahajale v čolnih. Bilo je tudi več drugih Človeških žrtev. Tako strašnega viharja ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Iz Slavonije se je pomikala nevihta proti Beogradu. V neki vasi je orkan podrl stoilp V Beogradu samem ni bilo človeških žrtev. Razbitih je bilo več kavarniških šip. V Vojvodini in Slavoniji so vničeni vsi sadovnjaki in njive x se je nacijonalna ideja, prvotno idealna in napredna. izpačiia v samopašno pošast, ki je v mnogem pripomogla, da je prišlo do svetovne vojne. Nemški narod je drl črez drn in sirn za svojimi laži-apostoli, ki so vedno laskali narodovemu samoljubju, govoreč, da so Nemci od Boga in narave poklicani, da vladajo nad drugimi «manj vrednimi® narodi. Smešno samopoveličevanje Nemcev, ki so si po načelih filozofa Nietzcheja prisvajali nadčloveštvo, je omogočilo - vladajočemu plemskemu sloju, da je vso Nemčijo pokasarnil. Tako je bila Nemčija notranjepolitično in vojaško pripravljena na vojno kakor nobena druga država v Evropi. Ka-sarniški duh je preveval celo socialiste, ki jim je Viljem II. v tisti znameniti seji državnega abora ob zbruhu vojne ponudil roko v «spravo» in ki so jo socijalisti tudi sprejeti ter so tako postali soodgovorni zavezniki nemškega nacijonalnonmperijaKstične-ga militarizma. Liebknechtova majhna in brezpomembna skupinica je med vojno držala pokoncu duh socijalizma in republikanstva. In baš ta skupinica je bila jedro republikanske revolucije v jeseni 1. 1918. Monarhija in plemstvo, ki so vojno hoteli, so odigrali z nemškim vojaškim porazom. Revolucijonarni duh iz Rusije je opi-11 nemške delavske množic« ki ljudske stranke (tudi nacijonalne), bavarske stranke, gospodarske stranke in cen-truina, ki ima v vladi kot *opazovalca» dr. Braunsa. Nacionalistična vlada nadaljuje politiko prejšnjih «izdajalskih» ministrov, ker sploh ne mor.e druge politike voditi. Ob Hindenburgovi izvolitvi je nacionalistični pokret dosegel svoj vrhunec. Republikanska ideja je doživela občuten poraz, dasiravno so Hindenburgovci zmagali vsled cepljenja socijalističnih strank. Prijatelji Hohenzollerncev, reakcijonarci. šovinisti in monarhisti so videli v tem uspehu začetek konca nemške reoublike. Polagoma pa se je reakcionarno navdušenje poleglo, zakaj če bi se uresničile reakcijonarne želie v notranji politiki, bi doživela Nemčija v zunanji politiki porazne posledice. Tudi so se nemški republikanci zbudili iz svojega mrtvila in se začeli zavedati nevarnosti. Ob šestletnici weiinar-ske ustave so hoteli na svečan in impo-zanten način pokazati reakcijonarcem svojo moč in število. Zato se je izvršila slavnost weimarske obletnice ob ogromni udeležbi republikanskih množic. In sedanja vlada, ki jc nacionalistična in v srcih monarhistična, je morala hočeš nočeš proslaviti obletnico republike. Sam predsednik vlade dr, Luther je vzklikal republiki v slavnostnem govoru. . .. . , , , . - - Hindenburg sam, kot najvišji poglavar jami nemške delavske množic«, ki so republike, se je udeležil slavlja v civilncm ■ Či r.™gaCe Promatrati vojn o. Zatorej i kroju in povzročil silno pohujšanje pri fe bilo cisto naravno, da se je vladajoči sloj skrajnih nacijcnalistih, tako da ga je gro! Reventlov v nekem govoru silovito napa- 30 poHctfstdh agentov ranjenih v Mar-seiiie-n MARSEILLE, 36. Ob priliki delavskega kongresa so izbruhnili poulični nemiri. Trideset policijskih agentov je bilo deloma težko, deloma lahko ranjenih. Policijske oblasti so aretirale več delavcev, med katerimi se nahaja tudi nekaj Italijanov. umaknil po porazu v ozadje in prepustil delavskim strankam, da rešijo Nemčiji, kar se je še rešiti dalo. Naloga nemške socijalne demokracije je bila tedaj dvojna: Prevzeti vlado in sklepati mir z zmagovalci in drugič zatreti levičarsko propagando, ki sta ji načelovala Liebknecht in Rosa Luxemburg. Nemški socijalni demokrati so tedaj s krvjo udušili boljševišlco akcijo in rešili nemško meščan stvo. Za državnega predsednika je bil izvoljen Ebert in napravili so novo nemško ustavo, ki jo je Ebert podpisal v Weimaru 11. avgusta 1919., torej je letos preteklo šest let od weimarske ustave. Weimarska ustavodajna skupščina je imela močno levičarsko večino, ki je sestajala iz katoliškega centruma, socijali-stov in demokratov. Ta skupina je predstavljala nemško demokracijo, ki sta ji nasprotovali obe skrajni skupini komunistov in nacijonalcev. Z versaillesko pogodbo so Nemci podpisali svoj poraz in pokopali sanjske blodnje nemških velenacijonalcev. Neprestani spori med Francijo in Nemčijo zaradi neizpolnjevanja obveznosti od nemške strani so sla-1 del. ^ Značilna je tudi okolnost, da se je slavlja udeležil tudi minister dr. Schiele, kL je pred nekaj meseci prišel s predlogom, naj se sedanja državna zastava zamenja s prejšnjo prusko in naj se odpravi zakon o zaščiti republike. Predlog je bil seveda odbit, vendar pa je monarhist dr. Schiele igral čudno vlogo s svojo navzočnostjo ob republikanskem slavlju. Tako se je torej izvršila obletnica wei-marske ustave brez večjih odgovornih demonstracij. Umevno je, da monarhisti v ozadju čakajo ugodnega trenotka, zopet pa je res, da so postali republikanci bolj ču-ječi in bolj samozavestni in ponosni na svojo republiko. Ni dvoma, da je republikanska misel najbolj domača pri organiziranem delavstvu. To delavstvo se dobro zaveda, da bi z nastopom reakcije šle po vodi vse njegove politične in gospodarske pridobitve. Sedanja premogovna in industrijska kriza jih bo v tem naziranju še bolj utrdila. Zakaj stališče delodajalcev je: znižanje plač in zvišanje delovnega časa. Na ta način hočejo naJti izhod iz krize in «rešiti nemško industrijo. Največjo oporo imajo monarhisti Mosulske manifestacije v Carigrada CARIGRAD, 26. Pod vodstvom zunanjega ministra Rudši Beya je turška delegacija odpotovala včeraj v Ženevo. Na kolodvoru so nacijonalisti priredili delegaciji burne ovacije. Vzklikali so: « Z ah te varno, da se nam povrne MosulU g^u nobena nevarnost ^ narod^ obsta- : izražajo sv*o naklonjenost ž^ dl bi zat° ne' ker Ž,V1 v - ^t :e bolj zbližala obe bratski nacr Tihotapljenje orožja na Kitajskem SHANGHAI, 26. Francoska policija' je aretirala 4 tujce in 1 Kitajca, ki so se pečali z tihotapljenjem orožja. Imenovani so člani neke tajne organizacije. Pri njih je policija našla večje denarne zneske, določene v svrho nakupa orožja. Predvidevajo se nove aretacije. „ Naročajte in Sirite „EDINOST* bile položaj nemških zmernih strank in ni J na Bavarskem in v katoliških deželah zla ;--------e. na kmetih Vkljub temu pa ni misliti, da bt sedaj republika podlegla, in to iz dvojnih razlogov: prvič je republikanska struja v narodu že močna, drugič so odgovorni krogi, pa naj pripadajo k še tako radikalnim strankam, iz obzirov na zunanji svet prisiljeni potlačiti gibanje, ki bi utegnilo potisniti Nemčijo v nevaren položaj. Zato bo Nemčija slavila še marsikatero obletnico vveimarske ustave. čuda, če je naraščala moč skrajneže v. 2e ' 1920. •so prišli v državni zbor nemški nacijonalci in Ijudovci ojačeni. Tako smo prišli do Fahrenbachovega kabineta, ki mu je sledil Wirthov kabinet. Toda že leta 1921. v novembru je Wirth šel in nastopil je znani reakcijonarec dr. Cuno, ki je vodil tisto kljubovalno politiko napram Francozom. Tako je Nemčija prišla na rob gospodarskega propada. DNEVNE VESTI Proiiovo 352-IstDice mučenike smrti Matije Gubca V nedeljo se je vršila na Krškem polju proslava 352. obletnice mučeniške smrti Matije Gubca, voditelja upora slovenskih in hrvat skih kmetov in tisočev njegovih soborcev t letu 1573. Slavnost se je vršila v veiikem slogu. Došlo je več tisoč kmetov iz Slovenije in Hrvatske, da manifestirajo za svojo kmetsko pravdo, par tudi več poznanih slovenskih in hrvatskih politikov. Sprevod1 iz Krškega na krško polfe, kjer se j« vršil slavnostni shod, je bil impozanten z raznimi skupinami na vo-zeh, okrašenih z zastavami in zelenjem. Slovenski poslanec Ivan Pucelj, vodja Kmetske stranke, je omen?al, kako se je pred 352. leti odigrala na krškem polju velika tragedija- Tedaj sta hrvatski in slovenski kmet zgrabila za cepec in koso ter se borila za svoje pravice. Zmaga bo v dtelu kmetstva. Radićevskj poslanec dr. Basariček je na-glasal, kako so bili za časa Matije Gubca Hr-vatje^ Srbi in. Slovenci složni. Tristo let so j jih mučili s klerikalizmom, birotkralizmom in 'militarizmom. Sedaj so se zopet zedinili, da skupno branio svobodo m pravico. stranke Albin Prepeluh. Zzkliknil je, da morajo izginiti vsi nepotrebni osUnki in da «fa-brike ne bodo delale politiko. Nekateri so kmetu govorili: Moli in delaj! On pa prav-:: Delaj in živi! Naslednji govornik je bil radičevec Pernar, ki je napovedal, da pride Rad č. Govoru tega poslednjega so množioe sledile z največ, m zanimanjem. Govoril je zelo temperamentno. Najostrejše je napadal Sioven. ljudsko stranko in njeno politiko. Napadal je advokate ia |o zelo ostro govoril proti Italiji. «S!ov. pesnik Simon Gregorčič — je omenil Radić — je napisal lepo pesem o siromaku. Siromak ic slovenski kmet.» Nadalje je izvajal: Tu na Krškem pol,u j« bil krščen slovenski narod. Bil je krst za staro pravdo. Slovenski kmetje so bili mirni Poslali so cesarju Maksimiljanu p;smo, da onJ niso proti gosposki, marveč le proti gospodi Slovenski kmet je vedno vpraševal fojmoŠtra, kako naj voli. Kmet danes mora sam misliti, ker tudi sam dela. Govoril je dalje o skupni slogi. Leta 1848. so Hrvatje natepli Madžare in dobili so nagodbo. Pomagali pa so jim Srbi. Slovenci s« morajo zadovoljiti z drobtioami. Slovenec j« Stedil je vodia slovenske republikanske I aa?ma niši, Beajami med brati. Čemu Hrvat in n * EDINOST* ----** V Trato, dne 27. avgusta 1935, ftrb neka t d«is4a, pa bo imel dosti. Dr. Korošec k r«4teL da se noće ustaviti v Zagrebu, pa |i iik^I tja v Beograd po drob'ine Glede spopasuma med Srbi in Hrvati je dejal jfe je dober. Da Slovenci oiso de- jvneter deležni tega »porazuma, je kriv Ko- Ponovil >e naio anano prispodobo o roki prsttb. Prvi je kmet. Kmet ni živina, __pa km«t mnogo bolje z Sivino, ifego »poda s kmetoai Rečem v »m: Brez palca raki ne |re. Palec je kmet, potem pride lik in trgovec. Mezinec lahko pogreiamo i to je gospoda. Govornik je nato poaival navzoČne na« skupw post proti »popovski politika*. Kmetje naj pri polHvah ne glasujejo za popa, niti ne za škof*, jnarveč sami zase. Stjepan. Rad« je nato poveličeval fepoto riovenskih kmetskih domov. Vsa/k kmetski Bom je prava svetinja. Obsojati pa mora vohunstvo. V Sloveniji da duhovniki tenske, kaj da nsoi čtta. Tako se žena vzgaj« ca vohunko. Hrvatje »o te metode pokopali, fra Hrvatskem »o duhovniki dobri in nikdar ni »o cerkve bHe tako polne, kakor sed«i Lep pregovor: «Za Hrvate nate brate, za1 Slo-!V«nce nase vence!» Kakor omenjeno, je Stjepan Radič temperamentno kritiziral politiko dr. Korošca ter pet novnokrat poudarjal, da je dr. Korošec zasejsl po Sloveniji med' narod »trirp proti veri. Veia ni v nevarnosti. Svoj govor je Radić končal med splošnim (odobravanjem z vzkliki: Živela naša slioga! Živel naš sporazum!* Po burnih aklamacijah se ie Radnć nato vse-'del ter radostjo pozval pevsko društvo •Orač.*, ida zapoje «Volgo». Dejal je: «Slušajte Volgo! Nima brez Volge n;česax!» f Pevsko društvo časa tra- j divjega viharja baraka majati so hoteli i^^č naliv Električna razsvetljava podati pribežališča v sosednjih hišah Ko je slu je bila za nekaj časa prćmšena. Pre- j zapuščal voznik Regazzo s svojo 4-letno naročju barako, ga je por plašeni ljudje, katere je zaustavila nevihta hčerko Almo v na ulici, so se poskrili v hišne veže, drugi | drl na tla silm sunek vetra er mu iztrga Pa so se skrbnnzaprl' v svoja stanovanja, f« »aročja malo deklico katero ,e zagnal Ko ie nevihta ponehala, so se ljudje ocfdah-i par korakov dalje na tla, kjer >e obležala rišče strašne tragedije. V bližini 'Istrske vasice Rašpor pri Buze!« se nahaia »ama, ki je nesrečo, dostojno civiliziranih in čutstvenih ]G ~ SfČajOČ ^„t-iTr'na gUsu"koVnajgloblje naravno jezdno na vss^o politiko - izrekla svoje sočutje ter,^ ^ menda)8na svetu spioh Za to jamo; ,je odkrHo priznala, da sta Man m Lrltemca go prcd paj. Uti ^^ zvcgi> iskavo. - Trtf sv, Jerneja. V pondeljek smo imeli v Gorici tradirfjonalni trg sv. Jerneja. Letošnji trg nam je znova dokazal« da stare tradicije zbog spremenjenih go^ spodarskih razmer vedno bolj propadajo. Če pojde tako naprej, bo prihodnja gene« racija poznala tradicijo nekdanjih šumnih goriških trgov samo iz pripovedovanja or-Četov in starih očetov. Da ni bilo živinskega trga, bi neprizadeti Goričani sploh ne vedeli, da je bil v pondeljek trg. sv. Jerneja. Edino rogaicem m prašičem, ki so v pondeljek prihiteli v velikem številu v Gorico, se morajo Goričani zahvaliti, da je bilo v pondeljek vsaj kolikor toliko živahno v mestu. Ali šumnog tržno življenje je kipelo edinole na živinskem trgu, kjer so rezgetaK konji, mukali rogartci in krocali prašiči, dočim je v goriških trgovinah vlada! silen dolgčas. Tudi potujočih kramarjev, ki so z improviziranih priznic za stotak ponujali cele tovore blaga, letos ni bilo na Travniku. Ti strici gredo pač tja, kjer vohajo denar. Ker vedo, da je z goriškega kmeta, ko ni več vojne odškodnine, le težko stisniti stotak. zato fih letos ni bilo. Edmo gostilničarji so kolikor tolikoi prišli na svoj račun. Še par let in o trgu sv. Jerneja bo ostal le spomin! POLJSKE TATVINE, POVZROČENE PO VOJAŠTVU V GORIŠKI OKOLICI Kmetje v goriški okolici, posebno pa v Vrtojbi, se pritožujejo, da jim vojaštvo iz bližnjih vojašnic in sicer iz artiljerijske vojašnice, zračnega letališča, smodnišnice in pa iz vojašnice 23. infant. regimenta dela škodo na polju, posebno pa na grozdju, Županstvo v Vrtojbi je že odposlalo svojo pritožbo na vojaške oblasti. Politični tajnik goriškega tajništva -Edinosti» v Gtf-rici je tudi že ustno in pismeno posredoval pri goriškem divizijskem vojaškem povelj-ništvu, da bi se podrejenemu vojaštvu preprečilo delati škodo našemu že itak utxv' iz naročja malo deklico, katero je zagnal | gemu kmetu. Na divizijskem poveljništvu ........ ' so zagotovili, da bodo strogo zabičali vsem vojaškim poveljništvom v mestu, da bodo ja strogo pazili nad svojim vojaštvom. Kmete pa opozarja podpisano goriško tajništvo, da posebno v večernih urah, ko so vojaki prosti. pazijo nad svojimi r»p-} vami, da bi se jim ne delala škoda. Vse slučaje poljske tatvine cd strani vojaštva! naj naznanijo od petka, 28. t. m. naprej,, goriškemu tajništvu Edinostih v ul. Cai-. ducci 7, I, v Gorici. Vsak kmet, ki z&lcrfti1 vojaka pri tatvini, naj pazi na številko re-l gimenta, katere nosi vojak na kapi, na barvo našivov na vratu ter na številko, kompanije, katero nosi vojak na rammih na našivih, kajti le tako je mogoče ugotoviti, h kateremu oddelku pripada vojak, ter tozadevno napraviti potrebne korake-pri dotičnem poveljništvu. Goriško iajniftvo «Edinosti >t\ ul. Carducci 7. I. d ost m za zahtevo izplačila. A. K. ZatcliTriu: Za Vas smo žc pripravijo vse potrebno. Preteklo soboto ic dvakrat"! bila prepel ana s tovornim avtomobilom k — Poštne znamke po 3 in po 4 L, žc izven vezave, se soieio zamenjat: do 31 t. m. Po iem d ke imele noben •|C kakor vrvi, lestve,; __________aparati i. t. d. S tem , ■ avtomobilom so se odpeljali tudi tri|e mladi • Osrednje tajništvo. raz;5kovaic; Giann Cesca. Aldo Steffe m katere Gu do Tevini, vsi iz Trsta. V nedeljo zjutra: so pospešili pri finančni intendanci in je upati mi vsa potrebna oprema, i -- - ^ - i, svetilke, ročni teletonsk: < skorajšnjega izplačila. ! ____„j„„i or;šl; za n im - . .ji c ostal raziskovalci in sicer: Ev- fave, se sme,o zamenjat, načelnik, Guerrino Redivo Ru- nem ne bodo omemene zna,-: Battel:ni Attilio De Vccchi, Iv^n Jenull, ie vrednosti vec. __ „ viM:2ltt,a Č ani - j a -t i Ijerand Jnancrs en m KonsulsK, eksfekvalur Gospodu Antonu ek diciH, so porabili ta dan Kolbu ie b i podeljen konsulski eksekvatur za .n ipravpan e orodja in pri izvrševale poslov častnega v.cekonsuilaf za , ' skovan;e ;auie. Z Gerai:d Mahcrs ch in Viktor - Malifa, Člani za razkladan.;e ___________priprav, ki so jih rabil za .az skovanke jame Za pomagače pri Bol vijo v Tr?tu. teh dciill -e najetih pet dou»ačmov Članstvu učiteljskega pevskega zbora, i Jz Rašp0ra, med temi 23-letneg» Biaža Božiča; Na tečaju v septembru naštudiramo nov pro- j jn Jg-Jetnega Karla Božiča. k: sta se imela; fra n: Glaske nov h skladb dobe pevci pri va- j spustiti z raziskovalci v amo, da bi pomagala j jah Vsakdo na vestno naštudira < Vijolo^.! razstreliti skale, ki bi slučajno ovirale pr^di-, * Belokranjske svatovske^ in Igra na nebu».iranje v jamo. V pondeljek zjtrtra so se razi-, Podrobnosti o teoretskem poduku v okrožni- Ukovalci začeli spuščat: po dolgi lestvi z plc-» Odbor • ' ' --t---—«rwi e>n SDU- i tenih jeklenih žic v brezdno; prvi so se spu-. -i- .»l r^cr-n Tev ni in I>at- Poidrev vojaka. Iz Lrvorna pošilja po-: ^li v globočino Malusa, Cesca. Tev ni in Bat Komna, sedaj, čez nekaj časa jim ;e sledila druga sku zdra\e ^lakovec Avguštin iz -v o,ai-v Livo/nu J'inr-U % — —^v....^, -----/1 temni. n*:«.«*, i«- j- — - 13 poiku tezkž artilerije, 7. baterija v | so ^ tvorili Mahorsich. L»e Veccn.. i JenuH in Redivo. Ostali raziskovalci so ostali iiu jenun in ^ ■—---- — Diašfca Matica t Trstu prosi one ugledne | z „^čelnikom Breganom deloma v poševnem to do: ne v Trslu in okolci, ki bi bile priprav- ! r6vu;# deloma pri vhodu v iamo. Raziskovanj i - j i- nt: v i mu iki ti, ---- | rovu;. aeioma k1 vuuuu * »----------,. liene sprejeti, za prihod-nje šolsko leto kakegi - trajalo ves dan. ne da bi se pripeiila naj-iv v nega dijaka na br---— — - ---t>__*: raziskovalci vanje, na: javro Trst. F. F z: 10/1 iiiiv^unjt a^ia^LT i—v )e trajaio ves u«", «« — r . . brezplačno hrano ali stano- j manj^a nezgoda.. Proti večeru so razisKovaici ? v o j naslov Diiaški Matici, | 0rVa lupine iavili telefoničnim potom iz brez-Ker bi rada D. M, pomagala nckater m nadar enim a zelo revnim dijakom računa z gotovostjo na blagohoten odziv — D M. Društvene v« ti * prva skupine iavili telefoničnim potom dna, da so doseg* 430 metrov. Silaa nevihta. Med tem se je znočilo. Okoli polnoči se je nebo nad jamo in okolico pooblačilo in kma u se je vsul iz temnih oblakov silen naLv, Ri » Danes ob S ga je spremljal močan vihar. Globeli in kotanje n s predava- okoli jame so bile na mah pome vode, ki je r ^ . ., . ... i___i j___t. t.ui; v iam/> Načelni ic — Slov. ak dmšivo «baik«n 20 30 uri reden se-tanek združen s preaava- okoii .jame w — --- „ e™. _ Odborova seja ob 14 uri. — Tanmk. pričela kmalu drveti tudi v -amo. Načeto* Kola št! Danes ob 20. uri pevska vaja. ekspedicije je takoj spoznal nevarnorf, K je Rad nedeljskega izleta so naprošeni vsi pevci, da se vaje točno in> polnoštevilno udeleže, — Odbor. 'Telovadno društvo Sv. Jakob». Danes ločno ob 21. UTi izredna odborova seja. — Prisotnost vseh br, odbornikov nujno potrebna — Tafjnik, — Trgov »ko izobraževalno društvo op o za r-^b člane, da se vrši nocoj ob 9. uri redni občni sbor. Se pričakuje obilo udeležbe, * — S Konkonef^s M. jD\ v-\ — Konkonelj priredi dne 30. t. m. veliko vrtno besedico na dvorišču gostilne Ferluga, Priredi-4ev obsega zelo pester spored. Dramatični odsek omenjenega druitva nastopi z znano Finž-^srlevo kmeifeo dramo «RazvaHna življenja^ 5od©tuje>o tudi sosedna pevska druSHa. — To kfirpsncn spored« je prosta sabara: šalji-(Tj poMs, sreAotov In ples, — Kdor bofce du^- g& Vtitka ter •«prisiljene sabavs, naj »i pr&odmjo oekSeljo Honkorn^, kjer je trbljeno sa dobro, pristno domačo teo. -t— K ob Sni udeležbi vlji^dno vabi — —M. D. 9. - TrsL Sestali spor t n« ga odseka se vrše redno vsako soboto ob 8.30. . iTamieat. pretila raziskovalcem v brezdnu, zato jim ukazal po telefonu, naj opuste nadaljnje raziskovanje ter naj se nemudoma vrnejo na po-vrSje Toda bilo je ie prepozno. Voda je ze v veliki množini drla v jamo in hrumela v strašno brezdno; vlekla je za seboj debelo kamenje, ki je padalo na štrlečo skalo v globo-čini 180 metrov, kjer se j« ustavila druga skupino-. Sila hudournika je kmalu tako narastla, da je odnesla lestve m pretrgala telefonsko Jtico. Raziskovalci na dmn4?rezd®» so tako izgubili vsako zvezo « tovariši, ki so stab na koncu poševnega rova, tik psred prepadom. Luči so ugasnile in v jami }e zavladala popolna tema, kar je še povečalo groflsoto položaja, v katerem so se nahajali raziskovalci Načelnik Boegan je pa kljub temu ostal z nekaterimi tovarii in najetimi domačini na svojemj mestu; sioer se pa tudi niso mogli nikamor ganiti, ker bi iih sicer d*refca voda brezdvomno odnesla v globočino. Nenadoma se je »godilo njkaj strainega. Vrtinec ki pt nasUd na msstu, kjer i« brezdno požiralo vodo, je nograbil najprej Karla Božiča in ga povlskel v brezdno. Kmetu potem je doletela ista strašna usoda tudi Blata Božiča. Njune obupne klice je »aduldo oglušujoče bučanje hudournika. Ssle oroti iutsu, ko k neurje ponehal«, se Razen i znatno Izpele vrata, da je fant obležal na tleh z zlomljeno nogo. Listi objavijo danes francosko noto Nemčiji PARIZ, 26. Politični krogi zatrjujejo, da bo francoska nota Nemčiji objavljena po listih jutri, v četrtek. — Lepa naša domovina. V četrtek se jc zbrala v Jerasovi gostilni v Ajdovšč;n vesela družba domačinov pri pojedin' okusnih rakov. V gostilni sta bila navzočna tudi orožn ški častnik ajdovske postaje in dva tamkajšn a sodnika. Razven te družbe je popivala v gostilni tudi peščica Italijanov. S časom se je rakova družba skrčila in v gostilni so osiali samo Se na/bolj v-strajni gostje, ki so prepevali razne na-rodtie pesmi.. Med temi je prišla na vrsto tudi «lepa naša domovina^, katero so gostje peli ,po parodiranem besedilo »nema rakov, nema vina*. Da bi tega ne bili storili! Naslednjega dne so namreč orožniki vložili ovadbo in veseli kvartet, obstoieč iz **tan" ko Logar, Ivan Kobal, Ivan Feigel in Slokar Anton, je bil in corpore odveden v ajdovske zapore, kjer ie peti dan prepeva «ujetega ptiča tožbo». , , , . ' Ali v Ajdovščini je vzbudil ta dogodek veliko, razburjenje, ker Ajdovci nikakor ne morejo razumeti, kako je neki mogoče zapreti ksikor navadne zloftince Štiri ugledne ajdovske tržane rajda «lepe naše domovine«, p repe-vane na parodirano-šaljivo besedilo. Upamo, da so ali da bodo višjeimenovani gospodje izpuščeni iz zaporov, Se predno bodo natiskane te vrstice. Za*res je lepa naša domovina! _ Kazenska ekspedicija v Vrtojbi in v štandreiu. V soboto okrog 9. ure zvečer je pridrvelo na kolesih v Vrtojbo 5—6 v črne srajce oblečenih mladeničev, ki >so najprej iskali nekdanjega uradnika pri bivšem deželnem odboru, g. Frana Gorkiča. Ker ga niso našli, so pričeli razgrajati in streljati po Že v spanje pogreznjeni vasi in konečno so napadli in pretekli gručo vasujočih fantov. Ker so isoeH že par takih nočnih obiskov, so ljudje vstajali preplašeni iz postelj ter se pripravljali, da bodo v slučaju potrebe branili svoje domove in svoje družine. Po teb junaških činih so se črnosraf-čaiki podali v Standrež, kjer so tudi raz- £ajali in preplafifli že speče mirno in od tevnega dela iamuoeno prebivalstvo. V Ajdovščini mede U peti dan v zaporu štirje ugledni *Mov*ki trfani, ker so vve- £!' občino in pre- poH^'kj^ll *** sioer mimo okofićko U • tmdosn krati mofo p®m-io jsso. Ctf bo vfcktck, mei vamcetoa ne nofs ali oote nkBB zaščite prod ^imt, U M morali raoft tavati javni mir _ ____4a red, tedaj bo pa* prtđjeno poteafci po tudi vojaška fajbfenk* in skrajnem sredstvi«, ki se brnuje — «amo- Jerasove restavracije, kjer je treščilo s tako silo, da je polomilo par debelih dreves. Istotako je bil razkrit del strehe kolodvorskega skladišča in na železniškem tiru je ležal zvrnjen prazen tovorni vagon. Ravn e tako je bila seveda pretrgana vsa lelefonsko-brzojavna in električna napeljava. Še strašnejša slika pa se je nudila na prostoru med vojaškim včžbališčem in med Moserjevo bavarno. Mesto prejšnje tribune na vojaškem vežbališču je ostal le j kup daleč naokoli razmetanih desk. Takoj' za tribuno proti Soči je stala lesena, z opeko krita baraka, v kateri je prebival voznik Regazzo iz Visinala ob Judriju. V to barako se je vihar zagnal s tako silo, da je bila v trenutku le kup razvalin. In tu je vihar zahteval človeSke žrtve. Pod razvalinami je ostala mrtva 4-letna domača hčerka Elsa, medtem ko je bila njena 24-letna mati Ana precej težko poškodovana. Ostali člani družine so ostali na čudežen način nepoškodovani, kakor je oetala nepoškodovana tudi domača živina. Malo nižje je vihar istotako po»etel dve leseni baraki, pri čemur so ostali prebivalci na srečo nepoškodovani. Malo dalje je dvignit vihar kratkomalo težko z opeko krito streho na stebrih zgrajene lope ter jo položil na tla. Razen poslopja južne postaje so znatno trpele tudi vse sosednje hifee do Mozeti-čeve gostilne v Štandrežu, katerim je vihar razmetal vse njihove z opeko krite strehe. Pa tudi v drugifc delih mesta in okolice je povzročila torkova nevihta znatno škodo, ki pa še ni točno dognana. V ljudskem vrtu in na korsu je odlomil vihar kot drevesa debele veje stoletnih pla-tan, v bližini južnega kolodvora pa je prelomil kar glavno deblo v dva kosa. Poleg ranjene Regazzo sta bila prepeljana v goriško bolnico Se 45-letni Josip Boškin iz Št. Petra in 56-letni Avguštin Lašič iz Štandreža, ki sta bila ranjena tekom nevihte. Letošnjemu neusmiljenemu nebu pa očir vidno ni bilo Se dovolj žrtev m opustošenj, katere so povzročile torkova in predidoče nevihte, zakaj včeraj ob 3. uri poDoidae je izbruhnila ponovna nevihta, ki )e prinesla s seboj tudi točo. Na sraflo je fel ta ledeni kelih hitro mimo Gorice, žal ga. da ni bilo nafbrfte tako po cctt Sadmt namreč po oblakih, je motala divfati t severnih Brdih te v ie b 20. uri redni občni zbor. Vabljeni so vs igralci, igralke in podporni člani. — Odbor. —~ Občni zbor »Zelenega križa» v Dtskialu V nedeljo se je vršil v Desklah redni letni občni zbor tamkajšnjega odseka goriškega ■/.*. -e-nega križa», ki šteje nič manj nego 130 članov. Občni zbor it otvoril predsednik odseka g. Leopold Zidarič z daljšim nagovorom nakar je tajnik odseka g. Andrej T: n a.pedal por^ čilo o delovanju odseka kt >e bilo )ako plodou vito, saj je bilo V Odseku izvršenih pnbl zno 500 medikacij. Za njima sta govorila še predsednik goriske- da ^Zelenega križa-, g Dr. Jakončič o c.lj^ in namenu k.» in ravnatelj goriškega Zelenega križa o nalogah odseka. Zatem so se vrSiie volitve, pri katerih je bi izvoljen sledeči odbor: Zidajrič Leopold-predsednik; Tinta Andrej — tajnik; MarkiČ Mart in, GomiščeH-Jožef, Zidarič Jakob, Pahor Angelj in Brezi, gar Ignac — odborniki. ' — Hišne preiskave ▼ Solkana V pondebeH popoldne so napravili varnostni organi htfno preišk&vo pri poslancu Sr^brniču Komisar LHaz se »e podal v spremstvu domačega brifja- »i!L ^^ Brebrnifi pribf protestirati Diar ma 4odi 'dobrega ia aMcga prišel orožnOc v spremstvu policijskega t V Trstu, dne 27. avgusta 1925. <lakay», mešan zbor, poje društvo iz Klanca*. 10) «Ne kliči vraga*, burka cnodejanka, izva-ja odsek društva Zveza* «Zveza» iz Ocizle. Po sporedu ples in prosta zabava, med sporedom in pri plesu igra domača godba, začetek točno ob 3. uri popoldne. Ker ta prired tev zaključuj« letošnje vrtne veselice v našem bližnjem okolišču, se prosi in vab! ugledna bratska društva in posameznike da se iste v polnem številu udeležijo. Odbor, KNJIGOVODJA, absolvent zadružne šole s prakso v trgovini išče službe v kakem kon-sumu aii trgovini kot prodajalec. Naslov pove goriška uprava. 1206 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Goto. ri slovensko. Slavec, via Giufca 29. 64' PRAKTIKANTINJO veščo strojepisja sprejmi takoj glavno zastopstvo «La Fondioria V. Barkovljah, Jt99 . , - . i i i t:-i ^c j naj k* bil našim kmetom skora bi rekel f . ™ nrelanca m katohskega do-, nsLa, i . n - v . ----' 4. t. m. človek bi mislil, da bo skušal dtf- *uJ^J^ZJ** hvala in čast delova- me takega m bilo. Doois ima namen —i„ * -n r> * -i ^ V. it - w ,. , , , zaruzii z «Oosp. vestmkom» v eno edino kakor vse p,sanje Malega lista._sploh - iasilo pri fei to s frazam, m namioavanjil pnkrrvah hudstvu ( §elo Obenem pa bi imeli naši gospodSi resnico in vzbujati sovraštvo proti svoje- i , . um . 7 * „ i.-- , t j Korist, ker bi um ne bilo treba naročevati mu polticnemu nasprotniku. Lahko bi od- gevorii dopisniku z enako mero. a škoda časa in papirja. Cenjenim čitateljem samo par uporab. Ker sem se parkrat odzval pismenemu aii ust ni ene m u povabilu g. podprefekta. m^U'a« Jto"^ TJT^" ***** "Blf;>* _ j i ... Ai - i j- i^ogoce, da je na tem kaj resnice, a vendar me dopi-sif-k nazivlja <• Alacevicev kandi- -_________ ' . dat . kar me seveda niti male ne razburja G. podprefekt dobro ve, da nrsem bil do danes niti enkrat pri njem, razen če sem obeh listov. Lahko pa bi se «Gosp. vestnik» nekaj podražil, a pri tem izhajal v večjem obsegu. Morebiti, da poreče kdo: «če ima kmet za liter", bo lahko naročil tudi oba !isla». izobraženejši nrorajo dati našemu pripro stemu kmetu vzgled. 7 aj se da narediti «z združenimi močmi*. Posebno dandanes, kc interveniral v korist drugih ali če sem bil ^ako niU^ bi ^J^ ^^ ™ povabljen. Da bi se bil pS skrival kakor so , * Drobite vesti iz JosodnOe — Zdraviuifat kongres v Dubrovniku Kongres delegatov Jngoslovenskega zdravniškega društva se bo vršfl letos v Dubrovniku v dneh 8., 9. in 10. septembra. Prometno ministrstvo in Jadranska plovidba sta udeležnikooi dovoli l a vozne olajšave. — Avtomatična telefonska centrala v Horem Seda. Tudi Nietvi Sad dobi avtomatično telefonsko centralo na račun reparacij. Centrala je bila te dni odposlana iz Nemčije in despe sredi septembra v Novi Sad. čepićev pozdrav iz Moskve. Kakor smo svojedobno poročali, je iz zagrebških sodnih zaporov pobegnil znani komunist Čopič. Te dni je Čopič poslal zagrebškemu sodnemu stolu razglednico iz Moskve, na kateri spor oča pozdrave sodnikom ter jim obenem naznanja, da se mu v Moskvi prav dobro godi. odvisno od skupnosti. Zatorej, bratje, bodimo složni! Sloga jači, nesloga tlačil Kajti, če smo gospodarsko in politično močni, ni se bati, da pridemo prehitro na rob propada in vt propad sam. —T —n. ?e nekateri voditelji strujarjev, nisem imel za to nobenega vzroka. Dopisniku ngaja, da sem v svojem takratnem članku govoril razen o komunistih še o dveh strankah v Idriji, čet, da smo mi vedno trdili, da je vsa Idrija na strani edinjaše^ Jaz za svojo j 23~ sc. tudi v Dobravl ah vršda doI. osebo vem, da msem ega mkaar trdil, ker:g0 pr:čakov'ana prireditev šolskT ndLlIne. oobro vem da se zlo povsod nahaja in; Uspela ni nič manj v £mo4nem Jeot v moral-resnici na ljubo naj bo povedano, da se v nem oziru, saj je bil veselični prostor natrpan idriii nahaja krajevna organizacija razkol-! do zadnjega kotička radovednih poslušalcev, Znanost in umetnost Zakon o obči jugoefovenski carinski tarif!. V založbi «Yougosl«vc Exprcss R-eclamc Com-pany» v Ljubljani je izšel novi jugoslovenski < Zakon 0 obči carinski tarifi« z dodatnimi, odločbami .n razpisi. I>ob:va se -tudi v knjigarni Stoka r Trstu, via Milano 37. — Sieskiewicz, Potop. Roman. Izšal je 5. in 6. snopič Sienkiewiczovcga romana «Potop» v prevodu dr ja Rudolfa Molela in v založbi Tiskovne zadruge v Li ubijani. Cena dvojnemu URADNIK (ca) vešč popolnoma slovenskega in italijanskega jezifka in stenografije se sprejme. Ponudbe pod št. 1204 na upravni-štvo. 1204 PRVA ŠOLA za krojen;«, šivanje, izdelovanje klobukov in cvetlic odpre z dnem 8. sep^-tembra redne in hitre tečaje. Tin.y Klam-pferer Donda, Via Lavato:o 5 1200 KMETIJSKO DRUŠTVO V VIPAVI ima v zalogi izvrstno domače vipavsko vino. Cena;. Namizno vino: Lir 230—250 desertno od 280 Lir naprej. n** DRUŽABNICA za trgovino z mešanim blagom, samostojna in podjetna, s kapitalom 10 do 15.000 hr, z osebnim sodelovanjem se sprejme. Cenjene ponudbe naj se pošljejo na poštnoležeče št. 100, Trnovo, pri U. Bistrici.' 1174 ENOKADSTROPNA hiša', z vrtom, ©e po ceni piroda. Več pove lastnica M. Carli, Sv. Lucija ob Sbči* 14. 1201 TRGOVSKI pomočnik, starejši, vešč mešane stroke, slovenskega, nemškega in, italijanskega jezika, išče službe eventuelno kot skladiščnik tudi v inozemstvu. Nastopi lahko takoj. Naslov pri upravftištvu, 1202 POHIŠTVO novo m iz druge roke, trpežno blago, vsakovrstno, kakor mobilje za sobe, kuharje,* tapetnške raznevnstne izdelke, žimnice, vzmeti, divane, pisarniške mize, •omare i* t. d. drobite pri slovenski trgovini Via del Duomo št. 4 (pod Veliko cerkvijo) v Gorici. 1203 BABICA, diplomirana' sprejema noseče na dom. Via Madonnina 10/11. 1205 MARMOR za pohištvo, tlak, dekoracije, prevleke. Timeus 6c C. Gorica, Corso V. E. 85. 1060 Dobraviie {šolska prireditev). V nedelio, To in ono — Ruski trgovski brodovi. Iz Moskve poročajo, da je na programu izgradbe trgovske mornarice za prihodnje leto na< de^et raznovrstnih brodov. Za izvršitev programa bo določeno 20 milijonov rubljev — Prometne nezgode na Angleškem «Evening News» prinaša statistiko o pro- ___________ ________,.metnih nezgodah, ki so se dogodile prete- Kmetsko-'*^ so v velikem števil u prihiteli tudi iz sosed- klo soboto in nedeljo- z avtomobili motor-s», katerih članstvo tvorijo njjh> zel? oddaljenih občin; sploh se mi je nimi kolesi in drugimi vozili na cestah Ubi-latrajo za katoliške narod- da P™^™*™ kaki veliki društveni tih je bilo 24 oseb in'okoli 100 težko ra- ^jake, krščanske socijalce ali krščanske ™č je kazalo k^numste. Ker ta pestra, sicer malo-|žn ?ako vcTk ob:.k. Ui^t^LZZ ^ j vreme ugodno in iz Londona je drlo na n*ške goriške «Edinosti delavske z%t>ze ljudje, ki se sn ZAHVALA. Globoko ginjeni se zahvaljujemo vsem osebam in društvom, ki so na kateri si bodi način počastili srpomin naše: pokojne Zore Vitez _ bodisi z besedo, sožalja, s cvetjem ali pa s snopiču d:ilo govorila jarji že ______^ ^i^/afPravijali c e- entualnem sprejemu j ^ Bedak'Pavlck^ in Milčiroke^a splošno znana no"množino perila. GarderoU'zaikJ 'ca- lisio, določili.!m pnliubijena -Igrica o veseli nalogi«. — Po-| rice je f ka-tako želijo — imeli zaslona bo od zdoraj in ! l-r.efia članstvo e s pomočjo, ki jo je nudilo, 1 ' "" ' ..........pokazalo veliko požrtvovalnosti. Splošno so obiskovalci odnesli s prireditve od spodaj. Take si ti iiu-die predstavljajo skupno in koristno delo za kmeta in delavca. Naj jim tekne! — Franc Pcljanec Spodnja Itfrija. (Samomor.) V soboto 22. t m se je v svoji hrži kraj naše vasi c-besi I 44-letn' hišni posestnik in upokojeni riiuar Poljane Andrej. Svoj čin je izvršil g< levo v svoji duše\ni zmedenosti, kajti tud: >:e pred več leti se mu je bilo enkrat nekoliko zmešaio. Živel je že dlje časa pii^to samotarsko življenje, katerega se je sedaj i znebil na tak žalosten način. — Zakaj dva? Iz neke vasi v okolici Gorice smo prejeli: Dandanes je naprednemu gospodarju skoro nemc^oće izhajati brez strokovnega lista, ki pa mora biti popoln. i am zve marsikaj novega. Pa tudi mu osveži spomin novi članek, čeprav se je Zlato v Rasiji. Iz Irkuiska poročajo, da so našli na levem bregu reke Tome o-koli šest vrst daljave od ameriške industrijske kolonij« nove zaloge zlata. Dosedanji poizkusi obetajo doker rezultat. prav dober utis in da jim je veselica Trajala, Med kupci predmetov iz zakristire ie tndi kaze to. da ob koncu sploh verjeti n;so hoteli državna banka, ki hoče pridobiti iz ver da je — konec Bodo pa mislim, verjeli. iz Prešnice. 4) Vodopivec: O večerni uri>, moški zbor, po:e pevski 2bor iz Prebcnega. 5) Venturini: skih oblačil nekoliko zlata in srebra. že o tej ali oni stvari pisalo. Poduči ^"^^l/STS Poslano") IZJAVA- Podpisana Antonija Gombač roj. Lavren-čič iz Lonferja št. 86 preklicanem in obžalujem žaljive tiriitve, ki . sem jih izrekla o Andreju Cok «Starešinovem» iz Lonjerja I št. 119, ker so popolnoma neopravičene i V Trstu, dne 26. avgusta 1925. (628) CEVLJARIVICA FORCESSIIV Odlikovana -v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo 621 Trst - Via Caprin 5 pri Sv. JaKovu - Trst ____roj. Lavrenčič. 1 Zrn, lin li< pod tem n«?lovom od^ovarie ar«4. aifltvo 1« toliko koKkor mu' zakoe veleva. O toC O €2J a G L. O o> • m e« M O o C cr %2 Ql Ui > ed * t- ra ja> O c A c QJ ta "O SJ o U 3E CD ta O JO o .o o jO O JO J= ta mmmm m C3 ca cd UJ a> i/> ta E *o -a T3 TO* 13 u. pri Forcessinu ! PODLISTEK V. J. KRT2 A NOVSKA: Noi preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. (13*) Ko je prikipelo šumno pirovanje do vrhunca, je Ksaparata zeorosil Bhavsni - i - _ , ona\am, naj zaigra m zapoje, ker se n. ze davno naslajal 2 njeno umetnostjo Bhavani ie mračna in v skrbeh lovila ognjene poglede, ki sla si „h pošiljala kraljica m njen mož, in je takoj vstala ter velela prinest, harfo Z veseljem se je hotela po- Snpt1 V VIV SVQ/\leP°il Pred nezvestim možem. Ž™, 1e spustila kraljevski plašč vlnČr. T ZaCda P,eSatl in Peti s opremije- vanjem harfe. Kakor začarani so vsi strmeli van o toda nenadoma je krik pretrgal petje. Navzočne je popadla groza, ko se je pri vhodu pojavita strašna kača v spremstvu mnogih podobnih gadov Ova koraka pred Bhavani se je grozna žival ustavila, se poVZpfcla na rep in srepo gledala nanjo z mezikajocimi očmi; iz njenega odprtega žrela se je cedila gosta smrdeča pena No pogumna ženska se je zavedela in pri vsej svoji mrtvaški Uedobi je začela zopet plesati in peti oddaljujoč se polagoma k izhodu. Sledila ji je vsa vojska kač, ki jih je njena godba očarala. Tako je priSla do tempeljna, ki je stal nasproti dvorcu in spravila pošast v dolbino, medtem ko so se ostale kače poskrile. V tempelj u je vladalo strašno razburjenje; žreci m žnca. ki je imela tedaj službo, niso mogli razumeti, kdo in kdaj je odprl rešetko; Bhavani pa ni mogla prenesti razburjenja in zgrudila se je nezavestna na stopnice pred doibino. Medtem ko so jo dvigali in budili k zavesti, je v dvorcu vladala nepopisna groza; tam se je zgodilo nekaj nezaslišanega. Ko je minila odrevenelost, ki je vseh popadla, ko se je pojavila kača, grozeča s smrtno nevarnostjo, se je dogodilo nekaj nerazumljivega, toda resničnega: kralj Ksaparata in Abbo-Tissa, vrhovni žrec tempeljna. sta se izpremenila v kamenita kipa. Groza je prevzela vse mesto: nikdar se ni še zgodilo kaj podobnega in nihče ni vedel, kaj bi bilo napraviti in kako pogrebstt ta človeška kipa. Po postavi ie bil Adžimitra proglašen za kralja. Najprej je pozval preroke in modrijane, da bi pojasnili vzroke nesreče in mu svetovali, kaj mu je napraviti. Po dclgih posvetovanjih so žreci izjavili, da so prašali božanstvo, ki je odgovorilo, da sta bila kralj in vrhovni žrec kaznovana po veliki kači zato, ker sta se pre-drznila ji odvzeti lj bljeno žrico; če se ne posreči dobiti odpuščanje od cga, tedaj bodo nesreče obiskovale deželo. Glede trupel obeh grešnikov so rekli, naj ju spravijo v neko jamo za mestom, odprtino pa naj zaddajo, da je nihče več ne odkrije. To je bilo lahko izvedlj ivo in trupli so takoj zazidali v skalo; vprašanje, kako potolažiti veliko kačo in si pridobiti njeno odpuščanje, je ostalo nerešeno. Zaradi strašnega razburjenja in napona volje je Bhavani zbolela in to okolnost je izrabila Devaki, da pogubi svojo nasprotnico. Izjavila je-Adžimitri, da se vrne k očetu, ker neče igrati druge vloge, kjer je bila prva. Mladi kralj je zaman prosil in grozil, ona je bila neizprosna in končno je rekla srdito: — Ti si vzrok vseh nesreč. Če bi ti ne bil odvzel bogu njegove ljubljene žrice. bi se ne bil razsrdil in kdove, če se bo umiril? Morda hoče, da mu žrtvujejo izdajalko, ker pa ne boš ti nikoli kaj takega napravil, zato zbežim rajši pred pretečimi nesrečami. Te prekanjene besede so bile ukaz Adžimitri-dolgo časa je o njih razmišljal, slednjič se je odločil. Kakor je bil krut, tako je bil tudi praznoveren in samoliuben in prišel ie do skleoa da ima Devaki morda prav; čc žrtvuje nezvesto žrico, bo morda potolažil strašno jezo velike kače. Razen tega je Kšapara-tova vdova — hči nevarnega čarovnika, ki je zmožen maščevati dolgotrajno vdovstvo Devaki. In če se oženi z Devaki, ne bo samo uteši! svo-je strasti zaljubljenca, ampak si tudi zagotovi čarovnikovo naklonjenost, ko povrne hčeri visoke čast kraljice. Posledica vseh teh zaključkov je bil pogin Bhavani. Kralj je pozval vrhovnega žreca in mu razodc) svoje sanje, v katerih se mu je prikazal pokojni oče in ga opozoril, naj žrtvuje kači svojo ženo Bhavani, ki jo je odvzel bogu, ako hoče preprečiti še veliko hujše nesreče. Da bi pa zvedel, jeli ta sen resničen, je velel žrecem, naj vprašajo božanstvo. Izkazala se je resničnost teh sanj in Bhavani je bila obsojena v žrtvovanje kači. Naslednjega dne se je imel izvršiti ta sklep in Adžimitra je mirno gledal skozi okno svojega dvcrca. ko so odvedli Bhavani. V srcu tega mladega, lepega in mogočnega človeka ni bilo usmiljenja; v njem je bilo prostora samo za ponos, pohotnost in sebičnost. Kdo more povedati, kaj se je godilo v duši nesrečne Bhavani, medtem ko so v tempelj mi izvrševali nad njo tajinstvenee obrede, jo okopali, jI odrezali prelepe lase in io slednjič zaprli za rešetko, za katero ie ležala kača. IV. V trsta, dne 27. avgust* 1925. Gospodarstvo. A. G.: (Dunaj). Kopaju z našim krompirjem") Že pred vojno smo mnogo govorili o tej kupč ji. Dolga desetletja- je bil naš kmet povsem \ rokah izkoriščevalcev, ki ao po svoji fvolii narekovali cene. Ven v tuji svet, ki si je želel našega zgodnjega krompirja, so poročali, ida je blaga premalo za vse, zato da bodo cene visoke, — a tukaj doma so govorili, da ie težko najti kupcev, zato da bodo cene niz-:e. Govorili so tudi o konkurenci iz srednje in južne Italije itd., samo da so mogli stiskati cene Naš kmet pa je imel v svoji sredi tudi uvi-devnih mož, ki so spoznali, d'a se godi pridelovalcem nečuvena krivica. Ali videli so tudi 'da bo naš kmet v pesteh tistih svojih izkoriščevalcev — zraven tega še tujega rodu! — 'vse dotlej, dokler se ne združi in vzame trgovino v svoje roke. Med prvaki takega zdrave-tga gibanja je zvesto stal na čelu g. Ivan Mer-taolia v Vrtojbi, zdaj v Št. Iliu pri Mariboru, kj-er te bil celo državni poslanec v ustavodajni skupščini v Beogradu. Našim čitateljem je njegovo delovanje v živem spominu, zato ni potrebno, da ga tu podrobneje op šemo, Vsi vemo, da je bila takrat kupčija z našim krompirjem v dobrih rokah. — Polagoma bi rtaše kmetijske organizacije dobile ;ranih irgovskih zvez za vse pridelke, 'tudi za vino, — ali prišla je svetovna vojna Zelo rad se močnejšim vetrovom pridruži tudi dež. Ta pa ne stavlja modernemu letalu nobenih zaprek, ker mu vlaga — izvzemši zračni vijak — ne škoduje. Led se vrši popolnoma normalno, le slab izgled prisili pilota, da poveča pažnjo legi letala, kar je pa tem težje, ker mu. man/ka houcont, na katerega se ob lepem vremenu vedno._opira. Sicer se pa navadno leti nad' oblaki, kar je zelo prijetno« ker ostanejo vsi popolnoma suhi. Ostaja nam še megla, ki je- najnevarnejša sovražnica človeškim ptičem. Zelo mnogo nesreč se pripeti prav radi nje. Megla zabranjuje via in popolnoma onemogoča varen pristan. Letalo, ki prista'ja v meglic je navezano samo na srečen slučaj. Vsak letalec vidi v megli največjo zapreko leta, leer se nikakor ne more orijentirati. Navezan je le na svoje aparate in Čut, ki pa niso prav zanesljivi. Edina najkorenitejŠa rešitev za od megle zajeto letalo je — beg. Dvigniti se kolikor mogoče nad meglo in iskati prostora, ki je iste prost ter radi tega pripraven za pristan. Zgodilo se je, da je bil vsled slabe orijentacije pilot prepričan, da se nahaja nad oblaki, ko se je v resnici premikal nad megk), ki je ležala na zemlji. V dobri veri, da prodre debelo plast oblakov, je naravnal letalo skozi isto. Poplačal je svojo zmoto z življenjem, kajti v naslednji minuti je treščil ob tla... Do- Vsem pogumnim*) Priznajmo, da smo po vojni izgubili šest let in da ne skušamo rešiti niti sedmega. V bilanci teh let morda najdemo samo eno« osamljeno postavko, postavko napredovanja ljubezni do svoje lastne grtide, ki temelji na brezmejnem optimizmu in na veri v bodočnost. Samo to pa nam menda ne zadošča, ako želimo ohraniti to, kar imamo. Stremljenje po samoohrani našega gospodarskega življenja tvori glavno vprašanje, vprašanje ki bi moralo postati naša socijalna potreba, ki naj bi vzklila iz našega zdravega organizma, da bi lahko ohranil one postojanke, s težkim trudom že pridobljene. Ne smemo na noben način prezreti dejstva,* da gospodarsko odvisno ljudstvo nima poguma uveljaviti svojo narodnost! Imamo dobro vero: težnjo za ohranitev gospodarske samostojnosti, kije ona gonilna sila, ki bi nas morala podžigati, da ne podležemo navalu tujega mogočnega kapitala. Zato je potrebno, da ostane težnja pri nas vedno dobro ukoreninjena. Glejmo na to, da uporabimo vsa razpoložljiva sredstva, da jo ohranimo vedno život Izčrpava-_______ ti moramo sredstva, ki nam dovoljujejo j denje. Radi tega je za varen let neobhodno! ■orana poročila. DEVIZE: Trst, 26. avgusta. Amsterdam od 1070.— do 1190.— Belgija od 121.— do 132.50; Pariš 125.75 do 126 25 Londsn od 130.20 do 130.50 ; New York od 26.70 do 26.80; Španija od 380.— do 390.—: Švica od 519." do 524.— ; Atene od .19.50 do 40.50; Berlin od 626.— do 635,— ; Bukarešt od 13.— do 13, W: Praga sd 79.50 do 80.—: Ogrska od 0.0375 do 0.0385; Dunaj od t.0375 do 0.0:585; Zagreb od 47.80 do 48.50. VALUTE: Trst; 26. avgusta. Avstrijske krone od 0.03*5 doQ.03?5; dinarji od 47.60 do 48.10; dolarji od 26.60 do 26.75; novci po 20 frankov od 102.— do 105 —; fmit š ter lin g od 130.— do 130.40. Bensčjjske obveznice 72.80. Zilrich, »26. avgusta. Italija 19.267,; London 25.08; Pariz 24.15; New-Y0rk 5.16V.; Beograd 9-22 5. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. J. St. Humel ob Soči. Milan Kutin, Postoj- na. I. i vu v« od 29. avgusta do 8. sopiembra 1M5, Za nakup vstopnice, ki stane Din. 30.— in ki daje kupcu pravico do znižanega jugoslovenskega konzularnega vizuma za Lir 12.— kakor tudi 30% čim je zamenjava megle z oblaki navadno uso- * na itaH|ansklh in 50«/,, popust na jugo- depolna, »e obratno ta napaka veselo iznena-j sIovenskjh železnicah obrnit« se do komisarja mož in smo po novih mejah odrezan; od krajev. kamor smo poprei pošiljali svoje pridelke?! Toda boj za obstanek nas sili, da si ogledamo naše predvojne izkušnje in jih skušamo Izopei upcrabit:, prilagoditi jih novim razme-!ram in zboljšati po starem reku: Pomagaj si •sam — in Bog ti bo pomagal! . dežel: imamo iako imenovan: zgodnji ikompir, ki bo letos zrel za izvoz koncem junija — In mora biti prodan v par tednih. — O te; laslnosti našega krompirja (mislim pač le pia goriško okolico in Furlanijo) je vsa njegova prednost in težava dobre kupčije. — Edino previdna organizacija našega kmeta more pre-'magati težave in si zagotoviti tuji trg za vso 'prihodnost. _ „ sejma za Italijo proučevanje lastne potrebe: pospeševanja j potrebno dobro poznavanje vseh atmosferičnih ig- Č6ilOVlllfl V TKtU VI&1@ XX SSti&n&FS 65/1 našega gospodarskega razvoja. Na delo, da okolščin in kraja, nad katerim se ima leteti. nb Za ^ obi9itovalce slatlttjejo lzven Trsta, bo poskrbe • !_ 1 1----11-----K sreči je pa ravno megla zelo redek pojav. Naj omenim končno še 1-et ponoči. Akoprav ne spada ta odstavek praviloma k vremenu, bom vendar izpregovoril tudi o tem zadnjem} Da je letanje ponoči že davno ■nam pr;nesla v deželo čisio nov položaj. „ _ _ Al je treba, da opisujem naše sedanje pri-j nadoknadimo izgubljena leta! like in neprilike, ki nas gospodarski stiskajo 1 ^asi denarni zavodi, ki bi morali živeti z toliko bolT. ker nas^ je zapustilo mnogo vrlih vsem. našimi gospodarskimi panogami v * — " 1 ___ ___ I - ^ _ m « K« «1 h najožjem stiku, niso kos nalogam, ki bi jih morali izpolnjevati. Zato se pa z vsakim dnem v vedno večji meri zajedajo v naš gospodarski organizem tu-fe banke in bančice, ki gotovo ne dajejo našemu gospodarstvu v njegovem razmahu prav nobenih novih smernic. Zdravo gospodarstvo bi moralo dajati zdravo podlago poslovanju naših denarnih zavodov. Na žalost se to ne dogaja, ker naš kapital ne ostaja izključno v naših rokah, ampak prehaja v tuje roke, prehaja celo preko meje na tuje. Krivda pa leži na naših ramenih in sicer v naši strankarsko-gospodarski razcepljenosti... Zdramimo se in pokažimo svetu, da Podčrtal sem besedi — vso prihodnosti Kaj-; nismo samo zato tukaj, da dajemo uradnik« :ti popolnoma napačno je, ako ne mislimo dalje j jn učitelje da molimo in kolnemo po tujih inego od ust do nosa in imamo vsako leto iste j rudnikih( da se pravdamo, ali pa da pa-;skrb:: ah boa« letos kupci, kater. Kupci se; orjemQ ^ 7jaseL]mno vdno_ poiavijo , ali bomo zopet m zopet izročeni' . . _ ____♦ 'na milost in nemilost nekaterim izkoriščeval- m plačujemo aavite. iviar nismo, la*o fcem, ki bodo zlorabljali našo razcepljenost in j grozni reveži, da bi ne zmogli prav ničesar ustvariti, kar bi poživilo naše gospodarske naprave, katere bi lahko zadržale v domovini ona sredstva, ki so jim potrebita v razmahu m razvoju. Veljaj danes mtfj klic vsem onim pogumnim, da zastavijo v dosego ciljev in nalog vse svoje mlade moči!... F. C—č. *) Rade volje priobčujemo te vrstice izpod peresa g. F. C-ča, ki imafo menda le namen, da bi vzbudile nove konkretnejše razprave o našem gospodarskem položaju. S tem pa nikakor nočemo reči, da se strinjamo z vsemi članka rje vira i izvajanji. (Prip. ur.) _ ;malomarnost. Treba je torej organizacije, treba je — pa-,m*Lil Tu doma naj se naši kmetje oklenejo v lirdno km e tU }e potrebno doma: Zbiranje, »odpošiljanje, plačevanje. Toda ne morem dovofcj priporočiti skra.ne ,soiidnosti. Bog ne daj, d>a se odpošlje slabo, jpokvarjeno blago ali tako, ki se mora pokva-'riti, predno pride konsumentom v roke (n. pr. ?če je peronospora očrnela listje!). Kdor se pre-'greši proti taki solidnosti, je sam svoj sovraž-(nik, kajti on si zapre za bodočnost vsa vrata |V Svet — Lansko leto se je veliko grešilo; ve-'liko bilo protestov in ogromne škod«, a naše fdobro ime je tam zunaj močno trpelo. — Sku,- Išanno popraviti vse to z nafvečjo solidnostjo letos da si zagotovimo zveste odjemalce za vso beeočnost. 1 Druga naloga je: pridobiti si v velikih me-*st h če le mogoče — naravnost velike konzumente, torej da izločimo vse nove posrednike. Hići-ni posrednik bodi naša domača organizacija, postavljena popolnoma na trgovsko t podlago. Tako nam ostane na razpolago ves ,dobiček k« ga hočejo vtakniti v žep — po: »srednikL Po velikih mestih — n, pr. na Dunaju! — imajo razni stanovi svoja konsumna društva, svoje prodajalne in svoje kuhinje. Na ste tisoč i r^v-i je tu združemh v zadrugah, ki---------------------------. jskupno kupujejo za vse člane! Čemu naj take] velika in postane včasih za zemeljsko ^>vr-;zadruge kupu;ejo naš krompir šele od dunaj- šmo in njene prebivalca usode,polna. Cisto skib veletrgovcev, ki so ga morda kupili od j drugače se pa godS v vetru samem omenjeni Jcomisar uradnim potom jugoiiovenfiKi koizuiarni vizum. V ta namen naj se m« dostavi potni list skuoao z zneskom Din. 50— za vstopnico, Lir 12.— za kcuzu srni_ vizum in L 5.— za poitne in regijske stroške. (557) Ako kvarilo ml obraz mozolikl madeži pege trdnice efells bule tvori eezemi in vsi v to vrsto spadajoči kožni izbruhi, ki skrivajo lepoto obraza in škodijo mehkobi kože in ki se porajajo posebno v vročih mesecih vsled močnega solnca. sa zdravijo uspešno z antifelidično vodo «Pertinax», ki je gotovo sredstvo, rabljivo z največjo lahkoto in ki je na prodaj v vseh lekarnah. Priporočljiva ferife Občeznana cevljarmca REB^iZ 576 Trst, samo v uSIci Cardusci 36 Moško, žensko in otroško obuvalo in coklje po izredno znižanih cenah. Sprejemalo se nareka po meri Prodaja u&Gpiii M na orožno in oetieio. par bes>ed. preizkušeno in da je posebno v vojnem Času igralo zelo veliko vlogo, mi menda ni treba poudariti. Gotovo jih je še mnogo, ki niso pozabili tepih luninih noči, ko so letalci v varstvu teme trosili ogenj vseaaokoli. Razumljivo je. da je bil v tedanjem času let ponoči zelo riskantna zadeva, kajti o kakih za to primernih letališčih ni bilo govora. Edino sredstvo, ki je pri tem skrbelo za razsvetljavo letališč, so bili žarometi, ki so pa le poman,kljivo vršili svo;*o težko nalogo. Ker je bil let do zadnjih časov le stvar sh*čaja ali potrebe, se je spoznala potreba, da se vpelje tudi stalna nočna služba, kar je tudi čisto razumljivo. Pomisliti moramo, da je mnogo trgovcev ali ljudi sploh, ki žele. če že drago plačajo hitro vožnjo z letalom, izrabiti tudi svoj čas kolikor bolje mogoče. N-3sak*r ne bi dosledno ravnal oni, ki bi poloval z letalom 5el>e pr hodnji dan, če ima te isti večer vJftk na razpolago, ki ga. pripelje ob i»ie« Ča«u na določeno mesto. Iz tega enostavnega vzroka »e dar-dan s resno misli na to* da se za najvažnejše zračne proge nafic^Antd vpeljejo tudi nočne zveze. To j>e zvezano z, nSOStrUMl« raznimi iežkočaeu, ki jih ireba premostiti, dajpa2jte na naslov! (03) trgovina GORICA — Corso Verdi 32 Posebnost: Velika zaiog« raznih cevliau ^a soorl plačuje ALOJZIJ P0UH, Piazza Maidi 2 Pazite na naslov ? 0 varnosti prometnih letal (Piše Zlatko Bisail). Ul. Ako govorimo o vremenu si moramo predočiti vse mogoče pojave, ki jih opažamo v naravi z oziram na ozračje in padavine. Ne bi bilo umestno iskati neposrednih vzrokov tem, pojavom, ki so več ali manj znani. Naša naloga bodi, ogledali si posledice istih in dognati, v koliko postanejo lahko modernemu letalu škodljivi. Kajna v ad n e jši in skoraj vsakdanji pojav je veter. V-efcer je premikanje zraomh plasti z ozirom na zemljo. Hitrost vetra je lahko zelo tukajšnjih trgovcev — in ne od nas samih, od inaše trgovske organizacije in si tako prihrani-'mo dolvček kar — dveh posrednikov? Ako se nam posreči taka kupčija, bomo mogli z lahkoto doseč' boljše cene tuzgo bi nam jih 'določeval: dosedanji izkoriščevalci, — Za poštene trgovce domačine ostane še vedno dovolj prilik, da morejo razvijati svoje trgovske talente. To je način, kako bi naši kmetje imeli eno samo skrb: pridelovati mnogo in lepega, zdravega krompir a; vse drugo bi bilo zagotovljeno za vso prihodnjost. Opozoriti moram na eno samo možnost, ki ne sme n:kogar motiti. — Recimo, da sklene organizacija pogodbo na 200—400 vagonov po neki določeni ceni, recimo po 50 stotink. Cena. ki jo dosežete, je gotovo najugodnejša cena. ki je b:la mogoča. Pa bi se nekdo pojavil, in bi rekel: jaz bi vam plačal po 55 st., ali: plac?.m vam po 53 st,, — tega človeka odpo-dite, n kar naj vas ne premoti, da bi mislili, da ste oškodovani-. On hoče samo v motnem ribariti, hoče vašo solidno kupčijo uničiti, če •treba eno leto v svojo izgubo, da bi vas drujžo leto bolj nasamaril. Recimo, da niste sklenili pogodbe po 50 st. in imeli krompir neprodan, .tedaj bi vam prihajali z mnogo nižjimi ponudbami! — Torej ne se spuščati v nezdrave trgovske špekulac;je. bodite vselej zvesti pogodbam in zaupajte svojim domačim vodite-ijem. Pr pt ured1,; Priobčujemo dva članka o kupčij: s krompirjem, priobčena že v lanskem naš?m najboljšem gospodarskem časopisu ^Gospodarskem vestn ku», ker veljajo izvaja-r a pisca našega bivšega znanega javnega delavca, sedaj stanujočega na Dunaju v polni meri, do zadnje podrobnost, tudi za letošnji potek krompirjeve kupč" je Usvajamo si tudi pop !n.;3ii lansko pripombo uredniš'Va - Gospodarskega vestnrka*, ki pravi. n?a je bil potek letošnje, lanske — in mi sedaj lahko rečemo tudi predlanske — kroaap»jeve kupčije lak da bo treba resno nrsliti na preureditev postopam« za bodočnost, če hoćemo sp?oh še spravlati svoj kromp r na svetovne trg Zračna plast, se premika namreč samo kot celota, sama v sebi pa navadno miruje. Zato je gibanje v njej isto, kot če bi absolutno (z ozirom na zemljo) mirovala. V takem vetru letenje samo na sebi ne ogroža varnosti, odkloni pa smer letala tako, da se za dosego gotovega cilja in povratka ob dani smeri vetra porabi več časa kot sicer. Najneugodnejši veter — ako moramo že z njim računati — ye za gotovo pot in. nazai oni, ka veje pravokotno na smer, v katero letimo. To dejstvo $e tudi pred kratkim izjalovilo veliko Amundsefnovo ekspedicijo, ki bi bila sicer gotovo dosegla severni tečaj. Leteli so namreč precej časa nati meglo, ki jim je onemogočala vsako orijentacijo. Ko so končno določili: pravo legov so uvideli, da jih je bil zapadni veter zanesel daleč proč od prave poti. a so imeli premalo bencina, da bi popravili storjeno napako. H.irost vetra je v večjih višinah večja :n menjuje navadno tudi smer tako, da gre slučaj pilotom čestokrat na roko, da si lahko izberejo naipripravnejšo strujo. Ob zemeljski po-vršni pa je hitrost navadno zmer&a, ker je trenje zraku ob isto* zelo veliko Taki zmerni vetreni toki so letalu ob startu in pristanu v prid. ker mu zmanjšajo absolutno Hitrost napram zemlji, ako se omenjeni manevraciji vršita — in praviloma se tud': morata — v smeri proti vetru- Absolutna hitrost letala je potem razlika med hitrostjo vetra in relativno (z ozirom na ozračje) hitrostjo letala. Kadi tega sta start in pristan ob zmernih vetrovih, ki so akorekoč vsakdanji pojavi, manj ne-vorna kot sicer, ker je hitrost (absolutna) letala pri prehodu iz enega medija v drugj medij (iz zraku na zeml o ali obratno) manjša Povsem drugo je. ako imamo opraviti z nestalnim vetrom, ki nima trajne smeri in moči. Tako vreme bi imenovali: vetrovno - (boig). Motnje leta ob takem vremenu se ujemajo popolnoma z že naved-en rai pod «s^ab'lncstjo:> kjer je tudi povedano, kako se iste izravnavajo. Naved'em naj ]> še, da čim večja je hitrost leiaia, tem maniši in neznatnejši je vpliv .. . . ..t 1' * ■___ A__VI m le _________problem tovljena potom najnovejših rekonstrukcij letališč tudi letalom, službujočim v nočn-em prometu, popolna' varnost Po vsem navedenem bi bilo sklepati, da ■ hočem nekako utajiti nezgode i« resne ne- • sreče, ki so žaltbog še dandanes na dnevnem . redu ter s tem povzdigniti letalstvo na stopnjo I i Mmm um i Trst, Via Scafinata 2 f PODRUŽNICA • Via Arcata IO narodna Maraa iMim s kBjip™ GORICA — Via C. Faveiii 9. Neredna knjigaraa mmm s papim GORICA — Via G Carducci 7, BRESČAK RHTO& Zaloga in tovarna pohištva GORICA — Via G. Carducci 14. Brata CEJ slikarja GORICA — Via Ascoii 5. smatra letalstvo radi nesreč s starimi od vome j preostalimi letali in vs>ed lahkomiselnosti ne-; y DatVII* II katerih pilotov-prenapetežev, za cepopomo, j »1 II ni nikakor utemeljeno -it* je vsled tega le vjil« ■ » ■ Škodo daljnemu razvoju zračnega prometa. j prt poroča za biriflO SVOJO veltko zalogo S tem bi bila razmotrivanja o varnosti leta; raznovrslnih ur ift ZDalSItilte po najniž-za silo izčrpana. Nadejam -se, d* niso bile vse l _ besede zapisane samo na papir, ker bi rad jih cenah, kakor tudi prave SlvalM StfOje videl, da sem doprinesel s tem tudi jaz zrno v našo domačo žitmeo. 99 Singer" na obroke. (559) TržiškB kraetiiskn družba v Trstu Ceatiala: ulica Torre bianca 19. podružnica -ul. Raffiaeria 5t. 7, Telel. 44-39 ima v zalogi: Semena: repe jesenske, okrogle in dolge po L 14 kg.-špinačo širokolistnato po 6.50 kg, »eme motovilca. radića, petršilja, solate endi-vije gladke in kodraste, čebulno seme, bro-; kole zgodnje in pozne, cvetoči karfijol, vrzote, j zelje zgodnji nizki grah, majaron, redkvice, j rdeče solatne pese, kolerabe, rukle in razna j druga poljska in vrtna semena. Detelj«: inkarnatke ali rdeče detelje, lucer-no in domačo ali triletno deteljo. Trave; laško ljulko, francosko pahovko, travniško bilnico in mačfi rep. Krme: orehove tropine zmlete po L 150 q« otrobi, pšenico. Umetna gnojila: suprerfosfat in čilski solite r. Kmetijske stroje: orala znamke Sack. sla-moreznice. kose Merkur, železne in lesene grabi je, gnojne in senene vile, škarje za obrezovanje, vrtne - žagice, sape okoličanske, kraške in istrske ter razao drugo orodje. Eisulin, zdravilo za na spolovilih obolela živino. Prah Cafiaro, žveplo in galico. PtM^o krmo: konoplje, luščen oves, ogor-ščico in svetliko (škajolo). Med. Naravni cvetlični med na debelo in ZOBOZRAVN&K 0« L MERMOUA specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici no Travniku št 5, H. od 9-12 in od 3-5 (6T) Pravimo Vam samo to: Predno kupite oglejte si največjo iz&ero pri M. STEINER Via G trn 15 i« 11 Via G eppa 15 in 17 KRUŠlC in iSN krojaška mojstra GORICA * Corso Emanuele 111. 37. šuug&J m&o® urar in zlatar GORICA — Via Carducci 19. SAUNSG BmSHO Zaloga usnja, čevljarskih in sedlarskih potrebščin, sveč, voska i. t. d. GORiCA — Via G. Carducci 7. ANTONI KOREN Rasi. Zaloga stekia, porcelana in kuhinjske posode GORICA — Via G. Carducci 4. j---- KEiSSSVANJ JOSIP Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavour 9. | ČUK EilJA---- Šivalni stroji in dvokolesa GORICA — Piazza Cavour št. 9. DftJIŠČliC 1CA&L pekarna in slaščičarna _GORICA — Via Carducci 21 PAHOR LOJZE najmodernejša krojačnica v GORICI — Via MoreMi 4 JASCOB BRATUŽ pekarna in slaščičarna GORICA — ul Mamelli 6. (Šolska ul ) HAVaiC ANDREJ manuiakturna trgovina GORICA — Via Carducci 3. i otenj. Ker smer istih pol ubna, ima tudi talo troje vrst krmil, ki Obvladajo, med^e-bo'no kombinirana^ vse mogoče smeri. Da let tudi ob vetrovnem vremenu docela varen, Drugi članek izpod peresa stega pi5ca pri-|m, mcndv ni treba ponavljati. 'de prii.odajič Jalte vsmM priliki •Dijaške Katice* V koliko postanejo U.hko neurja letalom nevarna, je stvar slučaja So to navadno !e lokalni pojavi in omeien' na m-le obsegf; d !a;o navadno le ob površini zemhe pod 500 m višine. Zalo ie takemu nenormalnemu vremenu lahko ubežati, bod* 5i s tem, d'» se on kraj sploli ob de. ali pa, da se leta v večj višini SLOVENCI! V naši prodajalni dobite blago in izdelane obleke po najzmernejših cenah. GORICA ZOTTER LUDVIK briyec Piazza Vi t tori a (Travnik) 17. Predno kaj nakupite, obtščlta Veliko skladišče pohištva tvrdke ALESSANDR~ " "" 4>> ___________ LEVB Via RaMort it 1 - V)a MatcOTloii it. 7-13 Srs'a 2©?T5e man. trgovina združena s krojačnko GORICA _ Piazza Vittciia (Travnik) 17. trtfovioa jestviu TRST, Sv M. M zg. St. 8 (Istrska cesla) j Pasguale RevoHella 62 (vogal Piccardi). Kje se dobro je in pffe ? NOLSH Gostilna GORiCA — Via Mouache ll< Spalne eote^ obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. KAREL SOšli gostilna < Al buor Arrivo > TRST - Via Ghega 9 v bližini centralnega Kolodvora. ___________________