75. številka. Ljubljana, t petek 3. aprila 1903. XXXVI. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in |praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s po&i.iaiijem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K Kdor bodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. Za oznanila plačuje se od peterostopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniatvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vbod v upravnistvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon St. 85. Senatni predsednik Filip Antonjevič Abram. Eden najodličnejših, najboljših slovenskih mož, kar nam jih je dalo nebo, zatisnil je predvčerajšnjim v Ujini. v cesarskem Dunaju svoje oko. Senatnega predsednika Filipa Abram a, enega izmed avstrijskih lord sodnikov, dike in ponosa slovenskih pravnikov, nepozabnega, neumornega, čeprav tihega delavca za ravnopravnost slovenskega jezika pri naših sodiščih — ni več. Kratka bolezen, zastrupljenje krvi, vsled neznatne praske, zgrabila nam je 68let nega vzor-moža. Filipa Abrama, s katerim se po-grezne v grob lep kos zgodovine našega kulturno-poiitičnega prizadevanja, podala nam je, kakor že toliko odličnih mož, kraška naša zemlja, prijazni Štanjel pri Sežani. Njegov stric poslal je zgodaj Filipa in njegovega brata Josipa, sedaj odvetnika in bivšega deželnega odbornika, v Gorico v šolo, kjer je dovršil tudi nekaj gimnazijskih raz-edov. Višje razrede pa sta obiskovala v Benetkah, kjer je bil stric dvorni kapelan in vzgojitelj pri podkralju nadvojvodi Rajnerju. Bivanje v Benetkah bilo je za Fiiipa Abrama odločilno za vse njegovo življenje. Nele da se je tukaj v bajnem mestu pod modrim nebom italijanskim na Rajnerjevem dvoru navzel onega finega takta, velike vsestranske omike, kar ga je dičilo vse njegovo življenje, sklenil je tudi tukaj osebno prijateljstvo z gojencem svojega strica, z nadvojvodo Rajner-jem, — prijateljstvo, ki ga je spremljalo kakor dober genij do zadnjih dnij. Iz Benetk poslal ga je stric na dunajsko vseučilišče, toda Abram, ki jt? do zadnjega izdihljeja z ginljivo, uprav otroško ljubeznijo objemal svoj domači Štanjel, kamor je do zadnjega leta vsako leto vsaj enkrat pohitel, ki je bil vajen smehljajočega se italijanskega podnebja, ni mogel vstra-jati v daljni, megleni prestolnici, šel je bližje svojpgn doms v Gradec, kjer se je pridno udeleževal narodnega gibanja med slovenskimi svojimi kolegi. Kako rad in z nekakim ponosom pripovedoval je še lani po vseučiiiški akciji Abram, da je bil tudi on med Kopačevimi in Skediovimi slušatelji. Dovršivši svoje izpite v Gradcu z odliko iz vseh predmetov, vstopil je že takrat visokonaobraženi, izborni jurist pri apelacijskom sodišču v Trstu. Sodni pristav, oziroma aktuvar pri raznih primorskih sodiščih, služil je Abram kot sodnik v Komnu in nato v Tolminu. Iskren rodoljub in izboren pevec jel se je zlasti tukaj z vso vnemo vdeleževati ravno zopet vzbujajočega se narodnega življenja: v uradu pospeševal je po svojih najboljših izbornih močeh počasi pa si-stematično slovensko uredovanje; zraven pa ustanovil tudi čitalnico v Tolminu, katere prvi podpredsednik je bil sam, — on uradnik v tistih časih! Posebno ozko prijateljstvo oklepalo ga je tu s tedanjim okrajnim glavarjem tolminskim, poznejšim baronom Winklerjem. Čudno, ravno moža, ki sta kot zavedna narodnjaka prispela izmed vseh Slovencev najvišje po uradni lestvici, služila sta tedaj v Tolminu skupaj! Izbornega sodnika poklicali so kmalu za svetnika v Trst, kjer je bil voljen tudi v občinski svet. V pravem elementu pa je bil Abram šele, ko je bil v kratkem času imenovan višjesodnim svetnikom v Trstu. Tu je začel šele prav ono svoje plodonosno delovanje v prilog slovenskega, oziroma hrvatskega urado vanja, zlasti na Primorskem, ki mu zagotavlja vedno časten spomin med nami. Vpliven po svojem globokem pravniškem znanju, imponujoč s svojo resnobo, finim taktom, prikupen po svoji ljubeznivosti, spoštovan radi svojega poštenega, odkritega značaja, znal je Abram tudi svoje nam nasprotne tovariše pridobiti za marsi-kako našo pridobitev v jezikovnem oziru, učinil je kot personalni referent za tržaško okrožje marsikaj za nas dobrega. Še vspešneje pa je na daljeval svoje delo kot dvorni svetnik pri najvišjem sodišču Koliko za slovensko uradovanje, zlasti na Primorskem neprecenljivih odločeb je izšlo ravno za Abramovega delovanja, iz njegovega elegantnega, gladkega, nikogar zbadajočega peresa. Tedanji predsednik najvišjega sodišča Karol Stremaver se je sicer nekoliko časa branil jih izdati, toda Abram vedel ga je, kakor je sam opetovano pripovedoval, s svojimi prikupnimi osebnimi lastnostmi, s svojim znanjem in vplivom zato pridobiti. Vkljub temu svojemu tihemu, mirnemu pa vstrajnemu res narodnemu in rodoljubnemu delovanju, pridobil si je Abram tudi na zgoraj toliko ugleda, da je bil že kot mladi dvorni svetnik odlikovan z viteškim križem Leopoldovega reda. Kaj čuda torej, če so slovenski poslanci po Levičnikovem odhodu iz justičnega ministrstva z vso energijo zahtevali, da se pokliče Filip Abram kot tako odličen zaupnik celokupnega slovenskega naroda v pravosodno ministrstvo. Niti grof Schonborn se ni mogel tedpj braniti takega sodelavca kakor je bil Abram ter mu je poveril leta 1892. personalni referat za grasko, tržaško, zadrško ter inomoško višje eodno okrožje. Mirno in tiho pa sistematično kakor je bil navajen, kakor bi hotel pokazati, kako ume mož v vsakem življenskem položaju, v vsakem stanu in stopnji delovati za svoj narod, je deloval v ministrstvu za Slovence vspešno, vendar pa tako, da mu nasprotniki, ki so pazili na vsak korak, niso mogli najmanje nepravilnosti očitati. Marsikak nepoznavalec naših težavnih razmer, ki ni poznal težkoč, s katerimi se je imel Abram boriti, ki ni poznal intrig, ki so ga skušale udušiti na vseh straneh, ki ni poznal ali ni hotel poznati njegovega do brega namena, ki ni opazoval po-bližje njegovega dela, zdelo se je Abramovo delovanje nekako prerahlo, preboječe. Toda kdor ga je opazoval natančno, čudil se je ogromnemu njegovemu delu za ravnopravnost slovenskega jezika pri sodiščih, divil se je njegovemu rodoljubju in njegovi spretnosti. Neprecenljivo je zlasti njegovo delovanje za primorske Slovence in dalmatinske Hrvate, kjer je razmero najnatančneje poznal, kjer je videl, kakor se je izražal, vsakemu sodnemu slugi v dno srca in kjer si je v Trstu že preje sam pot pripravil. Največje težave je seveda imel v graškem okraju, kjer ni mogel, ne-poznavajoč razmer tako dobro kakor v Trstu, tako odločno nastopiti in kjer so se mu stavile zlasti od strani graškega višjesodnega predsedstva nepremagljive politične ovire. In vendar, kdor je imel nekoliko vpogleda za kulise, se je čudil s koliko odločnostjo je branil drugače tako pohlevni, skromni in vljudni Abram naše koristi tudi v graškem okrožju. Kaj pa je bil Abram Slovencem tudi v tem okrožju, vidimo najbolje sedaj, odkar ne ščiti več njegova roka Slovencev! Dvojezični napisi pri slovenskih in hrvatskih sodiščih so Abramovo delo, kar se je sploh storilo za naše pravice iz justičnega ministrstva, v tem času je učinila Abramova roka. Koliko zla pa je preprečil, tega seveda pa nikdo ne pomisli! Koliko prašek je imel zlasti z grofom Gleispachom, predno se je ta še naselil na dunajskem Schiller-jevern trgu! Za vsako slovensko imenovanje je moral izvojevati Abram cele bitke tako, da se je politično nasprotstvo med Abramom in Gleispachom iz-premenilo že v osebno Bovraštvo. Ko je Gleispach že čutil, da jo on »prihodnji mož«, hotel je svojo moč Abramu tudi takoj pokazati. Pril ka se mu je kmalu ponudila. Ko se je dr. Gertscher poslovil kot predsednik od Celjanov s svo-;;m znanim govorom o celjski gimnaziji, s katerim je napravil ministrstvu nemalo zadrego, hotelo mu je ministrstvo dati ukor, kar pa je ho tel grof Gleispach na vsak način preprečiti. Peljal se je na Dunaj in se oglasil radi tega tudi pri Abramu, ki pa se njegovim zahtevam ni hotel nikakor udati. Tedaj pa udari Gleispach jezno po mizi z besedami: »Herr Ministe-rialrath hier, bei diesem Tische ist kiinftig der Platz fiir Gertscher«. Od tega trenutka je Abram dobro vedel, da mu ne bo dolgo več vstrajati v justičr.em ministrstvu. In res komaj je bil malo mesecev nato Gleispach imenovan justič mm ministrom že je poklical Gert-scherja v ministrstvo, Abram pa je vzel referat za graško in tržaško okrožje. Čuteč veliko krivico, kot nekako capitis deminutio, prosU je Abram sam 1. 1896 nazaj k najvišjemu sodišču, kamor je bil tudi imenovan ter obednem izredno odlikovan z malim križem Sv. Štefanovega reda. Slovenski poslanci so kmalu nato Gleispacha interpelirali radi tega, nakar je takoj odgovoril, da globoko obžaluje prostovoljni odhod Abramov iz ministrstva, češ, da je bil Abram tako izboren, tako objektiven mož, da je večkrat pomišlje val in ni vedel je-li Slovenec, Nemec ali Italijan. Toda grof Gleispach je Abrama v resnici prav dobro poznal. Ko se je namreč izpraznilo nekaj mesecev pozneje po Beckovi smrti predsedniško mesto pri višjem deželnem sodišču v Trstu, prosil je tudi Abram zanj in šel v to svrho tudi h Gleispachu. Grof Gleispach mu je takoj rekel, da je to nemogoče; na Abramovo vprašanje po vzroku te nemožnosti, odgovoril mu je minister: I h r Name ist ein Kampfruf. Vendar pa Abramovih zmožno-stij niso mogli popolnoma prezreti, marveč ga je cesar malo mesecev potem imenoval preko mnogih starejših svetnikov senatnim predsed nikom pri najvišjem sodnem in ka-sacijskem dvoru. Pred Abramom še noben Slovenec ni zavzemal tega skoro najvišjega sodnega mesta, kajti Nopret je bil le naslovni predsednik. Stoječ na tem svojem izbranem mestu, ostal je Abram do zadnjega izdihljeja to, kar je bil vedno: nad vse pravičen, izboren, duhovit, mil sodnik, zrcalo objektivnosti, pravico-ljubnosti, poštenja, ki tudi v tujini v visokem svojem dostojanstvu ni nikdar pozabil, da je slovenske matere sin, da mora za svoj narod tudi delovati. In storil je to svojo dolžnost do zadnjega hipa. Zraven pa je bil izboren, fino-čuteč človek, skrben oče in soprog, dober udan prijatelj, blag mož — skratka pristna slovenska duša. Zelo je ljubil slovensko zemljo, kamor je poleg v Št. Daniel, na svoj dom, prihajal vsako leto tudi v Kamnik ali na Bled. Filip Antonjevič Abram! nisi nam sicer bojni klic, toda v tvojem imenu je utelešen velik del trpljenja slovenskega naroda; velik del napredka, pa še več razočaranja in krivice našega naroda; v tebi je utelešena trpka usoda slovenskega sodnika; v tebi njegov skoro nedosegljiv vzor; v tebi zlato rodoljubje; v tebi je bila poosebljena zlata slovenska duša. Slovenski genij plaka ob tvojem grobu; večni ti pokoj ob vznožju ze lenega štajerskega gorovja ob strani svojega ti nepozabnega sina! Hvaležnost naroda slovenskega ti je sledila preko groba in večen ti časten spomin med nami! Tržiške volitve. Priobčujemo naslednji, nam od poslanca dr. Ferjančiča došli dopis : To, kako me klerikalni listi v dotiko spravljajo s tržiskimi volitvami, me ne spravi iz ravnotežja; ležeče pa mi je na tem, da ne širijo narodno-napredni listi krivih nazorov. Tako čitam v članku »Prazno stre ljanje« »Slov. Naroda« od 28. marca 1903 — med drugim: »In če je Fer-jančič pri zadnji deželnozborski vo-litvi, k o j e agitiralzasvoj mandat, prigovarjal našim somišljenikom, da naj se v prepir med Gassnerjem in Gockenom ne vtikajo, ni zakrivil s tem niti najmanjše pregrehe, ker je čisto in v vsakem oziru »tout meme chose«. ali vlada v Tržiču tirolska nemščina, ali pa nemščina iz rajha«. Temu od- stavku članka, ki sicer popolnoma resnično slika razmere, moram oporekati ter izjavljam, da nisem nikomur prigovarjal, kako naj postopa pri občinskih volitvah. Ko sem bil zaradi deželno-zborske volitve v Tržiču, prišel sem v bralnem društvu tudi v dotiko s precejšnim številom volilcev narodno-napredne stranke, a niti jaz niti kdo drugi se m ne z besedo dotikal občinskih volitev. Navaja se proti meni in tudi proti narodno-napredni stranki pismo barona Schwegla. Proti narodno napredni stranki popolnoma neopravičeno, ker se v pismu nanjo nič ne nanaša. Nič manj neopravičeno pa tudi proti meni. Če ima kdo kaj od mene samega pisanega, naj pride s tem na dan, za to kar drugi o meni pišejo, nisem odgovoren. A iskal sem priliko, da sem z bar. Schweglom zaradi pisma govoril in ga vprašal, kako je mogel o meni pisati, da sem zagotovil — besedila nimam pred seboj — da se bode radikalna stranka volitve vzdržala pri občinskih volitvah, ko se vendar o teh volitvah nisva nikdar menila. Baron Schwegel je pritrdil, da ni nikdar z menoj govoril o tržiških volitvah in se je začudil, ko sem mu navel, kaj je o meni zapisal. Zagotovil mi je tudi da bode zahteval od g. Gassnerja pojasnila zaradi svojega pisma. Na sebi je pa tudi nesmiselno, če se trdi, da sem zagotovil, da se bodo radikalci volitve zdržali. Jaz lahko zagotovim, kako bodem jaz postopal, ne pa, kako bo kdo drugi ali cela skupina druzih postopala, razun da bi bil jaz od skupine pooblaščen, to zagotovljati. Omenil sem, da sem bil z naprednimi Slovenci v Tržiču skupaj, a tega pooblastila nisem ne iskal, ne dobil. Če so tedaj nekateri napredni volilci obljubili se zdržati volitve, so to storili sami iz sebe, ne po mojem vplivu. In tako postopati jim je bilo jako olajšano, saj dobro vedo, da Gocken-SpendaJ-kaplanova stranka ni ne slovenska ne narodna. Ljubljana, 2. aprila 1903. Dr. Ferjančič. Dva, ki se ne marata. Prvega aprila se Čestokrat zgode neverjetne stvari. To je dan norcev in dovtipov. Kot tak dovtip bi tudi smatrali predlog posl. Schalka v nagodbenem odseku, naj se odpravi gospodarska skupnost med Avstrijo in Ogrsko, ako bi bil ostal osamljen s svojim predlogom. Toda pridružilo se mu je toliko glasov, da so takozvani patrijotje le z dvema glasovoma »rešili« Avstro-Ogrsko. Schalkov predlog je namreč zahteval, naj se preide preko nagodbenih predlog na dnevni red ter se vladi zaukaže, da izdela načrt carinskega tarifa za samostojno Avstrijo. Z drugimi besedami se to pravi, naj se odpravi gospodarska skupnost, naj preneha avstro-ogrska monarhija v sedanji sestavi. In za ta predlog je glasovalo izmed 28 članov 13, le dva glasova so imeli večine oni, ki so za ohranitev gospodarske skupnosti. Sicer pa bo prišel kmalu čas. da se bo svet čudil, da se je 1. aprila 1903 sploh našla večina za skupnost Avstrije in Ogr- ake, saj pa je znano, da tuđi med onimi 15, ki so glasovali za dualizem, ni nihče tega storil iz navdušenja. Glasovali so pač, ker glasujejo za Tsako vladno predlogo. Seveda ne podere tako enostavno glasovanje stoletne vezi med obema državama; to vedo najbolj oni, ki so glasovali iz same »radikalnosti« za Schalkov predlog. Toda to glasovanje vendar kaže, da se v Avstriji dualizem ne Čuti več za ugodnost, temuč za — spono. Isto mnenje pa prevladuje tudi na Ogrskem. Tudi Ogri čutijo duali zem kot breme. Toda dočim bi se mi najrajši rešili gospodarskega dualizma, ker nam v resnici na vseh straneh škoduje, znebili bi se Ogri radi v prvi vrsti skupnosti v armadi, ki jim je na poti v dosego narodne vojske; s svojo vojsko se potem že odstranijo ostale nevšečnosti. Le ta namen ima sedanji boj Madjarov zoper brambno predlogo. Zvišanje rekrutov je pri tem le dobrodošlo bojno sredstvo. Madjari dobro vedo, da prinaša gospodarski dualizem Ogrski koristi, Avstrijo pa oropa, zato pa nam ho čejo milostno ostati še zvesti na go spodarskem polju; a tu hočejo »nevljudni« Avstrijci odpovedati ogrski »boljši polovici« zvestobo. Na obeh straneh popuščajo vezi; v Avstriji kakor na Ogrskem so do grla siti dualizma. Polagoma sicer, a gotovo narašča prepričanje na obeh straneh, da bo treba iti narazen. Ločitev bi pri privoljenju obeh polovic ne smela biti težavna, ko bi ne krožili nad njima — višji oziri. Dogodki na Balkanu. Sultan je skrajno poparjen vsled dogodkov v Mitrovici, posebno še za tegadelj, ker je ruskega konzula Ščerbino napadel turški vojak, ki je stal na straži, ne pa kak ustaš. Vojak je izvršil napad iz maščevanja, ker je neki njegov sorodnik padel pri naskoku na Mitrovico. Ruski konzul je izjavil pred svojim odhodom v Mitrovico: »Ako bom tam doli umorjen, pomeni to »konec Tur čije«. Sultan je dal takoj ruskemu poslaništvu izraziti najgiobokejše ob žalovanje ter je sklical v tej zadevi takoj ministrski svet. Rusija pa se s samim obžalovanjem ne bo zadovoljila. — Število mrtvih in ranjenih pred Mitrovico znaša nad sto. Nove albanske čete se pomičejo iz Ipeka v Jenibazar. Pripravljajo se, da napadejo tudi Prizrend. — Sroska vlada se je ostro pritožila pri sultanu zaradi sovražnega postopanja oboroženih Albanov proti neoboroženim Srbom v Stari Srbiji. — Ustaška četa v vasi Karbinci, katero so turški vojaki sežgali, se je sama pokončala, ko so ustaši videli, da ni rešitve. Vodja ustašev, Kovačev, je ustrelil pet tovarišev na njih zahtevo, potem pa še sebe. Tudi ostali ustaši, razun treh, so se sami usmrtili, ker so vedeli, kakšna usoda jih čaka v turških ro* kah. — Angleško časopisje zahteva, naj nastopita sedaj Avstro Ogrska in Rusija Z VSO odločnostjo na Balkanu, sicer bo prevladalo prepričanje, da te dve velesili nista dovolj močni in odločni, urediti razmer. Politične vesti. — Obstrukcija agrarcev. Za ju-tršnjo ali eno prihodnjih sej bodo razne agrarne stranke podale štiri nujne predloge, naj se odpove Srbiji trgovinska pogodba. Ako bi se vlada branila temu ugoditi, vlagali bodo agrarci nadaljne nujne predloge ter vlado z agrarno obstrukcijo prisili, da odpove pogodbo. — Posledice zagrebških izgredov. 17 dijakom, ki so se udeležili demonstracij, so se odtegnile državne štipendije; razun tega se je mnogim dijakom odpovedala hrana v »mensi academici«, tako, da bodo morali revni dijaki ustaviti nadaljne študije. Zagrebška garnizija se baje pomnoži z vojaštvom iz Čakovca in Pečuha. V nedeljo se vrši velik protestni shod v Brežicah, ker je vlada shod na hrvatskih tleli prepovedala. — Nemški cesar se je pripeljal včeraj v Kodanj, kjer ga je prisrčno ■prejel kralj Kristjan. Pozneje so zarja pozdravil«: ruzka carica-vdova, anglelka kraljica in danska prestelo-naslednica. — Zaradi Rusa H o t z a , katerega so italijanske oblasti proti mednarodnim pogodbam zaprle, so priredili v Milanu republikanci in aocialisti protestne shode ter hoteli naskočiti ruski konzulat. Kralj je v tej zadevi sprejel v avdijenci ministrskega predsednika Z a n a r d e 11 i j a. — Francoske šolske in pridigar ske kongregacije so dobile vladno obvestilo, da je zbornica njihove prošnje za avtorizacijo zavrnila ter se morajo razpustiti najpozneje v treh mesecih; pridigarske kongregacije se morajo raziti že v 14 dneh. — Predsedniška kriza na Ogrskem. Ker je podpredsednik ogrske zbornice, T a 1 i a n, očital predsedniku grofu Apponviju, da dela proti hišnemu redu, ker sprejema opozicij ske deputacije proti brambni predlogi, hoče A p ponvi predsedništvo odložiti. Z njim izstopi iz vladne stranke tudi 30 članov ter si ustanove nekdanjo narodno stranko. — Ustaja na otoku Haiti. Položaj v mestu Sant Domingo je nespremenjen. Vse zveze z mestom so pretr gane. Meščani v San Cristobal so se pridružili ustaji. Vladna križarka »Prasident« bombardira citadelo. — Angleški kralj pride dne 27. t. m. v Rim ter ostane tam do 30. aprila. Delajo se velike priprave za svečan sprejem. Kralj obišče tudi pa peža ter bo stanoval v Kvirinalu v palači kraljice-vdove. Dopisi. Iz Ribnice- (Koncert.) Mi nolo soboto (28 marca t. 1.), imeli smo Ribničanje priliko, občudovati pravega mojstra-virtuoza na gosli, gosp. Hinkota Simonića iz Reke. Gosp. Simonić, pravi Golijat po postavi, potuje za lastno tvrdko za usnje, a potuje s svojo »guslo«, od katere se ne more nikoli ločiti, niti na potovanju . . . Na že nad 200 let starih goslih (fecit Andrea Guarne rius sub titulo Sanctae Theresiae, Cremona 1696) proizvaja g. Simonić nebeške glasove; mojstrsko dovršen je v kombinaciji, virtuoz v varijacijah in modifikaciji. Med drugim je igral gosp. Simonić: »Fantazijo vrhu slavenskih motiva«, »Violin - koncert vrhu magjarskih motiva«, »Bravouc-Variacie vrhu jednog popularnog motiva«, »Elegie«, »Tarantella« i. dr. (vse to lastne kompozicije). Žela je posebno »Tarantella« burno priznanje, ter jo je moral trikrat ponavljati, kar je g. Simonić rade volje storil. Proizvajal je nadalje s finim čutom in očarujočo tehniko Wieniaw kijevo »legendo« in »mazurko«, Bachovo »Ario«, Pergolisejev »Adagio« in težak »Perpetuum mobile« mojstra Paganinija in še več drugih komadov. Različni hrvatski, italijanski kakor tudi nemški in madjarski časopisi prinašali so laskave ocene o gospodu Simnoniću, in ne čudimo se, da je on pri koncertih reške »Čitaonice« prva, merodajna moč. Gospod tovarnar Simonič pridobil si je srca vseh navzočih, a to ne samo kot virtuoz na »guslo«, temveč tudi kot mož-družabnik s svojim prikup-Ijivim nastopom in prijaznim občevanjem. Ker g. Simonić ne koncer-tuje »za plačilo«, položili smo svoj obolus na Ciril Metodov altar. V prijazni nadi, da bodemo zamogli v jeseni g. Simonića zopet v Ribnici pozdraviti, — in sicer pri večjem koncertu, — končujemo to skromno poročilo in naj bode on uverjon, da ga Ribničanje ohranimo v najprijet-nejšem spominu. Sp. — Katoliški uzori. (Dalje.) Cerkveni uzori glede uredbe vsega državnega, javnega, zasebnega, gospodarskega in kulturnega življenja tvorijo logičen sistem ki sloni na večkrat omenjenem stališču, da se morajo ljudje svetu popolnoma odreči in se popolnoma udati cerkvi, v cerkvi najdejo potem kraljestvo božje in absolutno gospodstvo cer- kve je po katoliških naukih gospod ztvo od Boga. Teh uaorov ni mogla cerkev nikdar popolnoma uveljaviti, ker se ljudje tako daleč vendar niso nikdar udali. če je hotela eerkev živeti in se ohraniti, je morala delati kompromise. In delala jih je vedno, ne le v etarokristijanzkih Časih, nego tudi v srednjem veku, ko je imela največjo moč. Računala je p*č z okoliščinami ali če je tudi kaj trpela, tega vendar ni nikdar pripoznavala kot pravo. Ideja »božje države« na svetu zahteva n. pr, da sploh ne smejo eksistirati samostojne države, ker je samo Bog vladar sveta, cerkev pa ima oblast v božjem imenu vladati vse. Toda eerkev je v tem oziru de-janjski odnehala in dopustila obstanek držav, v srednjem veku seveda le s pogojem, da so države cerkvi brezpogojno pokorne. Načeloma stoji cerkev tudi še daadanes na stališču, samo da se v naših Časih za to no bena država ne zmeni. Cerkveni uzor, ki izvira iz ideje o božji državi na zemlji, je dalje to, da žive vsi l|udje v popolni čistosti. Zato je cerkev načelna sovražnica tudi zakona in ga po določbah ka noničnega prava le trpi in le med lajiki. Istotako je glede gospodarskega Življenja eerkev odnehala, seveda le, ker ni mogla drugače. Načelno stoji na stališču, da se morajo ljudje sploh odpovedati vsakemu imetju in slediti Kristusu, to se pravi, da morajo vse svoje imetje izročiti cerkvi. Ker tega stališča ni mogoče uveljaviti, dovoljuje lajikont in tudi posvetnim du hovnikom, da imajo zasebno premoženje. To pa je madež, ki se da po praviti le z bogatimi darovi cerkvi. S tega stališča je umevno, zakaj cerkev odobrava, da n. pr. spovednik umirajoče ljudi nagovarja, slikajoč jim pekel in hudiča, naj svoje imetje ali celo ali vsaj deloma zapuste cerkvi. Cerkev se je samo s pametnim popuščanjem in previdnim prikrivanjem svojih končnih zahtev ohra nila in povspela do velike moči. Odpovedala pa se svojim zahtevam ni. Zapostavlja jih samo, ker neće vsega staviti na eno karto in ker se ji zdi, da je bolje, hoditi polagoma od vspeha do vspeha do končnega cilja. Kako deluje in pripravlja pot za dosego končnega cilja, priča posebno dobro srednji vek. (Dalje prih.) Slovenska Matica. 131. odborova seja, v pondeljek, dne 30. sušca 1903. NavzoCni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, P. Graeaelii, dr. J. Janežič*, A. Ko-blar, J. KostanjeTec, dr. J. Lesar, dr. M. Murko, Fr. Novak, dr. M Opeka, Fr. Orožen, R. Ferušek, L. Pintar, M. Pleteršnik. A Senekovič, I. Šubič, A. Tavčar,, dr. Iv. Tavčar, dr. A. USeničmk, J. Vavrfi, Fr Wies-thaler, dr. Fr. ZbaSnik, in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 24. Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne in da besedo zapisnikarju, da poroča iz predsedništva. Zapisnikar poroča, da se je izsto-pivšim odbornikom gg. dr. G. D o 1 e n c u, A. Funtku, dr. I. Scrncu in A. Z u mru izrekla pismena zahvala. Isti poroča, da je Matica dr. Strossmaj erju 6. avgusta lani k demantnemu jubileju doktorstva brzojavno čestitala in od slavijenca prejela pismeno zahvalo. Spomenici, ki so mu jo Hrvatje o tej priliki poklonili, je bil pridejan tudi list g podpisi mnogih Matičarjev. Dne 19. septembra lani je umrl Matični plodoviti sotrudnik in ustanovnik, prof. Ivan Vrhove c. Iz predsedstva se je izrazilo njegovi vdovi pismeno sožaljenje, raz hišo je vihrala črna zastava, društvo mu je poklonilo venec s trakovi, pogreba se je udeležilo jako mnogo Matičarjev. Dne 5. prosinca letos se je Matica na povabilo trgovinske in obrtne zbornice udeležila posvetovalne ankete radi udeležbe Slovencev pri razstavi v St. Petersburgu 1. 1904. Dne 15. svečana t. 1. je v Novem mestu umrl Matičin ustanovnik dr. A n-d r e j V o j s k a, ki je društvu volil 400 K, za kar se je Matica njegovemu sinu pismeno zahvalila. Dne 18. svečana t. I. je v Ljutomeru umrl Matičin ustanovnik in mno-poletni poverjenik, pisatelj in dekan Iv. Skuhala, ob čegar smrti se je dekanijskemu upraviteljstvu izrazilo pismeno sožalje. Dne 28. svečana t. 1. je v Kranju umrl bivši večletni odbornik Andrej Z. u mer. .Njegovega pogreba se je Matica udeležila po predsedniku, odbornikih : Ilubadu, Kostanjeveu, Katarju, V. Zupančiču in tajniku. Sorodnikom se je izrazilo pismeno sožaljenje. Dne o. sušca t. 1. je v Pragi umrl češki rodoljub dr. baron Frančišek Ladislav Rieger, Matičin Častni član. Iz predseduištva je Matica izrazila o tem povodu njegovemu sinu pismeno sožalje. V „Zborniku" t. 1. se bo pa iz peresa v Pragi bivajočega slovenskega strokovnjaka objavil njegov Životopis. Istega dne je v Šmariju umrl dekan in poverjenik Matej Sitar. Dekanijskemu upraviteljstvu se je izrazilo pismeno sožalje. Dne 5. sušca t. 1. je v Kandiji pri Novem mestu umrl sodni pristav M. Mrače, prclagatelj romana „Z ognjem in mečem" dne 18. sušca pa Matična ustanovnika: notar Kavčič v Gorici in župnik Lapuh pri Sv. Barbari. Zapisnik o 130. odborovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbornika : župnik F i n ž g a r in tajnik dr. Z b a š-nik, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika profesorja Novak in V. Zupančič. Na ogled sta tudi zapisnika o sejah knjižnega odseka z dne 16. prosinca in 28. sušca t. L Odobre se nagrade pisateljem, urednikom in korektorjem društvenih knjig za I. 1902. po nasvetu knjižnega odseka. Knjige so se močno zakesnile in izidejo šele koncem prihodnjega meseca aprila. Vzrok je ta, da klišeji za neko knjigo niso bili ob pravem času dogotovljeni. Društveniki prejmo po šest knjig v obsegu 60 pol, namreč 1) Zbornik. IV. letnik. Uredil L. Pintar. 2) Letopis za }. 1903. Uredil tajnik. 3. Vojvodina Krajska. 2. snopič. Spisal Fr. Orožen. 4. in f). Zabavne knjižnice XIV. in XV. zvezek. Uredil prof. A Tavčar. 6) Knezove knjižnice IX. zvezek. Uredil predsednik. Po dolgem razgovoru se odobri knjižni program za tekoče leto, namreč: 1) Zbornik V. letnik. Urednik L. Pintar. 2) Letopis za L 1903. Urednik tajnik. 3) dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. 7. snopič. 4. Slovenska bibliografija. Spisal dr. Fr. Simonič. 5) Zabavne knjižnice XVI. zrezek. Urednik prof. A. Tavčar. 6 ) Knezove knjižnice X. zvezek. Urednik predsednik. Odobre se založne cene društvenim knjigam 1. 1902. Častna nagrada iz obresti Jureič-Tomšičeve ustanove za 1. 1902 se prisodi pisatelju L Cankarju za povest „Na klancu". (Gl. IX. zvezek Knezove knjižnice.) Vložiti je prošnjo za nakazilo državne subvencije pro 1903 in pa prošnjo za zvišanje te subvencije odslej naprej, ker poteče letos prvo triletje, za katero je bila le-ta subvencija dovoljena. Poročilo tajnikovo o knjižnih darilih (Bralno društvo v Vodmatu, knjižnica v tukajšnji kaznilnici, Srečko Habermann, Bernard Pirnat,^ Ferdo Lo-vrenčak, Bralno društvo v Št. Pavlu v savinjski dolini, Šolsko vodstvo v Že-talah, Mestna realka v Idriji, Katoliško slov. izobraževalno društvo v Ribnici, „Ilirija^ v Pragi, „Zarja1* v Gradcu, Bralno društvo v Sevnici, Slovensko izobraževalno društvo v Studencih, Šolsko vodstvo na Vidmu, Klub slovenskih tehnikov na Dunaju in Šolsko vodstvo na Rakeku) se vzame na znanje. Istotako tajnikovo poročilo o p o-yerj eni št v i h. Novo poverjeništvo se je osnovalo za Sostro ; nove poverjenike so dobili: Smohor, Mokronog, goriško bogoslovje, Šmartno pri Litiji; prenehalo je poverjeništvo v Rojanu pri Trstu. Nova poverjenika imata dobiti : Šmarije in Ljutomer. Od zadnje seje je društvu pristopilo 183 novih udov, za lansko leto pa udnino vplačalo 2800. Knjižnica je narastla za 261 knjig zvezkov in Časopisov. Na znanje se vzame, da je dolg na bivši Matični hiši izplačan, izknjižen in dotična glavnica v hranilnici naložena. Ko se resi še dvoje vprašanj notranjega značaja, zaključi predsednik sejo ob pol osmih zvečer. Davek na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa. (Dalje.) c Z globo od 10 do 400 K po § 346 čc se 1. v popis prostorov vpiše bistvena napaka: 2. opusti naznaniti, da se je stanje obrtnih prostorov spremenilo. d Z globo od 4 do 200 K po § 348 Če se 1. opusti kako drugo spredaj še ne navedeno naznanilo, 2. prigodi kak drugi prestopek, ki se sicer ne kvali likuje kot težek do-hodarstveni prestopek, 3. pri službenih opravilih na zali-tevanje ne da predpisane pomoči, 4. Če pri službenih opravilih obrtne stranke ni navzoče in tudi ni nobenega poverila, da je zastopa. S 452. Poškodovanje uradne zapore. Ako se uradna zapora odstrani ali pokvari, kaznovati so prevzroeitelj in storilec in sokrivec z globo od 10 do 400 K, ako dejanje sploh ni kažnjivo po obč. kaz. zakonu. § 453. Slučajno poškodovanje uradne zapore. Ako se ne more dognati ne prouz-rocitelj, ne storilec in ne sokrivec, ali ako se nobena teh oseb ne more novati in ako ne more opravičiti 1. tisti, ki ja pod uradno zap0h dano stvar hranil, ali 2. tisti, ki nadzoruje shramb« katerih so pod uradno zaporo dan stvari hranjene storjeno poškodbo ali odstranjen, s slučajnim od njega popolnoma 2 odvisnim slučajem, za katerega odvrnj tev on ni kriv, tedaj je, če mu je w vedalo, da je stvar pod uradno zaporr' kaznovati z globo od 4 do 200 K. § 455. Zabranitev uradovanja brej rabljene sile. Zabrani kdo za pobiranje užitnin postavljenemu organu 1. ki se hoče pravice do ustop*, obrtne prostore poslužiti, 2. ki hoče, po predpisih pr< vršiti, 3. ki hoče davčnemu dejanju pri, sostvovati brez postavnega uzroka vstop v obrtne prostore ali otvoritev prosto rov ali shramb, katerih otvoritev ti organ zahteva, ali zabranjuje pokazat zahtevane stvari ali listine (naznanil^ pole, bolete) katere pokazati je za?*, zan, tedaj je dotičnika kaznovati i globo od 20 do 200 K. § 456. Ako je bila pa braiiitei taka, da je bilo treba v nje odstran jenje rabiti silo, tedaj je tako de janje, ako ne spada pod določila obč kaz. zakona, kaznovati zaporom od v dni do 6 mesecev v slučajih, da se j< hotelo a storiti težek dohodarstveni pit stopek, b zakriti storjen tak prestopek. c odtegniti stvar ali storilca UJ kega dohod, prestopka prijetju ali za sačbi. S 457 in 458. Ako se je ob času zabranitve ura dovanja {§ 455 in 456) brez dovoljenj; zadevnih organov a iz zadevnih prostorov ali shramb odstranilo davku podvrženo blago, b v prostorih ali shrambah tako blago uničilo, c ali glede kakovosti tako sprem, nilo, da ne spada več pod užitninska določila, tedaj se vsako tako dejanje smatra kot težek dohodarstveni prestopek in je kazen odmeriti po pristdjbini tako stranjenega blaga. Ako se pristojbina natančno m more dognati je dejanje kaznovati globo od 10 do 400 K. (Konec priii Dnevne vesti. V Ljubljani. 3. aprila. — Iz »lepega" Kluba. Od- stop dr. Šusteršiča od načelstva »lepega« kluba se v slovenskem časo pisju obširno razpravlja. Zabeležili Smo Že. kar sta pisala »Domovina« in »Soča«. »Mir« in »Slov. Gospodar« ne izrekata nikakega mnenja. Oglasila seje tudi »Sudsteirische Presse«. seveda s primevno ponižnostjo in n« morda proti dr. Šusteršiču, ne^o proti »Slovencu«. Ta je dr. Šuster šiča opravičeval, kakor da je prišlo v klubu do konflikta, ker se je žu-stersič zavzel, da bi v drž. zboru ne mogle samo velike stranke delati ob-strukcije, nego tudi male stranke »Stldstr. Presse« dokazuje z rahlimi besedami, da to navaden humbug. »Edinost« beleži te pojave in omenja s ponosom, da je bila vedno za to, da so vsi jugoslovanski poslanci na Dunaju združeni v snem klubu. Privoščimo ji ta ponos. Morda se spominja, da so napredni poslanci pO končanih volitvah slovesno izjavili: Pozabimo, kar je bilo med volilnim bojem in združimo se vsi v en klub — a klerikalci so to ošabno in ljivo odklonili. Tega se pa »Edinosta očividno ne spominja, da so klerikalci razjnali tudi hrvatsko-slovenski klub in s tem jugoslovansko delega cijo razcepili na tri klube in kako vlogo je tedaj igrala »Edinost«. — V svoji polemiki z »Domovino« je »Slovenec« sedaj pisal: »Naše mne nje je, da pot po kateri pride jugo slovanska delegacija do večjega vpliva in veljave, je pot najskrajnejše odločnosti, ki gre preko vladnih intrig in vladnih i n-trigantov! — »Edinost« dostavlja temu: Dobro. Velja. Ali če hočemo biti pametno odločni, moramo biti močni; če hočemo biti močni, moramo zbirati svoje moči, moramo gledati, da bo delovanje naših zastopnikov koncentrirano; a če hočemo to, morajo biti vsaj poslanci na Dunaju tolerantni toliko nasproti programom naših domačih strank kolikor nasproti osebam. Brez take tolerance ostaja Ti© klicanj© sa skrajno odločnost — le prašna fraza.« — Te dni je dr. Šusteršič prišel na Dunaj, a se ni upal v zbornico. Menda uvideva, kako se je blamiral s tem, da se je odpovedal načelstvu. Saj je s tem pokazal, da mu ni za stvarne, nego samo za osebne interese. Pri Hr vatih je razkrinkan, povrh so ga pa še njegovi ožji somišljeniki v klubu de sav o uiral i. Šusteršičev namen, izstopiti iz kluba in pregovoriti tudi svoje ožje somišljenike, da iz kluba izstopijo, se je klavrno ponesrečil. Njegovi somišljeniki so mu namreč povedali, da nimajo nobenega vzroka, izstopiti. Sedaj hoče dr. Šusteršič, da se ga zopet voli načelnikom in skuša to volitev pospešiti. V klubu pa vladajo v tem oziru veliki pomisleki in mnogo klubovih članov hočejo odpotovati, da bi ne bili navzočni pri komediji, ki se hoče v klubu uprizoriti in da bi s svojo odsotnostjo dali vidnega izraza svoji nevolji. Klubovi člani so Susteršičevega terorizma in njegove tartufferije siti. Šusteršič je pač pokazal, da ni samo intrigant in tar-tuffe, nego da tudi tistih m oral i č-nih sposobnosti nima, ki jih mora imeti vsak načelnik, bodisitudinajmanjšestranke. — Občina Goče nad Vipavo je izvolila za svoje Častne občane sledeče gospode: Dr. Ivana Tavčarja, državnega in deželnega poslanca; dr. Andreja Ferjančiča, državnega in deželnega poslanca; Ivana Božiča, deželnega poslanca; Frana Mercina, učitelja v Senožečah; Antona Hrovatina st., posestnika v Vipavi; Andreja Basiča. okr. šol. nadzornika v Tolminu. Čestitamo! — Pnošt dr. Elbert in dr. Slane. Na pismo gosp. dr. Karola Slanca, objavljeno pod gorenjim za-glavjem našega lista z dne 30 marca t. L nam piše dr. Elbert: Ni res, da sem k sebi klical oba grobarja ter ju vprašal, kaj je ž njima govoril g-, dr. Karol Slane na dan volitve ter d3 sta mi povedala kaj. >s pa je, da ju nisem nikdar in nik >li v tej zadevi klical, kar bosta lahko oba in povsodi in vselej spričala. Ni res, da bi jaz vedel, kaj sem storil; res pa je, da vem in da imam prepričanje in mirno vest, da g. dr. Karotu Slancu nisem nikdar in nikoli kaj zalega storil. To resnici na ljubo. V Novem mestu, dne 2. aprila 1903. Dr. Elbert. — P. S. Dostavim še to, da sem grobarja Tomaža poslal k g. dr. Slancu s pismom in mu dal vedeti, da je on glede mene v zmoti. — Ptujski škandal. Piše se nam iz Ptuja: Sodna obravnava o tožbi ptujskega župana in deželnega poslanca O miga proti bivšemu poštnemu uradniku in redakterju »Štaj erca« K a 1 c h b e r g u je razkrila, kaka škandalozna korupcija vlada na županstvu v Ptuju. Mesto je silno zadolženo in po izpovedbah prič je župan Ornig dal knjige in uradne spise falsificirati, da bi izvabil državno subvencijo. Obravnava se je odgodila in bo torej še čas o tej stvari govoriti. Nekaj pa se lahko že sedaj omeni. Ko bi se take ob-dolžitve izrekle o kakem slovenskem županu, bi bilo takoj vse na nogah, da se stvar razkrije in dožene, v Ornigo-vem slučaju pa je vse na noga h, da se stvar potlači. — Iz seje c. kr. mestnega šolskega sveta. Prošnja neke mestne učiteljice se je priporočilno odstopila c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Volitev dveh učiteljskih zastopnikov v c. kr. mestnem šolskem svetu se je določila na dan 2. julija t. L Sklenilo se je predlagati stabili-zovanje III. vsporednice na mestni slovenski dekliški osemrazrednici. Nekaterim prosilcem za odpis šolnine se je ugodilo. PopoJd&aski pouk na mestnih šolah se je določil s 1. vel. travnom t. 1. od 3. nadalje. — Na korist dramskega OSObja. Danes se vrši prva pred stava na korist dramskega osobja, Kneislova velezabavna veseloigra ^Satanova hči«, ki se na našem odru ie ni uprizorila. — V nedeljo, dne 5. i m. sta zadnji dve predstavi. — Planinski tečer. Kakor smo že porp6a(i9 priredi »Slovensko planinsko društvo« v soboto, dne 4 aprila t. 1. planinski večer v »Narod nem domu«. Zadetek ob 8. uri zve čer. Na tem večeru bo predaval društveni podnačelnik gosp. dr. To-minšek o potovanju na Grintovo in Kočno. Snov predavanja bo gotovo marsikaterega hribolazca, ki je ie bil na Kamniških planinah, ali pa v kratkem hoditi namerava, zanimala tembolj, ker imamo te planine vedno pred očmi. Zanimivo pa bo predava nje'tudi zaradi tega, ker bo predaval hribolazec, ki je vsled svoje spretnosti, vstrajnosti, da tudi predrznosti v planinah dobro znan. Slišali smo ga že večkrat in vselej nas je njegovo predavanje zabavalo in za hri-bolazstvo navduševalo. H. — Pevsko društvo „Ljubljana" poleti v nedeljo 5 t. m. popoldan v Šent Vid k Cirmanu. V slučaju neugodnega vremena se zbero pevci zvečer v gostilni »Mi-ramar«. — Gosp. Rudolf Maister je razstavil v oknu Schwentnerjeve prodajalne lično sliko večerne krajine (Jesenski večer) Delo je izvršeno v ognjeno-oranžnem tonu, in uraet nik je posvetil pozornost zlasti koloritu neba in refleksom nebesne luči v vodi. Tehnika ni mehka, nego nekako rezka in markantna; nekateri deli so izvršeni dosti plastično, a ozadje krajine, ki predstavlja v temno-zelenih barvah gozd, je zabrisano v masivni potezi. V splošnem je vtis slike jako ugoden, ne toliko po »stim-mungi«, kakor po obilježju. Društvena godba se ne razpusti, nego vzdrži še nadalje. Zato se pobira članarina. Domačih in tujih godcev je v Ljubljani in v okolici toliko, da more godba nastopiti vsak čas. Godbo je treba vzdržati, ker vojaška ni vedno na razpolago in je nekaj mesecev, ko je sezona za veselice najživahnejša, sploh ni v Ljubljani. Nadejati se je, da najde godba tudi v bodoče dovolj podpor nikov in naročil po gostilnah, vrtovih, kavarnah in veselicah. — Novo šolo bodo letos zidali na Vrhpoiji pri Vipavi. Prihodnjo nedeljo dne 5 aprila t. 1. se bodo vsa dela potom javne dražbe oddala. — Velikansko razstre- Ijenje. V Sesljanu pri Trstu lomijo sedaj kamen za nove pristranske stavbe v Trstu. Te dni napravijo v tem kamnolomu velikansko razstre ljenje. Porabilo se bo za to razstrelbo naenkrat 20.000 kilogramov smodnika in več sto kilogramov dinamita. — Požar v Radečah. Piše se nam: Velečastiti gospod urednik! Objavili ste v Vašem cenjenem listu št. 71, z dne 30 marca t. 1. nesrečo, ki je zadela mene in moje sosede pod imenom »Požara. K dopisu moram resnici na ljubo opomniti, da dopisnik nima nikakega pojma o takih elementarnih škodah, kakor je zadela mene in moje sosede; kajti edino jaz imam škode na stavbi in strojni uredbi, kar sem zabelieževal pri crrajenju mlina v letu 1899, 1900 in 1902, čeravno nisem vse zapisal, 28.759 K — a zavarovan sem le za 16 000 K, na kateri svoti je pa slavna hranilnica v Novem mestu za 8000 kron vinkulirana, kateri dolg sem napravil pri grajenju mlina v letu 1899., ker ni zadostovala svota, katero sem dobil od slavne zavarovalne družbe »Donave« ko sem pogorel v letu 1899. Razun tega je bilo v skladišču okoli 7 vagonov moke in otro bov in v mlinu 5 vagonov pšenice; to je bilo zavarovano za 16000 K vredno je pa najmanj 23.000 K, če se vpoštevajo tudi vreče. V samem mlinu in skladišču je torej škode najmanj 52 000 K in je gospod dopisnik svoto 25 000 K menda v goldinarjih zapisati hotel. Zraven sto ječi hlev gospe Ane Šnuderl, ne Moser, kakor je zapisano, klavnica, skladišče in druga gospodarska poslopja ceniti se morajo pa tudi naj manj 3500 K, ako hoče pri današnjih razmerah te stvari nazaj postaviti. Razun omeajenih stvari imela sta pa gospoda Franc Gschella na kolo nijskem blagu okoli 2500 K in gosp. Franc Podlogar na lesu in oknih okoli 2000 K škode. Skupna škoda znaša torej najmanj 56.000 K Jin je vse pogorelo do tal ter tudi vkljub napornemu delu radeških gasilcev in prebivalcev še danes 2 aprila t. j. peti dan tli in gori. Valarji, kakor dopisnik misli, se sploh mazati ne smejo, pač pa se morajo mazati teči in to se je zgodilo, kakor vedno poprej, vsak dan dvakrat, in sicer zjutraj in zvečer okoli sedme ure. Kar se previdnosti tiče, omenjam, da gospod dopisnik nima niti najmanjšega pojma o mlinski strojni uredbi ter nadzorovanju in opomnim, da je v Tilmiču na Štajerskem lansko leto pogorel po dnevu mlin, ki je še le 3 dai staL vkljub temu, da so bili ▼ njemu takrat 4 mlinarji in 8 staviteljev mlinov, kateri so mlin še le poskušali, ter da je lansko leto tudi pogorel t Budapeflti velikanski mlin »Conoordia«, kjer je bilo gotovo dovolj nadzorovanja. Radeče, t aprila 1903 — Viljem Brunsohmid. — Med Pragarskem In Budimpešto je izginilo v poštnem ambulančnem vozu iz denarne vreče 30.000 K denarja in vrednostnih ku ponov za 8000 K. Tatvine sumljiv je bil poštni sluga Jožef Popove, ki je ie pri prvem zaslišanju priznal tatvino. Zaprli so tudi njegovo ženo. — Z nožem napaden. Mizarski pomočnik Anton Šiška, stanujoč v Mostah, je včeraj zvečer ob 9 uri na cesti v Mostah z nožem napadel 36 let starega, oženjenega pleskarja Mihaela Miklavca in ga z nožem zabodel v desno oko. Ranjenca so prepeljali v bolnico, napadalca pa je Žandarmerija aretovala in izročila deželni aodniji. — Berač — tat. Dne 29. m. m. utihotapil se je 60 let stari berač Matevž Tomšič iz Hotiča v hišo Matevža Zupančiča ravnotam in ukradel iz skrinje pet bankovcev po 20 kron, tri tolarje po 5 K in iz omare 1 K 2 vin. in dva »šparovca«, v katerih je bilo okoli 2 K denarja. Tomšič je z ukradenim denarjem pobegnil iz HotiČa. — Izgubljene reči. Zaseb-nica I. K. je izgubila danes dopo-ludne na Sv. Jakoba trgu bankovec za 10 K in okoli 5 K drobiža. — Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu marcu. Tudi v tem mesecu je došlo več oglasil nego prejšnje leto jednakega meseca. Dočim je ostalo razmerje pri moškem delu skoraj nespremenjeno, se je posredo vanje pri ženskem delu, tako pri delodajalcih in delojemalcih znatno dvignilo. V primeri s prejšnjim mesecem, je došlo v tem mesecu nekoliko manj prošenj za delo, a nekoliko več deloponudeb, tako da je ostalo delovanje skoraj nespreme njeno. V delo ali službe so bili sprejeti, jeden komi j, več trgov skih slug, vrtni delavci, prometni uslužbenci, šivilje, razni hotelski in gostilniški posli, prodajalke, razni hišni posli in posli za kmetsko delo. Delo je bilo nadalje ponuđeno, vrtnarjem in kolektantinjam, a dela so iskali, mizarji, hišniki, pisarji, biagajničarke in drugi obrtni delavci. Posredovanje z vajenci in stanovanji ni imelo vspeha. Delavci in posli so bili v delo name ščeni v mestu in bližnji okolici, daljših unanjih naročil ni bilo mogoče rešiti. Istotako so razni d o p o t u -joči obrtni delavci, brez vspeha za delom vprašali. * Najnovejše novice. Nesreča v rudniku. V rudniku Ost feld se je raznesla smodnišnica 340 m pod zemljo. Rovi so se zasuli na daljavo 300 metrov ter gore. Do-sedaj so izvlekli tri mrtve in šest ranjenih, dve osebi pa se še pogrešate. — Nesrečni zakoni pri vladarskih rodbinah. Pri Vatikanu leže štiri prošnje princezinj, naj bi papež ločil njih zakone. Med njimi pa še ni saksonska prestolo-naslednica. — S v e t o v a c l a v s k a posojilnica je poslala deputacijo k dr. Korberju, naj bi dovolil pri »Landerbank« deponirane tri milijone porabiti za falirano posojilnico, Minister je odgovoril, da je ta denar naložen za pomožno akcijo ter se ne sme dotakniti. — Ponesrečeni zrakoplovci. V Budimpešti se je utrgal zrakoplov, v katerem so bili posl. Kubik, bivši posl. Ordodv, nad poročnik K ral 1 in slikar T o 1 na v Ordodv se je ubil, Kubik in Krall pa sta smrtno ranjena, — Ženo in Bebe ustrelil. V Lvovu je ustrelil trgovski agent Czerkowski svojo ženo, s katero je bil šele nekaj mesecev poročen, potem pa še sameg» sebe. Žena mu je bila nezvesta. — Veliko ponevorjenje. Ravnatelj črnogorskih pošt, Spiridion Po p o vic, je poneveril 200.000 fr. — Grof AladarAndrassv, najstarejši član te rodbine, je umrl v starosti 76 let. — Naroden dobrotnik. Na Dunaju je umrl bivši zagrebški lekarnar Anton Kogl, ki je zapustil celo svoje premoženje 150000 K v narodne in dobrodelne namene. »Ma tiči hrvatski« je zapustil 10 000 K, »Mensi academici« 1000 K, lekarni-niškemu gremiju svojo veliko hišo v Zagrebu itd. * Krutost hrvatske vlade 17 visokošolcem, ki so se vdeležili demonstracij v Zagrebu, je hrvatska vlada vstavila štipendije. Z dijaki, ki so bili tem povodom aretirani, so v zaporu tako ravnali, da so enega morali prenesti v bolnico. * Slepar Blaschitz. Sedaj bo tudi širni svet zvedel o značajnosti spodnještajerskih nemškutarjev. Neki Blaschitz, is Braca pri Ptuju doma. je slutil par meseoev kot enoletni prostovoljec pri dragonskem polku na Dunaju, potem je bil super-arbitriran. Dasi je bil brez denarja, imel je na Dunaju zelo elegantno stanovanje skupno s svojo ljubico, bivšo kasirko pri Ronaeherju, Her-mino Kastner. Znal je tako samozavestno postopati, da so mu razni lahkoverni gostilničarji posojali visoke svote, češ, da mu je ravnokar umrl oče ter mu zapustil dve veliki posestvi na Štajerskem in Hrvaškem. Neki hotelir mu je na te posestvi posodil celo 92 000 K, neki drugi 39 000 K. Vse dolgove je dal pri notarju vknjižiti na posestvi, ki jih ntkjer ni bilo. Podedoval je svoje časno po svoji materi 640 K, katero svoto je spremenil na notarskem pismu na 64.000 K. Sedaj ko je slepar neznano kam izginil s svojo ljubico, oglašajo se vedno novi upniki, ki so sedli mlademu sleparju na li manice. Dosedaj je prijavljenega dolga, že za 150000 K. * Dijamanti Matere božja. Pred kratkim so bili ukradeni v Petro-grada v takozvani „Izakovi katedraliu iz krone Čudodelne Matere božje trije dijamanti vredni 180.000 kron. Vkljub skrbnim poizvedbam še ni bilo moči dobiti storilca. Ta tatvina spominja na enak slučaj, ki se je pripetil v začetku prošlega stoletja. Takrat je u k ral neki častni oficir, ki je bil že čisto uničen, 2 briljanta iz ravno tiste krone. Ko jih je prodal, so ga prijeli. Pri zaslišanju je vendar popolnoma utajil, da jih je vkradel, temuč, da je prosil božje pomoči pred dotično čudodelno podobo in Bog da je čudež naredil: padla sta mu omenjena dijamanta v roke. Sodni dvor je vprašal na to sveto sinodo, če je sploh tak čudež mogoč, in ta je pritrdila. Mladega častnika so na to spustili in mu kupili za dijamanta precej debeli zavojček bankovcev. " Il2letna mstmork^stm »Aun-tie« Van Dyke, najstarejša zamorka Brooklyn Borougha v New Yorku, obhajala je dne 12. marca svoj 112. rojstni dan. Ona je bila kot otrok sužnje rojena na Cortelvoujevej farmi v New Utrecht dne 12. marca 1791. »Auntie« se je poročila s sužnjem Van Dyke in je imela osem otrok, kateri vsi so umrli kot sužnji. Starka je popolnoma zdrava in gre večkrat brez pomoči v cerkev. Ona se še spominja, kakor je prišel general Washington na farmo nienega lastnika. Tudi vojske L 1812 še se spominja. * Dobili — dušo kitajskega cesarja. Inžener v San Francisco je dobil kitajsko nefritsko desko, za katero zopetno dobitev je kitajska vlada razpisala nagrado v znesku 100.000 dol. Sveto tablo so našli na parniku »Siberian«, s katerim so semkaj dospeli ameriški častniki. Omenjeni inžener, St. John imenom, pa neče naznaniti imena častnika, kateri je seboj dovedel kitajsko svetinjo. Deska je okrašena s starinskimi črkami ter slavospevom pred 200 leti umrlemu kitajskemu cesarju Huang Kai Tu Ksingu. Po kitajski veri biva duša pokojnega cesarja v imenovani deski, radi česar je kitajska vlada razpisala tako veliko nagrado. * Kakor je splošno znano, dajejo „Mauthnerjeva " semena za repo za klajo veliki dobiček. Ravno tako izvrstna in nedosegljiva so Mauthner-jeva semena za zelenjavo in cvetliee. (309—29) Telefonska in brzojavna poročila. Novo mesto 3. aprila Podli članak „ Slovencau odsudjujemo jer ako rimokatolička crkva u Bosni sabira moralne propalice, žalostna nam majka Slava! Nemoralni postupak Stadlerov mora ogorčiti svakoga Hrvata Hvala Vam na jučerašnjem uvodnom članku. Novoga mesta Hrvati. Dunaj 3. aprila V današnji seji poslanske zbornice je Baxa zopet interpeliral, zakaj ni bilo njegovo državnopravno zava rovanje sprejeto v stenografični zapisnik. Predsednik je rekel, da se je ravnal po običaju. Ta izjava je provzročila živahne medklice. Zbornica je potem rešila Steinov predlog zastran štrajka v Novem Sedlu in razpravlja sedaj o ukazu vojnega ministra zastran dvoboja. Prihodnja seja bo 21. aprila. Dunaj 3. aprila. „Lepiu klub je imel danes sejo. Izostalo (!) je pa toliko članov, da se došli člani niso upali sklepati oziroma voliti predsednika nego so to zadevo odložili čez Veliko noč. Berks je prosil za s prej em v „lepi" klub. Dunaj 3. aprila. T češkem kluba je bila živahna debata. Dr. Pac&k je ostro grajal poslance, ki ne prihajajo k zborničnim in odsekovim sejam in tiste, ki iz ostajajo od klubovih sej, potem pa pri volilcih napadajo klub. Pozval je poslance, naj stopijo v do-tiko z volilci in jim pojasnijo položaj. Budimpešta 3. aprila. Pre-zident poslanske zbornice grof Apponvi je izjavil, da ni govora o kaki predsedstveni krizi in da on čisto nič ne misli na odstop Budimpešta 3. aprila. Kossu-thov policijski minister Ladislav Madaratz, ki je po Vilagosu pobegnil v Ameriko in tam živel 54 let, se vrne v kratkem na Ogrsko. Madaratz je sedaj 92 let star. Carigrad 3. aprila. Politični krogi niso v dvomih, da tiči v atentatu na ruskega konzula Ščerbino v Mitro vici velika politična nevarnost. Atentat je storil aktiven turški vojak, iz česar izhaja, da je turško vojaštvo več ali manj solidarno z Albanci. To pojasnjuje tudi, kako so mogli Albanci brez odpora zavzeti Vučutin in seboj odgnati kristijanske orožnike. Tudi uvidevajo vladni krogi, da je naskok na Mitrovico samo preludij splošni vstaji Albancev. Vlada je sicer mobilizirala 26 ba-talijonov v Mali Aziji, a predno jih odpravi v Evropo je lahko mogoče, da bo že odločena oborožena intervencija nekaterih velesil. Carigrad 3 aprila. Iz Ohride došla poročila naznanjajo, da je bila v tem okraju od petka do nedelje popolna revolucija. Turški vojaki so obkolili veliko četo bolgarskih ustašev in jih stisnili v dve vasi. Prebivalstvo iz 12 vasi pa je prihitelo na pomoč ustašem in obkolilo turško vojaštvo. Prišlo je do ljutih bojev, pri katerih ]e bilo mnogo ustašev in vojakov ubitih in ranjenih. • Carigrad 3. aprila. V torek, ponoči so neznani ljudje zopet pri postaji Mustafa paša poskusili nov atentat. Hoteli so razstreliti državno skladišče petroleja. Atentat se ni posrečil. Carigrad 3. aprila. Ruski konzul v Skoplju Vaš ko v je dobil naročilo, da gre v Mitrovico namesto ranjenega Š č e r b i n e. Gospodarstvo. — Splošno kreditno društvo v Ljubljani. Denarni promet meseca marca: Sprejemki 191635 K 74 v, izdatki 186.868 K, skupaj 378.503 K 74 v, Skupni denarni promet v prvem četrtletju 1903 1,453539 K 16 v. Stanje hranilnih vlog in tekočega računa z dnem 31. marca 1903 1,137.789 K 61 v. Sildo posojil z dne 31. marcem 1903 1,105.705 K 67 v — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu marcu 1903 je 312 strank vložilo 94.927 K 15 h, 219 strank vzdignilo 59.177 K 27 h, torej več vložilo 35.749 K 88 h, 16 strankam se je izplačalo hipo tečnih posojil 24.660 K, 108 menic se j« eskomptovalo za 37.981 K, stanje vlog 2,229.313 K 2 Oh, denarni promet 316.218 K 49 h. Vseh strank bilo je 918. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu marcu 1903 je 395 strank vložilo 151.384 K 65 h, 397 strank dvignilo 71.334 K 01 h, 4 strankam se je izplačalo posojil 6.720 K, denarni promet 534.059 K 92 h. — Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu marcu 1903 je 212 strank vložil 62.257 K 59 h, 164 strank vzdignilo 39.232 K 04 h, 30 strankam se je izplačalo posojil 18.400 K, denarni promet 287.346 K 33 h._ Brate Sokole opozarjamo na pešizlet v Medvode v nedeljo, dne 5. t. m. Zbiramo se ob 1 uri po-poludne v telovadnici »Narodnega doma«. Bratje, pridite v društveni obleki v kar največjem številu! Na zdar ! Odbor« F/D Borna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v LJubljani. Oradni kurzi dunaj. borso 3. aprila 1903. HaloikMil papirji, r D«nu BUgo 4*2% majeva renta . . . 10075 100 95 4"2* 0 srebrna renta • . . 10C66 100 85 4* • aTBtr. kronska renta . 101 25 101*45 4°/0 „ zlata „ 19190 122 10 4#/o ogrska kronska „ 99 60 99*70 47. „ zlata M 121*90 12210 4% posojilo dežele Kranjske 4*/»7o posojilo mesta Spljeta 9975 100— —•— **/«•/• „ „ Zadra 100 — —•— ftVt0/.bo8.-herc. 2el. pos. 1902 470 Češka tles. banka k. o. 10110 10210 99 60 10035 *7l vi v n 2- o. 99 60 10040 41/i7e zast. pis. gal. d. hip. b. 101 — 102 — ftV«7o peSt. kom. k. o. z 10o/0 pr...... 1G770 10870 41/1°'0 zast. pis. Inneret. hr. 101 — 102 — 4717« u i, ogr. centr. deželne hranilnice 101 — 101-30 44/s7o zast. pis. ogr. hip. b. 100 20 10120 i1/«*/« obl. ogr. lokalne že- 100 — 101 — 4V«7» h Ceske ind. banke 100 — 101 — 470 prior. Trst-PoreC lok. 2ei. 98*— 99- 40,d „ dolenjskih železnic 99 50 100-60 37o m juž- ael.kap.ViVi 3C8- 310 — 4Vs7o av. pos. za žel. p. o. 101 — 102 — Srečke od leta 1864 . . . 180- 188 — n ji m 1860V| • % 184 — 186 — tt »t i» 10C4 • • • 247'— 252 — 15725 159-25 zemlj. kred. I. emisije 270 — 274 — it »* H- ii ogrske hip. banke . 269- 273 — 257 — 260 50 M srbske a frs. 100*— 89 — 91—- 116 75 11775 Basilika srečke . . 18 80 19-80 Kreditne , ... 432 — 437 — InomoSke „ ... 84 25 88 25 Krakovske „ ... 76-50 77-60 Ljubljanske a . . . 70'— 75 — Avstr. rud. križa , ... 66- 66 — Ogr. ,, t| » * • • 26 75 27*75 Rndolfove a ... 67 — 73 — SalcbnrSke a ... 75 — 79 — Dunajske kom. „ ... 442 — 446 — Južne železnice .... 47'- 48 — Državne železnice . . , . 69050 69150 Avstro-ograke bančne del. 1600 — 1610 — Avstr. kreditne banke . . 674-50 68450 Ogrske m a 729- 730 — Zivnostenske „ . . 252 — 254 — Premogokop v Mostu (Brux) 711 - 713 — Alpmske montan .... 383 50 384-50 Praške želez. ind. dr. . . 1620 — 1640 — 480'— 481 — Trboveljske prem. družbe . j 390 — 395 — Avstr. orožne tovr. družbe 350 — 351 — Češke sladkorne družbe . 157 — 162 — Valute. 1130 1135 1906 1909 2340 2347 2394 24 02 117 - 117 20 9545 9565 252 75 25375 Žitne cene v Budimpešti. dne 3. aprila 1903. Termin. ranica za april . Rž „ april . Koruza H maj . * » julij . Oves „ april . za 50 kg h 50 „ n 50 „ 50 . 7 52 6 67 609 613 594 Efektiv« 5 vinarjev višje. = Rniraški = nar8ia aPe,it — iiug,uoi\i — povspešuje pre-giTBfnpBl'VrslSC*' jn ureja pretvorb Umrli so v Ljubljani: Dne 26. marca: Štefan Balija, c. kr. pešec, 19 let, Metelkove ulice št. 4, se je Tstrelil. Dne 27. marca: Viljem Pele, bančnega uradnika sin, 13 mes., Gosposke ulice št. 10, Bronchitis capill. Dne 28. marca: Marija Kne, dekla, 50 let. Poljanska cesta št. 20, pljučnica. — Ana Lukežič, sprevodnikova žena, 69 let, Marije Terezije cesta št. 11, Carcinoma ventriculi. Dne 29. marca: Ernestina Reil, pomožnega uradnika žena. 59 let, Grubarjeva cesta št. 1. Pleuritis. — Meta Zeleznikar, krama-rica, 71 let, Hrenove ulice št. 5, Carcinoma. Dne 30. marca: Primož Lampret, posestnik, 73 let, rak v želodcu. V deželni bolnici: Dne 26. marca: Ivan Debeljak, kajžar. 43 let, jetika. — Mihael Jerebic, dninar, 19 let, jetika. Dne 27. marca: Ivan Perušek. gojenec, 15 let, Osteo mvelitis acuta Sepsis. Meteorologično poročilo. "Višina nad morjem SG6-2. Srednji zračni tlak 736-0 min* April Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v PC. Vetrovi j Nebo 2. 9. zv. 7290 6 4 jor. jzahodldel. oblač. 3. 7. zj. 730-9 34 si. jvzhod oblačno a 2. pop. 7313 135jsr.svzhodjdel. jasno Srednja včerajšnja temperatura 70°, normale: 71°. Mokrina v 24 urah : 00 mm. Pojasnilo. Z ozirom na preklic Franca Zu pana in Ferdinanda Šturma, oba iz Gline, izjavljam, da je ta preklic po-moten v toliko, ker nisem jaz obre-koval. marveč sem bil kot odbornik gasilnega društva sam obrekovan, in toraj nimam nič preklicavati. To pomoto je zakrivil gos p. Zupan, ker je svoje in moje ime podpisal pod preklic. Na G lin ca h, 2. aprila 1903. Ferdinand Šturm. Radi selitve je na prodaj v sredini Sežane tik glavne ceste. Ista ima pripraven prostor za prodajalno, klet, kuhinjo, eno sobo in sobico. (896—2) Več pove lastnik Ju«lp Hoi v Sesani s«. Kovaška delavnica s popolnoma dobrim orodjem in v jako dobrem kraju se daje v najem. Natančneje se poizve pri Gregorju Lisac v Petrini, Brod na Kupi. (896—2) Dva spretna krojaška pomočnika za finejša dela sprejme takoj Josip Pogačnik v Radovljici Gorenjsko. (878—3) Poskusite TrJ^J«..* J.faeuev. I NgiaV pristni rastlin alci liker. '$BBT~ Oživlja želodec. %M*'■" Budi i iu prebavo. l>aje dot**"** »£i»*«-u}o* Edino pristen od založnika: Kdmund Kavčič v Ljubljani. (11—75) Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. veljaven od dne 1. oktobra 1902. leta. Odhod iz Ljubljano juž. kol. Praga čsz Trbiž. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monako vo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reiiling v Steyr, v Lidc na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 6 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, Čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo. Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reilling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo. tTrst-Monakovo direktni vozovi I. in II. razreda.) — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. Prihod v I4jublj.n0 juž. kol. Proga iz Troiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 161, Ausse, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Tret dirdktni vozovi I. in II. razreda.) — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 17 m do-poludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Prago, Francove vare, Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, S t. Mohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Liubna ,Selzthala, Beljaka, Celovca, Mo-nakovega. Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osooni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla, črez Selzthal iz Inomosta, Solnograda. — Proga ii Novega mesta in Sooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. url 32 m popoludne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne in ob 6. uri 50 m nvečer. — Prihod v Ljubljane drž. kol. iz Kamnika. Me&ani viaki : Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopolu-dne in ob 6. uri 10 m zvečer. (1) Po^or! A. Prijatelj, kaj si pa danes tako dobre volje? B. Kaj pa bi ne bil dobre volje! Veš kaj Ti imam povedati? No, kaj pa? Danes smo poskušali novo pivo! A. Ej, kaj pa nam je treba novega piva, saj imamo starega dovolj v Ljubljani. B. No, le počakaj, prijatelj, to ni kar tako, pusti si dopovedati. Poskušali smo prvo slovensko ;piT7-o c3.elrxi3lsze pivo-vame v Laškem trgrcL- To Ti je pivo, da ga še nismo pili tacega. Pojdi še Ti tja in zahtevaj piva delniške družbe združenih pivovarn. Boš videl, kako izborno dobro je. A. Kje pa se toči to izvrstno pivo? Radoveden sem. „2Pxi Z^Ea.ol^UL^ za vodo, Fran-covem na orežji- Le pojdi tja, po pokusi to pivo, ne bo Ti ?:al! A. Sedaj grem pa takoj tja na par vrčkov! (935) 99 ANDR0P0G0N" (IznajdilclJ P* Ilerrnianii, Zgornja PoNkuv:«) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče ffretlMtvo za mmt lan, katero ni nikako sleparstvo, amtak skozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, ki znbritni izpadanje tam in odstrani prali aje. Značilno je, da se pri pravilni rabi 1 2e čez 4 do 5 tednov opazi močna rast 5 la8, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli j lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo I naravno barvo — Mnogoštevilna prizna t nja Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih kra-I jih dežele. * Olania zalosa In razpošiljate** I v I^JtinlJanl pri gospodu j Vaso Petričić-u. V zalojcl imata tudi gg. E. Jflalir ; in V. pl. Trni*orz? % LJubljani in g j%. Kant v I4ran|u. Doniva se tudi v Kov eni mrMn v lekarni pri ,,Anjrr-IJ«i". Preprodajalci popust. (213 11) mam ]faročila na donavske krape HStSSS' I sprejemajo se do fogaše iz Blatnega jezera j ponedeljka, 6. apNIa in smnče j - Po kapucinskem načinu namočena ,9io-a; dobiva se celi veliki teden vedno sveža kakor tudi graške itt JJA- • _ _ v priznano dobri 1 ? a a aV wF II kakovosti in po praške dUHInV najnižji ceni. Sunke se na zahtevanje brezplačno kuhajo!! JOS. MURNIK, Ljubljana špecerijska in delikatesna trgovina z vinarno. Eno dame: z bluza za pranje II krono ali 3 modni predpasniki 2 ali i predpasnik iz glotas Dve kroni i bluza iz batista ali i spodnje krilo ali i dober moderc Tri krone i vrh no krilo ali salonski čevlji ali i pelerina krone ali i volnena bluza i dober dežnik p C m m m S trn a e ali i belo spodnje krilo f| kron i pomladni žaket ali i volneno krilo ali i črn ovratnik Sest kron i svilena bluza ali mohair krilo ali dobri čevlji na vlak Osem kron i spalna suknja ali čevlji na vezavo ali i fin moderc kron i double ovratnik ali i sukneno oblačilo ali i double paletot s a* m m 'TEL i M > tt U tt kron Najnovejši črni ali double sako kron i moderni kostum ali i vezen žaket s svileno podlogo kron i paletot črn ali modno siv kron i elegantni kostum ali i potni plašč e u s 83 tt "a S Vse garderobe za dame, dekleta in otroke do najfinejših vrst so vedno v zalogi. Pri naročilih po meri se cene ne zvišajo. BV* Strogo stalne cene. Konfekcijska trgovina Sigmund Stransky Praga, Hibernerjeva ulica št. 1003-11. Izbrane pošiljatve tudi na deželo. Ceniki in uzerei 5c ne rozpc^iljejc. . Pri naročilih se sklicujte na ta časopis. 1 H Od e. kr. finančnega ministrstva imenovano priglaševališče za konverzijo 4*2% obveznic »kupnega državnega dolga LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA — skupne rente 2975-52) brez kacih troškov. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne'*