Izhaja 10., 20. in zadnjega dne vaakega meseca. — Naročnina stane I gld. na leto. — Posamne številke po 5 kr. 8MHKS Krščanski delavci, združite se! Naročnino in dopise pošiljajte uredništvu »Glasnik« Cesta v Mestni Log 4. Oglasila delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj I Štev. 20. V Ljubljani, 20. julija 1899. Letnik V. Delavstvo. V človeški družbi, katera obstoji iz raznih stanov, je mnogo takih, ki z delom svojih rok mnogo drugih redć in so med poglavitnimi stebri države in dežele, pa nimajo nepremakljivega posestva: nimajo hiše, njiv, travnikov, nimajo patenta na kako gotovo rokodelstvo, ampak morajo ponujati svoje delavne roke, da si zaslužijo kruha in stanovanja za nedoločen čas. Taki ljudje so dela v c i. Brez delavcev ne more obstati nobena družba, in če ne zna zadovoljiti njihovih upravičenih potreb, je njihova nesreča vzrok nezadovoljnosti in silovitemu prevratu, kateri pretresa vso družbo in ima mnogokrat strašne posledice. adilhoa e« Sicer prištevamo k delavskemu ljudstvu tudi kmeta in rokodelce, a danes se ozrimo le na one, ki morajo od časa do časa tu in tam iskati službe: na delavce v ožjem pomenu. Vsakdo, ki se poteguje za delavske pravice, mora vedeti, da se ne d& kar tako splošno s širokimi, visokoletečimi besedami ljudstvu pomagati, kakor to poskušajo sc cijalni de-mokratje. Kdor le hujska, nič ne naredi, kdor le podira, nič ne sezida, kdor se le laže, nič resničnega ne po\č. Kdor hoče ljudstvu, zlasti delavcem, v resnici pomagati, mora iti med nje, opazovati njih potrebe v posameznih okoliščinah, dejanjskim potrebam primerno za razne stroke ustanavljati potrebne in koristne naprave. Pri nas se mora v delavskem vprašanju najprej strogo ločiti poljedelsko delavstvo od tovarniškega. Delavec na kmetih je nekako prijatelj, tovariš in sodelavec gospodarjev, v tovarni je pa plačan suženj. Na kmetih de- 4~> Samokrat. (Črtica iz kmečkega življenja. — Tinej Marinič.) (Konec.) ,q g< SB s- »E, Maroga moja«, začne Krok, »ne bova dolgo sama, jaz bom dobil družbo ip ti. In tedaj ne bova več samotarila v tej borni koči, ampak prijetno živela, brez pomanjkanja. Ne bodo te podili s paše poredni pastir li zato, ker si stara in ker si Krokova, kakor da bi ne imela iste veljave z drugimi. Se ponižamo vas. Čas prihaja ... O Maroga, ti Se ne veš, kaj naju čaka.« Tako je prerokoval v svojem duhu Janez siromak, potem pa se je odpravil po drva. Glava mu je bila vedno polna istih mislij, in sklenil je danes v gozdu kar posekati, kar dobi, saj je vse njegovo, ravno tako, kot drugih. Nihče nima nič sam, in če si kaj osvoji, je tat; o ti samo-krasti, ti so učeni ljudje, pa predolgo sem bil slep. lavec je skupaj s svojim gospodarjem iz jedne sklede, tovarničar pa v mestu v obilici živi ia uživa bogastvo, njegov delavec pa v revščini izhaja, kakor more. Na kmetih živi delavec na dobrem zraku pri zdravem delu, ki mu krepi telesno moč, v mestnih tovarnah pa delavec požira slab, izprijen zrak, ki mu zastruplja pljuča in krvavi želodec. Na kmetih delavec ni tako navezan na visoko plačo, ker dobi mnogo potrebžčm brez denarja; mestni tovarniški delavec pa ne dobi brez denarja nobenega krompirja, nobenega koščka kruha. Na deželi ne more slepa kdo od lakote umreti, v mestih jih pa mnogo hira, ker nimajo denarja, da bi si kupili dobre, tečne hrane. Zato je treba pri plačah delati razloček: Mestni delavec ima pravico, da zahteva zvišanje plače pri vsaki priložnosti, saj kapitalist delodajalec ima denar; kmet pa nima denarja, torej ga dajati ne more, zdravo delo z dobro hrano na kmetih pa je več vredno, kakor mnogo denarja. Za kmečke delavce priporočamo torej, da se ustanavljajo zlasti hranilnice in zavarovalnice. Koliko denarja delavec sproti zapravlja, da nima nihče od njega nič, kakor le kak kramar ali žganjar! Ce bi delavec nalagal pnsluženi denar v Rajfajzenovo hranilnico, bi imel kapital, ki bi mu nosil obresti, kmet bi ravno pri teh hranilnicah in posojilnicah denar dobival z ugodnimi pogoji za posojila. Tako bi bda kmečki in delavski stan drug drugemu v pomoč, in težko prisluženi denar bi ostal v domači tari pri tistih ljudeh, ki so se zanj potili. — Potrebne ao tudi za kmečko ljudstvo zavarovalnice za starost in z* slučaj nesreče. Koliko nesreč se zgodi tudi kmečkim delav- Zvečer je ležal Janez zopet doma na vrtu in Tonček mu je delal druščino. »Kaj te je sinoči motjlo. da si bil tak, kot da bi te iz pekla izpustil«, začse drugi. »Tega ti ne ves, ker še nisi izpregiedal, jaz te pa naučim, ker sva prijatelja. Revež si, kot jaz, in oba potrebna pomoči, je-b?« J1?* V-ftsutl oa aiadsi od en »I »Mogoče, a meni je kmalu ne bo treba več, ker bomo namreč kmalu delili.« »Ka-sj ? delili, barje ali kaj ?« »Tudi, pa vse drugo; vidiš, kaj nisi ti človek, kot jaz, ali pa kot ta skopi dolgo-petmk tam v vasi, ki ti je zadnjič posodil sa mrvo?« »Seveda, samo oni je bogat, li si pa revež.« »Le s to j, skoraj ne bo tako. Rogati« bodo vzeli, pa uam dali. Kaj ni Bog za vse ljudi vstvaril ?« »A, to je tista nova vere. Pri izpraševanju smo se tudi o tem menili, ha, bal Janez, pamet, pamet!« cem I Vem sa sedemnajstletnega mladeniča, ki je pokladal alamo v veliko slamoreznico bogatega gospodarja. Konj jo je gonil. Mladenič seže z roko malo predaleč stroj ga zgrabi za prste in mu tlači roko vedoo dalje pod uož. Trikrat mu jo je prerezal stroj, predno je mogel z drugo roko ustaviti konja. Zdravnik mu je moral potem zmečkano roko odrezati pri komolcu. Kaj bo počel revež brez roke? Ali ne bi bila sanj velika sreča v nesreči, če bi bil zavarovan za slučaj nesreče? Dobival bi d j smrti vsako leto svojo plačo. Imamo sicer kapitalistične zavarovalnice, a te so le sa bogatejše ljudi; delavci morajo dobiti svoje zavarovalnice! To velja tudi za tovarniške delavce, le, da imajo ti še mnogo več potreb. Potrebna so jim k o n s u m n a društva, da dobč hrano bolj po ceni. Potrebna so jim stavbinska društva zlasti v večjih mestih, da zidajo delavske hišice, ki postanejo s časom delavska last. Kako vesel je tak reven delavec, ki ae potika po temnih, nezdravih luknjah, če postane hišni posestnik in ima svoje zdravo stanovanje z vrtičkom! Potrebna ■o zlasti strokovna društva, v katerih delavci ene stroke zvedo za svoje stanovske koristi, sa boljše službe in se izobražujejo v delu svoje stroke. Delavske posredovalnice, če imajo pri njih delavci dobre zastopnike, jim mnogo pomagajo. Najprej pa je treba navadno ustanoviti splošna izobraževalna društva, v katerih se delavci za skupno delovanje pripravljajo in izobražujejo. Imeti morajo svojo knjižnico, ki pa mora biti pod vodstvom vestnih mož, da se v njih ne nakopiči škodljivi liberalni in mokraški gnoj, ki vse izpridi. Za organizacijo pa je treba delavskih političnih društev, ki naj de- »Kaj, boš videl. Jaz grem ta teden v Ljubljano, pa ti povem, če ni res tako.« •Pustiva to. Za koliko si dal kozliča?« »Za koliko, za nič, se reče: zdaj nimam nič.« v »la koliko časa si se ž njima trudil, koliko časa na nju upal, meni se je zdelo, od kod vse to. Ce si pošteno z delom ne zaslužiš, imel ne boš nič. Tudi jaz sem revež, pa le imam s Božjo pomočjo.« »Jaz pa ne bom več; bomo videli.« Razšla ata se. Janez se je zd«j vendar zopet spomnil lepih svojih kozličev, in zopet se je čudil, kje je denar. Škoda se mu je sdelo lepih novcev, katerih je že komaj čakal. •Ne vem, ali smo pili tako, ali sem izgubil, ali pa — kaj ko bi tisti »škric« — pa menda ne. E, hudika, saj bo pkoraj boljše. Pa ta-le revež, ta Tonček, da ne jzprevidi. E. ljubi moj, Krokov Janez, je Boga zahvali, da ti je Bog dal toliko možganov in pameti, de moreš spoznati, kaj je pravo in kaj ni; ko bi LISTEK. lajo javne shode in delavstvo družijo v političnih borbah. Koliko dela nas čaka, ča vse to pomislimo! Zares potreba nam je, da po na«od lu svetega očeta Leona XIII krščaiski možje trdno skup dr*6 in v slogi delajo za rešitev revnega ljudstva ! »Domoljub«. Lesna organizacija. Nobena panoga avstrijske obrti in kmetijstva nima toliko izvoia na tuie kot trgovina z lesom. Saj se pa to tudi pozna. Kjerkoli so se omogočila prometna sredstva, so se iztrebili gosti gozdovi. Bogati lesni trgovci kupujejo cele gozde, napravljajo žage ter prodajajo les na tuje po visoki ceni. Pri tem počenjanju opažamo, da se z lesno trgovino med Slovenci peča precej tujcev. Lesne za loge v Trstu in Reki imajo Lahi, ki preku-pujejo od nadih trgovcev les, kojega oddajajo za dober dobiček seveda v tujino. V »Slovenskem Listu« z dne 8. t. m. se nahaja od gosp. dr. Pečnika v Aleksandriji članek, v katerem pozdravlja shod lesnih trgovcev v Ljubljani, ih upa, da bi lesna trgovina brez dvojbe dobro uspevala, če bi bila dobro organizovana in bi imela svoje zaloge tudi v inozemstvu. Ta misel je dobra in zdrava za lesni promet. Gotovo bi na ta način nastala de živahneja kupčija s lesom. Tudi bi si posamezni trgovci pomogli s tem do premoženja. Toda tu nastane vpradanje, koliko dobička bi pa imeli tu posestniki gozdov — kmetje? Ako pomislimo, da nikdar nobeden trgovec ne gleda na korist onih, od katerih kupuje, in ne na korist odjemalcev, marveč mu je mar edino le njegov dobiček, potem moremo iz tega sklepati, da bi kmet ne imel posebnega dobička, ako bi trgovci prevzeli organizacijo lesnega prometa v svoje roke. Opravičena se zdi bojazen, da bi nad kmet na ta način v malo letih pridel ob lepe svoje gozde, ne da bi earn imel kako dobroto od tega. Na ta način bi se podpiral in Šopiril le kapitalistični izkoriičevalni sistem. Brez dvojbe je nujno, da se odpomore našemu lesnemu prometu, toda to se mora zgoditi le na ta način, da bosta imela od tega dobiček naS kmet in delavec. Zaradi tega je nastala nujna potreba, da se zasnuje kar najprej e mogoč e p r i d o bit n a z a d r u g a lesnih producentov. Kmetska lesna zadruga naj skrbi za to, da vstanovi v inozemstvu za- bil tako trdovraten, kot ta Tonček, na veke bi bil revež. Ljudje nočejo spoznati.« Da je Janez tisto noč jako slabo spal, ni treba pristavljati. Solnce mu je že skozi mala okenca pri-svetilo na posteljo, pa ga ni vzbudilo. Skozi duri je pridrl v hiio Zaplotnik, kateremu je bil — pa na tihem povem — Janez tudi nekaj dolžan, zadolžil se je bil v neki stiski na kozleta. Ta je z vpitjem spravil po koncu uprav v sladke sanje vspalega Janeza; kaj je sanjal, se natančno ne ve, da o boljših dneh, to je gotovo; kako bo postavil novo, čedno hiio, prikupil par krav, morda Se kaj dru-zega, nazadnje se Se gospodinja dobi k hiSi, da ne bo sam živel v tem veselju. In sredi teh nebes ga drami ta nadležni Zaplotnik! »He, vstani, mrha lena, pa po tisto mržavo koso pojdi, da ti je ne pobijem na mestu. Moj zelnik ni za tvoje kozel« »Kaj, kstj«, skočil je Janez s postelje, posegel po hlačah in tlačil obe nogi v jedno stope ali pa zaloge svojega blaga. Zadruga ima skrbeti, da ostane dobiček v žepih kmetov, ne pa ljudij, ki bi Špekulirali s kmetskimi žulj*. Zadruga naj se zasnuje tako, da bod« spojila kolikor največ posestnikov gozdov, v ta namen naj ima podzadruge ali podružnice povsodi, koder bi se pokazala potreba. Masto sedaj obstoječih zasebnih žag lesnih trgovcev naj si jih napravijo zadruge. Mesto, da kmetski delavci delajo sedaj po nekaterih žagah sa »večni dolg«, naj delajo potem rajSi za gotovo plačo pri zadrugah. Res je mnogo težkoč, katere treba premagati, posebno v denarnem oziru, toda tu naj priskočijo na pomoč posojilnice. Vsak posestnik ima sedaj vendar le še nekaj svojega, na kar se mu lahko kreditira vsaj za delež potrebna svota. Ako so združi premoženje malih posestnikov, mora nastati vkljub slabim gospodarskim razmeram kapital, dovolj močan za samoobrambo. Treba je le dobre volje in vse je mogoče. Neumnost in greh bi bilo, izročati ljudsko premoženje še nadalje posameznikom, ko se ljudstvo lahko samo organizuje in vzame v svoje roke vajeti lastne koristi. Organizacija lesnega prometa, ki bi bila res v korist kmetom, je mogoča le toliko časa, dokler ima kmet, oziroma posestnik gozdov, Se kaj lesa. Ko bi bili gozdi posekani in dobiček lesa v žepih lesnih trgovcev, potem je vse prepozno. Zato je treba resno misliti takoj na to, da se organizuje lesni promet v rokah posestnikov-kmetov. Možje, ki seštejejo voditelji naroda in katerim naie ljudstvo zaupa, naj storč prav kmalu — takoj — potrebne korakev ta namen; s tem bodo pokazali, da jim je blaginja ljudstva pri srcu, pridobili pa s i b o d o t u d i h v a I e ž n o s t kmetov inpazavest, da so za ljudstvo vsaj nekaj Storili. Brez dvojbe bi vlada tudi podpirala take zadruge, ker ji mora biti vendar tudi vsaj nekoliko ležeče na blagostanju in napredku naroda. Ako se tako organizu-jejo posestniki gozdov, bodo s tem onemogočili naseljevanje tujih elementov, ki bogatč od naSega lesa in tako izkoriščajo edino panogo kmetijstva, ki poleg živinoreje ie da kak zaslužek. Zadruga bi si morala pridržati tudi pravico eksporta lesnih izdelkov. NaSa domača industrija bi s tem dobila novih krepkih žil, po katerih bi v deželo in narod pritakalo obilo krvi blagostanja. Ako se pomisli, da imajo lesni prekupci in trgovci dobička najmanj 20%, ki pri raznih vrstah naraste na 40—49%, moramo misliti, kolika hlačnico, »moja Maroga je tebi kaj škode storila?« »Brž, brž, da se ne boS izgovarjal potem.« Pokoren je hitel Janez ven in zdaj so žs otroci podili njegovo Marogo, ljubljeno kozo, z velikim vriSčem naravnost proti koči. »Tu jo vidiš, se že dogovoriva, koliko boS plačal, da boS vedel drugič zapirati žival, da ne bo iskala po tujem.« Tu sune mož ubogo koro v suha rebra, da je priletela naravnost v ostrmelega Janeza. »Kaj, ti mojo žival, ti? Pa zakaj?« V Janezu se je obudila vsa ljubezen, katero Je imel do živalij sploh, slasti pa do svoje koze, in sagaal se je v nasprotnika, ne menč se, kaj iz tega pride. Moža ata si bila v laseh, otroci pa so bežali z velikim vpitjem proč. »Kaj pa imaS ti? nič, vse je moje, kot tvoje, le malo počakaj.« »Kaj, ti, berač, ti imaS pri meni kaj, ti, reva bajtarska, ie sa sol nimaš, pa glej, da mi vrneS!« dobrota za naSe ljudstvo bi bila dobra organizacija lesnega prometa. Slepec mora biti, kdor bi ne uvidel tega, in brezsrčnež, kdor bi se protivii lesni zadrugi. Slovenski posestniki lesa pa naj se spomnijo pravljice o ježu in lisici, ter naj skužajo v svojem brlogu ostati lastni gospodarji ter storiti vsa, da se ne vdomači jež na njihove stroške. Pozni rodovi bodo 8e hvaležni onim možem, ki bi hoteli sedaj organizovati posestnike gozdov in jim tako pomoči do blagostanja. Naprej! Tako-le je! V časih, ko je bilo rokodelstvo urejeno še bolj patrijarbalično, ko je imelo še svoje, dejali bi, »dogme«, ki se aiso smela prekoračiti ali zanemariti, skrblieno je bilo med drugim tudi za nravno »edanje rokodelskih delavcev. Čast in ugled vsake stroke dela bi bila trpela, ko bi se b>l kak član spozabil in hotel delati javno pohujšanje. Nesramno in pobujšljivo govorjenje se ni v nobeni delavnici trpelo. Zato so bili pa ljudje tudi pošteni in ponosni. Kako pa je sedaj drugače! Sedanje delavnice so po večiai postale zavodi klafarstva, kjer se mladi učenci namestu rokodelstva naučč pred vsem nesramnosti. Zašli smo že tako daleč, da pomočniki vpričo vajencev govorč stvari, s katerimi morajo pohuj-šati mladino. Zato pa vidimo, da dandanes že mladi smrkovci lazijo za dekleti in da ne pomaga nobeno opominjanje starišev. Vpričo mladine se z&bavlja veri, se smešč verske vaje in molitev, se javno taji Bog. Duhovnikom se podtika požrešnost ia pohotnost, vse z namenom, mlade ljudi dobiti za gotove 8ocijalno-demokratske aamen*. Javne gostilne so dandanes poleg delavnic brezna javnega pohujšanja. O čemer je v delavnicah le razgovor, se v gostilni mnogokrat izvršuje de-janjski. Dandanes po večini nifco gostilne več toliko javna potreba, kot gnjezda pohujšanja, posebno po mestih. V nedeljo se zapravi zadnji novčič, zapravi poštenje, zapravi zdravje in mir vesti. Kaj sledi temu, nas uči pač vsakdanja skušnja. Po tovarnah se čisto nič ne gleda na moralno vedenje ljudij. Žalostno je gledati, kako surovo se v nekaterih krajih obnašajo delavci. K temu pripomore mnogo mnogo tudi žganje. Kranjska industrijska družba ima na Jesenicah v delu kakih ato žensk, katerim daje dnevneplače trideset krajcarjev. To je tudi brez dvojbe velikanski vzrok nemoralnosti, ki se nahaja ondi. Spalne sobe za ženske so dostopne tudi možkim, vodstvo »Tebi? Tat, oderuh!« Janez je ves jezen posegel po bližnjem kolcu, a preden ga je dosegel, ležal je prevrnjen v jarku. Zaplotnik pa je odšel krohotajoč se in vpil: »Kij si upa, revni« Janez se je pobral, prijel se za bolno glavo, poiskal klobuk ia odšel naravnost v vežo, kjer ga je že pričakovala koza. Kaj je hotel zdaj? Položil je glavo v roke. molčal, mislil in — jokal. Siromak! In zaklel se je, da ne odjenja. Iz nova se mu je zdel oni nauk vzvišen, saj bi potem ne bilo nič tega. Kje sedaj pravice iskati? Naznaniti ga, lopova! Koza Maroga je gledala žalostnega gospodarja, in ta ji ju začel znova prerokovati: »Reveža sva midva, Maroga moja, pa še dosti jednakih nosi svet, a enkrat se vse iz-premeni. Takrat ze boš smela pasti v Znplol-nikovem zelniku, ne boš več jedla puste leskovine. Zato ti te poskrbi tvoj gospodar. Ubogi jazi Le čakajte! Lej, do krvi me je, pa menda miži. Slab« plače delavcev v moralnem osiru selo slabo vplivajo na ljudi. Kar ne pokvarijo brezsramni protiverski hujskači, pripomore brezsrčno ravnanje podjetnikov z delavci. Ako vzamemo poleg vsega tega Se socijalno-demokrasko in liberalno časopisje, ki semtertje kolikor toliko vpliva na ljudi, potem ni čudo, da je nastala nova Sodoma, ki se bode prej ali slej bridko maščevala nad svojimi otroci. Marsikdo bo morda mislil, kaj nam tu pridiguje o nemoralnosti, raje naj nam pomaga iz revSčine. Toda ravno zato, da se delavcu pomaga iz prahu ia uboštva, je potreba, da se mu pokažejo rane, na katerih boleha cel stan. Ako bomo delavci dobili vase savest morale, ako bomo dobili vase zavest potrebe napredka ia iiobrasbs, ako bomo dobili malo več samozavesti in odločnosti, pa bode kmalu drugače. Toda vsega tega ne bode, dokler se po naSem lastnem prizadevanju ne iztrebi is našega stanu plevel brezverstva. Sedanji čas se bliža resnim do-godkem in potreba za delavski stan je, da ga ti dogodki na prehitš nepripravljenega. Zato nam je potreba vse resnosti, da se pripravimo na vse, karkoli naj bi prišlo. Pred vsem pa moramo ekrbeti za ugled našega staau. Postavimo se v bran vsem onim, ki sistematično pohujšujejo našo mladino. Povejmo jim jasno, da so na krivih potih. Skušajmo širiti v delavske kroge misel krščansko - socijalno. Ne bodimo zaspanci in ne dajmo se sramotiti našim nasprotnikom. Nemožato je, eko se krščanski socijaleo iz »miroljubnosti« uda so-cijalnemu demokratu, če tudi samo trenotno. Sedaj se to ie prerado dogaja, plača je pa porogljiv zasmeh socialnega demokrata. — Skrbimo torej za to, da pred vsem delavci popravimo sami sebe, potem skrbimo za to, da s lastno močjo odpravimo krivice, ki se nam godč v toliki meri. Skušajmo, da ne bomo sami dajali slabega vzgleda mladini, in spremeniti se morajo sedanje žalostne razmere. Dokler se ne bomo spoštovali sami, podlaga bomo liberalizmovi pčti. — Zatoraj pozor I Politika po svetu. Volilna pravica za dunajski mestni zbor. Na Dunaju so judje ia socijalni demo-kratje pričeli »radikalno« goajo proti krščanskim socijalcem, posebno proti Luegerju in Strobnbu. Gre se za preosnovo občinskega volilnega reda. Kakor je znano, vlada ni voljna potrditi prvotnega načrta, ki ga je vaprejela krščanako-socijalna večina mestnega zastopa, po katerem bi se bila vpeljala občna in jed- lopovi« Janez je res zapazil nek sled krvi, in takoj se je napravil tak, kakršen je bil, »meldat«. Kako postrežljivi so ti gospodje mestni I Kar na dom so se pripeljali pogledat Janeza in njegovo zdravje pretehtat. To je bilo čez par dalj, med tem je seveda Janez skrit sedel v koči in delal načrte o maščevanji. A upnik je upnik, če te prime, daj mu, če te toži, iz bajte te epravi. To je uvidel Janez, in kje se je hotel usoditi ? Zeto se je izgovarial in sam je prišel v — smolo. Revež je bil res ta Krok. Samo njega je vse bolelo, ne le glava, ampak tudi mošnja. Plačaj, kje vzemi, nič meri. Sla je, ia morala je iti — koza Maroga. -In idaj ja Janez uvidel, da bi ne bilo nič tega, da se ni vtikal v ono vero, ki le obeta, a ne dd nič. Tonček ga je pregovoril, in puetil je stvar, za kataro je tako gorei. Zdaj pa ai več samokrat. Zopet dela pridno ia iz zanesljivih ust sem alilal, da je že za eno naka volilna pravica za vse polnoletne državljane. Zatoraj je moral mestni svet in deželni zbor misliti, kako bi vendar mogel razširiti volilno pravo. Sestavil je zakon, po katerem se sicer ne priznava vsem volilna pravica, vendar pa se zdatno razširi. Samo prvi razred bi dobil po novem redu okoli 16.000 vo-iilcev več. To pa izraelskemu ljudstvu na Dunaju ni všeč, ker v krščansko dunajsko ljudstvo »šmok« nima aaupanjater se boji, da zgubi še to, kar ima po privilegiji denarja. Zato javkanje po časepisju ia rogoviljenje plačanih hlapcev po dunajskih ulicah. Sramota za delavski stan je to, da se dd vjeti aa limanice pretkanim judom in rogoviliti proti lastnim svojim interesom. To je mogoče delavstvu le v socijalni demokraciji, drugodi ne 1 Na ta način ovira socijalna demokracija, kjer le more, napredek k zboljšanju in v političnih pravicah delavcev. Tudi mi se ne strinjamo z drugačno kot s jedaako volilno pravico. Toda ako se do te more le korakoma, potem nam pamet govori, da ee zadovoljimo z vsakim korakom v konečno dosego cilja. Socijalni demokratje so podobni človeku, ki hoče vse na enkrat narediti, toda vselej, ko se obrne, podere v svoji pridnosti, kar je dotlej naredil. Ko bi tak človek ne imel poleg sebe pametnejih judij, ki meeto njega naredč delo, bi isto ne bilo nikoli isvršeno. Tako se imamo tudi pri nas in v drugih državah za delavsko varstvo, v kolikor je imamo, zahvaliti drugim, recimo katoliškim strankam, a« pa socijalni demokraciji, ki s hrbtom podira, kar z rokami naredi. Sicer nam dunajska gonja z nova jasno kaže, za koga pred vsem dela ia vstopa socijalna demokracija. Krščanstvo ji je trn v peti, zato boj vsemu, kar nosi krščansko ime. Ne sramuje se, v dosego Bamena dražiti se s kapitalisti, judi in liberalci. Delavci, ali še ne vidite? J Naša organizacija. Ustanovni shod -katol delavskega društva« na Goričah. Nad 300 delavcev in delavk se je vdeležilo v nedeljo v Goričah pri Medvodah ustanovitve katoliškega delavskega društva za Soro, Smlednik in Presko. Presvetli knez in škof dr. Bon. Jeglič odprl je gostoljubno delavcem svoj grad. Vse razprave je ljudstvo spremljalo z živahnim zanimanjem ter je z glasnim odobravanjem kazalo, kako si je želelo, da se krščanskosocialna organizacija razširi tudi na te kraje. Pozdravil je zborovalce g. župnik Hierše iz Sore. Z ognjevitimi besedami vspodbujal je ljudstvo, da se mora samo združevati, ako hoče kaj doseči, ktd mu je pokazal 6. april in občni zbor kmetijske družbe. V odbor so bili izvoljeni: predsedni- kozo prihranil. Za »škrice« se pa še manj meni kot preje. Še nikoli mi ni srečo k hiši prinesel, vselej kaj slabega. Zopet je pošten kmet, samec seveda kot preje, pa če bo Slo srečno tako naprej, bo še kaj drusega. Prepričan eem, da Krakov Jaaez ne bo bral teh vrstic, ker namreč: prvič ne zna čitati, drugič je strašen sovražnik časopisov, ki baje nikdar resnice ne govorš, oziroma ne pišejo. Če nsu pa kak dober človek, prijatelj pove o tem, bo videi, da včasih tudi resnico pove časopis. Upam, da se ne bo jezil, saj ga niaem in ga ne bom opisoval po njemu sovražnih časopisih, a zdaj sem moral, da se vsaj izvč, kako se preobrača svet, kako raste in kako propada nova vera, ki je pri nas, hvala Bogu, še — neznana. Pa ne vabim nikogar oznanjat jo, ker morda bi se mu slaba godila, zlasti če ga dobi Krekov Janez v svojo peat. kom župnik Hierše, podpredsednikom Stare Janez, tajnikom učitelj v Preski g. Solnce Anton, ^knjižničarjem Trpin Janez, blagajnikom Čarman Miha, odborniki: Kožuh Janez, Trampuš Janez, Lavtižar Janez. Na osnovalni shod je prihitel tudi dr. Jan. Ev. Krek, ki je pozdravljen s srčnimi »Živijo« klici, govoril o pomenu katoliških delavskih družb. Ožigosal je najprej nasprotnike, katerim so izobraževalno sredstvo za ljudstvo policaji, s katerimi hočejo voditi ljudstvo. Ljudstvo jim dajaj vse, oni ljudstvu nič. Ljudstvo naj, kakor pravi Holandec: »Gobec drži«. A celo pri volu je treba dveh : vola, ki se da voditi, in tistega, ki ga vodi. Ljudje pa ae ne bodo vodili kot voli! ae vole se vodi komaj z vrvjo okolu vratu, ljudstvo pa ae ne vodi drugače nego p o pameti. Teženje našega delovanja je, da si ljudstvo pribori politično prvenstvo, da ne bode njegovih teženj zastopala peščica od židovstva navdahnjenih ljudij. (Burno pritrjevanje). To bodi cilj tudi novemu društvu! Pravic zahtevati je Vaša dolžnost, a to morete le, če ste združeni. Govornik pravi, da ni vesel krščansko • socijalne organizacije samo radi tega, ker je marsikaj ljudstvu gmotno pomagala, nego v prvi vrsti radi tega, ker se ljudje vsled združenja izobražujejo. Nauke, katerih prej niso mogli razločevati kot pravih ali zmotnih, sedaj natanko razločujejo. Mi nočemo imeti neumnega ljudstva, ker z norcem ni nikjer nič pametnega storiti, mi hočemo imeti pametno, izobraženo ljudstvo, ki ve, kaj je katoliško ljudstvo, kaj je slovensko ljudstvo, ki pa tudi ve, da je na njegovih dlaneh zapisana socialna pravica. Tako-zvano sedanje patentovano izobraženstvo ne bode rešilo ljudstva, vsaj je imelo doslej vse v rokah, a ni ničesar storilo. Tožijo, da gredo velike iabrike nazaj, a socialnega dela »izobraženstvo« ne da od sebe. Državni zbor, centrum avstrijskih izobražen cev, ni vreden pipe tobaka, dualizem, zvezo z Italijo nam je akovala inteligenca. Privozilo ae je tako daleč, da na vseh ulicah bobni revolucija. O socijalni demokraciji pravi govornik, da ne more biti edina mej seboj, ker vse odločnejše vodi v anarhizem. Snujemo katoliška delavska društva, ker se ničesar ni bolj bati, nego človeka brez vere. Snujemo jih, da pride zavest mej ljudstvo slovensko! Z navdušenimi klici: »Živio Krek!« pritrdili so poslušalci govornikovim izvajanjem. Nato je imenom odposlanstva »Slovenske krščansko - socijalne zveze« iz Ljubljane pozdravil shod in novo društvo g. Gostinčar ter pojasnjeval pomen združenja v gospodarskem in stanovskem oziru. Razlagal je posamezne točke kršč. soc. gospodarske organizacije, zavarovanje za starost, konsumna društva, kmetijske zadruge, posojilnice itd. Govornikove besede so vžigale zanimanje za gospodarsko organizacijo in dolgo ne bo, da tudi ondi za. cvete prepotrebna gospodarska organizacija-Zaključujoč zborovanje zahvalil se je predsednik dr. Kreku, ljubljanskemu odposlanstvu ter pozival navzoče na složno delovanje v prospeh novemu društvu. Z nedeljskim shodom so slovenski krščanski socijalci spopolnili svojo organizacijo po vseh industrijskih krajih Kranjske. Radosten odmev in odkrito, udano hvaležnost v srcih vseh slovenskih delavcev bode vzbudila vest, da je naš presvetli knezoškof novo društvo ne-preč. moralno in gmotno podprl s tem, d a jeprepustil društvu dveveliki sobi v svoji graščini na Goričah. — Zaključujemo poročilo a klicem, ki je bil ves čas na ustnih hvaležnih delavcev : »Slava knezu in škofu!« Občni zbor slov. izobraževalnega in aabavnega društva -Naprej« v Gradcu ae je vršit minulo nedeljo 9. t. m. o nepričakovano veliki vdeletbi društvemkov in gostov. Ia odborovega poročila posnemamo naslednje: Daši obstoji društvo komaj dva meseca, naraslo je število članov na 110, in sicer 4 ustanovne, 82 rednih, 24 podpornih. Mlado društvo je srečno premagalo vse ne-male inčetne ovire; a iekreno hvaležnostjo nam je opomniti, da eo k temu pripomogli rasni plemeniti domoljubi s gmotno in duševne podporo. Posebno pohvalno pa nam je omeniti vrlo »Nafto stražo«, ki je društvu poslala znatno vsoto za nabavo potrebnega po-, blitva in nakup koristnih knjig za knjižnco. Poletje že itak ni ugodno za druitveno življenje, vendar seje »Naprej« živahno razvijal. Drufttvemki so se prav pridno vdeleževali pevskih vaj, ki ao bile doslej trikrat na teden. Enkrat na teden so bile vaje v nemščini, enkrat v računstvu. Enkrat je bilo predavanje »o liberalizmu«, skoraj vsak večer se je razplet živ pomenek o društvenih in sploSno zanimivih predmetih, n. pr. o socialni demokraciji, o krftčauskem socijalizmu, o gospodarski organizaciji v nafti domovini itd. Dru-itvo je akrbelo za dobro in primerno berilo, v društveni čitalnici je drustvenikom na razpolago 25 časopisov, katerih večioo dobiva društvo brezplačno. Iz druStene knjižnice se je doslej izposodilo 85 knjig zabavne in poučne vzebine. Društvo se je po depuie&ji 6 druStvenizov vdeležilo vseslovenske delavske slavnosti v Ljubljani in pristopilo k »Slovenski krSCansko-soc jalni zvezi«, dobro vedoč, da se je graškemu slovenstvu mogoče le tedaj obraniti, ako je v ozki zvezi z domovino m goji tiste vzore, za katere se navdušuje ves slovenski narod po svoji ogromni večini, ako ostanejo graški Slovenci verni in demokratični. Društvo je skrbelo tudi za primerno zabavo. »Naprej« je enkrat poletel o precejšnji vdeležbi druStven