Posamezni izvod 30 grofov, mesečna naročnina 1 llllnc
...
SLOVEflSKil

GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Naša dolžnost Je, da se oddolžimo onim, ki so za nas žrtvovali svoja življenja in brez ozira na vse ovire in težkofe nadaljujemo pot, ki jo nam Je začrtala naša na* rodnoosvobodilna borba.
Letni« lil.
Celovec, v sredo 8. XII. 1948
Štev, 8 0 (IDI)
Za enakopravnost slovenskega jezika
Pokrajinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško je dne 8. novembra 1948 — takoj po svojem pokrajinskem plenumu — vložil pri Varnostni direkciji za Koroško v Celovcu pravila Zveze mladine, da jih Varnostna direkcija potrdi in da s tem edina organizacija slovenske mladine na Koroškem dobi uradno potrdilo o svojem obstoju. Samo po sebi je razumljivo, da je Pokrajinski odbor Zveze mladine, kot organ slovenske mladinske organizacije, poslal vlogo in pravila oblastem v slovenskem jeziku, ki ga smatra za popolnoma enakopravnega nemškemu. Varnostna direkcija za Koroško, s Hitlerjevim oberstlajtnantom Stossierjem na čelu pa o tem drugače misli. Dostikrat je že dokazala svoje sovražno stališče do naše mladinske organizacije, predvsem pa s teni, da je še do danes ni uradno priznala, čeprav je Zveza mladine za Slovensko Koroško nastala že za časa oborožene narodnoosvobodilne borbe. Ko je Zveza mladine julija 1947. leta vložila svoja pravila, je ista Varnostna direkcija protipostavno zahtevala spremembo Zvezlnih pravil in je spet ni hotela uradno priznati. Zdaj pa jo Je bodlo v oči, da je Zveza mladine vložila pravila v slovenskem jeziku in tako jih Je z dopisom štev. 16.946/SD/48,Sch. z dne 22. 11. 1948 vrnila Zvezi z naslednjo pripombo: »Na osnovi določb člena Vlil. zveznega ustav, zakona iz leta 1929, po katerem je nemški jezik, brez da bi kršil pravice jezikovnih manjšin, ki so po zakonu zajamčene, državni jezik republike, morajo biti društvena pravila v številu, določenem po društvenem zakonu, vložena v nemškem jeziku, ker je verodostojno vedno le nemško besedilo.
Zaradi tega Varnostna direkcija ni videla potrebe, da bi upoštevala zgoraj navedeno vlogo.« Tako torej Varnostna direkcija za Koroško pojmuje enakopravnost slovenskega jezika.
Pokrajinski odbor Zveze mladine je na to poslal Varnostni direkciji protestno pismo, ki v njem med drugim pravi:
»Zgoraj omenjeni dopis smo sprejeli z
velikim ogorčenjem, ker predstavlja kratenje naših najosnovnejših narodnih in demokratičnih pravic. S tem dopisom ste ponovno dokazali vaše sovražno stališče do slovenske mladine in slovenskega ljudstva na Koroškem In postavili na laž vse svetohlinske in licemerne trditve avstrijskih predstavnikov na mednarodnih konferencah, češ koroški Slovenci so popolnoma enakopravni. Postavili ste na laž tudi vse preračunano govoričenje predstavnikov koroške deželne vlade, ki z namenom, da bi preslepili svetovno javnost, vedno
in vsepovsodl trdijo, da uživajo koroški Slovenci vse pravice in vse svoboščine.
Poudarjamo, da je svoboda jezika najosnovnejša pravica slehernega naroda in se bomo za enakopravnost slovenskega jezika dosledno borili vse dotlej, dokler avstrijske oblasti, predvsem pa še Varnostno ravnateljstvo za Koroško, ne bodo upoštevale te naše svete narodne in demokratične pravice in vzemale na znanje tudi vse naše v slovenskem jeziku pisane vloge.«
Protidemokratične volve v Berlinu
Berlin. — Preteklo nedeljo, dne 5. t. m. so bile v zapadnih sektorjih Berlina ločene občinske volitve. Po časopisnih vesteh se je ta dan nemška policija in vojaška policija zapadnih zasedbenih sil z oklopnimi vozovi vozila po ulicah zapadnih sektorjev, da bi tako ustrahovala prebivalstvo. Tisoče berlinskih delavcev iz zapadnih sektorjev, ki so bili na poti na delo v vzhodni sektor, so zadržali s tem, da so za nekaj ur ustavili ves promet; pozneje pa so to skušali prikazati kot stavko.
V zapadnih sektorjih so bile na dan volitev množične aretacije. Aretirance so dolžili, da so nastopali proti tem nedemokratičnim volitvam. Med aretiranimi pa niso samo člani enotne socialistične stran-temveč tudi precejšnje število Članov So-cialistič. stranke Nemčije. Po poročilih iz stične stranke Nemčije. Po poročilih iz Tempelhofa (ameriški sektor) in ostalih zapadnih sektorjev Berlina so funkcionarji Socialistične stranke Nemčije dobili nalogo, da vse člane svoje stranke zabeležijo, ki se volitev niso udeležili.
O tem, kako naj objavijo volivno udeležbo, se zapadno-berlinski marioneti dalj časa niso zedinili. Najprej so poročali, da je bila udeležba na volitvah 92 odstotna, pozneje, da je bila 90 odstotna, končno pa so poročali 84 odstotno volivno ude-
Anglo-ameriški blok ne priznava vprašanja narodnih manjšin
Pariz, (Tanjug). V komiteju za socialna, človečanska in kulturna vprašanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov v Parizu so razpravljali o dodatnem predlogu Jugoslavije in Sovjetske zveze, v katerem se zahteva, naj bodo v deklaraciji o človečanskih pravicah določbe, ki bi zagotovile vsakemu človeku in narodni skupini pravico do neoviranega razvoja narodne kulture in uporabe materinščine.
Predstavniki anglo-ameriškega bloka so nastopili takoj v začetku razpravljanja Proti tema dodatnima predlogoma in sploh niso priznali vprašanja narodnih manjšin v splošnem. Predstavnik ZDA in predstavniki Latinske Amerike so skušali prikazati narodno zatiranje v svojih državah kot dozdevno prostovoljno prilagoditev. Urugvajska delegacija je predlagala, naj bi sploh ne razpravljali o kulturnem razvoju narodnih manjšin. Po neuspehu urugvajskega predloga se je pojavila resolucija predstavnika Haitija, v kateri se zahteva, naj bi predložili celotno vprašanje v proučitev podkomiteju za zaščito narodnih manjšin.
Predstavnik Jugoslavije Ljuba Radovanovič je poudaril, da ima jugoslovun-*ki dodatni predlog namen, da bi sprejeli
ležbo. Vsekakor se ne da zatajiti, da v delavskih okrajih s terorjem niso ničesar dosegli in da je volivna udeležba bila tam jako slaba. V okrajih Wedding in Neu-kfilln se je po poročilih Reuterja le 65 odstotkov volivnih upravičencev udeležilo volitev. Poleg tega pa je bilo oddanih 37 tisoč neveljavnih glasov.
Italijanski delavci zapuščalo dutnvluo
Rim. — Iz Italije se je v prvih 10 mesecih t. I. izselilo nad 70.000 brezposelnih delavcev. Nazadovanje Italijanske proizvodnje, kot neposredne marshallizacije Italije, povzroča vsakodnevno množično odpuščanje delavcev, ki so prisiljeni zapustiti domovino.
Da so na volitvah bile grobe kršitve volivnega reda, je mora! priznati sam glavni volivni urad zapadnega Berlina. Voiivne celice proti vsem pravilom niso bile zaprte. Tisoče volivnih upravičencev ali sploh ni bilo vpisanih ali pa so bili napačno registrirani.
Da volitve niso potekale popolnoma v redu, dokazuje tudi dejstvo, da zastopnikom nemške telegrafske agencije ADN v volivnih lokalih niso dali nobenega pojasnila in da so jim zabranili, da bi potek volitev opazovali. Prav tako so filmski družbi DEFA prepovedali, da bi voli\ni potek snemala.
Berlinski sindikalni list »Tribune« piše o nedeljskih volitvah med drugim: »Te volitve, ki nimajo nobenega delovnega programa, imajo edini politični cilj razcepitev. S stališča celotnega Berlina gledano te volitve nimajo nobenega pomena. So protizakonite, protidemokratične in potvorjene. Če je volivna udeležba dosegla ta ali oni odstotek, je popolnoma brez vsakega pomena in brez vsakega vpliva na potek nadaljnje odločitve.«
Demokratična armada osvobodila polovico Kitajske
v deklaracijo o človečanskih pravicah določbo o pravici narodnih etničnih skupin do svobodnega kulturnega razvoja. Radovanovič je obsodil predstavnike anglo-ameriških držav zaradi pristranskega ravnanja v njihovih državali z milijoni ljudi. Prav tako je podprl sovjetski dodatni predlog, v katerem je zlasti poudarjeno, da je treba zagotoviti šolanje v narodnem jeziku in uporabo materinščine pred sodišči in na javnih krajih.
Sovjetski predstavnik Pavlov je poudaril pomen tega vprašanja in opozoril na napore kolonialnih sil, da bi preprečile razpravo o pravici posameznih narodov do razvoja narodnih kultur. * Kot primer enakopravnosti vseh narodov je navedel Sovjetsko zvezo in poudaril, da so ukinili na osnovi načel, razglašenih v prvih dneh Velike oktobrske revolucije v Sovjetski zvezi vse prednosti nekega naroda pred drugim. Samo tako načelo, je dejal Pavlov, je moglo spremeniti ječo narodov — carsko Rusijo v bratsko skupnost enakopravnih narodov — Sovjetsko zvezo, katere moč in trdnost sta se pokazali v boju s Hitlerjevimi napadalci.
Ameriška večina v komiteju je sprejela resolucijo Haitija in s tem zavrnila dodatna predloga Sovjetske zveze in Jugoslavije.
V zadnjih tednih je Demokratična armada Kitajske močno napredovala. Že nekaj časa se bije odločilna bitka okoli glavnega mesta Kitajske Nankinga. V zvezi s tem je notranje ministrstvo Čangkaj-škove vlade odredilo ostro cenzuro za vse domače in inozemske poročevalne službe. Vsi časopisi kakor sploh vsa poročila, ne glede na to ali obravnavajo vojaški ali gospodarski položaj na Kitajskem morajo biti predložena policiji v cenzuro, predno pridejo v javnost Vlada Kuomintauga je pred nekaj dnevi sklenila, da bo preselitev svojih nastav-ljencev iz Nankinga pospešila. Istočasno se Čangkajškove čete v svoji zbeganosti trudijo, da bi utrdile svoje položaje v okolici Nankinga in v mestu samem. Vrhovno poveljstvo Kuomintanga z vsemi silami skuša braniti mesti Nanking in Pajping pred obkolitvijo s strani demokratičnih enot, ki trenutno premikajo močne sile v obliki velikih klešč prav proti temi mesti. Kljub temu, da Cangkajšek sam objavlja poročila, češ, da so na poti močne enote njegovih čet za obrambo Nankinga, to ne spreminja obupnega stanja Kuomintango-
ve Kitajske. Tudi razni opazovalci v Nankingu tem poročilom ne verjamejo, marveč so prepričani, da je Demokratična armada v zadnjem času močno narasla. Precejšnji deli Čangkajškovih čet — pravijo, da jih je 200.000 — so se pridružili Demokratični armadi po bitki pri mestu Sučav. Skoraj vse te edinice so bile oborožene z amerikanskim orožjem in amerikansklmi letali.
Tudi drugod se borba na Kitajskem razvija v prid Demokratične armade. Pri mestu Hvaj Jin so njene čete prekoračile velik kanal in v severnih predelih Kitajske so se neposredno približale mestu Kal-gan. Na vseh^frontah stalno narašča pritisk demokratičnih oboroženih sil, ki so do danes osvobodile že skoraj polovico 400 milijonskega naroda in prizadejale s tem reakcionarni Čangkajškovi vladi in njegovim naredbodajalcem, ameriškim imperialistom zelo občutljive udarce. Z junaško narodno-osvobodilno borbo Kitajske se iz dneva v dan jača demokratični in miroljubni tabor, v isti meri se pa slabi vojno-hujskaški tabor svetovnega imperializma-
V Budimpešti zaseda mednarodni kongres demokratičnih žena
Na II. kongresu Svetovne federacije demokratičnih žena v Budimpešti je zastopanih po svojih delegatih 51 držav. V proslavo tega kongresa je priredilo nad 100 tisoč žena Budimpešte na predvečer veliko bakljado. V imenu madžarske vlade je kongres pozdravil predsednik vlade Lajos Dinnyes. Njemu se je za gostoljubnost in za pozdrave zahvalila predstavnica Svetovne federacije demokratičnih žena Eu-genie Coton, ki je podala tudi obširno poročilo o delovanju Mednarodne ženske zveze v času med I. in II. kongresom. Najbolj je poudarila učinkovito borbo ženske zveze za trajen mir in demokracijo v svetu ter za politične, socialne in gospodarske pravice žena. Kongres je pokazal, da so sl vse napredijc žene edine in da solidarno podpirajo zahteve Sovjetske zveze po prepovedi atomskega orožja in omejitvi oborožitve velesil za eno tretjino. »Ko smo se po vojni, novembra 1945 zbrale«, je dobesedno dejala predsednica v
svojem poročilu, »smo upale, da se bodo Združeni narodi skupno borili za tra<:n in pravičen mir. Naša upanja pa se niso izpolnila, ker se zapadne sile ne držijo mednarodnih pogodb ter vodijo imperialistično vojnohujskaško politiko. Vendar taka politika naletava in bo vedno naletela na energični odpor demokratičnih sil s Sovjetsko zvezo na čelu.«
Delegatke II. kongresa so poslale generalnemu sekretariatu Združenih narodov brzojavko, v kateri v imenu 100 milijonov žena protestirajo proti terorističnemu režimu v Francovi Španiji.
Največji odmev je doživel govor zastopnice sovjet, žena tov. Nine Popove. Francoska zastopnica je predala tov. Popovi rdečo zastavo z napisom: »Nikdar francoske matere svojih sinov ne bomo dale za vojno proti Sovjetski zvezi.« la trenutek je najbolje pokazal trdno tovarištvo in prijateljstvo napred. žena vsega sveta z ženami Sovjetske zveze na 5eln,
Na gradnji „Ceste bratstva in enotnosti16 so zaključili Cetošnja dela
V Sremski Mitroviči so na praznik republike mladinske delovne brigade, ki gradijo mladinski odsek »Cesta bratstva In enotnosti«, slavile zaključek letošnjih del. Razen 10.000 mladincev in mladink, graditeljev avtomobilske ceste, so bili na slovesnosti navzoči člani CK KPJ Vicko Krstulovič, zvezni gradbeni minister Vlado Zečevič, član izvršilnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Tomo Brejc, predsednik Centralnega sveta LMJ Mili-jan Neoričič, direktor mladinskega gradbenega podjetja >Avtoput« Mihailo Šva-bič ter člani glavnega štaba mladinskih brigad, direkcije »Avtoputa« in voditelji posameznih sekcij. V povorki so mladinske brigade pokazale z napisi in slikami velike uspehe, ki so jih dosegle v sedemmesečnem vztrajnem delu.
Na velikem zborovanju je zvezni minister Vlada Zečevič poudaril veliko vlogo avtomobilske ceste,' ki bo vezala dve bratski republiki. Zamisel za osnovo moderne avtomobilske ceste Beograd — Zagreb — Ljubljana je dal sam tovariš Tito. Državno iti politično vodstvo nove Jugoslavije pa je v dogovoru s Centralnim svetom Ljudske mladine Jugoslavije zaupalo gradnjo ceste mladini.
Pri gradnji je letos sodelovalo v izmenah 77.000 mladincev in mladink. Postavlja se vprašanje, ali je jugoslovanska mladina izvršila postavljene planske naloge pri gradnji tega velikanskega objekta. Na to vprašanje moramo takoj odgovoriti, da je mladina svojo nalogo popolnoma izpolnila, ker ni bilo objekta, kjer mladina ne bi izvršila postavljenih norm, ki jih je v znatni meri presegla; ni bilo delovnega mesta, kjer mladina ne bi vgradila vsega gradbenega materiala, ki je bil na razpolago. Ni pa uspelo zagotoviti gradišču ves potreben material zaradi težavnih pogojev v transportu in v železniškem prometu. Zato je mladini v zadnjih mesecih vedno primanjkovalo gradbenega materiala. Če bi bil ta gradbeni material dostavljen pravočasno in v zadostni količini, bi bili doseženi uspehi mnogo večji. Dela se bodo nadaljevala tudi v decembru in če bo vreme ugodno, bodo do konca leta do-vršilli vseh 105 kilometrov.
Da bi bila javnost obveščena o tem, kaj je vse napravila jugoslovanska mladina skupaj s strokovnimi delavci in tehničnim osebjem, je minister Zečevič navedel naslednje podatke: Mladina je odstranila 1,280.000 in3 humusa, zgradila 2,800.0.10 m3 nasipov, nasula 410.000 m" gramoza za spodnji sloj ceste (tampon), izdelala je
440.000	kv. m. betonskega cestišča, 64.ir»0 m robnikov, 63.000 m2 asfaltnega cestišča,
15.000	m2 cestišča iz granitnih kock, zgradila je 16 betonskih mostov v skupni dolžini 810 m, 210 manjših mostov in pro-
pustov iz betona in je pri teh delih vgradila 19.000 in3 betona. Di bi vsa ta dela nemoteno in hitreje izvršila je morala mladina med delom graditi vzdolž trase železniške zveze za dovoz materiala. Tako je postavila 134 km normalnega tira in 180 km ozkega pomožnega tira. Izvršena dela na mladinskem odseku avtomobilske ceste so vsekakor velik prispevek k izgraditvi socializma v Jugoslaviji, saj bo imela ta nova velika cesta velikanski pomen v g^odarskem in političnem oziru. Zato izražajo narodi Jugoslavije ter zvezna vlada na čelu s tov. Titom zahvalo in priznanje mladini Jugoslavije in mladini inozemskih brigad.
V imenu Centralnega sveta Ljudske mladine Jugoslavije, je govoril Stojan Bje-lajac. Navedel je splošne rezultate, ki jih je jugoslovanska mladina dosegla na številnih gradiščih po vsej državi v drugem letu petletke, zlasti 'tudi pri gradnji zadružnih domov, pri čemer je do 1. oktobra t. 1. sodelovalo 445.000 vaških mladincev in mladink, organiziranih v 5533 delovnih enot.
V nedeljo je bila slovesno izročena prometu nova mladinska proga Kučevo — Brodica. Okoli tribun in slavolokov, ki so bili okrašeni z gesli in slikami jugoslovanskih voditeljev ter zelenjem, so bili razvrščeni mladinci in frontovske delovne brigade graditeljev proge.
Otvoritvene proslave so se udeležili Petar Reljič, prometni minister LR Srbije, v imenu Jugoslovanske armade generalni major Svetislav Stefanovič, pomočnik prometnega ministra pri zvezni vladi Vu-kašin Mešič, predsed. pokrajinskega sveta LM Srbije Radetiko Bročič, član tajništva osrednjega sveta LMJ Vlado Šestan, predstavniki krajevnih ljudskih oblasti,
Stanje javnih nameščencev v Avstriji se je tekom zadnjih mesecev vse bolj poslabševalo. Kakor pred tremi meseci avstrijski delavci, se sedaj zavedajo tudi javni nameščenci, da jih bo samo ostra borba privedla do izboljšanja svojega življenjskega standarda. Na svojem zveznem kongresu sredi novembra letošnjega leta je sindikat javnih nameščencev postavil na dnevni red kot najvažnejšo točko zahtevo po 13. mesečni plači. Od tedaj naprej gre ta borba, ki se stalno zaostruje.
Že za časa kongresa je avstrijska vlada pokazala odklonilno stališče do zahtev javnih nameščencev. Državni kancler Figi
V pismu, ki so ga mladinske brigade v imenu 20.000 mladincev in mladink poslale maršalu Titu, poudarjajo, da navzlic obsežnim in težkim nalogam operativnega načrta niso pozabile, da jim je glavna naloga učenje, kakor to zahtevajo sklepi V. kongresa KPJ. Zato je mladina med delom priredila 3766 političnih sestankov in 4834 predavanj. Zavezala se je, da z avtomobilske ceste nihče ne sme oditi nepismen. Tako se je v brigadah naučilo či-tati in pisati 8277 tovarišev m tovarišic.
Na koncu pisma mladi graditelji poudarjajo, da je Ljudska mladina Jugoslavije dala iz sebe kar je mogla, da izvrši nalogo tako, kakor so to od njih pričakovali jugoslovanski narodi in Komunistična partija. Ko bodo odhajali na domove, bodo v srcih ponesli besede, ki jih je tov. Tito naslovil IV. kongresu Zveze Komunistične mladine Jugoslavije. Doma pa bodo skušali prenesti na vse svoje tov. v šolah in tovarnah v mestih in vaseh komunistično vztrajnost in revolucionarni duh, v katerem so se vzgojili ob gradnji »Ceste bratstva in enotnosti«.
partijske organizacije, frontovskih organi' zacij in veliko število graditeljev.
Slovesnost je začel Bora Dinič, komandant glavnega štaba mladinskih delovnih brigad pri gradnji proge. Naglasil je uspeh mladine LR Srbije pri gradnji proge, na kateri je delalo 78 brigad. Nato je prometni minister LR Srbije Reljič, ki je čestital mladini Srbije k temu najnovejšemu in velikemu uspehu, govoril o pomenu te proge za Izkoriščanje bogatih kompleksov gozdov v tem kraju.
S slovesnosti so poslali pozdravne brzojavke maršalu Titu, CK KPJ in Centralnemu svetu Ljudske mladine Jugoslavije.
je na kongresu izvoljeno delegacijo sprejel šele po mnogih intervencijah, nato pa jo potolažil samo s praznimi obljubami in se izgovarjal na razne zakone in na ustavo. Vendar pa je delegaciji uspelo, da je s svojo zahtevo prodrla, in je o njej moral razpravljati na svoji seji ministrski svet. Z dolgotrajnim »proučevanjem« upravičenih zahtev, posebno pa zahteve po 13. mesečni plači, je neki poverjeni ministrski odbor zavlačeval in še vedno zavlačuje rešitev teh zahtev.
Medtem so javni nameščenci na raznih sestankih in zborovanjih svojih sindikalnih zastopstev podkrepili vse zahteve, ki so bile postavljene na zveznem kongresu. Tako je deželni zbor občinskih nameščencev Nižje Avstrije na svojem sestanku v mestu Waidhofen enoglasno sprejel resolucijo, ki med drugim pravi, »da je sti-
Koledar Slov. Koroške je izšel
Kakor za leto 1948 je Slovenska prosvetna zveza izdala Koledar Slovenske Koroške tudi za leto 1949. Vsebinsko Izredno bogat in pester obravnava koledar kulturne, gospodarske in politične probleme Slovenske Koroške in ra/ne panogo našega narodnega življenja. Zgodovinar, gospodarstvenik, zdravnik, pravnik in ži-vinozdravnik pridejo v njeni do besede % nasveti in načelnimi članki.
Posebna pozornost je posvečena 100 letnici Prešernove smrti in 75 letnici rojstva Ksavra Meška, ozuanilca trpljenja naše zemlje in krivic nad našim ljudstvom. Pestrost koledarja obogatijo leposlovni spisi naših velikih klasikov in naših novih in tudi najmlajših pisateljev, še prav posebno pa številne pokrajinske slike in slike o naših kulturnih nastopih. Naše gospodarje in gospodinje bodo pa še prav posebno veselila dnevna astronomska znamenja, ki smo jih v lanskem koledarju pogrešali. Cena koledarja je 5 šilingov.
Koledar Slovenske Koroške spada v vsako slovensko hišo.
ska javnih nameščencev dosegla višek znosnosti«. Zahteval je uporabo vseh sredstev sindikalne borbe, da se doseže takojšnje izplačilo 13. mesečne plače in ugoditev vseh zahtev s strani vlade.
Tudi cestni železničarji na Dunaju in v Linzu so se pridružili tej borbi in zahtevajo, da se 13. mesečno plačo izplačajo še pred božičem. Tudi ti smatrajo uporabo najostrejših oblik sindikalne borbe za potrebno, če se na drug način ne da zagotoviti uresničenja zahtev občinskih in ostalih javnih nameščencev.
Celo koroški deželni zbor je bil prisiljen skleniti, da se bo pri zvezni vladi zavzel za izplačilo 13. mesečne plače še pred božičem.	t
Svoj višek je ta borba avstrijskih javnih nameščencev dosegla z množičnim zborovanjem nameščencev državne uprave na Dunaju, katerega se je udeležilo nad 4000 od 6600 članov tega oddelka sindikata javnih nameščencev. V resoluciji, ki je bila na tem zborovanju soglasno sprejeta, je postavljen 15. dec. kot zadnji rok za ugoditev zahtev javnih nameščencev; hkrati javni nameščenci zahtevajo, da do tega roka izplačajo tudi 13. mesečno plačo. V slučaju, da merodajni krogi te zahteve odklonijo grozijo javni nameščenci državne uprave s stavko.
V zadnjem času so se tej borbi pridružili tudi srednješolski učitelji, ki stavljajo iste zahteve kot vsi ostali javni nameščenci. V svoji resoluciji posebno označujejo svoje izredno slabo socialno stanje ter prav tako kot vsi ostali v prvi vrsti zahtevajo izplačilo 13. mesečne plače še pred božičem.
To je samo nekaj primerov borbe avstrijskih javnih nameščencev, ki še vedno naletava na močan odpor s strani vladnih krogov. V kapitalističnih državah pač nikdar ni na razpolago potrebnih sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev delavstva in ostalega delovnega ljudstva.
Vidaliievci v Trstu so poskušali motiti proslave Dneva republike
Proga Kučevo • Brodita iz.očena prometu
Tudi avstrijski nameščenci se borilo za boljše življenjske pogoje
Demokratično prebivalstvo Trsta je proslavilo na svečan način Dan republike. Vidalijeva frakcija je hotela ta veliki dan jugoslovanskih narodov izkoristiti za nove klevete proti voditeljem nove Jugoslavije in KPJ. Frakcionaši so poskušali v številnih predelih Trsta, kjer prebivajo Slovenci, prav tako pa tudi v okoliških slovenskih naseljih zavzeti prostore v slovenskih prosvetnih društvih, kjer se je zbiralo ljudstvo, in motiti proslavo jugoslovanskega praznika. Zahtevali so, naj demokratično prebivalstvo prisostvuje njihovim izzivalnim zborovanjem. Take poskuse so izvršili posebno v vaseh Lonjcr, Prosek, Šempolaj pri Nabrežini iij r Plav-lju pri Milju. V Lonjerju naj bi govoril sam »vodja« Vittorio Vidali. Preden je sam prišel v Lonjer, je poslal Vidali v vas 200 pretepačev in razbijačev, vaščani pa so se zaprli v Prosvetnem domu in proslavili svoj narodni praznik. Tolpa vidali-jevcev je pod vodstvom znanega pretepača Nella Gricconija vdrla v donu ki ga je popolnoma opustošila. Iz opustošenega doma so izvlekli člana Centralnega komiteja KP tov. Deziderija Rigonata in mu z železnimi palicami poškodovali glavo, da so ga morali kasneje prepeljati v tržaško bolnišnico. Pri spopadu je bilo ranjenih
Tokio, (TASS). 75.000 japonskih rudarjev je stopilo v 24-urno generalno stavno.
London, (AFP). Zastopniki treh zapad-nih sil v Londonu ponovno razpravljajo o demontiranju nemških tovarn.
več prebivalcev vasi. Civilna policija je posredovala šele, ko so vidalijevci popolnoma opustošili društvene prostore. 1. decembra je tržaška policija iskala ranjenega Rigonata, ki so ga obtožili, da je zakrivil spopad.
Podoben primer se je dogodil v Proseku pri Trstu, kjer pa so vaščani preprečili nakane razbijačev in proslavili sami na svečan način Dan republike v duhu bratstva in prijateljestva z jugoslovanskimi narodi, izražajoč na ta način svojo privrženost sedanjemu vodstvu Jugoslavije in KP Jugoslavije.
Sploh je v vsej angloameriški coni Svobodnega tržaškega ozemlja prebivalstvo napodilo iz svoje srede izdajalske tolpe' vidalijevcev ter na svečan način proslavilo naj večji praznik jugoslovanskih narodov.
Francoski oblastniki znova kapitulirati pred ameriškim diktatom
Pariz, (Tanjug). V zvezi z razgovori treh zahodnih vojaških guvernerjev, generalov Clav-a, Jčobertsona in KOniga v Frankfurtu ob Meni, kjer so pogajanja o tako imenovanem okupacijskem statutu za Nemčijo, je francosko ministrstvo za zunanje zadeve dne 2. decembra t. 1. popoldne uradno sporočilo, da je že dosežen sporazum o treh točkah statuta: O sodelovanju Nemcev na prihodnjih mednarodnih konferencah, o uvedbi nemških konzularnih predstavništev v inozemstvu in o pristojnosti sodišč za sodno postopanje proti prestopkom tako imenovanih razseljenih oseb.
V Jajcu so na Dan republike odkrili spominsko ploščo
Delovno ljudstvo okraja Jajce je proslavilo veliki državni praznik 29. november zelo slovesno. Mesto Jajce je bilo svečano okrašeno. Posebno pa je bilo okrašeno poslopje, v katerem je bilo II. zasedanje AVNOJ-a. Ob množični udeležbi prebivalstva so na hiši, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ-a odkrili spominsko ploščo, prav tako pa so odkrili spominski plošči tudi na hiši, kjer je nekaj mesecev prebival Vrhovni štab, in na hiši, kjer je bila tiskarna Vrhovnega štaba Narodnoosvobodilne
vojske in partizan, oredov Jugoslavije.
Opoldne je bil pred poslopjem, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ-a slavnostni miting, ki so se ga udeležili poleg večtisočglave množice prebivalstva tudi zastopniki Partije, množičnih organizacij in ljudske oblasti. Z mitinga so poslali pozdravno brzojavko tovarišu Titu, Centralnemu komiteju KPJ in CK Bosne in Hercegovine.
Po mitingu so v poslopju, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ-a odprli muzej.
Ker je francosko javno mnenje Izredno zainteresirano pri tem sporazumu zahodnih okupacijskih sil v Frankfurtu, ki vodi do dokončne razcepitve Nemčije v dva dela in do uveljavitve nove napadalne zahodne Nemčije, je francoski minister za zunanje zadeve Robert Schuman v zvezi s tem izjavil, da je prva točka sporazuma o sodelovanju Nemcev na mednarodnih konferencah samo provizorična, ker ne pomeni udeležbe Nemcev v popolni enakopravnosti in da se bodo nemški delegati udeležili samo tistih konferenc, ki zadevajo Nemčijo samo, kot n. pr. konference o Marshallovem načrtu. Glede uvedbe nemških konzularnih predstavništev v inozemstvu je Robert Schuman pojasnil« da ta točka »ni popolnoma jasna«, in da se verjetno nanaša sporazum samo na uvedbo trgovinskih predstavništev. Glede sporazuma o pristojnosti sodišč, ki razsojajo pri prestopkih razseljenih oseb, je Schuman dejal, da so zato pristojne okupacijske oblasti, da pa je določena uvedba rednih nemških sodišč.
Novi anglo-francoski-ameriški sporazum jasno dokazuje, da so francoski oblastniki znova kapitulirali pred ameriškim diktatom in popolnoma zapustili celo tisto navidezno neodvisno stališče, W so ga imeli prej v politiki do Nemčije.
%ev. 88 (181)
— —
Obiskal nas je Miklavž
Nase ljudstvo je po stari navadi tudi letos v mnogih krajih naše Slovenske Koroške priredilo Mik'avževanja. Ta stari običaj je ponovno razveselil srca naših najmlajših ter zvabil mnogo smeha tudi pri odraslih. Pa ne samo to, z igrami, pesmimi in drugim, s čimer so na teh prireditvah nastopili naši pionirji, so pokazali, da v preteklem letu niso znali biti samo poredni, ampak da so se tudi mnogo naučili. To so morali videti in spoznati vsi, ki so se Miklavževanj udeležili, pa tudi Miklavž sam in njegovi črni spremljevalci so morali poleg karanja uporabiti mnogo pohvalnih besedi. ^ Miklavže-vanja so pokazala, da ima naše ljudstvo poleg svojega težkega vsakdanjega dela veliko smisla za veselje In zabavo, da pa tudi na pravilen in dober način zna skrbeti za dobrobit in veselje svojega naraščaja, iz katerega bodo nekoč vzrasli možje in žene — dosledni borci za pravice svojega naroda.
V Kotmari vesi se je ob tem veselem dogodku zbralo nad 200 ljudi. Miklavž je obdaril nad 60 otrok ter jim z mnogimi lepimi slovenskimi knjigami napravil največje veselje. Seveda so tudi trije parklji imeli mnogo opravka, ker v preteklem letu pač ni bil vsak dosti priden — ta je zanemarjal svoje dolžnosti doma, oni v šoli. tretji je večkrat pozabil na sestanke v svoji mladinski oziroma pionirski organizaciji itd. Nekdo je rekel, da bi za Kot-mireanc bilo prav, če bi se parklji večkrat pokazali...?!
Pri Cingelcu na Trati so glinjški pionirji s svojim nastopom dali Miklavževemu večeru lep okvir. Njihovi plesi, pesmi in deklamacije so razveselile vse navzoče. Vsi so morali priznati, da je naša tovarišica Magedinova Nani položila res mnogo truda v delo s pionirji, da je prireditev tako dobro uspela. Zato pa Miklavž tudi nobenega ni izpustil, ko je razdeljeval svoje darove. Vsi, mladi in stari, so bili zadovoljni in po zaključku je bilo mnogo navdušenja med odhajajočimi.
Tudi Št. Jakob v R. Miklavž na svojem potovanju po Slovenski Koroški ni obšel. Tu pa je moral svoj obred razdeliti na dva ločena dela. Vprašaš: Zakaj? No, boš že videl! Najprej so bili bogato obdarjeni pionirji in še manjši otroci, ki so seveda slišali iiz ust Miklavža vse svoje grehe, bolj pridni pa so bili tudi pohvaljeni. Ob pogledu na grozno grdega parklja je iz mnogih oči pritekla marsikatera solzica in tiste, ki so imeli bolj slabo vest, je moral Miklavž poklicati ali pa parkelj poiskati izza materinih kril. Potem ko so otroci odšli domov, je Miklavž ponovno odprl svojo debelo knjigo ter začel naštevati hudobije in grehe odraslih, za katere je tudi vedel. Marsikatera čudna stvar je prišla na dan, kajti ta dan ne ostane noben greh zakrit Krivili so se od smeha, ko je ta ali oni »pridni« faran moral priznati svoje tako zahrbtno čuvane skrivnostne grehe. Kakšni grehi so to bi-
li, ne smemo povedati... ampak dovolj pove dejstvo, da je moral Miklavž svoj obred razdeliti na dva dela ...?!
Posebno lepa in uspešna je bila prireditev Miklavževanja v Št. Janžu v Rožu. Dvorana pri Tišlarju je bila polna. Mladi in stari so napeto pričakovali, kaj jim bo prinesel ali o njih povedal Miklavž. Prireditev je otvorila tov. Gabrijelova, pd. Radarjeva mama in pozdravila navzoče. Nato pa so nastopili naši pionirji in s petjem, recitacijami in igrici o Miklavžu navdušili vsakogar. Največ odobravanja pa je žela pesem »Bratje le k soncu, svobodi«, ki sta jo v živi sliki izvajala pionirka in pionir. Morala sta jo ponoviti.
Ko je nastopil Miklavž, je po stari navadi najprej začel naštevati grehe. Vsakega je poznal in vedel o njem nekaj povedati. Pohval je bilo le malo, zato pa več grehov in grajanja. Medtem pa, ko je Mi-
klavž prebiral po svoji debeli knjigi, so naši najrnlajši z gorečimi lički pričakovali darila, ki jih ni bilo malo. Pa tudi pionirčkov ni bilo malo, kljub temu pa je vsak dobil nekaj.
Pričakovali smo, da bodo parkeljni bolj strogi. Bili pa so jako krotki, tako da se jih ni bala niti najmlajša pionirka — dveletna Tišlarjeva punčka.
Da pa je prireditev tako dobro uspela je zasluga predvsem naše Radarjeve mame, ki je vanj položila res ves svoj trud. Izvajanje pesmi 5Bratje le k soncu, svobodi« v živi sliki je njena zamisel, sama je tudi spisala igrico o Miklavžu ter učila pionirje, da so tako lepo izvajali vse točke. Vsi se ji prav toplo zahvaljujemo.
iMiklavževanja pa so bila tudi po ostalih krajih naše Slovenske Koroške, povsodi je Miklavž imel dosti opravka, pohvalil in obdaroval je pridne, karal pa poredne.
Prišel bo dan, bo bomo svobodno živeli v Titovi Jugoslaviji
Mladina Srednje kmetijske šole v Mariboru je poslušala predavanje o naši lepi Slovenski Koroški in ob tej priložnosti Pokrajinskemu odboru Zveze mladine za Slovensko Koroško poslala pismo, v katerem poudarja, da se bo vsa slovenska in jugoslovanska mladina borila skupno z nami vse dotlej, dokler ne bodo uresničene naše skupne želje — dokler ne bodo združeni vsi Slovenci pod eno streho v skupni, svobodni domovini. V pismu je rečeno:
Dragi bratje in sestre Korošci!
Mladina Srednje kmetijske šole v Mariboru Vam s predavanja o Vaši lepi deželi pošilja borbene pozdrave z željo, da bi
čim prej dosegli tisto svobodo, ki jo uživamo mi v novi demokratični Jugoslaviji.
V težki vojni proti fašizmu ste se borili z nami pod vodstvom dragega maršala Tita. Toda niste dosegli tistega, kar ste hoteli. Krivično so Vas oddelili od nas in Vas hočejo spremeniti v hlapce na novo porajajočega se fašizma. Toda mi vemo, da ne boste klonili, vemo, da se boste hrabro borili proti vsemu nasilju sovražnika, kot se borite že dolgo vrsto let
Vedite da niste sami. V mislih vas spremljajo vsi narodi Jugoslavije, kakor tudi vsi ostali demokratični narodi.
Verujte v zmago, kajti pride dan, ko bo Vaš in naš sovražnik strt, ko boste srečno živeli z nami v Titovi Jugoslaviji.
Bileovs
Mladina iz Bilčovsa nam piše:
Preteklo nedeljo, dne 5. decembra t. L smo imeli pri Ogrisu v Bilčovsu množični sestanek, na katerega je prišlo 55 mladincev in mladink iz vse občine. Pre-dno smo sestanek začeli, smo pod vodstvom našega preljubljenega pevovodje tov. Jankota Ogrisa zapeli pesem »Hej brigade« ter še nekaj drugih partizanskih in narodnih pesmi. Nato je zastopnik Pokrajinskega odbora Zveze mladine za Slovensko Koroško tov. Kori Perč v svojem govoru poudaril važnost naših sestankov. Dejal je, da so naši sestanki, ki jih imamo, naša šola, kjer se učimo, sc vzgajamo in si zadajamo smernice za naše bodoče delo in za našo borbo proti vsem tistim, ki nam danes odrekajo naše osnovne nacionalne in demokratične pravice.
Ko je govoril o naši mladinski organizaciji, je dejal, da smo slovenski mladinci in mladinke na Koroškem lahko ponosni, da smo včlanjeni v našo Zvezo mladine
za Slovensko Koroško, kajti naša mladinska organizacija je borbena zveza vse slovenske mladine na Koroškem, ki ni nastajala v lepih dvoranah in za zelenimi mizami, temveč je nastala po gmajnah in gozdovih v času, ko je ves slovenski narod vodil težko oboroženo borbo proti krvavemu fašizmu. V tej borbi so se naši mladinci in mladinke dosledno in brezkompromisno borili, pri tem pa se niso ustrašili najtežjih žrtev, ker so se zavedali, da gre za življenje in smrt. Zato se danes tudi mi ne smemo ustrašiti nobenih žrtev. Naša dolžnost je, da se oddolžimo onim, ki so za nas žrtvovali svoja življenja in brez ozira na vse ovire in težkoče nadaljujemo pot, ki jo nam je začrtala naša narodnoosvobodilna borba. Kakor mladina v Sovjetski zvezi, v novi Jugoslaviji in v ostalih ljudskodemokratičnih državah gradi sebi in svojemu ljudstvu boljšo bodočnost, tako moramo tudi mi, slovenska mladina na Koroškem kot del vsega slovenskega naroda in vsega naprednega viharna v svetu snloh sebi in svoiemu da-
Vse čitatelje Slovenskega vestnika
OPOZARJANO
na bližajoče se božične praznike in na Novo leto. Kakor smo vsako leto priobčili v našem listu nešteto voščil, ki so jih poslali čitatelji lista iz vseh krajev in vasi naše Slovenske Koroške, tako bomo tudi letos stavili našim čitateljem na razpolago potrebnega prostora v listu.
V ta namen prosimo vse naše prijatelje, ki želijo voščila v letošnji božični številki, da izpolnijo naslednje vrstice, izrežejo obrobljeni listek in ga pošljejo upravi Slovenskega vestnika, Celovec-Klagenfurt 1, Postschliessfach 272. Čitatelji, ki želijo voščila s posebnim besedilom, prosimo, da priložijo izpolnjenemu listku poseben list, na katerega napišejo zaželjc-no besedilo.
Da bomo božično številko lahko pravočasno in okusno uredili, prosimo, da nam pošljete izpolnjene listke najkasneje do 15. decembra 1948.
Uprava
Ime
naslov
poklic
podpis
nes še zatiranemu ljudstvu graditi boljšo bodočnost s tem, da se bomo dosledno borili za osvoboditev izpod tlačanskega jarma.
Po končanem govoru tov. Kori ja Per-ča smo izvolili novi občinski odbor Zveze mladine za Slovensko Koroško za občino Bilčovs in si zadali nalogo, da bomo vestno izpolnjevali vse naloge, ki jih nam nalaga naša narodna dolžnost. Prepričani smo. da bomo z vztrajnim in požrtvovalnim delom tudi v Bilčovsu dosegli obilo uspehov.
S pesmijo »Bratje le k soncu, svobodi1* smo naš dobro uspeli sestanek zaključili.
OBJAVA
Vse kmete, katerim je prišla letos poleti na planini Pelcarci nad Kortami v zgubo goveja živina, nujno vabimo in pozivamo, da se zglasijo v soboto dne 11. 12. 194^ nb 9. uri na sekretariatu Krnske zveze za Slovensko Koroško v Celovcu, hotel »Zum Schwarzen Adler« V7.
Ker smo dobili poročilo, da je nekaj komadov živine prešlo dejansko čez mejo. je potrebno, da se pogovorimo, čigava je ta živina.
Kmečka zveza za Slov. Koroško Sekretariat.
SPZ naznanja:
SPD >Jepa« v Ločah priredi dne 11. decembra t. 1. ob pol osmi uri zvečer ter 12. decembra t. 1. ob dveh popoldne igro »Srenja«.
Kdaj smo bogati? Kdaj smemo govoriti o blagostanju? Blagostanje vlada le v tisti deželi kjer je čim več dobrin pristopnih tistim, ki jih ustvarjajo. Bogati niso tam, kjer se sicer kopičijo ogromni zakladi — izdelki in pridelki v skladiščih mednarodnih špekulantov in denar v bankah — a milijoni ljudi stradajo; ker milijoni delovnih ljudi ne vedo, kaj bo jutri in če se morda ne bodo že pridružili milijonskim množicam nezaposlenih. Blagostanje ni mogoče v kapitalistični deželi, ker tam bogastvo samo kopičijo zaradi Profita posameznikov; ne izdelujejo življenjskih potrebščin zato, da bi bil vsem delovnim ljudem zagotovljen obstoj, da bi ne bilo treba nikomur stradati, stanovati v brlogih in sc slabo oblačiti. V kapitalistični deželi na more delovno ljud-
stvo nikdar obogateti. Tam obogatijo le kapitalisti, ki jih imenujejo milijonarje.
Kako pa naj obogati delovno ljudstvo? V kapitalistični deželi je mogoče uporabiti rek, da »se od dela ni še nihče zredil«, da še ni nihče obogatel, če je delal, čeprav se tam prav od dela — seveda ne od svojega — prav pošteno redijo kapitalisti. Tam ljudje obogatijo, ker si prilaščajo sadove dela delovnega ljudstva. Mi pa vemo, da je delo vir vsega bogastva. Brez dela ni nobene dobrine. Brez dela ni jela. Brez dela ni sploh nič. Brez dela je mogoča samo smrt.
Zato bomo lahko obogateli le, če bomo delali. V skupnosti moramo delati vsi. Blagostanje ni brez skupnega dela. V ljudski državi ne tnore obogateti le posameznik. Obogatimo lahko vsi ali pa
nihče. Obogateli pa bomo tem prej, čim prej bomo izdelali vsega toliko, kolikor potrebujemo. To se torej pravi, da moramo izdelovati in pridelovati čim več in čim hitreje. Če pa hočemo pridobivati več dobrin in hitreje, moramo izboljšati delovni način. Za več izdelkov je treba več dela. Kdo ga naj opravi? Seveda ga moramo opraviti mi. To pomeni, da potre-nujemo več delavcev? Tudi. Potrebujemo pa več mehaničnih delavcev; ne le ročnih delavcev. Potrebujemo stroje. Potrebujemo več proizvajalnih sredstev, več delovnih moči in več delovnih torišč — tovarn, rudnikov, polj. Začeti je torej treba delati hkrati na več krajih: kopati zaklade v čim večjem obsegu.
To pomeni, da moramo zidati tovarne; razširjati stare tovarne: odpirati nove rudnike, razširjati stare: graditi elektrarne in daljnovode... Kako pa? S čim? Kdo bo dal za vse to denar?
Zaklad rodi zaklad, če ga oplaja delo. Delo rodi sadove, ki dajo seme, da bo nadalje delo rodilo še obilneje. če hoče n. pr. kmet zidati hlev, ne sme porabiti vsega izkupička, ki ga dobi za pridelke, le za obleko in druge potrebščine. Nekaj
mora prihraniti. Če hoče država zidati tovarne, ne sme porabiti vseh dohodkov za ceste, hiše, šole itd. Del dohodkov tovarn se mora vrniti v obrate, in sicer za nove stroje, nove oddelke. Dohodki rudnikov morejo omogočiti, da bomo lahko razširili stare rudnike in odprli nove.
Ko bomo delali bolj ob uvedbi boljših delovnih načinov v tovarnah in rudnikih, ko bo zaposleno več delovnih moči in ko bodo obratovale bolje opremljene ter urejene tovarne, bodo proizvodni stroški manjši, proizvodnja bo večja in zato bodo tudi dohodki večji.
Dohodke moramo torej nalagati v takšne obrate, ki bodo omogočili, da bodo nadaljni dohodki še večji; da bomo izdelovali tiste izdelke, ki jih najbolj potrebujemo že zdaj. Kaj pa zdaj najbolj potrebujemo? Nekateri mislijo, da najbolj potrebujemo obleko. Toda najbolj potrebujemo stroje, najbolj potrebujemo mehanične delavce ,delovne moči, da bomo lahko šele izdelali vse tisto, česar je še mnogo premalo.
Zaposliti več delavcev in na več krajih! — kaj pa pomeni to?
(Dalje.)
Kako živi tržaški delavec
pravo ofenzivo proti delavcem. Mnogi delavci so postali mlačni in brezbrižni, borbenost peša. Saj ni to nič čudnega. Ko so se vrnili v tovarno stari fašisti, jt ielav-stvo odločno nastopilo in zahtevalo, da se jih vrže ven. Sindikalne organizacije pa so zavirale polet delavcev, namesto, da bi jih bodrile in vodile v njihovi borbi. Delavci so bili tudi hudo razočarani, ko so videli, da niso Enotni sindikati ničesar dosegli v vprašanju povišanja cen ter so vedno stopicali za pobudo Delavske zbornice. Zbliževanje Enotnih sindikatov z Delavsko zbornico še poglablja nezaupanje delavcev v sindikalne zastopnike.
V teh pogojih so v tovarni dvignili glavo razni oportunisti. Delodajalci pa špekulirajo s tem oportunizmom. Razne delavce so uspavali s tem, da jim nudijo nekaj izrednih ur dela vsak teden, da si tako zaokrožijo svoj zaslužek. To 'se dogaja posebno s specializiranimi delavci. Namesto da bi delavci zaslužili do-voljno mezdo v rednem delovnem času, so nekatere delavnice, ki delajo do 12 ur na dan. Res je, da s tem specializirani delavci precej zaslužijo, toda to je v škodo vseh delavcev, ker je ta način dela velik korak nazaj in vzpodbuja kapitaliste k vedno večjemu izkoriščanju. Delodaia'ci imajo od tega dobičke ter razdvajajo tudi delavce. Dogodili so se celo posamezni primeri, ko so se delavci prepirali med seboj, kdo bo drug drugemu odnesel nadure.
Delodajalci hočejo s tem tudi odvrniti
delavce od svojih mezdnih zahtev, hočejo jih uspavati, da pozabijo, zahtevati dovoljen zaslužek v rednem delovnem času. Na razne načine bi radi popolnoma ubili v delavcih vsako voljo do borbe, da bi lahko tako spet nemoteno izkoriščali vse ter delavce oropali vseh pridobitev njihove borbe.
Mnogi zavedni delavci zaskrbljeno slede temu razvoju. Oni namreč dobro vedo, da iščejo delodajalci le svojih koristi in da je njihov končni namen čimbolj izžeti delavstvo. Zato pa tudi zahtevajo, da se sedanja oportunistična linija spremeni, dokler še ni prepozno. Sedanje pasivnosti v tovarni so krivi predvsem sindikalni voditelji, ki so s svojim ravnanjem popolnoma zapravili zaupanje delavcev. Zato tudi ni nič čudnega, če mnogi delavci ne plačujejo več sindikalne članarine, ali pa odklanjajo sindikalna glasila, ki so jih prej tako radi prebirali. Ta nova pasivnost se kaže na stenčasu, ki je postal popolnoma medel.«
Takšen je torej položaj v eni izmed najbolj borbenih tovarn in jasno je, da to ne more dolgo trajati. Zato čaka skupino za obrambo sindikalne linije v tovarni težko delo, ki pa bo prav gotovo imelo uspeh. Delavci, ki so se znali tako odločno boriti vsa ta leta, se zaradi trenutnega razočaranja pač ne bodo odpovedali nadaljnji borbi. To tembolj, ker jo zahteva obramba njih lastnih interesov in vedno težji gospodarski položaj.


Studijska naselja v zelenem okolju
Da je danes študent v Jugosaviji, skoro bi rekli plačan, kot kakršen koli drugi uradnik, je že stara stvar. Toda ljudska oblast je šla še dalje. Priskrbela mu bo stanovanja in okolje, v katerem se bo lahko nadalje razvijal v delovanju inteli-genta, saj bo takrat, ko bo delal vse tisto, kar mu danes skupnost nudi, s svojim delom tudi povrnil.
Danes grade v Jugoslaviji študentska naselja, toda ne taka, ki bi imela samo eno zgradbo z utenjenimi prostori, ker je to ekonomska rešitev in bi napravljala vtis vojašnice; danes skrbe, da imajo tudi študentovski domovi prijetne udobne prostore sredi prijetnega zelenega okolja.
V	naprednih društvenih odnosih se v Jugoslaviji zavedajo, da se zavest svobode in nova sodobna vzgoja ustvarjata v tesnem stiku s prirodo in to v prvi vrsti z njo.
V	tem smislu so izdelali sami študenti za diplomski izpit na zagrebški universi, projekte svojega bodočega naselja, ki ga bodo pričeli kmalu graditi. Zgradili bodo naselje za 3.000 dijakov. Da bi se moglo življenje v naselju pravilno razvijati in da se prav tako tudi iz estetskih razlogov
prepreči preveliko razsežnost naselja, so projektirali to naselje v tri celote, tako da bo v vsaki stanovalo po 1000 študentov. Vsaka izmed teh enot bo imela svoje središče, dočim bodo vse povezane v enoten upravni in kulturni center.
Pri projektiranju so gledali na to, da ne bo stanovalo več kot 100 študentov na prostoru enega hektarja. Stanovanjska poslopja bodo imela sobe z dvema po-steljema in skupnimi pralnicami. Na eno osebo bo prišlo 7 do 8 kub. m postora. 4 do 8 sob bo v eni zgradbi, v kateri bo še poseben prostor za skupno umivanje in tuš.
V naselju bodo prodajalne, trafike, domovi kulture, predavalnice, parki za učenje in sprehode, kino dvorana, dvorana za koncerte in gledališke predstave. Prav tako bodo zgradili fizkulturno igrišče. Da bi pa fizkultura ne motila drugih pri učenju, bo prostor zanjo izven stanovanjskih prostorov, toda vseeno tako, da bodo igrišča pristopna študentom iz vseh treh stanovanjskih enot.
Podobno stanovanjsko naselje že grade v Ljubljani za Rožnikom. Za poleten in zimski odmor študentov pa so pričeli le-
PREŽIHOV VORANC:
NASI MEJNIKI
Gospodarske razmere tržaških delavcev se slabšajo z dneva v dan. Mezde so ostale iste, cene pa stalno naraščajo. To je razvidno tudi zi poročila tržaškega odbora za določanje indeksa cen. Ta indeks se je od septembra na oktober dvi^pil od 167,93 točk na 181,61 točk v primeru s 100 točkami leta 1946. Kljub tem poviškom cen pa so bili delodajalci tako nesramni, da so celo predlagali znižanje draginjske doklade. Sedaj pa nam občinska uprava obljublja ponovno zvišanje cen elekrične-mu toku in vodi.
Vse to se dogaja sedaj, ko se približuje zima, ko je treba priskrbeti drva in premog, topla oblačila ter bi se bilo treba tudi bolje hraniti.
Iz vseh teh razlogov je gospodarski položaj zaposlenih delavcev zelo težak, da pri tem niti ne omenimo brezposelnih in upokojencev. V tem pogledu so pač najboljši argumenti številke. Obrnili smo se zato na delavca iz tovarne strojev Sv. Andreja, ki nam je pokazal svoj plačilni ovoj. Ta delavec je zaposlen v tovarni kot težak. Mezda težakov znaša od 41.90 lir do 44.45 lir na uro. Delavci delajo normalno po 44 ur na teden.
Plačilni listek tega delavca za 14 dni, to je od 16. do 29. oktobra, je sestavljen takole: mezda za 83,5 ur dela 3711 lir, doklada za akordno delo (cottimo) 1206 lir, draginjska doklada 5970 lir, družinska doklada za ženo in mater 912 lir; skupno torej za 14 dni 11.799 lir, kar znaša okroglo 24.000 lir na mesec. S tem denarjem se morajo preživeti trije člani družine. K temu bi bilo treba prišteti še doklado za kruh (caro pane), ki pa je doslej delavcem niso izplačali.
Vprašali smo delavčevo ženo, kako si je pomagala sedaj, ko so se zvišale cene. Skomizgnila je z rameni in dejala: »Smo pač bolj stisnili pas. Odrekli smo se marsičemu in namesto, da bi si kupili kak nov kos obleke, si zakrpamo staro. Zvišanje cen gre pač predvsem na račun obleke in obutve, ker pri hrani se da stisniti le do neke mere«.
K sreči plača ta družina le malo najemnine za stanovanje, to je za malo kuhinjo In sobo v predmestju. Ker so že mnogo let nastanjeni v hiši, plačajo samo 217 lir na mesec. V podobnih in še slabših razmerah živi na tisoče delavskih družin. Delavec, pri katerem smo se oglasili, gre le redko v gostilno in malo kadi. Drugod je mnogo slabše. Mnoge družine si pomagajo iz meseca v mesec s tem, da nosijo v mestno zastavljalnico razne predmete ter dobe kratkoročno posojilo, drugod* si zopet pomagajo na razne več ali manj poštene načine, življenje je težko in postaja vedno težje.
»Kako pa je v tovarni pri Sv. Andreju, kjer delate«, smo vprašali delavca.
»Slabo je. Odkar se je začel v sindikatih razdor, so začeli delodajalci
Takrat še v naših krajih niso začeli partizani s svojo borbo. Na Kranjskem se je takrat slišalo, da so šli ljudje v gozdove in da se tolčejo z okupatorjem; v severnih krajih naše domovine pa je ljudski odnor prišel pozneje. Toda tudi na severu so gore oživele in od povsod se je slišalo o borbah z Nemci. In naposled se je zvedelo, da so partizani tudi v gori, pod katero je Krava imel svojo bajto.
In nekega dne je prišel Krava domov ter rekel svoji ženi:
»Mica, v gori so partizani. Jaz bom šel po Martina.«
»Kakor se ti zdi,« je odgovorila mati Mica.
Martin je delal v rudniku, ki je bil dve uri daleč stran. Delal je tam že nekaj let /h mu svojčas ni tako slabo šlo. Sedaj so bili Nemci že dve leti v deželi in zdaj je že nekajkrat prišel domov, če bi se tu dalo kaj dobiti.
Valentin Krava se je podal na pot in *elo hitro prišel k rudniku. Imel je srečo, da je Martina našel doma.
»Martin, rad bi na samem govoril s teboj,« je rekel.
»Saj sva sama v sobt. Kar povejte, kar imate na srcu.«
»Ne, ne zaupani, soba ima stene. Greva ven, saj je lepo zunaj.« mu je odgovoril oče.
Ko sta bila daleč za hišami na samotni cesti, je stari Krava rekel:
»Veš kaj, Martin? V gori so ljudje. Prišel sem po tebe.«
Martin je bil vedno ubogljiv sin.
»Jaz sem že nekaj čul. Seveda bo treba iti.«
Zmenila sta se, da bo Martin prišel domov in od doma bo šel v goro.
In prihodnji teden Martina že ni bilo več v jamo.
Potem je preteklo nekaj časa, morda pol leta.V gori je bilo različno, včasih so bili tam ljudje, spet pa jih ni bilo. Slišalo se je marsikaj. Nemci so dva, trikrat pripeljali iz mesta topove in streljali z njimi v goro, brez vsakega cilja. Odkrha-ne skale so se valile v dolino.
Nekega dne je rekel Krava svoji ženi:
»Mica, jaz grem po Francuha.«
»Kakor se ti zdi,« je odgovorila mati brez vsakega naglasa.
Celovec pa je bil že dalje in tja se je
bilo treba peljati z vlakom dve uri. Krava še ni bil tam, odkar je bil sin Francuh zaposlen v neki tovarni. Ali naslov je imel. Tudi ni vedel, kako je sinu šlo, ker mu ta skoraj nič ni pisal. Moral je imeti dovoljenje za potovanje. Ko ga je dobil, se je takoj podal na pot. Naložil si je v nahrbtnik nekaj jestvin, tako da je imel vzrok za potovanje, in je šel. Ko je naposled našel sina Francuha, mu je rekel:
»Rad bi na samem govoril s teboj.«
»Greva iz mesta.« mu je dejal Fran-uh, ki je bil že previdnejši od Martina. Ko sta prišla daleč ven iz mesta, mu je rekel oče Valentin:
»Ti, v naši gori so ljudje, ti pa delaš tu za vojsko. Pojdi še ti v goro, Martin je že od vigredi tam.«
»Martin je že tam. Zakaj mi tega niste prej pisali« je menil Francuh in se takoj odločil, da gre za Martinom.
»To se pisati ne more. Zato sem prišel zdaj sam po te,« je potrdil Krava in zapustil Celovec.
Čez dva dni je izginil za njim sin Francuh in odšel v goro za Martinom.
Potem je minulo spet pol leta ali kaj. Bila je zima in v gorah je bilo težko. Stari Kravar že vso zimo ni slišal niti o Martinu niti o Francuhu. Baje sta odšla na Kranjsko in nobeden ni dal kakega glasu od sebe.
Sredi zime je bilo, ko je rekel stari Krava svoji ženi:
»Mica, laz moram po Roka.«
Zeli:« s! lepih knjlpl
Pravite, da je eden najlepših romanov Finžgarjev: Pod svobodnim soncem. Gregorčičeve »Poezije« ste nekdaj dobili od »Mohorjeve družbe«, Jurčičeve in Levstikove »Zbrane spise« ste nekdaj čitali v »Zimskih večerih«, pa Prešernove pesnil so vam jako priljubljene! »Miklovo Za>o« poznate kot igro v stari in novi priredbi, niste pa še čitali povesti, ki ji ni primera na Koroškem. Bevkovega »Kaplana Martina Čedermaca« bi radi v knjigi, pa Ivana Cankarja bi radi čitali in posebno si še želite spoznati pesmi Otona Župančiča. Prežihovega Voranca pa morda celo osebno poznate, toda ne dobite njegovih knjig, čeprav jih povsod iščete. Tolstojevo: »Ano Karenlno« bi tudi radi čitali, pa ne morete dobiti slovenske knjige!...
Brez strahu, prijatelji lepih slovenskih knjig! Vse zaželjene knjige in še mnogo drugih vam po zmernih cenah takoj lahko pošljemo. Zanimate se tudi za slovenske časopise. Zima je in dovolj časa boste imeli tudi za čitanje. Zato ne tarnajte in im iščite knjig tam, kjer jih ni, ampak pišite in nam povejte vaše želje!
Jugoslovenska knjiga, Dunaj-Wien L Seilerstatte 30, Tel. R 22-4-81.
Morske globine
Everest je največja gora sveta. Visoka je 8884 m. A kljub temu bi se globoko pogreznila v morju severnovzhodno od Portorike, kjer so izmerili Ocean in ugotovili globino 13.500 m. To je največja globina, ki so jo doslej izmerili. Velike globine ima tudi morje okrog Filipinov. Tam so izmerili globino 10.790 m. Tudi Indijski ocean ima velike globine. Južno od Jave je morje 7000 m globoko. Severno ledeno morje doseže ponekod globine do največ 5441 m. Manjše globine merijo s svinčenkami pritrjenimi na vrvico. Večje pa določajo posebni merilni aparati na dnu ladij, ki love odmev zvoka, t. j. oo času, ki ga potrebuje zvok (udarec na dnu ladje ali podobno). Zvok se odbije od morskega dna in vrne k ladji, tako se preračuna dolžina poti, ki jo preleti zvok.
tos med počitnicami graditi študentje iz ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze študentsko naselje in okrevališče na Možaklji (12 km od Bleda). Tamkajšnje naselje bo imelo 28 objektov in bo stalo na nekdanjem kraljevem lovišču. Načrte so izdelali študentje sami in letos so že zgradili stanovanjske paviljone, postavili telefonsko zvezo, vodovod in elektriko.
...............IMIIIM.........................
I*d*|«t*ll, lutnlk la uioinlk IUU:	Or. Fran* Patok
VolIkoTM. Olaral aradalk: Dr. Praaai Zvlttar, odgo-»oral aradalk: Prane! Ogrin, oba Calovao, SalautraSa (, aprara: Caloraa, VSIkartnarktar Hirata 11. Ooplal aa aaj poalljalo aa naslon: Caloraa (Klaganfurt), PoetaoU 1., Pank, aakllatraak 171. Tlaka: .KArntner Volksrerlag O. ■, k. U.*
Klasenturt. lO.-Oktotiei-Btrate T.
»Kakor se ti zdi,« je odvrnila mati.
Rok je živel v Gradcu. Oče je imel njegov naslov, toda vedel pa ni, kje je tisti kraj, kjer živi Rok. Izposloval si je dovoljenje za potovanje, ki ga je zelo težko dobil, ker se je okrog že nekaj govorilo o Martinu in Francuhu, da sta izginila v hribe. Ko je dobil dovoljenje, je taKoj šel na pot, da najde še Roka, ki je bil po poklicu mesar. Ko ga je čez tri dni našel v Gradcu, je Rok klel in trdil, da je nezadovoljen in da že komaj čaka konca vojne. Stari ga je poslušal. Skoraj se ni upal začeti. Rok je bil že dolgo z doma, prej se ie učil, potem je delal okrog pri mojstrih ;n je bil zelo tuj domači hiši. Ko pa ie čul. kako zmerja na vojsko mu je to zelo prav prišlo.
»Vidiš, Rok, pojdi z menoj in vojske bo veliko prej konec.« Povedal mu je, da sta Martin in Francuh že v gorah in da tudi njega vabita, da gre za njima. Rok je poslušal, ali se ni mogel hitro odločiti, ker je bil zaljubljen v hišnega dekleta. Stari Krava pa ni hotel iti brez tretjega sina domov in je ostal ves teden v Gradca in vsak dan sta enkrat prišla skupaj s sinom ter ga je nagovarjal. In po enem tednu ga je pregovoril, da je šel z njim. Iztsjopila sta tri ali štiri postaje pred domačo postajo in ponoči odšla proti domu, da bi ju nihče ne videl. Ko sta bila že blizu bajte, je rekel oče:
»Domov pa ne boš hodil, ker bi te lahko kdo opazil. Pojdi kar v goro.«
(Dalje)