2r/ Posamezni Izvod 30 grošev, mesečna naročnina 1 šiling m® GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE IZ VSEBINE Strnjenost in enotnost — učinkovita orožje v borbi proti zemljiški gospodi. — V Srbiji bodo letos zgradili 1500 zadružnih domov. — Primož Trubar na Primorskem. — Cesta sc vije iz Ljubljane na Gorenjsko. — Nikogar ni, da hi jokal... Letnik IV. Celovec, v soboto 4. VI. 1949 štev. 43 (227) Kuomintang je do danes zgubil 6 milijonov mož Pri osvoboditvi Šanghaja se je vdalo 100.000 kuomintanskih vojakov in oficirjev Šanghaj. — Agencija Nova Kitajska poroča, da so enote narodnoosvobodilne armade Kitajske uspešno dokončale bor-, bo za Šanghaj. Mesto je bilo popolnoma osvobojeno v petek popoldne. Nad 40.000 kuomintangovih vojakov z namestnikom poveljnika kuomintangovih čet na področju Šattghaj-Vusung, generalom Liu Cang Jiom na čelu se je vdalo enotam narodnoosvobodilne armade. Kakor je znano, se je začela bitka za Šanghaj 12. maja t. 1. V 12 dneh so enote narodnoosvobodilne armade očistile vsa kuomintangova oporišča na dohodih k Šanghaju,' nakar so napadle mesto in trdnjavo Vusung. 60 ur po začetku splošnega napada sta bila zavzeta Šanghaj in Vusung. Po nepopolnih podatkih je bilo zajetih v bitki za Šanghaj približno 100.000 oficirjev in vojakov. Po sporočilu vrhovnega poveljstva narodnoosvobodilne- vojske, ki ga prinaša agencija Nova Kitajska, je izgubil Kuomintang od začetka državljanske vojne v juliju 1946 do danes nad 5 milijonov 900 tisoč vojakov in oficirjev. „Sonce je obsijalo Šanghaj** so besede, napisane na transparente, ki so jih pripravili prebivalci Šanghaja po klavnih ulicah korakajočim kolonam narodnoosvobodilne armade v pozdrav. Ko je prispelo čelo kolone ljudskih borcev v središče mesta, so bili pločniki in balkoni polni navdušenih ljudi. Študenti so okrasili borce »s cvetjem zmage« in Prepevali pozdravne pesmi, hkrati pa so številne skupine plesale ‘ narodne plese; borci so se jim veselo pridruževali. Lepaki »Pozdravljamo narodnoosvobodilno armado« in "Živel naš vodja Mao Ce Ttiug« so bili na vseh zidovih, brzojavnih drogovih in avtobusih. Pod vodstvom vojaškega kontrolnega komiteja izroča kuomintanška uprava vse ustanove v roke ljudske uprave v Šanghaju. Kitajski ljudski revolucionarni vojaški komite In glavni generalni štab sta imenovala generala Cena za novega župana Šanghaja. Na sestanku osebja bivše mestne uprave je general Cen Ji pozval vse navzoče, naj ostanejo v uradih do ustanovitve nove mestne uprave. V Šanghaju samem se je začela perioda obnavljanja nove demokracije. Namesto starih »rumenih« kitomintanških delavskih zvez, ki so bile prisilne organizacije, je stopila na plan kitajska sindikalna zveza, ki je bila do sedaj v ile- gali in prevzela vodstvo organiziranega delavstva. Šanghajsko pristanišče je bilo odprto za trgovinsko plovbo. Narodnoosvobodilna armada je v četrtek osvobodila rojstno mesto Čiatig-kajška, južno pokrajine Čekiang. Tudi v drugih pokrajinah, zlasti vzdolž železniške proge Hankau-Kanton ljudska armada vedno hitreje napreduje. Ministri razpravljajo o vprašanju Berlina Pariz. — Na deveti seji Sveta zunanjih ministrov je Višinski ponovno poudaril, da so predlogi zapadnih sil glede vprašanja Nemčije, ki jih je v soboto prinesel Bevin. v nasprotju s potsdamskimi dogovori in bi pomenili neomejeno zasedbo Nemčije. Zunanji minister Acheson je nato predlagal, da bi kot podlago za razpravljanje o berlinskem vprašanju in vprašanju denarja vzeli prejšnji predlog sovjetske delegacije, ki pravi, da se naj v interesu normalizacije življenja spet vzpostavi medzavezniška komandantura v Berlinu in magistrat za ves Berlin. Rok za volitve enotnega berlinskega magistrata naj določi medzavezniška komandantura v Berlinu. Višinski je nato poudaril, da je treba proučiti pogoje, pod ■ katerimi naj bi komandantura delala. Dejal je, da je za upravo mesta Berlin potrebno, da komandantura sklepa o vseli vprašanjih po načelu soglasnosti. Zapadni zunanji ministri so bili proti načelu soglasnosti, vendar je Bevin proti koncu seje izjavil, naj Svet zunanjih ministrov najprej' določi, za katera vprašanja je potreben soglasni sklep in katera se lahko rešijo s sklepom večine. ZSSR za centralno nemško vlado Na naslednji seji pariške konference je Višinski spomnil na to, da je sovjetska vlada že 1947. leta ua konferenci Sveta zunanjih ministrov v Moskvi predlagala ustanovitev centralne nemške vlade. Predlog treh zapadnih sil ne more služiti kot podlaga za razpravljanje, ker je botin-ska ustava, na kateri ta predlog temelji, popolnoma nedemokratična ustanova. Novo breme delavskemu razredu v Angliji London. — (Tanjug) Naglo padanje britanskega izvoza vznemirja britansko javnost in tisk. »Observer« piše, da sta zaradi novili omejitev zlasti Južna Amerika in Indija praktično prenehali biti trg za britansko blago. Časopis poudarja, da je britanski izvoz v države »z močno valuto« ogrožen po eni strani zaradi previsokega tečaja britanskega funta, po drugi strani pa je ogrožen tudi v državah »s slabo valuto«, ker nimajo funtov, da bi plačale britansko blago. Časopis nadalje poudarja, da bo britanska vlada začela novo kampanjo za znižanje stroškov in cen. Glede na znano stališče britanske vlade do kapitalističnih profitov bo ta kampanja dejansko zmanjšala že tako in tako nizke delavske mezde in plače ter povečala delovni čas in tempo dela. Profiti velikili družb še nadalje neovirano naraščajo in dosegajo rekordno višino. Družba »Schell« je dosegla na primer leta 1947 4.5 milijona funt šterlingov profita, leta 1948 pa 44.5 milijona. Monopolistična kemična industrija je dosegla leta 1948 3,200.000 funtov profita več kot prejšnja leta. Jasno je torej, da bo breme nove kampanje prevalila britanska vlada na delavski razred. Velike izgube francoskih čet v Vietnamu Šanghaj. — TASS poroča: Radio Vietnam je oddajal komunike vrhovnega poveljstva vietnamskih čet o operacijah v severnem Vietnamu. Zadnje tri mesece, je rečeno v komunikeju, so vietnamske čete in sile narodne obrambe okrepile vojne operacije na vseh frontah. Na mnogih odsekih je prešla strateška pobuda v njihove roke. Osvobojena so bila velika ozemlja. Sovražnik je pretrpel težke izgube. V treh mesecih so vietnamske čete uničile 15 utrjenih položajev francoske vojske. V tem času je izgubil francoski ekspedicijski zbor okoli 9000 mrtvih, ranjenih in ujetih. Uničenih je bilo 285 tovornih avtomobilov in oklopnih voz, 12 letal, 30 lokomotiv, 145 vagonov, 12 velikih motornih čolnov, 81 strojnic in tri ladje. Seja komisije za atomsko energijo pri OZN Lake Success. - Komisija za atomsko energijo pri OZN je imela 26. 5. t. 1. sejo. Po seji je predala svojemu delovnemu odboru v preučitev sovjetski predlog, ki zahteva, naj se pripravita in hkrati podpišeta dve konvenciji: prva o prepovedi atomskega orožja, druga o nadzorstvu nad atomsko energijo. Delovni odbor komisije se bo sestal v juniju. Obsodba urednika ..Volkturille' na svobodo tiska napad Grška demokratična armada uspešno napreduje Anteue. — (Tanjug) Radijska postaja Svobodne Grčije je prenašala poročilo vrhovnega štaba o operacijah demokratične armado na raznih področjih fronte. Enote tretje divizije demokratične armade so pri operacijah na Peloponezu prešle iz defenzivnih v ofenzivne akcije in do 29. maja letos večkrat napadle močne monarhofašistične sile. Monarhofašisti so imeli 216 mrtvih, 532 ranjenih in 27 ujetih. Med drugim so zaplenile 3 težke minotnetalce, 5 strojnic, 35 strojnih .pušk, 280 pušk ter veliko količino vojaške opreme in živil. V enote demokratične armade je stopilo 240 novih borcev. Rumeliji so se enote II. divizije demokratične armade uspešno uprle ofenzivi monarhofašističnih sil in preprečile vse obkoljevalne poskuse. Ker monarhofašisti ne morejo obvladati enot demokratične armade, izvajajo nezaslišano nasilje nad tamkajšnjim civilnim prebivalstvom. V Tesaliji so enote I. divizije demokratične armade uspešno odbile sovražne napade in prešle v sovražnikovo zaledje, *'a masivu južnega Pinda pa so pustile samo maloštevilne pokretne enote. V teh nnjih so imeli monarhofašisti 268 mrtvih, ranjenih in 19 ujetih. V vrste demokratične armade je stopilo 197 novih bor-Cev, tako da so sestavili nov eskadron. Na sektorju Gramosa so enote demo- kratične armade te dni napadle močno utrjeno oporišče monarhofašističnih čet in razbile sovražnikove sile, ki so pustile na bojišču 25 mrtvih in 15 ranjenih. V osrednji Makedoniji so enote 6. divizije demokratične armade napadle utrjeno monarhofašistično oporišče Mikrodaso in razbile sovražnikove sile v garniziji. Okrepitve, ki so bile odposlane iz Evzo-nesa, Platania in Polikastrona, so bile razbite. Padanje proizvodnje v ZDA New York. — TASS poroča: Federalna uprava za rezerve je objavila, da je industrijska proizvodnja v ZDA v aprilu in maju še nadalje padala. Od novembra je proizvodnja padla za 8 odstotkov. Padanje proizvodnje opažajo skoraj v vseh industrijskih panogah, razen v avtomobilski industriji. Federalna uprava za rezerve priznava, da je v maju padla proizvodnja izdelanih predmetov in proizvodnja mineralnih > surovin. Agencija Associated Press sporoča, da bo po mnenju nekaterih gospodarstvenikov Wall Streeta padla proizvodnja poleti in jeseni za 20 odstotkov, zaradi česar bodo ostali brez dela milijoni delavcev. Tudi v proizvodnji jekla opažajo nazadovanje proizvodnje. V zadnjih tednih je padla približno za 5 odstotkov. Minulo sredo je britansko vojaško sodišče v Celovcu obsodilo odgovornega urednika »Volkswille« Simona Kompeina na tri mesece zapora. »Volksvville« je dne 29. aprila t. 1. objavil članek, v katerem zavzema stališče do nezaslišane obsodbe britanskega vojaškega sodišča, so smatrali, da je naper-avstrijski državljani obsojeni na več mesečev zapora zaradi malenkostnih pjamot pri izoplnjevanju angleških vprašalnih pol. Ta članek, ki je razkril samovoljo in nedemokratično ravnanje britanskega vojaškega sodišča, so smatrali, da je naperjen »proti« Angležem in Kompein je dobil poziv, da se zglasi v nekem angleškem uradu v Gradcu. Kompein se temu pozivu ni odzval, ker ga je smatral kot napad na svobodo tiska. Zato je bil v sredo klican pred vojaško sodišče, ki ga je obsodilo na tri mesece zapora z utemeljitvijo, da "se ni ravnal po ukazu zasedbene sile«. Obsodba demokratičnega in naprednega avstrijskega novinarja, ki je pisal samo resnico, je nezaslišan napad na svobodo tiska. Radovedni smo, kako se bodo v tem primeru zadržali OeVP-jcvski in SPOe-jevski krogi, ki ob vsaki priložnosti, zlasti ob mednarodnih konferencah, trobijo, da so resnični zastopniki interesov avstrijskega ljudstva in njegove neodvisnosti edino zapadne sile. Obsodba Kompeina govori vsekakor drugače. Ko so britanska vojaška sodišča obsojala slovenske antifašiste, so ti krogi molčali in te obsodbe celo odobravali. Tokrat pa je britansko sodišče obsodilo Avstrijca-antifašista, ki je svoječasno romal skozi gestapovske zapore in občutil nacistično preganjanje, ker se je, kakor tudi danes, vedno dosledno boril za pravice in svobodo avstrijskega ljudstva. Ob tem primeru bodo gospodje v OeVP in SPOe dokazali, koliko jim v resnici gre za interese avstrijskega ljudstva. Pismo redakcije Slovenskega vestnika sindikatu novinarjev Uredništvo Slovenskega vestnika je poslalo koroškemu deželnemu vodstvu sindikata novinarjev pismo naslednje vsebine: »Dne 1. junija 1949 je britansko vojaško sodišče v Celovcu obsodilo odgovornega urednika »Volksvville« na tri mesece zapora. Obsodba sama kakor tudi utemeljitev obravnave pomeni občutljivo kratenje svobode tiska. Mnenja smo, da tudi okupacijska sila nima pravice, da preko svojih vojaških sodišč krši to temeljno demokratično pravico. Zato je dolžnost sindikata novinarjev, da se zavzame za Simona Kompeina tet izposluje njegovo takojšnjo izpustitev iz zapora. Uredništvo Slovenskega vestnika zahteva, da koroško deželno vodstvo sindikata novinarjev s svoje strani ukrene vse potrebno, da tudi pri britanski okupacijski oblasti doseže spoštovanje svobode tiska. Nadalje zahtevamo, da sindikat takoj podvzame potrebne korake za razveljavljenje obsodbe vojaškega sodišča ter nemudoma javno razglasi svoje stališče do tega napada na svobodo tiskal* Hkrati zahtevamo, da se takoj skliče izredni občni zbor sindikata novinarjev za Koroško, ki naj zavzame stališče do nezaslišane obsodbe Simona Kompeina.- Strnjenosf in enofnosf — učinkovito orožje v borbi proti zemljiški gospodi V prvi polovici majnika so kmetijski delavci v Italiji znova začeli stavkati. S stavko so začeli zato, ker jih veleposestniški delodajalec vedno bolj pritiska in jim ob splošni draginji skrčuje zaslužek. S stavkami se kmetijski delavci v Italiji že vsa zadnja leta borijo za svoj življenjski obstoj in svoje socialne svoboščine. S stavkami prisiljuje veleposestnike, da vsaj deloma ugodijo njihovim zahtevam po boljšem zaslužku, po urejenem delovnem dnevu in podobnem. Sedanja stavka kmetijskih delavcev v Italiji se je razširila po vsej državi in zajela že okoli 2 milijona kmetijskih delavcev. V zadnjih dneh majnika so zaradi podobnega pritiska zemljiške gospode tudi kmetijski delavci na Nižjem Avstrijskem stopili v vidnejšo stavko. Stavka je trajala teden dni in zajela okoli 400 kmetijskih delavcev na posestvih kneza Lichtensteina (ki ima tudi na Koroškem obširno zemljiško posest) in drugih. Stavko so uspešno končali in dosegli, za kar so se borili. Kakor v Italiji so kmetijski delavci tudi v Avstriji pod pritiskom zemljiške gospode. Živijo v vnebovpijočih socialnih razmerah, brez pravega stanovanja in ob najnižjem zaslužku. Zemljiška gospoda izrablja nastajajočo brezposelnost za še večji pritisk na svoje delavce. Kmetijski delavci pa so nasproti temu pritisku brez vsake učinkovite zakonite zaščite. Preostaja jim samo eno: Skupna in enotna borba za svoj obstoj in zboljšanje svojih življenjskih pogojev. Tudi na Nižjem Avstrijskem so se kmetijski delavci prepričali, da morejo doseči zboljšanje svojega neznosnega stanja le v skupni in enotni borbi. Razvoj na vasi pa sam pravi in narekuje, da mora podeželsko ljudstvo vzeti svojo usodo v svoje roke. V neznosnem položaju niso samo kmetijski delavci po veleposestvih, v vedno neznosnejši položaj padajo tudi gozdni delavci, najemniki na veleposestvih in koncem koncev tudi tisti kmetje, ki morajo s svojo družino delati na svojem gruntu od zore do mraka, a kljub temu ne pridelajo toliko, da bi svojo družino lahko pošteno oble- kli in obuli. Nasprotnik vseh teh je isti. Kakor krati zemljiška gospoda kmetijskim delavcem življenjske možnosti, tako pritiska tudi na gozdne delavce in najemnike ter jih izžema in ogroža obstoj vseh kmečkih gospodarstev. Manipulacije in špekulacije zemljiške gospode okoli cen, semenja, plemenske živine in kmetijskega zadružništva govorijo same zase in potrjujejo zgornjo ugotovitev. K temu pridejo še stalno višji davki, ki obremenjujejo delovno ljudstvo, kajti zemljiška gospoda se takih »bremen« vedno otrese. Enotnost in strnjenost delovnega ljudstva na vasi je edino orožje v borbi proti zemljiški gospodi. Borba kmetijskih delavcev v Italiji in tudi na Nižjem Avstrijskem dokazuje, da volje in moči strnje- nega in enotnega vaškega prebivalstva ni zlahka zlomiti. Neznosne socialne in gospodarske razmere, ki se v njih potapljajo kmetijski in gozdni delavci, najemniki in delovni kmetje, zlasti gorski, narekujejo, da mora biti kmečko prebivalstvo v borbi proti zemljiški gospodi in proti izdajalcem interesov delovnih ljudi ter povzročiteljem nove splošne podražitve v vrhovih OeVP in SPOe vztrajno in enotno in uspeh ne bo izostal. Ni druge izbire kot ta, ki jo kažejo kmetijski delavci na Nižjem Avstrijskem. Uspeh njihove borbe je bil, da so zmagali in zmagali bodo tudi vsi tisti, ki se borijo proti izkoriščanju za boljši in pravičnejši svet. Z melioracijo zemlje bodo v Črni gori pridobili 33.000 ha novih obdelovalnih površin Na več poljih v Črni gori bodo letos izkopali gosto mrežo prekopov in jarkov za namakanje in osuševanje. Po obširnih melioracijskih delih se bo rodovitnost zemlje zelo povečala. Med najobsežnejša dela letošnjega leta spada osuševanje Skadrskega jezera Ker je vlada LR Albanije odklonila predlog Jugoslavije za skupno osuševanje Skadrskega jezera, bodo kmalu začeli delati po novem načrtu. Osušili bodo nad 15.000 ha doslej poplavljenega zemljišča. To zemljišče bodo posejali z bombažem, s sočivjem in drugimi južnimi kulturami. Kmetijska proizvodnja tega kraja se bo zelo povečala. Pomembna so tudi obsežna dela, ki jih bodo začeli z osuševanjem Uljcinskega polja. V vzhodnem delu tega polja narasla Bojana poplavlja rodovitna zemljišča, medtem ko je na zahodnem delu polja velika suša in posevki slabo uspevajo; 4500 ha zemlje je samo deloma izkoriščene. Frontne delovne brigade z okrog 1000 frontovci so začele pred nekaj dnevi melioracijska dela, ki bodo spremenila Uljcinsko polje v eno najrodo-vitnejših pokrajin republike. Vzdolž Bojane bodo zgradili 12 km dolg nasip, ki V Srbiji bodo letos zgradili 1500 zadružnih domov V LR Srbiji bodo letos dogradili nad 1500 zadružnih domov. Zadružne domove bo dobilo tudi 73 vasi, v katerih jih letos niso nameravali zgraditi. Na Kosmetu so zgradili 4 domove, v Vojvodini 7 in v ožji Srbiji 24. Pri 705 domovih gredo dela h koncu, drugi domovi pa so v delu. Številni domovi, pri katerih so delo pravilno organizirali, bodo te dni dograjeni. Najboljše uspehe so dosegli tisti okraji, ki so že pozimi pripravili gradivo in dobro izrabili krajevne vire. Skoraj na vseli gradbiščih so delali tudi pozimi. Vsak lep dan so izrabili za zunanja dela, v hladnejših dneh pa so dovažali gradivo. V valjevskem okraju so pripravili že pozimi pesek, kamen in gorivo za žganje opeke. S strešno opeko je preskrbljeno 90 odstotkov stavbišč. Pokrili so 6 domov. V subotniškem okraju so postavili pozimi na sedmih domovih strešno konstrukcijo. V posameznih okrajih so domove dogradili pozimi. V Dcsimirovcu v kragu- Millijardo rubeljev za zdravstveno zaščito moskovskega prebivalstva Ciospodarski proračun glavnega mesta Sovjetske zveze znaša v tem letu 3.5 milijard rubljev. Nad polovico te svotc bodo porabili za ljudsko prosveto, zdravstveno zaščito in socialno zavarovanje. Vodja mestnega zdravstvenega oddelka Moskve dr. Priddannikov jc izjavil, da bo moskovski sovjet izdal letos milijardo rubljev za zdravstvo. Ta sredstva so namenjena bolnišnicam, klinikam, otroškim jaslim in drugim zdraviliščem kakor tudi za zdravniške plače. Ljudstvo uživa vsakovrstno brezplačno adravniško oskrbo. Vsa zdravilišča delajo na državne stroške. bo varoval zemljo pred poplavami. Na polju bodo skopali dolg nasip, ki bo varoval zemljo pred poplavami. Na polju bodo skopali prekope za namakanje in osuševanje. Srednji del polja bo presekal 5 km dolg namakalni prekop. Drugi prekop bo držal od severovzhoda proti jugozahodu in bo 14 km dolg. Pri kopanju prekopov na Uljcinskem polju bo sodelovalo 1500 frontovcev. Prihodnje leto bodo na Uljcinskem polju zgradili omrežje osuševalnih prekopov in jarkov. Pridobili bodo 4500 hektarov rodovitne zemlje. Osuševanje pa je tudi velikega pomena za uničevanje legel komarjev, ki širijo malarijo, in s tem tudi za razvoj turizma. Tudi zemljišča ob Morači so suha. Donos je zelo nizek. Zato so sklenili, da bodo zgradili prekop od Morače in tako namakali tudi to polje. Ker leži polje više od prekopa, bodo zbirali vodo v posebnem rezervoarju in jo črpali v namakalne jarke. Namakali bodo okrog 18000 hektarov. V severozahodnem delu Lješkega polja bodo regulirali reko Matnico, ki poplavlja okoli 800 ha zemlje. Ko bo zgrajeno omrežje prekopov in končana melioracija, bo Lješko polje sposobno za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Na velikih površinah bodo gojili bombaž, sočivje itd. Zeta poplavlja^ bjelopavliško ravnino. Hudourniki odnašajo rodovitno zemljo in sadovnjake. Poleti v suhih avgustovih pripekali pa posevki v bjelopavliški ravnini venejo zaradi suše. Doslej je tekla miino njiv, njene vode pa niso izkoriščali, tako da je bjelopavliška ravnina, ki je ena najbolj rodovitnih ravnin v Črni gori, bila skoraj neizkoriščena. Nobenega predvojnega načrta za melioracijo niso uresničili. Letos bodo začeli v tem delu republike melioracijska dela, ki so zelo zanimiva. Polje je razdeljeno na 23 revirjev, ki bodo prepreženi z omrežjem betonskih in navadnih jarkov za namakanje. Ker je teren, ki ga bodo namakali, višji od struge Zete, bodo postavili 23 orpalnih postaj. Najprej bodo uredili najpomembnejši revir — Kosov lug, ki obsega 1300 ha. Melioracijo bjelopavliške ravnine so prav tako že pričeli. V kamnolomih pripravljajo kamen za gradbena dela, na slapu Zete pa gradijo hidrocentralo, ki bo velikega pomena za napredek kmetijske proizvodnje v ravnini, ker bo dajala električno energijo za vse črpalne postaje. Hidrocentralo morajo končati že letos. Z melioracijo bodo na bjelopavliški ravnini pridobili nad 6 tisoč hektarov zemlje. Tu bodo pridelovali bombaž, zelenjavo, sočivje in krmo. Po melioraciji bosta na večjih površinah tudi po dve žetvi na leto. Ko bodo končali vsa melioracijska dela v republiki, bo dobila Črna gora nad 33.000 ha novih obdelovalnih površin. Frontne organizacije v vaseh in okrajih gledajo na ta dela kot na svojo glavno nalogo. Nove elektrarne v Sovjetski zvezi jevskein okraju so dom odprli pozimi. Vrednost prostovoljnih del dosega pri tem domu nad 730.000 din, pri čemer niso upoštevani prispevki v gradivu, denarju in bonih za nabavo gradiva po vezanih cenah. V Vojvodini, kjer je bilo največje pomanjkanje gradiva, so uporabljali gradivo starih in drugih neuporabnih poslopij. V posameznih okrajih n. pr. v pančevskem okraju, so frontovci razen tega, da so vsak dan prostovoljno delali, podarili še nad 300.000 kosov opeke. Posamezne vasi so organizirale žganje opeke v poljskih pečeh. Kmetijske zadruge v Crepanji in Banatskem Brostovcu so se obvezale, da bodo izdelale 300.000 kosov opeke. Kosmetski odbor je februarja v vseli okrajih organiziral akcijo za zbiranje gradiva za zadružne domove. Do konec marca so priskrbeli dovolj gradiva za vse domove. V LR Srbiji je pokazal najboljše uspehe pri graditvi domov timoški okraj, ki gradi 43 domov, od katerih je 42 že pokritih'. V Sovjetski zvezi so vse vodne elektrarne, ki so jili fašistični okupatorji med zadnjo vojno porušili, spet obnovili. Nadalje so na reki Sir-Darja, kakor tudi v Georgiji, v Kazakstanu in v Uzbekistanu zgradili nove vodne elektrarne. Trenutno gradijo nove vodne elektrarne v Azerbejdžanu, v Armeniji in v drugih pokrajinah dežele. Vodna elektrarna Mingečana ob Kuri, ki jo zdaj gradijo, bo največja vodna elektrarna Azerbejdžana sploh. Oskrbovala bo vse industrijske obrate in podeželske okraje azerbejdžanske republike z električnim tokom. Velikanska za-jeza ne bo oskrbovala z vodo samo elektrarno, temveč bo omogočila tudi namakanje milijon hektarjev rodovitne zemlje. V Armeniji bodo izkoristili vodo gorskega jezera Sevati in jo napeljali preko 1000 metrov padca v turbine elektrarne. V Kazakstanu gradijo veliko elektrarno ob Irtišu, ki bo industrijo kakor tudi kmetijstvo kazahstanske sovjetske republike preskrbovala z električno energijo. _____ Za DP-jevce porabi avstrijska vlada letno 80 milijonov Dunaj. — Po poročilih dunajskega tiska porabi avstrijska vlada za vzdrževanje taborišč tako imenovanih razse-ljencev 21,8 milijona šilingov letno, za vzdrževanje beguncev in razseljencev, ki ne žive v taboriščih, pa plačuje 1,8 milijona šilingov. Za vzdrževanje poslopij, v katerih stanujejo razseljena in begunci, porabi vlada 8 milijonov šilingov, za druge stroške pa 16.2 milijona šilingov na leto. Samo za nameščence, ki skrbe za begunce, je porabila lani avstrijska vlada 33,4 milijona šilingov. PO SIRNEM SVETU * * V Moskvi je število rojstev znatno naraslo, zato zida moskovski sovjet dve veliki porodnišnici. Otroške jasli bodo imele 4760 prostorov več. Trenutno gradijo ogromno novo bolnišnico v Ždanovem okraju in prenavljajo veliko zdravilišče za očesne bolezni. Večje vsote bodo v tem letu pripravili tudi za letovanje otrok. Lansko leto je bilo na okrevanju skorajda 400.000 sovjetskih pionirjev v raznih pionirskih taboriščih, sanatorijih izven mesta in okrevališčih. Letos bodo to število znatno zvišali. Hanover. — Kakor poroča agencija ADN, je finančni minister pokrajine Spodnja Saška (britanska zasedbena cona Nemčije) izjavil v skupščini pri razpravljanju o proračunu za leto 1949/50, da se bodo zasedbeni stroški britanske vojske povečali v novem proračunskem letu za 200 milijonov mark in bodo znašali 753 milijonov nemških mark. Minister je pripomnil, da bo letos prišla pokrajina zaradi velikih izdatkov in zasedbenih stroškov v težak gospodarski položaj in da je bilo lani 102 milijona mark proračunskega primanjkljaja. ♦ New York. — Nemški gospodarski list »Aufbau« piše, da je postal nekdanji Hitlerjev finančni minister, vojni zločinec Schacht, finančni strokovnjak in svetnik najvcčje tekstilne tovarne v Čilu »Jarup and Company«. * London. — Britanska kooperativna organizacija žena, ki ima 70.000 članic, je imela letno skupščino. Na skupščini je bila sprejeta resolucija proti vladni politiki priprav na novo vojno in za vzpostavitev trgovinskih odnosov s Sovjetsko zvezo in državami ljudske demokracije. Ukoli 1550 delegatk je zahtevalo znižanje izdatkov za oborožitev in uvedbo nadzorstva nad atomsko energijo. V resoluciji poudarjajo, da so proti politiki izpreminjanja Britanije v oporišče tujih čet in letal ter zahtevajo ukinitev zakona o vojaški dolžnosti. * Praga. — (Radio) Češkoslovaška vlada je objavila odredbo, po kateri približno 200.000 sudetskih Nemcev, ki živijo trenutno v češkoslovaški, lahko zaprosi za državljanstvo. # Kairo. — (TASS) Vojaško sodišče v Kairu je obsodilo nekega docenta medicinske fakultete na univerzi na sedem let ječe in denarno kazen, ker so pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju našli komunistično literaturo. Helsinki. — (TASS) V navzočnosti gostov iz Sovjetske zveze, Poljske, Švedske, Danske, Norveške in Avstrije se je v Helsinkih začel kongres železniškega sindikata. * Detroit. — (Radio) 24 dnevna stavka avtomobilskih delavcev »Ford“-a je bila dne 30. maja 1949 končana, ker je podjetje zahtevam delavstva ugodilo. Liverpool. — (AFP) Stavki ladjcdelni-škili delavcev pristanišča Liverpool sc je priključilo nadaljnjih 11.000 ladjedelniškib delavcev. S teni se je število stavkajo« čili zvišalo na 23.000. PRIMOŽ TRUBAR na PRIMORSKEM 8. junija obhajamo obletnico rojstva Primoža Trubarja, ki je leta 1551 izdal prvi dve slovenski knjigi. Ob spominu na najstarejšega slovenskega pisatelja objavljamo članek iz njegovega življenja: f’rvie je videl Primož morje, ko mu je oilo dvanajst let in je prišel v šolo na |«ko. Kdo ve, kaj je očeta Miho, mlina r-* in tesarja, pripravilo, da je dal fanta Odirat v reško kapiteljsko šolo h gla-Soljašem. Sicer je Trubar pozneje trdil, j|a ne zna hrvaščine (glagolice) ne bra-“ ne pisati, vendar jo je lahko pozabil "aih na Reki ni dolgo zdržal. Krenil je le leta 1521 v Solnograd. a po dveh letih ! *e ie spet pojavil ob morju — v Trstu. n ^ Trst ga je spravil najbrž sorodnik ”regor Trubar (ali Trupar) iz Vipave: ta Jevbjl duhovnik in se je gotovo poznal s blaškim Škofom Bonomom, ki je po te-®a,'iem običaju imel poleg škofije še celo Vrsto župnij, med njimi tudi Vipavsko. Peter Bonomo je šele po ženini smrti p0stal mašnik in se posvetil službi na avstrijskem dvoru; bival je po večini na Du-Pa!n, zlasti dokler je upal, da bo dobil še ~u"ajsko škofijo. To se mu pa ni posredi;0. zato se je konec leta 1523 preselil v Prst. Ker si jc hotel tu urediti dvor, je Potreboval zanj novih služabnikov, za i ?|oliii6ni pevski zbor pa novih pevcev, ‘množ je bil dober pevec.— že v Soluo-?radu se jc preživljal s petjem — in tako •e Postal najbrž po priporočilu vipavske-8a sorodnika diskanist, član pevskega ?oora v tržaški stolnici, in hkrati Bo-"oniov komornik ali osebni služabnik. ■ “oiiomov jc skrbel tudi za njegove štu-I % tolmačil je Trubarju in drugim kle-r'kom Vergila in Erazma Rotterdamske-j*a Me le v’ laškem in nemškem, temveč tudi v slovenskem jeziku. Pa poslušajmo je Trubar pridigal precej novotarsko, nastopajoč na primer proti romanju in postu, da si se še ni povzpel do jasne protestantske ideologije. Moral je pobegniti in zatekel se je k svojemu zaščitniku in dobrotniku v Trst. Zdaj je postal nekak škofov dvorni kaplan in oficialni tržaški slovenski pridigar. V pismu iz leta 1586 se izrecno imenuje »bivši... slovenski pridigar v Trstu«. Po vsej verjetnosti je pridigal v cerkvici Morske matere božje. Važno pa je, da je Trubar zdaj dobil novih pobud, ki so ga čedalje bolj odvajale od stare cerkve.. V Trstu si je prizadeval za reforme zdravnik in filozof dr. Melhijor Ceroni, a pomagal mu je stari Bonomo. Tako sta 1540 povabila v Trst meniha Julija Te-renziana, ki je prav tedaj prestal v Bologni preiskavo, ker so ga dolžili, da je krivo učil. Trubar ga je verjetno spoznal in slišal njegovo pridigo, ki je v njej nastopal zoper praznoverje ter opozarjal na »envangeljsko pot«. Kako močno je tičal Terenziano v novi veri, priča to, da so ga v naslednjem letu v Benetkah spet zaprli in ga spravili pred inkvizicijo: pa jim je pobegnil v Švico ter postal klavinec. H klavincem se je nagibal tudi Bonomo, ker je širil Calvinove nauke: gotovo se jih je navzel tudi Trubar. Tako lahko trdimo, da je tudi drugo bivanje našega reformatorja v Trstu imelo velik vpliv na njegovo novoversko orientacijo. Po Bonomovi smrti Trubar ni imel več stikov s Trstom, pač pa ga srečamo leta 1563, na agitacijskem izletu po Goriškem. Takrat je bil Trubar superintendent v Ljubljani in na povabilo grofa Jurija Thurna, deželnega upravitelja goriškega, je še! pridigat v Gorico, v Rubije in k Sv. Križu. Sam je poročal o tem izletu v pismu baronu Ivanu Ungnadu takole: »Pred štirimi tedni me je poklical gospod Jurij, grof in baron Thurn, v Gorico. Tu sem pridigal štirinajst dni zapovrstjo nemški, slovenski in laški v hiši gospodov Eckov in na gradu v Rubijah kajti duhovniki me na prošnjo niso pustili v cerkev. Delil sem obhajilo ob pridigi v iimjof« J (Bnubo/0Dyr/QOyl* l?ofl imi prauu Spojna n«bofl)y< / fPufi jj* ** fufa Cbriftufa proflim. Ftrsibtniv K/Tfrji fem/ltte (Ture (a futtig* ptfma( tnu nit> i*iag< vtt pctftr ti i fblo fbene) Fa ter e v fa Fi fa s top m ifjlcutT/Fjr bo)l}e vncbupryft ima vcibiti tnu btrfbatii f?rirti tubi to litamo tnu ano pridigo/ vU te buguice/ pufTill prepifati vnafb »efig/23ogu najljartinu t)bobrumu vfem mladim tar »reprofTim Usdfm tiafat befbe* le* Safai id tilj/f« vfaFi Utjto X tii Znamenita narodna stran, kjer se pisatelj obrača do vseh Slovencev vseh treh jezikih in krstil sina gospodu Hanibalu Ecku, zaradi česar so duhovni-varčku na koncu knjige. Tesne zveze s Primorsko se kažejo tudi v posvetilih na- ših protestantov, ker se v njih obračajo ki in menihi kar noreli. In ko sem jahal nazaj na svojem osličku, sem v Križu pridigal neko nedeljo v cerkvi: zbrala se je vsa vipavska dolina in mnogo duhovnikov. Nihče ni ugovarjal, celo duhovnikom je bila pridiga všeč. To pridigo bom, ako Bog da, na kratko sestavil v omenjenih treh jezikih in jo poslal v milost, da se natisne. Nekateri goriški duhovniki in menihi so s pomočjo in pod varstvom Ama-raka, namestnika škofa in generalnega vikarja oglejskega patrijarha v Vidmu, in papeževega legata na Dunaju obdolžili pobožnega vrlega gospoda grofa Thurna. njegovo milostno knežjo soprogo in mene pri rim. ces. veličanstvu ter tudi dosegli ukaze za gospoda upravitelja Doru-bergerja v Gorici in gospoda Lanthlerija, naj me ulove in me zapro, če še kdaj pridem v grofijo Goriško.« To so bili stiki prvega uašega pisatelja Primoža Trubarja z našo Primorsko. Kakor v drugih slovenskih pokrajinah je marljivi Trubar tudi po Primorskem utr-jeval »slovensko cerkev«. Primorska pa ni sama prejemala od kulturnikov od slovenskega središča, temveč je tudi obilno vračala. Dala jc Slovencem znamenitega reformatorja Sebastijana Krelja, ki je postal Trubarjev naslednik v Ljubljani. Ta Vipavec je bil eden najbolj učenih slovenskih protestantskih pisateljev; njegove pravopisne in jezikovne reforme je sprejel Jurij Dalmatin ter jih uveljavil v svoji odlični Bibliji. S Krasa je prihitel leta 1581 v Ljubljano pridigar Živčič in kot član revizijske komisije za Biblijo prispeval s posebnostmi kraškega govora. ki jih je Dalmatin upošteval v slone samo do Kranjcev, Štajercev in Korošcev, temveč tudi do Slovencev na Krasu, v Istri in v grofiji Goriški. Taka živahna slovstvena in kulturna povezanost Slovenije s Primorjem, tesna v dobi prvih slovenskih knjig, je ostaia in se krepila prav do današnjih dni kljub vsem nasiljem, ki so jo hotela pretrgati. Dr. Mirko Rupel *r,|barja samega, kaj je povedal o tem 5v°'em učitelju: v*Imenovani tržaški škof me je vzgajal, Pc'l in pošteno navajal k popolni pobožati; na svojem dvoru je meni in drugim ^zlagal poleg Vergila tudi Erazmove in alvinove institutiones v laškem, nein-v*e|n in slovenskem jeziku. In ko sem bil deški pevec v njegovem zboru, me je “daril z župnijo Loko pri Radečah, s ka-ere abscnco ali penzijo, kakor se reče, študiral nekaj časa na Dunaju. Ko 'c je nato posvetil v duhovnika, mi je a' župnijo Laško v upravo, nato mi je "klonil beneficij sv. Maksimilijana v e!iu in končno mi je pomogel hkrati s r“stosrčnim in gostoljubnim gospodom, “kojnim gospodom Frančiškom Kacija-,ariem, škofom ljubljanskim, do kanoni-ata v Ljubljani. In dobri Bonomo je pre-, .["'d čisto krščansko leta 1546, ko mu je n!10 nad 9(1 let. Kristus, naš Gospod, daj kinu in nam vsem veselo vstajenje! “'••en.« V tem poročilu, ki je vzeto iz neinške-^a uvoda Novega testamenta 1557, je Tru-Povedal, da mu je Bonomo dal župni-čeprav še ni bil posvečen v mašnika. b-U °?UJ0 zaradi dohodkov, saj Tru-ni šel v Loko, marveč je poslal tja !oši1Cgv namestnika (vikarja), z dohodki k | župnije pa je krenil na Dunaj. Tam gv dve leti študiral na višjem tečaju ine-ve 1,xke šole pri sv. Štefanu, ker za uni-rzoxni bil pripravljen; pa saj je v tile ”1 ®asu °d tisoč duhovnikov študiral £de« na vseučilišču. Se Je Trubar vrnil z Dunaja, ga je fln° pc>svetil. Najprej je šel služit v •ačel* m 1M)tetn v Ljubljano. Tu pa ga je Preganjati deželni glavar Juričič, ker Cesia se ui\e iz na (fece*x\ske Od Ljubljane se proti Gorenjskem vije nova. široka, lopo betonirana cesta. Mlada je ta cesta, a vkljub temu je že mnogo doživela. Malo pred vojno je bila končana. Še preden se je beton na njej dodobra strdil, je že morala prevzeti nase težka bremena. Po njej so drveli kamijo-ni na sever, kamijoni polili vojaštva, pro-vijanta, municije in vseli tistih stvari, ki spadajo k vojski. Betonske prsi ceste se nikakor še niso utegnile oddahniti, ko so spet drveli po njej isti kamijoni. To pot pa v obratno smer: proti jugu. Lepega pomladnega jutra so se dolge kolone pretrgale in cesta je zadihala. A le za malo časa. Na njej so se pojavili ljudje, tako čudni, da se je cesta zares začudila. Kaj hočete, bila je pač še mlada, niti slutila ni, kaj vse bo šlo preko njenih prsi in reber! Ti ljudje so bili obloženi z vsakovrstno prtljago. Nekateri so šli peš, drugi s kolesi, tretji z vozovi. Na jug spet na jug. Nekje na severu je bobnelo. Cesta je stokala: trgali so mostove, njeno živo vez preko rek in potokov. Ljudje, ki so bežali po njej, so se strahoma obračali in prisluškovali, potem pa še hitreje stopali proti jugu. In o vojni so govorili, o begu v Ljubljano, kjer bo nemara manj hudo. Med temi ljudmi je smuknilo par luksuznih avtomobilov in potem je zavladala tišina. Prava, moreča tišina. Še otrok ni zajoka! na cesti ni bilo čuti glasu matere, ki bi ga karala, naj se izogiba vozil. Cesti je bilo neprijetno spričo nenavadne tišine, ki je v sebi skrivala grozo. Želela si je, da bi življenje na njej znova zapelo, zakričalo, zajokalo, kar koli že. Čakala je, hotela je občutiti, da življenje še je, da še ni popolnoma zamrlo. Daii in noč je počivala, potem pa je oživela, to pot bolj, kakor poprej. Po njej so stopali ljudje. Toda kakšni ljudje? Ne, cesta še nikdar ni videla takih! 1'oda bila je mlada in je sploh še malo videla. Treba se bo privaditi! Prav gotovo pa bi cesta težko prenesla, če bi po njej stopali vedno majhni, črnomodrikasti, povaljani vojaki, goneč mule in prepevajoč zateglo in počasi. T& živo mravljišče, ki je šlo po cesti, je bilo zoprno. Zdi se, da si je kar oddahnila, ko je vir čudnih črnolasih človečkov ugasnil in je spet za nekoliko ur zavlada! mir. Takrat jc prišlo po cesti nekaj nena- vadnega. Verige težkih tankov so se zarile vanjo, neusmiljeno so jo tlačile, prav do drobovja so jih hotele podreti. Posrečilo se je tem zlobnim pošastim, da so ji tu in tani malce načele kožo, več pa ne. Cešta se ni dala! Izbočila je prsi, se branila, da bi ji prodrli do drobovja. Kakor bi hotela pokazati, da ni zgrajena samo iz kamenja, asfalta in betona, ampak tudi iz znoja neštetih ljudi, ki so jo gradili. V njej je znoj, v njej moč tisoče v napetih mišic, v njej je sila, ki je ljudem neopazno polzela iz teles in prehajala v cesto. Zato je cesta lahko kljubovala neznanim pošastim, ki so z ropotom drvele po njej. Posmehovala se je kamionom in motorjem s prikolicami. Če je ni razoralo železo, kaj bo tu opravila guma. Nenadoma pa se je nova, široka, betonirana cesta zresnila, Jeknila je, kakor bi šel tih vzdili po njej od Ljubljane do Gorenjske. Zakaj? Ne vem. Samo slutim. Najbrž se je zagledala v ljudi, ki so sedeli na kamionih in vseh vrst motornih vozilih. Zazrla se je v zelene, brezdušne robote. Saj cesta ni bila mrtva! Bila jc živa žila, po kateri je imelo teči življenje dežele. Imela je posredovati blaginjo dežele. Na njej bi moral biti jasno izražen vsak utriip življenja ljudi, ki ji je vezala z drugimi kraji in deželami. In ker ni bila mrtva, je spoznala, da so mrtvi roboti ljudje, ki zdaj potujejo po njej. Vse v njdh je bilo mrtvo, davno ubito. Samo v nekaterih je šc živela zloba, brezmejna zloba. Drugi pa so se navadili, da so izpolnjevali povelja teh, ki so bili polni zlobe, molče in brez ugovora, pa tudi brez misli. Po novi, lepi cesti, je prvič v času njenega življenja korakal tuji osvajalec. Trd je bil korak njegovega škornja. Najstarejše ceste, ki pod prahom pozabljanja vlečejo na dan rimske kohorte, še niso videle takega osvajalca. Saj še Turki niso bili hujši! Prišli so in so šli, kadar so naropali zadosti plena in sužnjev. Zelenci v nerodnih škornjih pa so se ustavili in so kazali namero, da ne pojdejo nikamor več odtod! Spet so po cesti drveli kamioni. Vozili so ljudi, mlade in stare, otroke in mlade deklice. Vsak je k sebi tiščal borno culo. Tako žalostni so bili, tako zelo žalostni! Le zakaj? Iti potem je cesta dou- mela: zato, ker so jih vedno vozili v isto smer, nazaj pa niso pripeljali nikdar nikogar. Stara cesta na križišču ji je povedala, da so tako delali tudi Turki: po njej so vodili ljudi na jug in le malo kdo se je vrnil, kakor Miklova Zala. Mlada cesta je v svojih betonskih možganih razmišljala o suženjstvu in se ni kar nič čudila. Že ke je prvič videla mož.e v zelenili oblekah in nerodnih škornjih, je vedela, da prinašajo ljudstvu gorje! Kaj bi mogli prinesti drugega takile živi stroji, v katerih je mrtvo vse, razen zlobe? Čas je mineval in po cesti je šlo mnogo kamionov. Cesta se ni več čudila, vse preveč je že videla in doživela. Zdelo se ji je, da je stara, zelo stara! Vendar jo je geniio prav v njeno kamnito jedro, ko je spet videla kamione, ki so peljali ljudi, samo može. Vso pot jih je opazovala in je na njihovih mrtvih obrazih videla zapisano smrtno grozo. Kamioni so se ustavili prav ob cesti. Ljudi so izpehavali in jih jeli privezovati na drevesa. Kaj naj to pomeni? Potem so streljali s strojnico in cesta je cula smrtne krike, še nekaj vzdihov. Na njen beton pa je padalo nekaj kapljic krvi. Sonce jih je hitro posušilo in ostale so dolgo, dolgo-na cesti. Poslednji spomin na ljudi, ki so umirali z vzklikom: »Smrt fašizmu — svobodo narodu! Odtlej je kakor vzdih zavelo po cesti, kadar je po njenih kamnitih prsih spet zadrdral kamijon z bledimi možmi, ki jim je že na čelu lepel žig smrti. Nekega dne pa je šel nekdo po cesti, previdno in počasi. Neprestano se je oziral gori in doli, opazoval je njene boke in bil sploh sila oprezen. Kadar so se peljale zelene lutke, je vselej stopal vstran in se kam prikril v jarku ali še globlje v. gozdu, čevlje je imel že močno izho* (nadaljevanjc na 4. strani) Štev. 43 (228) _________ CESTA SE VIJE IZ m Q6cenitU& (Nadaljevanje s 3. strani) jene in truden je bil. Vendar ni vzdihoval, niti ni bil videti potrt. Cesta, ki je videvala dan za dnem same žalostne obraze, ga je bila kar vesela. Ko se je bližal večer, je sedel na rob ceste v mehko travo in iz žeipa privlekel nekaj prigrizka. Počasi je grudil kruh, s trdo, žuljavo roko in pobiral drobtinice. Takrat si je obrisal znojno čelo in rekel sam sebi: »Težko je življenje ilegalca! Vendar ne bom omagal! Moram dalje, moram!« Nova cesta se je zavzela. Tako je na križišču vprašala svojo staro sosedo kaj je to: ilegalec! A stara cesta, vsa častitljiva, ji ni vedela pojasniti čudne besede. Pobrskala je v spominu po drobcih latinščine, pa ni mogla ničesar izbrskati. Neka nova moda pač, je menila zaničljivo. Vse staro in dobro ljudje mečejo v kraj, zato se bodo nemara tudi mirni in pošteni ljudje začeli spreminjati v ilegalce. Nova cesta se je vsa pogreznila v premišljevanje besede »ilegalec«. Zdaj jo je slišala pogosteje. Včasih jo je izgovoril posameznik. Včasih je videla gručo ljudi, ki so skrivaj in ponoči prečkali njeno širino. Sčasoma pa se je navadila spoznavati ilegalce tudi, če niso izrekli svojega imena. Že po zunanjosti, po izmučenem pa vendar odločnem izrazu na obrazu, jih je spoznala. Neke noči je doživela pravo čudo. Skupina takih ilegalcev, ki se jim je reklo tudi partizani, Je naipadla nemški kamijon. Joj, to je bilo pokanje! Kamijon je zgorel s pobitimi Nemci vred. Odtlej je cesta ljubila partizane in kadar so jo prečkali, bi jih najraje kar zadržala na sebi, ali pa jih opozorila, če jim je pretila nevarnost. In čim dalje več jih je prehajalo čez njo! To je bilo gotovo dobro znamenje! Ko vojne le ni hotelo biti konec, je nekoč nekdo rekel: »Še malo časa, pa se bomo mi svobodno vozili po cesti, kakor se zdaj Švabi!« Cesta je te besede slišala in si jih zapomnila in čakala je, da se vesela napoved uresniči. Še je čakala. Mrtva je bila in večinoma prazna. Če pa je kaj šlo po njej, je bilo samo gorje. Potem pa je spet oživela, kakor že vsa leta ne. Spet so ji železne verige trgale kožo in jo pretresale prav do mozga. Zdaj je šlo spet proti severu. Po cesti so se valili zeleni Nemci, njihovi škornji so bili blatni, kolena so jim klecala pod težo na hrbtu. V zraku so krožila letala in Nemci so bežali v jarke in bližnje gozdiče vselej, kadar se je pojavilo letalo. Ko je letalo izginilo, so spet trudno stopali dalje. Zdaj je bobnelo na jugu in Nemci so strahoma prisluškovali bobnenju. Njihovi obrazi so bili topi in ravnodušni, kakor nekdaj. Samo njihove oči so postale žive, nenavadno žive. Strah je bil zapisan v njih. Vsi so pobešali pogled v cesto in ona je razločno čutila, da je v vsakem paru oči zapisan strah... Strah... Zasmejala bi se cesta, zakroho-tala bi se tem bednim pojavam, ki so ljudem prinesle toliko strahu in trpljenja, zdaj pa njim samim ni ostalo nič drugega kakor strah.... Še enkrat je cesta vzdrhtela. To je bilo tedaj, ko so po njej drdrali kmečki vozovi in so trudnim konjem klecale noge. Cesta je bila trda in dolga. Ti ljudje niso bili mrtvi. Na njihovih obrazih je Danes sem umrl in nikogar ni, da bi se me spominjal, nikogar, da bi nosil mojo krsto, nikogar ni, da bi jokal za menoj, nikogar ni, da bi z zemljo zagrnil moj grob. Govorim sam zase in za svoje tovariše, kajti kdo drugi bi govoril? Grenko je biti brez imena, biti nekdo, o katerem vedo povedati samo tole: »Grški parnik Himara s tonažo 1500 je pri otoku Kavaliano zadel ob mino in se potopil. Štirideset uklenjenili grških partizanov se je potopilo s parnikom vred '< Jaz sem eden izmed štirideset mrtvih. Naša smrt je bila mrzla, brez upanja, strašna smrt človeka s toplo krvjo in z ljubeznijo do življenja, človeka, ki se je v onem trenutku spominjal žensk, ki jili je ljubil, in otrok, ki jih je spočel, človeka, ki se je spominjal belega, svežega bil zapisan obup, strah, negotovost... Šli so z bornimi culami na vozovih, ne da bi vedeli, kam bodo položili glave. Tu so pa pustili domove, pustili posejana polja, ki so obetala žetev, pustili travnike, ki so šli v razcvet. Zajokala bi cesta, tako jo je pretreslo, ko je videla ljudi, ki po nepotrebnem zapuščajo rodno grudo, likrati jo je prevzela vroča želja, da bi s svojih betoniranih grudi mogla pahniti vso to sodrgo, ki je prinesla strup sovraštva, vse tiste, ki so strup sovraštva sejali, pa tudi tiste, ki so ga zalivali, negovali in pleli, da je bujno uspevalo. Ti revni, zapeljani ljudje tu, ki so bežali v neznano, so bili zadnje žrtve ... Ko je zdaj odjeknilo novo življenje na cesti, se ga je vzradovala. čeprav ji je bila koža tu in tam raztrgana, je ni prav nič bolelo, ko so po njej spet drveli ka-mijoni, na njih pa jugoslovanske zastave. Cesta je doživela slavnostni dan, ko je po dolgili letili prviS zadonela na njej slovenska pesem. Slovenska pesem, tako sladka, tako melodična, da nikjer na svetu nič lepšega ni! Postavni, zarjaveli partizani so peli in v vetru so vihrale Zastave, znanilke svobode, ki je ne sme biti nikdar konec! Nikdar, nikdar več ne smejo stopati po tej cesti osvajalci v zelenili uniformah in škornjih, ki tako trdo teptajo po tleli! Nikdar več se ne sine tu razlegati tuja beseda! Ljudje ne sinejo več trpeti! Dovolj je bilo trpljenja za mnogo narodov! Dovolj je bilo tudi junaštva, ki ga bo lahko opevala pesem skozi stoletja. Mir mora zavladati tod in cesta. ki je toliko preživela, mora postati žila, po kateri se bo pretakalo življenje, ljudstvu v korist. V ta namen so jo obdelovale žuljave delavske roke, v ta namen jo je napajal znoj s tolikerih obrazov! Napajal jo je znoj Slovenca, Hrvata in Srba. V bratski slogi so jo gradili. M. M. Konič kruha, ki ga je jedel, in vina. ki ga je pil. Nimam imena, nihče me ne pozna in ne bom imel imena, dokler ga ne bodo našli zame in za moje tovariše. '*'nda da bevste vedeli kaj Smo bili in da boste vedeli kaj se je z nami zgodilo, vam bom v nekaj stavkih, kolikor mi je pač mogoče, opisal zgodbo. Moja zgodba je običajna in vsakdanja, kakor vseli mojih tovarišev. Rodil sem se pred tridesetimi leti nekje med makedonskimi griči, kjer je nebo jasnejše, kakor kjer koli drugje na svetu, kjer pihajo natoplejši vetrovi. Imel sem štiri brate in tri sestre — v moji domovini so velike družine. Moj oče je bil mizar in ko sem toliko doraste), da sem lahko vihtel kladivo in stružil z obličjem, sem "mu pomagal pri delu. Kaj naj še povem? Tekal sem po gri- čih. Ob prostem času sem se zleknil * travo in se pogovarjal s pastirji. Poslušal sem stare pripovedke iz davnine, ko so se naši pradedje borili za svobodo, kajti naša domovina je starodavna in naša borba je borba vseli časov. Mnogo deklic sem ljubil, kajti vroča kri ! se je pretakala po mojih žilah. Moja ne- j vesta pa je bila biser z naših gora. Nje- j ne oči so bile, kakor južna noč in njene ustnice — makovi listi. Še preden so Mussolinijevi fašisti udf-li v našo deželo in še preden sem še! v borbo, sva imela dvoje otrok, dečka 'n deklico. Tekle so solze, a nihče se ni ustrašil borbe s fašisti: borba ni biia nič novega za Grke. Mesece in mesece smo ji!1 toliko, nato pa so prišli barbari s severa in njihovi bombniki so bobneli nad našo deželo. Bili so v premoči in še med našim1 ljudmi so imeli zaveznike. Ko so zased'1 našo majhno domovino, so razglasili, da so nas premagali. Toda nismo bili premagani, dokler so med nami živeli pogumni možje. Vrud sem se domov. Tam smo se zbrali v majhno četo mož in prisegli, da se bo-ino borili za svobodo, dokler ne bo mrtev ali izgnan iz naše dežele poslednji fašist. Poslovili smo se od naših žena, od našiti otrok, odšli smo v gore ter nadaljevali borbo. Ker pa nas fašisti niso mogli ugnati in premagati, so pobili naše žene in otroke in požgali naše hiše. Kljub vsemu nismo odnehali. Zdaj nam ; ni ostalo drugega, kakor svoboda in samo njo bi lahko izgubili. Solze so se ^ davno posušile. Končno je prišel dan svobode, vsaj mislili smo tako. Zavezniki so premagali Nemce in s puškami na ramah smo odkorakali proti Atenam. Tedaj smo spoznali, da še niso bil* mrtvi vsi fašisti. Na atenskih ulicah sen* videl žene in otroke, ki jili je pokosil0 angleško orožje. Videl sem vrste delavcev postavljene ob zid. Videl sem angleške bajonete, ki so ščitili peto kolono-In vrnil sem se s svojimi tovariši v gor4- Toda zdaj je bilo hujše. Kar ni uspelo fašistom in nacistom, je uspelo izdajalcem našega naroda. Padli smo v zasedo* razorožili so nas in uklenili. Zavlekli s° nas v angleško taborišče, kjer smo umirali od lakote in pretepanja. Potem P® so nas uklonjene ukrcali na Himaro 1,1 odpeljali v izgnanstvo. Spominjajte se me! Ležim na dnu niof* ja še vedno u klen jen v verige. Nima10 imena, nihče me ne pozna, nimam družine, nikogar nimam, da bi me klical jokal za mano. Toda prišel bo čas, prišel bo dan, k° bodo meni in mojim tovarišem dali ime* ko nas bodo častili, ne s solzami, temveč z zmagoslavnim novim svetom, o katerem smo sanjali. (Tovariš) Nikogar ni, da bi jokal... v t jL it Jl POZGANICA »To je ukradeno blago, Petrah! Kaj si Storil?« »To je uaše blago, nam je bilo od ust odtrgano!« se je zagovarjal Petruh. Šantač je branil oba: »Oe bi ne bila vzela midva, bi bili vzeli drugi!« Mati se je temu dejstvu sicer vdala, vendar se ni pomirila z vestjo in še nikoli ni delala zaseke s takimi občutki, kakor jo je delala to pot. Ko sta se pa tretjič vrnila v skrev, sta našla votlino prazno; nekdo je bil medtem odkril skladišče in ga izpraznil. Petruh in Šantač sta skoraj zajokala od srda. »Tatovi!« i »To ni dobro znamenje!« Vse je šlo narobe. Po kratkem preudarku pa sta jo oba meni nič tebi nič spet ucvrla v Mežico. Šlo jc že proti poldnevu. Pred vasjo sta srečala človeka, ki je nosil polovnjak; prav za prav sta srečala polovnjak, ki se je počasi pomikal po cesti. Nekdo je izbil sodu dno in si ga nataknil na glavo. »Kdo si?« je pobaral Šantač. Sod ni odgovoril. »Dober dan, polovnjak!« »Spoti!« se je zaslišal votel odgovor. »A ti si, Možina!« sta se nasmejala oba. Kajžar Možina jo je brez odgovora pobiral dalje s svojim plenom. V vasi je še dalje plamtel režim medvladja, glas o plenitvi trgovin je bil čez noč prodrl do poslednje kmečke bajte v hribih in zdaj so začeli dreti v vas kmetje. Trgovine so bile že do jutra popolnoma izropane. Sedaj so ropali še preostalo blago, gospodarsko orodje, hišno opravo* vozove, živino. Uboga gmajna, ki je ponoči že opravila svoj posel, se je zdaj očividno umaknila kmetom. V vas so pri- hajali premožnejši kmetje, nekateri celo z vozovi. Kmet Žgank je od Gnide odpeljal poln voz gospodarskega orodja, kmet Oplaz voz hišne oprave od Zimmerla, kmet Uran je pobral po praznih hišah preproge in zavese. Vsi ti so veljali za premožne ljudi. Drugi kmetje in kajžar ji so plenili po hlevih: »Meni je Gnida odgnal kravo... meni svinje, meni konje, bindej bi bil, če bi si ne vrnil!« Kljub temu, da je bila vas polna ljudi, se je poznalo, da ne vlada več tisto bojno razpoloženje, kakor na predvečer. Vse je bilo nekam tiše, mirnejše in slovesnejše, kot po kaki sedmini. Od Zimmerla sta Petruh in Šantač odšla proti Gnidi. Srečavala sta ljudi, ki so postajali po dvoriščih in pred hišami, kot bi hodili po pokopališču. Pred Gnidom ju je dohitel Dren, ju ustavil in rekel: »Pri Janku jc naše zborovanje, pridita takoj!« »Zborovanje? ...« »Da, zborovanje, naše zborovanje, moramo videti, kaj bo.« Šantač se je zasukal na daljši nogi, ošinil Petruha z radovednim pogledom in vprašal: »Ali so tudi tebi izpraznili skrev?« Dren ga ni čul, ker je že dirjal dalje. Šantač se jc zasukal zdaj šc na drugo stran in dvoumno zamežikal. Petruh se je takrat spomnil Gnide tet snočnjega prizora v svinjaku. »Pojdiva pogledat, kaj je z njim!« Odšla sta v svinjak; vsi kotci so bil' že prazni, povsod se je poznala rok® j ljudske rilile. Le koteč, v katerem !e . prejšnjo noč ležal Gnida, ni bil pražeč Tam je ležal Gnida, zarit v slamo, s po®' vitimi rokami, njegova glava je bila n®' bulila, podobna ogromni buči; čez senc® j mu je zevala začrnela rana, iz katere 5® j je vlekel curek strjene krvi po celem de' snem licu. V gnojnici na dnu obrobne#* žleba so se blesteli čudno črnikasti kolobarji strjene človeške krvi, bolj gostc> kot pa je bila gnojnica ... Zloglasni predsednik rekviizicijske ko' | misije, magnat in patriot Gnida je z r;,r bito glavo ležal mrtev v svinjaku... Na prelomnici Po dolini Mežice je tri dni drvel Jjl,