$t. 112. V Gorici, v sredo tf^fe 31. decembra 1913. Iihaja dvakrat bi teden, in sicer v torek in acboto ob i uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Slane na let« K 10*— V, leta . . . „ »•- Posamične številke stanejo ... 8 vtu. Ha naročila bras dopodaan naročnine se ne oiirdno. i "i Tečaj Kun TeJtefon št. 88. -Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. * Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici Si. 7 v Gorici v I. nadstr. na desco. (Jpravuištvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. nadstr. na leTO v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Oorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po gprostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Hoznonilo in pojasnilo. Ker so tiskarji dne 11. t. m. zapustili delo, ne moreta redno izhajati »Soča« in »Primorec«, Današnjo številko nam je natisnila tiskarna Maksa Hrovatina v Ljubljani, tako da moreta iziti naša lista še enkrat pred novim letom. — Nam je skrajno neprijetno, da ne moremo izdajati listov kakor po navadi. Prosimo p. n, naročnike potrpljenja. Upamo, da se spor med lastniki tiskarn in tiskarji poravna v kratkem, na kar nastanejo redne razmere v tiskarnah, ter bodo mogli vsi listi zopet redno izhajati. Za odpadle številke odškodimo p. n. naročnike v novem letu. Navzlic tiskarskemu mezdnemu gibanju pa so vendar izšli v Gorici vsi trije klerikalni listi: »Gorica«, »Primorski List« in »Novi Čas«. Vsi ti trije listi se tiskajo v Narodni tiskarni v Gorici. Poslovodja te tiskarne Lukežič je izstopil iz organizacije tiskarjev, ter je baje sprejet v kon-sorcij tiskarne, torej je sedaj solastnik Narodne tiskarne. Pomaga mu neki drugI gospod na stavnem stroju in tako so mogli iziti omenjeni listi seveda skrajšani, kljub temu, da ni nobenega stavca v Narodni tiskarni, kakor tudi ne po drugih tiskarnah, le v Hilarijanski so dobili baje neke »brate« iz Italije. Kako pa je drugod? V Trstu so od 20. t. m. zaprte vse tiskarne, raz-ven treh, »Edinost« ne izhaja, izhaja samo »Piccoio«, ki ima sam svojo tiskarno, samo za list. V Puli počiva tiskarsko delo. V Ljubljani izhajajo »Slovenski Narod«, »Dan« in »Zarja«, prvi v Narodni, drugi v Učiteljski tiskarni, ker sta te dve tiskarni podpisali začasno pogodbo. »Slovenec« izhaja tudi, ker ima v tiskarni krumirje. Tiskarna Hrovatin kjer izideta naša lista, dela lastnik sam. Na Dunaju, v Pragi in drugod izhajajo le večji listi, vsi drugi občutijo »pasivno rezistenco«, oziroma ne izhajajo ker so tiskarne zaprte. Kdaj bo konec tega neznosnega stanja? Pričakovati je vsekakor, da v kratkem, ker Škoda na obeh straneh, na delavski in gospodarski, je Že velika! Toliko v naznanilo in pojasnilo. Uolilo nn norotto. Vabimo na naročbo »Soče« i »Primorca«. Nastale so v deželi nove razmere, preobrat na napredni strani, zasnovan lani v naših listih potom družbe za izdajanje listov »Soča« in »Primorec« in potem letos ustanovljenega »Slovenskega političnega društva«, rodi dobre uspehe, Čemur so glavna priča letošnje deželnozborske volitve. Po teh uspehih omenjeno politično društvo neumorno deluje in počasi razvija svoje delovanje po celi deželi. Naše Slovensko politično društvo ima polne roke dela za dobrobit našega ljudstva, dan na dan se bori za pravice goriških Slo- vencev in na merodajnih mestih upoštevajo smotreno in previdno delovanje našega društva. Glasili društva pa sta naša dva lista »Soča« in »Primorca«. Vsporedno s političnim delom morata rasti tudi vpliv in veljava naših glasil in krog njiju se mera zbirati vedno večja četa somišljenikov naše stranke. Premišljeno delovanje političnega društva in dobro podprto Časopisje naše — potem uspehi ne bodo izostajali! Od naše strani se stori kar mogoče za razširjenje naših listov; pomagati pa nam morejo pri razširjenju listov »Soče« in »Primorec« v obilni meri naši naročniki sami in drugi somišljeniki po deželi. Vsak naročnik naj bi nam pridobil vsaj še jednega naročnika. Somišljeniki, agitirajte za naša lista med ljudstvom, naznanjajte nam imena takih, ki bi se lahko naročili ali na »Sočo« ali na »Primorca, pomagajte nam z nasveti in pridnim dopisovanjem. Število naročnikov naših listov v nastopajočem letu mora narasti tako, da bo primerno glede na množice, ki so Šle letos na volišče za naše kandidate! [ »Soča« in »Primorec« sta goriška lista in v prvi vrsti namenjena domačim goriškim razmeram. Poleg teh ne zanemarjata drugega potrebnega poročanja. »Poglejmo nazaj, da pridemo naprej!« je rekel oče Slovencev Blei\X'eis. Poglejmo nazaj in odpri trto prvi Jetnik »Soče« 1871. in ustavimo se kar na prvi strani prve številke. Tam čitamo: »Vsaka dežela, tudi najmanjša, ima kakor vsak narod, svoje lastne razmere, potrebe in je na razni stopinji omike; vsled tega so tudi razna mnenja o javnih zadevah, ; posebno če je ljudstvo zbujeno. Ako pa hoče j zraven tega tudi samo zase skrbeti in živo se poprijeti deželnih koristi, začenja pre-; tresovati vse svoje zadeve, o njih se pogo-; varjati in posvetovati. Na to nastane hrepenenje po časnikih, katere vsak lahko doma čšta. Samo po sebi pa se razume, da so časniki raznovrstni glede notranjega obsežka in tudi zunanje oblike, kakor hočejo namreč razpravljati zadeve cele države, kronovine ali manjše dežele; tudi po predmetih samih se razločujejo ti listi. Mi Slovenci imamo že nekoliko časopisov, vendar pa je želja po posebnem listu pri Slovencih na Goriškem prav živa. To je dokaz, daje naše ljudstvo zbujeno in da imamo posebne potrebe tu na laški meji.« In ker ima vsaka dežela svoje lastne razmere In imamo posebne potrebe tu na laški meji, kakor leta 1871., tako tudi sedaj, zato potrebujemo dobrega domačega časopis]«, taka domača časopisa sta »Soča« in »Primorec«. Dnevniki imajo svojo posebno nalogo, domaČi, pokrajinski listi, svojo. In to nalogo hočemo vrSitf točno v korist našega ljudstva. Vrši pa se taka naloga toliko lažje, čim bolj je razširjen list! Rodoljubi, somišljeniki, vpoštevajte naše besede; goriški Slovenci, naročajte »Sočo« in »Primorca«! V nadi, da naraste število naročnikov v novem letu v obilni meri, želimo vsem sedanjim in bodočim p. n. naročnikom in našim somišljenikom veselo novo leto! Uredništvo in upravrriftvo. Politični pregled. Poslanska zbornica. Ugled avstrijskega I parlamenta pada od dne do dne in stem pada tudi ugled monarhije, kar najobčutnej.i kažejo kurzi državnih papirjev, ki se kar nočefo pri- I bližati normalni višini. S prvim jartfcrjem j stopi v veljavo službena pragmatikain \ sedaj je treba obenem skrbeti za potrebno i kritje. To kritje naj pa da mali finančni : načrt. Tega pa ni mogoče izvesti, ker vlada v parlamentu vsled znanega boja med Rusinj in Poljaki, rusins;?a obstrukcija. Na drugi strani pa ne soglaša poslanska zbornica z gosposko v važnem vprašanju eksistenčnega minima. Še lepše pa je, da je prišla poslanska zbornica sama sebi v nasprotje, ko , je določila za esistenčni minimum 1600 kron, to je najnižja letna plača, ki se more rubiti, sama pa je predpisala davke od letne plače 1100 K naprej. Gosposka zbornica pa vstraja na tem, da znaša eksistenčni minimum 1200 K in je v nasprotju s poslansko \ zbornico pustila davke od dohodkov 10.000 K na leto neizpremenjene, dočim je zvišala davke od nižjih plač. Težava tu, težava tam , in ni čudno, da govori vse o § 14, ki naj reši vlado. — Ali § 14 pomeni ustavolom-j stvo, kar so včasih trdili sedanji člani kabi-' neta in zato se vlada le nerada prime za to ; edino rešilno bilko. Vsekakor pa ni izključeno, da bodo morali že drugo leto volilci ' znova stopiti k volilni žari. Afera Dlugosz-Staplnski. Poleg vseh težav, ki že sedaj ubijajo parlamentarno delovanje, je nastopila nova. Odkrilo se je, da kupuje vlada z denarjem dispozicijskega fonda Časopise in poslance. Poljski minister Dlugosz je očital Stapinskemu, da je kupljen od vlade in da je prejel za volitve in za . strankarsko časopisje velike svote. Stapinski je na to odgovoril in debata je dokazala, da je viada podkupovala opozicijo. Dlugosz je moral vsled teh razkritij odstopiti in značilno s je, da je moral odložiti svoje plemstvo, dočim navadno postanejo odhajajoči ministri plemiči. ¦ Ali izkazalo se je, da Dlugosz sploh ni bil plemič, temveč čisto navaden pustolovec, z ¦ zelo temno zgodovino. Na podlagi tega škandala zahtevajo drugi poslanci., da poda mini- : strski predsednik grof Sttirgkh pojasnilo, kako to, da je mogel izdati tako velike svote, ko i znaša dispozicijski fond le 200.000 K. Češki ; poslanci zatrjujejo, da je tudi poslanec eks- minister Prašek preje! od vlade velike svote. Korupcija je torej na vseh straneh. V avstrijski delegaciji je govoril posl. dr. Korošec o t r i a I i z m u. Govoril je na način, kakor smo ga pri njem vajeni. Med drugim je govoril dr. Korošec tudi o nevarnosti srbskega imperializma, ki da ga bo vedno podpirala ruska vlada, ker da ima Srbska z Rusko že radi enake vere več skupnosti ko pa z nami. Dr. Korošec je hotel torej radi verske sličnosti postaviti narodne zakone na glavo in kar naenkrat odločiti Srbe od Jugoslovanov in jih pripojiti severnim Slovanom. Pa ne, da bi to bilo kako usužnje-vanje Dunaja in pripravljanje tal za veleiz-dajniške procese. Ali pa hoče vršiti dr. Korošec za druge delo in sedaj složne Slovence, Hrvate in Srbe razdvojiti, da bi lahko zopet pel stari bič in da bi zopet drugi zavladali? Finančni minister grof Zaleski je umrl , v Meranu v krogu svoje rodovine, star 45 let. Na Francoskem je vsled uvedbe triletne vojaške službe padla vlada. Novo minister-stvo je sestavil Doumergue. Pri deželnozborsklh volitvah na Kranjskem je zopet zmagala klerikalna stranka. ; Glasovi opozicije so pa narastli tako močno, i da more pri prihodnjih volitvah prodreti v j nekaterih okrajih opozicija, seveda le če bo < dovolj delavna. V mestni skupini so zmagali . naprednjaki, le v Kočevju je izvoljen Nemec i dr. Eger in v mestih Kamnik, Tr č, Radovljica dr. Gregorič. Trgovska zbornica je iz-ivolila naprednjaka dr. VI. Ravniharja in inže-nerja pl. Šukljeta. Razmerje strank je ostalo ^torej isto. AbesJnski kralj Menelik, ki je tako silovito nažgal Italijane je zopet umrl. Vsako leto namreč prinašajo listi vest o njegovi smrti. To pot bo pa menda poročilo resnično. Njegov naslednik je princ Lidi Jeasu. Volitve v hrvaški sabor so končale tako, kakor je napovedal v zadnji »Soči« gospod Krešič. Koalicija ima 47 mandatov in je najmočnejša stranka v saboru. Mažaroni in pravaši so pa zelo padli. Prva-seja sabora se je vršila v soboto 27. decembra. Finančna nagodba bo torej pravočasno sklenjena. Dr. Hinkovlč, ki je bil vsled neke vloge v znanem veleizdajnišk^m procesu obsojen na 6 mesecov ječe je izvoljen za poslanca v hrvaški sabor in se je povrnil iz Neapolja v Zagreb. Proces se sedaj ponovi in zaporno kazen spremenijo v denarno. Tudi dr. LorkoviČ je izvoljen za poslanca in se proti njemu obnovi proces, da mu popravijo krivico, ki so mu jo prizadjali mad-žaronski sodniki Srb Valerij PribičeviČ, ki je igral v ve-Ieizdajniškem procesu veliko viogo, bo naj-brže imenovan za škofa. Na Hrvaškem so se torej razmere korenito spremenile, kar je zasluga hrvaško-srbske koalicije. Balkan. V soboto je bil podpisan srbsko-turški mir, v kratkem se pa tudi obnove normalni odnošaji med Srbijo in Bolgarsko in so že določeni novi poslaniki. Sporno je le vprašanje Egejsklb otokov, V tem jazim. pa obvelja najbrže angleški predlog, da dobi Grška vse otoke razven dveh, otoke ob maloazijski obali pa vrne Italija Turčiji. S tem bi bilo rešeno najkočljivejše vprašanje, ki je nastalo vsled balkanske vojne. Pri volitvah na Bolgarskem je vladna stranka propadla. Pa tudi rusofili -niso imeli sreče in so pri volitvah rešili le dva mandata, ona dr. Daneva in dr. Gešova. Močno so pa napredovali socialisti in agrarci, ki so se pridružili opoziciji. Predvsem pa zahtevajo odstranitev § 17 ustave, da ima kralj pravico na svojo roko sklepati pogodbe z drugimi državami. Bolgarsko časopisje nastop: zelo ostro proti kralju Ferdinandu in ga poživlja, da odstopi in reši tako državo glavnega krivca. Ob albanski meji so se začeli novi boji. Dosedaj so bili vsi vpadi Albancev na srbsko ozemlje brez vspeha. Na predlog trozveze dobi novi albanski vladar, princ Wied kraljevski naslov. Da bi zboljšala svoje vojaštvo je poklicala Turčija nemško vojaško misijo, ki naj prenova vso armado. Proti temu koraku pa so vehementno nastopile vlade trojnega sporazuma) k se boje, da bi potem preveč narastel nem?. M vpliv. Rusija grozi z vojaško demonstracij* > i skuša pridobiti Francijo za finančni bo;' .t Turčije. Razne vesti. Goriški deželni zbor bo zklican najbrže hitro po novem letu. Deželni zbori bodo imeli čas za zborovanje cel mesec januarij. Za dijaško kuhinjo v Gorici so nabrali starešine in gostje ob izvolitvi novega župana g. Ivana Stepančiča v RenČah dne 13. dec. K 10'—. Hvala! Umrl je v Gorici g. H. Jakončič, c. kr. rač. asistent pri c. kr. gozdoem ravnateljstvu. Mezdno gibanje tiskarjev. — Kakor znano, se vrši boj med tiskarji in lastniki tis-karen radi nove pogodbe, ki ima stopiti v veljavo z letom 191.0 Kaj zahtevajo stavci? V Gorici je bil doslej minimum plače za tiskarja določen na 29 K (v Trstu 31), ali počasi se jim je višalo od strani tiskaren, tako da najslabše plačah stavec v Gorici je dobil na teden 34 K. Odslej hočejo imeti poviška 3 K na teden in četrt ure manj dela. Doslej so delali 8 ur in tričetrt Po leti je imel prosto vsak stavec 3 dni, Strojni stavec je dobil na teden za dnevno osemurno delo 43 K, odslej hoče 46 K. Dalje zahtevajo pomnožitev strojnikov. Posebno sporna točka pa je nastavljanje črkostavcev. Ti hočejo imeti posredovalnico še dalje v svojih rokah, da bodo le i oni nastavljali osobje. Lastniki tiskaren pravi- j jo, da če obveljajo zahteve črkostavcev, potem I bodo ti gospodarji v tiskarnah In ne več last- j niki. Stavci dobivajo sedaj minimum mezde, j v Gorici 29 K. na teden. Pravijo, da imajo | fonda par miljcnov. Stavcev je okoli 16—17000. • — Obeta se podraženje tiskarskih izdelkov. \ Župančičev večer v Gorici se je obne- i sel, da se ni mogel bolje. Takega obiska in j takega navala ljudi še ni bilo kmalu, ko v ne- j detjo 14. decembra na Župančičev večer. Po- j sebno lepo se je pa izkazala naša mladina, { ki je poklonila pesniku lep Javorjev venec in lepo darilo. Dijaki pevci so pa počastili pes- ; nika z mogočno Smetanovo kantato, splošna j sodba je bila, da je mladina storila v polni j meri svojo dolžnost. Oton Župančič je bral ! svoje pesmi in opravičil vse nade, ki jih sta- | vi vanj narod. Videli smo, kako gre od „Ča- j še opojnosti" zmagonosrta sila izpopolnjevanja preko zbirke »Čez^ plan" naprej do moških „Samogovorov". Pesmi pa, ki jih je prebral Župančič, kažejo, da gre pot še silno naprej in da obogati našo literaturo Župančič še z mnogimi biseri. — Med recitiranjem sta igrala g. Josip Michl in Ciril Eržen Rubinsteinovo sonato in se s svojim sviranjem lepo vpletla v Župančičev večer. Večer je zaključila čajanka, ki so jo priredile naše goriške dame, gospe dr. Pucova. dr. Čadežova, prof. Žilihova, dr. Žerjavova in gdč. Kačičeva. Buffet je aranžiral hotelir „Sudbahna" g. J. Szalav ukusno, tvrdka Meinl je pa darovala čaj. Žal. da so bili prostori premajhni, a kljub temu je minil večer tako, da je bil vsakdo hvaležen „Na-rodni Prosveti" za to prireditev. Večer narodnih pesmi. — V sredo 17. decembra je priredilo Pevsko in glasbeno društvo v Gorici (podružnica Glasbene Matice v Ljubljani) koncert, ki je bil posvečen izključno lepim, vedno svežim narodnim pesmim. Pod spretnim vodstvom g. Josipa Michla .je zapel zbor narodne pesmi temperantno in z razumevanjem. Naj je bila pesem nežna in najlah-nejša prošnja, naj je bila razkošno poskočna, aH pa mogočna pesem s Kosovega, Michlova taktirka je vedno vodila zbor sigurno in ognjevito. Posebno pa se' je odlikoval s^veži ženski zbor, ki razpolaga s krasnimi glasovi. Pa tudi moški zbor je zadostil svoji nalogi. — Koncert je bil dobro obiskan in občinstvo je bilo vseskozi zadovoljno. Želimo še več sličnih večerov. »Martin Smola". — Naši marljivi goriški diletantje so vprizorili v nedeljo, 21. decembra v Trgovskem domu veseloigro in s svojim igranjem pokazali, da so vredni vse podpore. Žalostno pa je, da se ravno inteli-getfca, ki vendar pozna težkoče, ki jih morajo premagati diletantje, odteguje in da ne obišče nobene predstave.' In vendar trde naši razumniki, ki niti ne poznajo igranja naših diletantov, da se ne izplača pogledati. Pa si naj bi pogledali g. Sauniga, kako je igral Martina Smolo, in ne bi več vzklikali:'ah, kaj diletantje! In kadar je nastopila vsa štiriperesna deteljica, g. Podgornik, Škrabar, Sedej, Saunig, potem bi pač spoznali, da gradi dramatični odsek „So-kola" soliden temelj za stalno slovensko gledališče v Gorici. Enako pa pohvalimo tudi gdč. Škrabarjevo, Miljavo in Barilijevo, bile so vse na svojem mestu. Kaj se da napraviti iz male vloge je pokazal g. M. — Občinstvo je bilo z igro zadovoljno in je dobrohotno zamižalo, če se je moral šepetalec premočno oglasiti. Predavanje prof. Šilovlča v Gorici. Vsi vemo, kake hude posledice ima pijanstvo in vendar smo obstrmeli, ko smo poslušali izredno zanimivo predavanje prof. Šiloviča, 'na tako silen način nam je pokazal vso grozoto pijanstva. Že stare pripovedke označujejo pijanstvo kot največjo nesrečo. In to po pravici ker večina zločinov se zgodi v pijanosti, in vfcv-Tia zločinov rodi norost. V krčmi !,n na nedeljo se zgodi največ zločinov. Ravnatelji in duhovniki po kaznilnicah vam potrde, da je vsled pijanstva največ zločincev. Še hujše so pa posledice pijanstva na potomstvo. Vse pijančevo potomstvo pogine v ječah in norišnicah. Kot mal narod je naša dolžnost, da se varujemo tega največjega zla. Predavanje je bilo tako zanimivo, da je bilo vsakomur žal, da ni trajalo dalje. Silvestrov večer priredita podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Vspored jako ; raznovrsten, Večer se vrši v Trgovskem do- ' mu, Pricetek ob 8, uri, Pričakujemo vsestran- ske udeležbt! Čisti dobiček je namenjen za | razširjenje Narodne šole na BlanČah. Izredni občni zbor »Sokola" v Gorici I se je vršil v torek 23. decembra »pri Jelenu«. | Na dnevnem redu je bila edina točka, nam- i reč sprememba pravil in se je soglasno skle- , nilo zvišati število odbornikov od 9 na 13. Inženerskl izpit sta položila na dunajski tehniki in sicer iz gradbenega inžener- ', stva g. Ladislav Bevc, starešina in večletni j predsednik »Akad. društva slov. tehnikov na | Dunaju« in iz strojnega inženerstva starešina j g. Stane Premelč. J Klub slovenskih tehnikov v Pragi, usta- j novljen leta 1905, se obrača na slovensko i javnost s prošnjo, da uvažuje potreb©' inže- | nirskega naraščaja ter podpre stremljenje | kluba. Podpore je pošiljati na: Klub sloven- i skih tehnikov v Pragi II., Češka tehnika. j Ostro streljanje goriške garnlzije na hribu Sabotinu se je vršilo v času od 15. do ; 20. t. m. Razpravo glede odškodnine določi ! politična oblast. Ostro streljanje bo udi v I dneh od 7. do 10. jan, 1914. Brzovlak je povozil dne 23. t. m. 61-letnega Andreja Juga iz Solkana. Zgodilo se i je to v bližini Solkana zvečer. Ustrelil se Je v Gorici topničar Ivan Za-goričnik, doma blizu Celja. Ponesrečil se je na Rojicah vojaški zra-koplovec Fdvard Binder. Padel je z aeropla-nom in si razbil Črepinjo. O železnici iz Gorice v Červinjan zopet poročajo, da je zagotovljena; država prevzame baje jamstvo za 8 miljonov kron, drugi interesentje pa za 1 miljon. ; Darila C. M. družbi. Moški podružnici C. M. družbe v Gorici je izročil odvetnik g. dr. Ivan GabršČek 30 K iz neke kazenske porav- ; nave. Hvala! : Z državnega kolodvora v Gorici, Neki nemški človek z državnega kolodvora v Gorici je bil zasačen pri Ljubnu na Štajerskem v cesarskem revirju kot „RaubschiUz". Mož je prišel prod sodnijo in v vcčtcdenski zapor. Kaj se je na to zgodilo? Poročajo nam, da so v Trstu in v Gorici poskrbeli /.a nemškega človeka dopust jeden mesec in ko se vrne z »dopusta«, nastopi zopet službo! Kaj je vse mogoče z nemškim človekom v Primorju. O stvari bomo še govorili. Nemci so za Božič pridno segali po pri morskih deželah; zlasti se je odlikovala graška »Tagespošta«, ki napoveduje hud neizprosen boj Slovencem in tudi proti Italijanom v varstvo nemških predpravic. Z vso silo se hočejo vreči na naše dežele in nas popolnoma podjarmiH, da bi zavladal ob Ad-riji nemški element in bi biii mi le ponižni hlapčki nemškega elementa, ter bi se polagoma ponemčili. In vse nemštvo jim mora pomagati. Primorski Slovani, na krov, skupno v boj proti najnevarnejšemu sovražniku. Zopet regnicolo izgnan iz Avstrije! Tako vsklika »Piccolo«, ker je politična oblast izgnala nekega G. Maiellija, laškega podanika, iz Avstrije. Mož ju delal v Tržiču in je bil obtožen žaljenja Veličanstva, Sicer je bil pred sodnijo oproščen, ali politična oblast se ni zmenila za to, marveč ga je Ugnala. Odtod veliko ogorčenje pri vsemogočnemu laškemu časopisju. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je založila 10.000 komadov narodnih kolkov po 1 krono. Želeti je, da podružnice in premožnejši rodoljubi naroče nekaj komadov tega kolka. To bi bil nekak kronski dar za novo leto. Naročila sprejema druž-bina pisarna v Ljubljani. (Narodni dom.) Razglednice družbe sv. Cirila in Metoda za Božič, oziroma novo leto ne Uidejo radi tiskarskega gibanja. Rodoljubni krogi naj se zadovolje z razglednicami, s katerimi družba razpolaga in naj uporabijo to priliko, da se izprazni stara zaloga. siPolitična Šola« v Dutovtjah na Krasu. Agilno Slovensko politično društvo v Gorici je priredilo tri dni trajajočo politično šolo v Dutovljah na Krasu. Program je bil tale: V soboto 27. t. m. poročila: Ustava (dr. Voš-njak). Občina in občinska uprava (tajnik Pe-rozzi), Ljudske knjižnice (nadučitelj RakuŠček). V nedeljo Volilne pravice (dr. Puc), Društveno in zborno pravo (dr. Puc), Časnikarski tečaj (urednik Kavčič), zadružništvo (nadzornik Štibler), Socializem (KnafliČ). V ponedeljek 29. t. m.: Društva (dr. MarušiČ). Sokolstvo (dr. Irgolič). Kraške gospodarske razmere (nadučitelj Štrekelj). Govorniški kurs (dr. Marušič). Politična šola je uspela jako dobro. Dalmatinski deželni zbor bo sklican proti sredi januarja. Tudi drugi deželni zbori pridejo v tem Času na vrsto. Autor spisa Po macedonskem bojišču, /\fylan plut, se je udeležil prve balkanske vojne kot dopisnik nekaterih listov in je prehodil s prvo srbsko armado vso dolgo pot od Vranje preljo KUmanova, Skoplja, Yelesa in Prilepa do Bitolja; Svoje vtise in opazovanja je potem zbral v posebni knjižici, ki je izšla te dnL Cena broširanemu izvodu je 1 K 20 v oz. celo zastonj in poštnine prosto za naročnike „SIovenskega ilustrovanega Tednika", za nenaročnike in po knjigarnah 2 K. Knjige Matije Hrvatske so došle v Gorico. Dobi se jih v Stračicah št. 36. vsak dan od 3 ure popoldne dalje. BpŽičnica narodne šole v Kmiimf, ki se je vršila v nedeljo 21. t. m., je vspela jako lepo in je bil obisk velik. Na vsporedu je bilo petje in deklamacije, kjr je vse navzočemu občinstvu ugajalo. Sledila je razsvetljava božičnega drevesca in razdelitev daril. Sporninjajmo se pogostoma družbe sv. C. in M., ki jako uzorno skrbi za našo deco ob meji! — Dostavljamo, da je bila precejšnja tudi udeležba iz Gorice. Ustnica uredništva; Dopise, ki so nam došli v zadnjem času, porabimo, kakor hitro bodo zopet redne razmere v tiskarni. Knjige »Socialne Matice" so izšle. Proti letnini 5 K, dijaki in učitelji le 3 K, dobe člani „Socialne Matice" letos te knjige: 1.) Dr. Žmavc: Ozdravljenje socialnega življenja z vporabo prirodoslovja. 2.) Dr. K. Slane: Zadruga. 3.) Dr. Kisovec: Delavsko zavarovanje. 4.) Dr. EJoris Zamik: O bistvu Življenja. 5.) Prof. Seidl: Geološki izprehodi po goriški okolici. 6. Dr. Ozvald: Srednješolska vzgoja. Knjige so torej socialno-politične in naravoslovske vsebine. Že naslovi knjig in imena pisateljev priporočajo letošnje publikacije »Socialne Matice" najbolje. Knjige se naročajo pri goriški tiskarni, A. GabršČek v Gorici. Slovenski i n t e I i g e n t i, pristopa^ Matici!" Kardinal Ram poj v kardinaiskem kolegi; papeža Leona XIII. bi lltVo^il oW!^Ritij3aWž! a je intervencija Avstriji izvolitev, Zapustil je velik^NfeBtffiaZLjg