Slev. a Naročnina sa državo SHS: ■■ mesec ...... Din 20 sa pol leta sa celo leto 120 249 sa inozemstvo: vesctno....... Din ■* Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din M T Inozemstvu.... . 89 ! LIHMJam T SOM, M 28. leMrfO 1925. Posamezna Številka stane 1"50 Din LKlO UD. S tedensko prilogo „ Ilustrirani Slovenec Cene InseraJom: Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*30 ia Din 2-—, večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2'39, veliki po Din 3 — ln 4—, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—. Pri vsSjem nsroOlu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri /jutra}. PoSiaiM Mm y Golovini. Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne spre-jemajo. Uredništva telefon 30, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopiiarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Proga in Dunaj 24,797. teorija o pravnosti. Med največje pridobitve moderne politične kultura smemo šteti enakopravnost vseh ljudi pred zakonom. Predpravi-ce posameznikov, stanov in raznih kast t modernem političnem življenju ne pomenijo nič več. Moderna država pozna samo enakopravne državljane in samo vrhovnemu državnemu predstavniku priznava zakon v gotovih ozirih neko izjemno stališče, državljani pa so si pred zakonom enaki. Enakopravnost državljanov jo izražena tudi v principu, da imajo vsi državljani napram državi enake dolžnosti. Državo mora braniti vsak, kdor je za obrambo sposoben. K skupnim stroškom za državno upravo mora prispevati vsak po svojih gospodarskih zmožnostih. Enakim dolžnostim pa odgovarjajo tudi enake pravice. Vsak državljan ima pravico zahtevati od državne organizacije, da skrbi za varnost njegovega življenja in imetja. Vsak državljan ima pravico zahtevati od skupnosti državno pomoč, če sc nahaja v potrebi. Vsak državljan ima pravico pri vodstvu državnih poslov soodločati s svojim volivriim glasom. Politično mišljenje je svobodno in vsak državljan ima kot enakopraven član v državi organizirane družbe pravico javno jltriti svoje nazore o političnih, gospodarskih in o socialnih vprašanjih in si pridobivati somišljenike z besedo ali pa s ti-ekom. Političnega udejstvovanja enakopravnemu državljanu ne more nihče prepovedati, ker v demokratični državi, ki pozna samo enakopravne državljane, vedno odločujejo one gospodarske, politične in socialnc smeri in sile, za katere se izjavi večina, vsakokratno večino pa si ustvarjajo enakopravni državljani po svoji volji. To so tako enostavni in samoposebi razumljivi pojmi o enakopravnosti državljanov, da bi bilo že celo pri nas Slovencih, ki si gotovo ne domišljamo, da korakamo na čelu moderne politične kulture, smešno in otročje razlagati tako pripro-$te stvari, čc se ne bi bila pojavila med nami neke posebne vrste »napredna^ struja, ki take vsakdanjosti naravnost taji ali pa jih izvrača v njihovo nasprotje. Nova teorija o enakopravnosti državljanov, ki jo zastopa pri nas i Jutro« s svojimi priveski, državljansko enakopravnost popolnoma zanika. Nova teorija hoče pri nas ustvariti dve vrsti državljanov, polnopravne »državotvorce« in brezpravno ©pozicionalno »protidržavno« rajo. Polnopravni in enakopravni državljani naj bi bili le oni, ki so pristaši slučajno vladajoče stranke. Ti in samo ti naj bi imeli vse državljanske pravice, drugi pa samo dolžnosti brez pravice. Kdor ni »državotvoren«, je »vogelfrei« in nima pravice do zakonske zaščite svojega življenja in svojega imetja, on ne sme biti v državni službi, on ne sme biti deležen dobrin, ki jih ustvarja državna skupnost za vse, ampak Ima samo dolžnost braniti domovino, o kateri pravijo »državotvorci«, da ni njegova domovina, in pa plačevati davke za državo, od katere ga »državotvorci« odganjajo, češ da ni njegova država. Če bi obveljala cJutrova« teorija, bi padli daleč nazaj v stari vek, v dobo, ko je imel pravico in možnost ustvarjati državno voljo samo privilegirani patricij, tlačeni plebejec pa je moral lepo molčati in delati. Oblastniki starega veka pa so bili saj toliko pravični in uvidevni, da so helote zato, ker niso imeli nobenih državljanskih pravic, oprostili tudi vseh državljanskih dolžnosti, zlasti vojaške službe in plačevanja davkov, današnji »državotvorci« pa tudi »protidržavne« elemente prav radi vtikajo v vojaške suknje in tudi denarja »protidržavnih« državljanov se prav nič ne branijo. »Jutrova« nova teorija o »enakopravnosti« državljanov je silen udarec za vsako politično svobodo. Po tej teoriji ne sme nihče več misliti s svojo glavo, ampak mora gledati svet in motriti in presojati dogodke samo skozi očala vrhovnega strankarskega načelstva. Nihče nima več pravice roditi svojih misli in še manj za svoje misli pridobivati pristašev. Nihče nima pravice ustvarjati novih večin, ampak ostati mora vse tako, kakor je, ma-gari na večne čase. Vsak političen, gospodarski in socialni napredek jc po »Jutro-vi« teoriji o enakopravnosti izključen. Zakaj sc ljudje, ki oznanjajo take vrste naprednost«, še imenujejo naprednjaki, naj pa razume kdor more. Normalni možgani v to skrivnost ne morejo prodreti. Za pristaše političnih strank, ki jih samozvani »državotvorci« ne prištevajo k »državotvornim«, se po »Jutrovi« teoriji o enakopravnosti državljanov sploh ne izplača več pošiljati otroke v šole v nadi, da bodo enkrat lahko s svojim znanjem služili državi in uživali od svoje službe tudi gotove gmotne koristi. Ravno tako se jim lic izplača učiti se obrti, ker je kot prononsirani protidržavni elementi ne bodo smeli izvrševati. Tudi misel na trgovino naj opuste, ker jim preti sicer brezpogojen gospodarski bojkot. Enakopravno živeti sme v jutrovsko urejeni državni za-jednici samo patentiran »državotvorec«, še tako lojalna opozicija pa nima pravice do kruha. Jutrovska država varuje in redi samo -••državotvorce«, državo zopet pa morajo rediti in vzdrževati v prvi vrsti »protidržavni elementi«. Starogrška oligarhija in tiranija in srednjeveški fevdalizem pomenja naravnost raj svobode v primeri z »enakopravnostjo« azijatskega jutrovstva. Te vrste »svobodo*-, »napredek^ in »enakopravnost«, kakor jo oznanja »Jutro«, pa slovensko ljudstvo vedno odločnejše odklanja. Kar hoče »Jutro«, ni politična svoboda, ampak zagrizena tiranija, to ni-napredek, ampak je skrajno nazad-njaštvO, in to ni enakopravnost vseh državljanov, ampak jc najmračnejše staro-veško kastovstvo. To ve in vidi danes ves slovenskiT. politični svet in zato se zlasti o.ia naša javnost, ki še ni izgubila vsakega smisla za pravi napredek, svobodo in enakopravnost, ogorčeno obrača od »Jutra« in njegovih temnih političnih metod in začenja hoditi svoja politična pota. !s,ipiti opozicije. PARLAMENT NE B« SPOSOBEN ZA DELO. — OPOZICIJA BO PORABILA VSA SREDSTVA ZA UVELJAVLJENJE LJUDSKE VOLJE. - ZA RAZČIŠČEN JE JE TREBA NOVIH. A SVOBODNIH VOLITEV. Washingtonu skoro pol milijona kron mesečno, v Parizu okrog 400.000 kron, v Ber-nu, Rimu in Berlinu četrt miljona kron, v Tiranu približno 200.000 kron. Tako raz-sipavanje državnega denarja v teh težkih časih je največje obsodbe vredno in dolžnost opozicije je vlado zato poklicati na odgovor. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Tukajšnja javnost se Se vedno največ bori z važnimi sklepi bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Ustvaritev sporazuma v vseh važnih vprašanjih državnega in ljudskega življenja in ustvaritev enotnega in skupnega bloka narodnega sporazuma predstavlja dejanje, ki gre preko mej trenutnega političnega položaja. Prve posledice teh sklepov so, da je ustvarjen jasen položaj, ki bo najbrž nekaj časa trajal. Na eni strani je takozvani nacionalni blok, na drugi blok narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Položaj vlade jo po tem sporazumu zelo težaven. Pred seboj ima močno opozicijo, ki ima še večjo moralno in politično avtoriteto, za katero stoji ogromna večina ljudstva. Nacionalna in moralna vrednost ustvarjenega sporazuma je tolika, da bo imelo to odločilni vpliv na odločitev političnih činiteljev. Težavno si je zamisliti, da bi mogla v takem položaju današnja vlada še dalje ostati na krmilu in da bi to sploh dopustil drugi ustavni činitelj. Na ta način so volitve prinesle popolnoma drug rezultat kakor so ga pričakovali tisti, ki so mislili, da se bo 8. februarja položaj razjasnil v njihov prilog. Volitve so dale sicer režimu formalne pogoje, da lahko vlada v parlamentu, toda šele sedaj se vidi, kako velika napaka je bila, da se je sploh šlo na volitve, in da se ni pred štirimi meseci pustil Ljuba Davidovič nadaljevati uspešno politiko sporazuma. Četudi bi se danes hotel? vrniti na to črto, so bile vendar vse težave nepotrebne. Edini stvarni izhod iz krize so nove in take volitve, ki bi dale točen izraz ljudske volje. Združena opozicija je dolžna zastaviti vse svoje velike moči v to, da izzove nove volitve, ki bi dale tak parlament, ki bi bil stvaren izraz ljudskih želj. Ker je dokazano, da so bile volitve potvorba ljudske volje, se opoziciji ne bo moglo očitati, če bo uporabila vsa sredstva, da se bo spoštovala ljudska suvereniteta, ki je bila po-gažena 8. februarja. DOSEDANJE VLADNE NE0FICIELNE KOMBINACIJE PADLE V VODO. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Današnja "Politika":; piše sledeče o bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracije: Ustvaritev bloka narodnega sporazuma je brez dvoma dogodek največje važnosti. Za nadalnji razvoj političnih dogodkov po volitvah je bilo treba vedeti, kakšno stališče bo zavzela vlada in kakšno opozicija. Ustvarjene so najrazličnejše kombinacije, katere so često tendenciozno dali v javnost, vendar so bile vse te kombinacije zasnovane rta neuradnih izjavah. Radi tega so vse tudi kmalu prenehale. Osnovanje bloka je uničilo skoro vse kombinacije, ker je blok narodnega sporazuma popolnoma odkrito pokazal svoje razumevanje položaja in od krito naglasil, da se ne sme pričakovati nobenih kombinacij med radikali in strankami, ki se nahajajo v bloku narodnega sporazuma in ljudske demokracije. Z ozirom na to je ostalo edino še to, da se vidi, po kakem potu bodo sedaj šli radikali in na kakšen način bodo poskusili svoj položaj okrepiti v parlamentu. Za vladno večino so odločitve bloka prišle gotovo zelo nenadoma. Mti Vitf lISCHtiC. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Dobro informirane ; >,N o v o s t k poročajo danes na drugem mestu o težavnem položaju Pribi-čevičevceV in pravijo: Na dnevnem redu je preosnova vlade, o kateri se že razpravlja v vrstah nacionalnega bloka. Kakor vse izgleda, se bo izvršila šele potom, ko bo verifikacijski odbor izvršil svoje delo. Borba starih ministrov iu mnogoštevilnih novih ministrskih kandidatov se je že pričela. N. Pašič sprejema in zaslišuje vse kandidate in tiste, ki se sami priporočajo, pa ne dajo od sebe nobenega znamenja. Pri radikalih obstoja tendenca, da so ob priliki rekonstrukcije vlade samostojni demokrati potisnejo iz vseli resorov, ki se dajo finančno izkoriščati. Radikali konstatirajo, da so samostojni demokrati porabili velike vsoto na račun države za volivno kampanjo in finansiranje svojih listov v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani, ki so popolnoma pasivni. V teh operuacijah so je s svojim de-loavnjem posebno odlikoval dr. Gregor Žerjav, minister za šume in rude. Zato so radikali sklenili, da se v bodoče izključijo iz vlade samostojni demokrati, ker je znano- da radikali lieradi delajo s komurkoli. Splošno so odnošaji med člani samozvanega nacionalnega bloka napeti in med njimi vlada nezaupanje. Vendar ti zavezniki drug drugega trpe, ekr se morajo. OGROMNE PLAČE POSLANIKOM. Belgrad, 27. febr. (Izv.) Vlada je sklenila, da se našim poslanikom v tujini povečajo plače in sicer jih bodo prejemali v dolarjih. Vlada uradnikom še vedno ni plačala, kar jim je dolžna, povečala pa je plače teh poslanikov na ogromne svote. Tako bodo odslej prejemali: uoslanik v 0 Belgrad, 27. febr. (Izv.) Danes sla se vrnila iz južne Srbije člana demokratskega kluba Kosta Timotijevič in Ljuba Mihajlo-vic, ki sta se na licu mesta prepričala o velikem terorju, ki ga izvršujejo oblasti še sedaj po volitvah. Timotijevič je danes po vrnitvi podal obširno izjavo o načinu terorja in nasilja, kateremu je tamošnje prebival-stvo izpostavljeno. Nasilje je tako veliko, da izjavlja Timotijevič, da ne verjame, da bi moglo ljudstvo dolgo vzdržati, ker ga upropaščajo tudi gospodarsko. Sedaj se pojavlja težnja, da se izselijo oziroma številni gredo med hajduke. Razsodba proti intermranju dr. Nlačka in tovarišev pravomočna « Zagreb, 27. febr. (Izv.) Včeraj bi imela pasti odločitev kasacijskega sodišča glede pritožbe velikega župana dr. ZuccOna proti razsodbi sodnega in banskega stola o internaciji dr. Mačka in tovarišev. Veliki župan dr. Zuccon je pa tik pred sejo kasacijskega sodišča umaknil svojo pritožbo. Tako je postala pravoinoena razsodba, da se morajo dr. Maček in tovariši izpustiti iz internacije in da se proti onim, ki jih drže v internaciji uvede kazensko postopanje. IZJAVA 0 SKLEPU! OPOZICIONALNI H VODITELJEV. Zagreb, 27. febr. (Izv.) Nocoj se je Vaš dopisnik razgovarjal s Pavlom Radičem in se informiral o delovnem programu bloka narodnega sporazuma. Pavle Radič je bil zelo rezerviran. Izjavil je, da bo blok odslej vodil enotno politiko, da je vprašanje enega parlamentarnega kluba samo tehnično vprašanje in da je izdelan skupen načrt delovnega programa, ki bo predstavljal politiko bloka. Nocoj se vrši v prostorih HZ sestanek, na katerem bo dr. Polič poročal o sejah bloka narodnega sporazuma v Belgradu. PREISKAVA PROTI RADIČU. Zagreb, 27. febr. (Izv.) Danes je bil Stjepan Radič zaslišan v tiskovnih zadevah. Nato se je nekaj časa razgovarjal z dr. Trumbičem, popoldne so ga pa obiskale žena in hčerki. Doslej so se poleg Trum-biča javili kot Radičevi zagovorniki dr. Ni-tič, dr. Papratovič in dr. Piskorič. Preiskovalni sodnik je razposlal vabila vsem pričam, ki jih rabi. Dne 4. in 5. marca bodo zaslišane priče iz Zagreba in okolice, naslednje dni pa priče z dežele. Zdi se, da bo zaslišavanje prič trajalo cel marec. M M r^sIJO« NOTRA N JEPOLITIČNI POLO r A J. Rim, 27. febr. Poučeni krogi zatrjujejo, da so padle na včerajšnjem pogovoru med ministrskim predsednikom Mussoli-nijem in notranjim ministrom Federzoni-jem razne važne odločbe gicdc sklicanja parlamenta. Sena1, se r,kliče dne 16. marca, da reši proračun in vojni zakon. Kakor zatrjujejo poučeni krogi, bo senat tudi vojni zakon gladko rešil, kakor je sprejel doslej še vse zakone fašistovske vlade. Poslanska zbornica se skliče 23. marca ter bo zborovala do 9. aprila. Delovni program bo obsegal proračun in par manj-pomembnih zakonskih načrtov. Zakonskih načrtov o tisku in tajnih društev pa vlada baje v tem kratkem zasedanju ne predloži. S tem hoče podpreti prizadevanja. da sc aventinska opozicija vrne v parlament. Opozicijske skupine na Avcntinu doslej še niso sprejele konkretnih sklepov glede svojega ravnanja ob morebitnih volitvah. Močno stanje je za to, da se opozicija volitev vzdrži, od druge strani pa se uveljavlja prizadevanje, da se osnuje skupen volivni blok aventinske in parlamentarne opozicije. Za tem načrtom stoji baje sam Giolitti. PALERNSKI FAŠISTI PROTI VLAD-NEMU NASILJU. Rim, 27. lebr. »Tribuni* brzojavljajo iz Palcrna, da je odstopil celokupni odbor tamkajšnje pokrajinske fašistovske federacije, ker je vlada prepovedala odkritje spomepika padlim bojevnikom, pri kateri priliki je imel nastopiti kot govornik posl. Orlando. BOLEZEN KARDINALA GASPARIJA. Rim, 27. febr. (Izv.) Državni tajnik kardinal Gaspari je obolel na influenci. Njegova bolezen pa ni nevarna. CANKOV POJDE V PRAGO. Sofija, 27. febr. (Izv.) Kakor se v vladnih krogib govori, odide ministrski predsednik Cankov še pred sestankom male antante v Prago. Mislijo, da je ta njegov obisk pri češkoslovaških politikih v zvezi z bližnjo konferenco male antante, na kateri bodo razpravljali tudi o vprašanju povečanja stalne bolgarske vojske, čemur so bili nasprotni belgrajski krogi. FRANCOSKO-NEMŠKI ODNOŠAJI. Pariz, 27. febr. (Izv.) Ministrski svet je pooblastil trgovinskega ministra, da prekinjena pogajanja v svrho zaključitve trgovinske pogodbe med Francijo in Nemčijo zopet nadaljuje, in sicer na podlagi kompromisnega predloga, ki sta ga bila izdelala predsednika obeh delegacij. SPOR MED NEMČIJO IN ROMUNIJO. Bukarešt, 27. febr. (Izv.) ?Romania« poroča, da so dobili poveljniki nemških ladij, ki se nahajajo na romunskih pristaniščih ob Donavi, povelje, naj odplujejo takoj v bolgarska pristanišča. Na ta način se hočejo Nemci izogniti morebitni zaplembi nemških ladi j. ZDRAVSTVENO STANJE PREDSEDNIKA EBERTA. Berlin. 27. febr. (Izv.) Zdravstveno sfanie predsednika Eborta je ugodno. Opas-nosti za življenje ni več. MADŽARSKI BUDŽET. Budimpešta. 27. febr. (Izv.) Parlament je danes končal razpravo o državnem bud-žetu za leto 1924-25. ZAHTEVE POLJSKEGA VOJNEGA MINISTRA. Varšava, 27. febr. (Izv.) V proračunskem odseku sejma je vojni minister predlagal, da se proračun za armado za 1. 1925 zviša od 655 miljonov na 765 mPjonov z^o-tov. V debati je minister izjavil, da bo izvajal posledice, ako bi se zvišanje odklonilo. KURDSKA VSTAJA UDUŠENA. Carigrad, 27. febr. (Izv.) Uporni Kurdi bo zavzeli mesto Malotia. Zavzetje mesta Diabekirja turška vlada drmentira. Angora, 27. febr. (Izv.) Kurdske vstaš-ke čete, ki so bile zavzele mesto Karbnt, so bile poražene in vržene iz mesta. Vodja uslanka šajk Ahmed je vjet. Vladne čete energično zasledujejo vstak, ki se umikaj«,) v velikem neredu v gore. Prebivalstvo se zasledovanja udeležuje. KOMUNISTI NA ČEŠKEM. Praga, 27. febr. (Izv,) Policija je zaprla 7 komunistov. Pri enem so našli dokaze, da je izdajal vojaške tajnosti neki tuji oblasti. ŽELEZNIČARSKI KONGRES. Bern, 27. febr. (Izv.) Koncem maja se bo vršil v Bellinzoni mednaroden železnica rs k i kongres, ki se bo pečal z nekaterimi strokovnimi vprašanji. ANGLEŠKO BOGASTVO. London, 27. febr. (Izv.) Finančni minister Churchill je danes v zbornici naštel, koliko dolgujejo Angliji posamezne evropske države. Med drugim dolguje Jugoslavija Angliji 29, Rusija pa 750 milijonov funtov šterlingov. RAZOROŽITEV. London, 27. febr. (Izv.) V četrtek se bo vršila v angleškem vnaniem uradu konferenca, na kateri bo poročal Chamberlain o razorožitvi. LETALSTVO V ANGLIJI. London, 27. lebr. (Izv.) Minister za zrakoplovstvo je v parlamentu izjavil, da bo po vladnem načrtu Anglija tekom par let tako izgradila svoje letalstvo, da bo vsak napad na Anglijo zelo riskanten. Anglija ima sedaj 18 letalskih eskadril, do konca leta pa jih bo imela 26. Starejša letala bodo opremili do srede marca z modernimi stroji. Proračun za letalstvo je zbornica sprejela z 270 proti 100 glasovom. POTRES NA SLOVAŠKEM. Užhorod, 27. febr. (Izv.) Danes ponoči eb t. uri so čutili v okolici Užhoroda močan potresni sunek. Ivan Jelačin ml.: 1,„ iPj Na gonjo, ki jo je uprizorilo »mladinsko« časopisje proti moji osebi, ne morem molčati. Moj odgovor pa ni namenjen »Jutru«, »Slovenskemu narodu« in »Taboru«, proti katerim listom sem že vložil tožbe radi žaljenja časti in ovadbo na državno pravdništvo radi pozivov na gospodarski bojkot mojih podjetij, temveč naj veljajo moje odkrite besede mojim stanovskim tovarišem — slovenskim trgovcem. Ko sem ob prevratu pred šestimi leti posegel intenzivno v organizatorno delo naših trgovskih in drugih gospodarskih institucij, tedaj me je k temu delu v javnosti napotila edina zavest, da je dolžnost vsakega slovenskega intc!'genta živahno sodelovati pri urejevanju mnogo-brojnih gospodarskih, socialnih in kulturnih nalog in pomagati pri zgradbi naše svebodne države. Sledil sem temu svojemu notranjemu kiicu, zavihal rokave in krepko prijel za delo pri vsakem gospodarskem vprašanju, ki se jo pojavno. Razmere pa so bi'e težavne. Ugled slovenskega trgovca je bil potlačen k tlom, legitimna naša trgovina je bila ponižana in postavljena na sramotni oder. Za^ireli so naše legitimne trgovce kot navijalce cen, verižnike itd. Povojna misc^ost širokih plasti prebivalstva se ni mogla prilagoditi Svojemu katelietu dr. Antonu Medvedu. (Fr. A. Urankar v imenu Medvedovih učencev-kat. akademikov v Ljubljani.) Zvonovi jokajo in ljudje jokajo... Pravijo, da je umrl dr. A. Medved, zato jokajo... Mi pa ne bomo jokali, /gospod doktor« (oprosti, da Te še sedaj kličemo tako, kakor smo Te klicali časih, saj veš!) ne bomo jokali, zakaj solze ob grobu niso solze globoke ljubezni, s takimi solzami bi si izjo-kali iz duše spomin nate; molili bomo v Gospodu: Gospod, trudni romarji smo in daleč, daleč je kapelica Tvojega srca, daleč je go-l a Tabor, kjer si doma Ti, Vsemogočni. Da nam nisi dal moža, ki je bil udaril na plun-ko našo, da je zazvenela s Tvojo melodijo, bi bili klonili v tesnobo in razdvojenost sveta. Hvala Ti! Ju daj nam še mnogo takih katehetov, da bomo verovali vate, trdno in živo! Grdo je življenje, ki mu stojimo že na pragu in je slutimo v vsej umazanosti; če nam ne boš dol luči in belih hrepenenj, ne bomo nikdar zagledali Tebe. Daj nam lakih katehetov kot je bil naš gospod doktor:! — Zarno je privil svetil j ko vere sredi temnili poti in cest, on nam je ubral srce, da smo peli k Tebi: 'Gospod, prekuj naš meč v ljubezni Svoji in plamenel bo kakor meč Kerubov! — on -no? 1'lineimr> 1» TAK! • ■■ r\.v.J lian jc l/OUIli) nuj niiv/Liliu r\ ioui. našo kri v ljubezni Svoji, kot jagnjeta jo borno rosili na areno! * — on nas je razgorel v moč besedi: »preskusi našo smrt v ljubezni svoji, da bomo večno Tvoji močni borci! Moči, moči, daj borcem svojih vojska, borbe se hoče nam borbe, z voji pekla!« Tako bomo molili ob grobu »našega gospoda doktorja.« Glejle, bratje; v borce nas je preustva-ril, v borce za božje kraljestvo in za narod nas... — Za božje kraljestvo! — Kaj je hotel »g. doktor«? Da živimo, kakor hoče Bog in si tako pridobimo državljansko pravico v Njegovem kraljestvu! — Za narod naš! — Kaj je bolel »g. doktor«? — Da ne ljubimo očine samo na jeziku in v besedi. Dr. A. Medved je živel vse življenje nam mladim, njegovo živlejnje je molilo tiho, a veliko molitev duhovnika: Iz vsega mojega trpljenja, iz žrtev, borb in hrepenia drhti le ena želja k Tebi, Bog: o daj mi duše! — Glej Tvoja milost, obilna in globoka ie segla kakor velika svetla roka že v brezdno mojih mladih sanj: sanje so bile moj prvi dar za duše. — Tvoje žejno Srce je še prosilo, v solze in trudni moj molk se je tiho sklonilo, našlo je dom in mater in bele pokojne noči, še to sem dal na altar za dušo. — Gospod le hoti! nosil bom križ, ki sen direktno na to, dc se potom denuncijanstva odje kruh dvema možema, ki sta oba očeta precej številne družine. To pa samo zato, ker se sedaj ob volitvah nista dala ujeti na Korelnova rebrca. Le denuncirajte in spravljajte ljudi v nesrečo, vse to se vam bo ob gotovem času vračalo, saj se kolo časa vrti. »Jutrov« do-plsun omenja strupene jezike. Pripominjamo samo to, če vam pove kdo resnico v obraz in vas zadene v živo, potem vam je hudo in se izgovarjate na strupene jezike. Poglejte kar lepo svoje napake in grehe in gotovo potem ne boste imeli časa za tako omazan posel, ki ste se ga sedaj lotili. Mesto tega raje občudujte sadove svoje orjunske vzgoje kot u. pr. slučaj M. Eenedičie (Pu-tovcov). Omenjena moža, proti katerima sedaj rujete, opravljata svojo službo v polni meri ln se jima le vsi ljudje čudijo, kako da moreta pri tako mnli plači sploh živeti s številno družino. — Za danes samo toliko, če pa nas bosto naprosili, pa drugič več! Mogoče o tem, kako je g. Mihelčič vodil volitve Dobrepolje. Sliši se vesela vest, da bo tukajšnja zadruga od zdaj naprej imela v svoji zalogi vedno vse potrebščine, ki jih rabi prebivalstvo, da ne bo treba hoditi v druge prodajalne ali celo v Vel. Lašče, kar se dosedaj godi v veliki meri. Druga vest je, da se spomladi začne graditi prepotrebni društveni dom. Raje je zadruga že odstopila svoj vrt v to svrho. Tako je prav, le na delo Dobrepoljci! V nedeljo ob štirih popoldne TELOVADNA AKADEMIJA Orla Krnkovo-Trnovo v Ljtul. domu! aiiRiiainaiiiiiBiiiiDiii Dnevne — Jano« Jelenoe t. Umrl je včeraj, 27. febr., v Ljubljani g. Janez J e 1 e n e c, župnik v p. Rojeu je bil dne 7. maja 1865 v Pre-zrenah pri Podnartu, v mašnika posvečen je bil 23. jul. 1892. Služboval je kot kaplan v Dragatušu, v Podzemlju, na Igu in v Sostrem, župnik pa je bil na Ledinah in v Godoviču nad Idrijo. Bil je tudi nekaj časa upravitelj župnije Vrh pri Sv. Treh kraljih, dokler ni 1. 1922 stopil v stalni pokoj in se naselil v domačem kraju. Pogreb v nedeljo, 1. marca ob 9. dopoldne s postaje Podnart na pokopališče na Dobravo. N. v m. p.! — Umeščen je bil na župnijo Babno polje g. Franc Kanduč, doslej župni upravitelj istotam. — V Cerkljah ob Krki je stalno nastavljena učiteljica Dragica Rostohar. Radi bo-lehnosti je prideljena okrajnemu šol. svetu v Krškem. Gotovim ljudem to ni bilo všeč ter so izposlovali njeno premestitev po § 71, v Št. Jurij pri Radečah. Prave hijene v človeški podobi! — Baron Vranyczany-Bobrinovič f, Na Reki je umrl v starosti 87 let znani hrvatski rodoljub Juraj baron Vranyczany-Dobrlnovič. — 251etni prijateljski jubilej. Znani priljubljeni dramatik Pecija Petrovič praznuje letos meseca aprila svoj 251etni pisateljski jubilej. Tem povodom vprizore jugoslovanska gledališča njegova najboljša dela, — Bosenski katoličani se pripravljajo na romanje v Rim. Bosanski katoličani prirede povodom svetega leta skupno romanje v Rim, Doslej je pri)avljenih 250 vdeležencev, — Pravilnik za profesorske izpite izdeluje posebna komisija v prosvetnem min str-stvu; pravilnik bo dovršen do 15. marca t. 1. — Draginjske doklade za upokojence, Glavna kontrola jc odobrila izplačilo dodatkov na draginjske doklade vpokojenccm v skupnem znesku 133,179.000 Din. — Dr. Opekove knjižice govorov so želeli mnogi imeti primerno vezane. Prodajalna KTD (Ničmanova) jim dozdaj ni mogla po-streči, zdaj jim pa lahko. Oskrbela je tem publikacijam, po katerih zlasti naše boljše občinstvo tako rado posega zelo elegantno izvirno vezavo. Naročniki, ki so se oglašali za vezane knjige, naj torej svoja naročila blagohotno ponovc in takoj se fim dopošljc ali cela serija (10 zvezkov) ali posamezni zvezki — kakor bodo zahtevali — v krasni izvirni vezavi. — Železniška proga Trebnje—St. Janž. Mnogo se je že govorilo na tej progi o vlaku, ki odhaja iz St. Janža ob 13.50 in ima zvezo proti Novemu mestu, mesto proti Ljubljani, in to morda na ljubo eni sami osebi, cela dolina pa trpi pri tem voznem redu, ker nima prave z.veze z Ljubljano. Zjutraj je treba že ob treh vstali, ako hočeš v Ljubljano; če greš zvečer, moraš tamkaj prenočevati, kar je združeno z nemalimi stroški. Po prejšnjem voznem redu smo imeli tudi opoldan zvezo proti Ljubljani in do večera si lahko opravil vse, kar je bilo prikladno za trgovce kakor tudi druge potnike. Prosimo, železniško ravnateljstvo, naj bi vlak, ki odhaja sedaj iz Št. Janža ob 13.50, Odhajal preje, da bi imel zvezo proti Ljubljani z vlakom, ki odhaja iz Trebnjega ob 12.57. Ce pa že ravno mora biti zveza proli Novemu mestu, dasi se velika večina potnikov vozi proti Ljubljani. naj bi odhajal vlak št. 1013 iz Ljubljane nekoliko pozneje in tako bi bilo na obe strani vslreženo. — Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast prinaša v številki dne 26. februarja t. 1. naredbo o novi numcraclji hiš v Simon Gregorčičevi ulici in na Masarykovi cc-sti v Ljubljani in razne uradne razglase. — Poprava paviljona usmiljenih sestra v Belgradu. Vlada je odobrila kredit 750.000 dinarjev za popravo paviljona usmiljenih sestra v Belgradu. — Cvetličarska šela v Belgradu. Ministrstvo za kmelijstvo in gozdarstvo jc sklenilo, da ustanovi v Belgradu cvetličarsko šolo po holandskem zgledu. — Priprave za zakon o ribolovu na morju. Vlada odpošlje v Dalmacijo posebno komisijo, da prouči pogoje ribolova in svoje izkušnje potem uveljavi pri sestavi zakena o ribolovu na Jadranskem morju. — Industrijska zelišča. Ministrstvo za kmet jstvo ln gozdarstvo odpošlje v inozemstvo več državnih gojencev, da se izpopol- 1 nijo v izbiranju industrijskih zelišč. — Sava narašča. Ravnateljstvo voda v Belgradu naznanja, da Sava v zadnjem času sta'no narašča. Tekom sedanjega tedna jc na-rastla za 2 metra in sloji 1.60 m nad norma-lom. — Preganjanje komunistov na Hrvatskem se nadaljuje. V Zagrebu so aretirali tri I nadaljne dijake, ker so na sumu, da so komunisti. Razen tega so zaprli v Zagrebu par krojaških pomočnikov. V Karlovcu so zaprli mestna odbornika Franja Korošca in Gjura Jovanoviča ter več drugih delavcev. — V zagrebškem zaporu sta začela stradalni štrajk zasebni uradnik S. Politzer in medi-clncc B. Širak, ki sta že mesec dni v zaporu, ne da bi ju bili zaslišali. — Težka nezgoda v Belgradu. Dne 25. t. m. so v Belgradu pred hotelom London trčili skupaj tramvajski voz, vojaški trlcikel in iz-vošček. Pri tem sta prišla pod tramvajski voz Slav. Dorst in Hinko Kom, tehnik. Oba sta novice. dobila smrtnonovarne poškodbe ter so ju prenesli v bolnišnico. — Društvo slušateljev juridifne fakultete v Ljubljani, se tem potom najiskreneje zahvaljuje vsein gg odvetnikom za prispevke, ki so jih poslali v korist društvene knjižnice. Istočasno prosi odbor tudi ostale gg. odvetnike, ki se dosedaj še niso odzvali, da ugodno rešijo 19. januarja jim poslane prošnje. — Odbor. — Kolarski tečaj v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava prirediti kolarski tečaj v Ljubljani. Ponovno vabi interesente, mojstre in pomočnike, da prijavijo svojo udeležbo najkasneje do 12. marca t. 1. v pisarni urada za pospeševanje obrti, Dunajska cesta št 28, ustmeno ali pismeno. — Zahvala. Podpisani, ki sem pogorel dne 25. t. m., se najtopleje zahvaljujem zvonarni in livarni v Št. Vidu nad Ljubljano za-njeno hitro podporo 1000 Din. — Št Vid nad Ljubljano, dne 26. februarja 1925. — Karel Magister, mizar. — Telefonska zveza Split — Zader. Mi- noli ponedeljek so otvorili telefonsko zvezo med Splitom in Zadrom. — Velika goljufija na škodo zagrebških bank. Nekim italijanskim in jugoslovanskim zlikovcem je bilo svoj čas došlo v roke večje število neizpolnjenih čekov videmske »Cassa di risparmlo«. Te čeke so nato izpolnili z večjimi in manjšimi vsotami, jih opremili s potvorjenimi pečati in podpisi in predložili v izplačilo zagrebškim bankam. Stvar se je zlikovcem posrečila in par zagrebških bank jim je izplačalo vsega 800.000 dinarjev. Končno je goljufija prišla na dan in oblasti se je posrečilo goljufivo družbo malone polnoštevilno spraviti na varno. Zaprla je živinska mešetar-ja Giovannija Pclegrinija in nekega Paveliča ter Martina Grahariča. Graharičeva mati sc je zaradi sinove sramote vrgla pod vlak, ki jo je raztrgal. — Nov poštni ravnatelj v Zagrebu. Dosedanji poštni ravnatelj v Zagrebu Gjuro San-tič je premeščen v Sarajevo, na njegovo mesto v Zagrebu pa jc imenovan Rudolf Rupec, ki je že nastopil službo. — Likvidacija češkoslovaškega konzulata v Splitu. Po odredbi češkoslovaške vlade se do 31. marca t. 1. izvrši likvidacija češkoslovaškega konzulata v Splitu. Posle tega konzulata prevzame poslej češkoslovaški konzulat v Zagrebu. — Mostarski »Gajrct« v Belgradu. Gojene! mostarskega muslimanskega »Gajreta« napravijo sredi meseca marca izlet v Belgrad in Južno Srbijo, kjer prirede več koncertov, — Razsodba proti nov'grajskim kmetom. Te dni se je pred šibeniškim sodiščem dovršila kazenska razprava proti 43 kmetom iz Novigrada, ki so o Vseh svetih minolega leta imeli spopad z orožniki. Obsojenih je bilo 31 obtožencev; najvišja kazen znaša 14 mesecev ječe, najnižja 10 dni zapora. 12 obtožencev je bilo ( roščenih. Branilelji so vložili priziv in ničnostno pritožbo. Obtožence so začasno izpustili na svobodo. Našim rodbinam priporočamo našo domaČo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo. Justifikacija cotjs in Frp*ča. Iz Osjeka poročajo: Včeraj ob sedmih zjutraj sta bila obešena na dvorišču osješke justične palače znani slavonski razbojnik Jo-vo Stanisavljevič-Čaruga iu njegov pomagač Prpič »Veliki«. Nekoliko pred sedmo uro zjutraj je stopil v celico obeh razbojnikov krvnik Mauzner z dve..ia pomočnikoma, da odpeljejo razbojnika na dvorišče. Čarugo je spremljal pravoslavni prota Bogdanovič, Prpiča pa katoliški duhovnik Capek. Prpiča je zgodaj zjulraj obiskala tudi njegova rodbina, da se od njega poslovi. Na dvorišču so bila postavljena vešala tako, da Čaruga ni mogel videli justifikacije svojega tovar.ša. Na morišče so pripeljali najprej Prpiča. Ko je sodnik še enkrat pred pričami ugotovil njegovo identiteto, mu je pre-čilal smrtno obsodbo in ga nato izročil krvniku z besedami: »Izvršite svojo dolžnost!« Pred justifikacijo je Prpič še spregovoril par besed na navzoče. Naglašal je, da je postal žrtev Čaruge in prosil odpuščanja. Nato je skočil na oder in stopil pod vrv. Krvnik pa je opravil sveje delo nekoliko nespretno, tako da je Prpič živel po zdravniški ugotovitvi še kakih 10 minut po justifikaciji. Na navzoče je napravila ponesrečena justifi-kacija silno mučen vtis. Za Prpičem so pripeljali na oder Čarugo. Tudi Caruga je bil popolnoma miren. Njegova justifikacija je bila izvršena popolnoma v redu. Trupli so pustili na vešalih še dve uri, uato pa so jih odpeljali na pokopališče. Justifikaciji je prisostvovala ogromna množica ljudi. Začeli so sc zbirati okoli poslopja že ob 5. uri zjutraj. Na dvorišče je bil dovoljen vstop 1500 osebam. Drugi pa so splezali na drevje in na strehe sosednih hiš, da bi bolje videli strašen prizor. Snirlno obsodijo so Prpiču in Carugi sporočili v četrtek dopoldne. Pripeljali so oba v dvorano okov; 'a v težko želozje. Spremljalo jih je večje število orožnikov z nabitimi puškami. Caruga je bil jako skrbno oblečen ' in se je radovedno oziral do množici. Gledal je na galerijo skoro celo uro, dokler je predsednik senata bral obsodbo. Ko je bila obsodba prebrana, so oba zopet odpeljali v ječo. V ječi je oba preiskal sodni zdravnik. Ko je ugotovil, da sta oba popolnoma zdrava, sta prišla v ječo pravoslavni in katoliški du hovnik. Spočetka ni hotel nihče izmed obeh o duhovniku nič slišati, kasneje pa sta sc udala in sprejela verska tolažila. Iz Primorske. p Slovenske postne pridige v Gorici. Ka-> kor vsako leto se vrše v Gorici slovenske postne pridige tudi letos v cerkvi sv, Ignacija ob petkih ob 7 zvečer, p Proi. Veber na Goriškem. Zadnji čas se mudi na Goriškem ljubljanski vseučilišlu profesor dr. Veber, ki urejuje literarno zapu-: ščino pok. dr. Kleracnta Juga. Dne 1. marca bo predaval prof. dr. Veber v Tolminu o vzgoji in razvoju duševnosti. p Konkurz in aretacija. V Solkanu je na povedal konkurz trgovec Marij Mozetič. Oblast je Mozetiča zaprla, češ da Je napovedal konkurz z namenom, da oškoduje svoje upnike p Gospodarsko društvo v Badcrni likvidira. Gospodarsko društvo v Baderni je prisiljeno likvidirati. Kakor je razvidno iz »Pu-čkega Prijatelja«, pada velik del odgovornosti na učitelja Iskro, proti kateremu vlože tožbo za povrnitev 150.000 lir. Iz štajerske. s Redni mesečni živinski sejmi v Celju« Na zadnji občinski seji so sklenili uvesti rodne mesečne živinske sejme. Vršili se bodo prvega dne v mescu na mestnem sejmišču poleg gostilne »Pri zelenem travniku«. Ce b*. bil na ta dan praznik, se vrši sejem naslednji delavnik. Odpravljene so vse sejmiške pri stojbine. Poleg teh sejmov ostanejo še običajni trije letni živinski sejmi in redni tedenski svinjski sejmi. . š Iz Maribora. Mestni magistrat je pro glasil strogi pasji kontumac. — Ta teden se jc močno podražilo pivo, ker so se vse pivovarne združile v kartel in dvignile cene. š Nerodnosti ua glavni pošti v Mariboru. Pod tem naslovom smo v št 46. »Slovenca« objavili, da je bil aretiran neki K. V. radi odpiranja in tatvine pisem. Dotični K. V. zadnji čas ni bil uslužben na glavni pošti, ampak na kolodvorski pošti. Ker so na glavni pošti kar štirje uradniki (Karba Vekoslav, Klinar Via dimir, Kunst Vaclav in Keuc Vinko) z istimi začetnimi Črkami, izjavljamo, da ti gospodje z omenjeno afero niso v prav nobeni zvezi. š Tatvina v Trbovljah. V četrtek 26. feb.' ja neki Jože Bitz, rojen v Nemčiji vlomil pri g. Ant. Mervarju, izdelovatelju harmonik, skozi dvojnu zaprta vrata v kuhinjo in spal nieo. V omaro je vlomil s sekiro ter odnesel srebrno in zlato uro, dva zlatnika po 20 in j enega po 10 kron in 900 Din gotovine v skupni vrednosti 25.000 K. Nahajal se je že kake štiri mesece v Trbovljah ter se je vesčas sumljivo obnašal. Vedno je govoril, kako lahko sc pride preko meje, da jo bo tudi on odkuril da tu v Jugoslaviji ne bo vojakov služil. Odšel je neznano kam brez vsakih dokumentov. iz Ljubljane. lj Pogreba blagopokojnega msgr. proi. dr. Antona Medveda, ki je bil tudi Škofijski predsednik kat. društev rokodelskih pomočnikov v lavantinski škofiji, se udeleži tudi ljubljansko kat. društvo rokodelskih pomočnikov po deputaciji z zastavo. Društvo hoče s tem pokazati svojo hvaležnost, da je nepozabni pokojni monsignor ob vsaki slovesni priliki pri-hitel tudi v ljubljansko rokodelsko društvo in s svejimi prepričevalnimi govori navduševal člane za čednostno življenje in ueutrudljivo delo za vsestranski stanovski napredek. Nje govo ime se blesti med posebnimi dobrotniki ljubljanskega rokodelskega društva. lj Smrtna kosa. Umrl je včeraj ob 13. v hiralnici sv. Jožefa g. Janez Okorn, bogo-slovec 4. letnika. Umrli je bil mož najlepših zmožnosti, idealnega duha in plemenitega ve, likega srca. Naše upe, ki smo jih stavili vanj, je pretrgala smrt po sušici. Pogreb bo v nedeljo ob 4. popoldne iz Hiralnice. Priporočamo ga v molitev. N. v. m. p.! — V četrtek popoldne ob pol 5. je umrla po dolgotrajni bolezni, v starosti 43 let gospa Josipina G r i č a r, soproga vpokojenega policijskega stražnika. Zapušča soproga in štiri otroke. Pogreb bo danes popoldne ob 4. iz hiše žalosti v Zeljarski ulici 11 na pokopališče pri Sv. Križu. Blag ji spomin! — Umri je včeraj zjutraj v splošni bolnici trgovec g. Vendelin Stare. Pretekli ponedeljek se je peljal z avtom na sejem v Vel. Lašče. Med poljo se je avlo nekaj pokvaril. G. Stare je popravljal s pilo. Pri tem se je zbodel v roko. Odpeljal se je takoj v bolnico, a je bila vsaka pomoč zaman. Umrl je vsled zaslrupljenja krvi. Naj v miru počiva! lj Polres. Včeraj zjutraj ob tri četrt nu 7 je bil v Ljubljani precej močan, več sekund trajajoč polres, ki pa ni napravil nobene škode. Z ozirom na ta potres smo prejeli sledeče sporočilo: Potrcsnica ljubljanske univerze jo kmalu po njeni ureditvi morala nehati funkcionirati. Uprava zavoda je v novembru 1921 prosila ministrstvo za prosveto,. da imenuje laboranta, ki bi vršil na aparatih manuehir posle (okajevanje in fiksiranje papirjev, beležil na njih čas, navijal ure, pazil na električni tok itd.); seveda jc zanj določena plaft sedanjem budžetn. Navzlic pismeni urgend gospoda rektorja in osebni intervenciji upravnika zavoda začetkom j a n u a r j a t. 1. ni dosedaj prišel sploh nikakšen odgovor od ministrstva. lj Na telovadni akademiji Orla Krafeovo-Trnovo, ki se vrši jutri, due L marca ob 4 pop. v Ljudskem domu se izvajajo poleg obveznih prostih vaj za L 1925 simbolične vaje Članic »Slepčeva tožba«, vaje višjega naraščaja na bradlji, spretnostne vaje itd. — Pred-prodaja vstopnic je v prodajalni KT!>. (Nic-inan) in v nedeljo od 2 naprej v Ljudskem domu. lj Društvo sejmarjev za Slovenijo poziva svoje člane, da se polnoštevilno udeleže pogreba umrlega člana g. Vendelina S t a r e l a, ki se vrši v nedeljo ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice lj Umrl! so v Ljubljani: Josip Burja, posestnikov sin, 20 let. — Angola Keršlc. žena premlkalnega nadziratelja, 63 let. lj Nov cvetlični paviljon je otvoril gosp. A. Fernnt. lj Marsikomu še ni znano, da sc pri Tou-rist-Office (palača Ljubljanske kreditne banke) dobe železniške karte za vse postaje tu-zemstva, za večje postaje inozemstva in za vožnje po Jadranskem morju, — za isto ceno kot pri kolodvorskih blagajnah. (1225) lj Policijske vesti. Od 26. na 27. febr. »o aretirali enega radi suma hudodelstva proti nravnosti. Vloženih je bilo pet ovadb in sicer radi posesti samokresa brez uradnega dovoljenja in samopoškodbe, kaljenja nočnega inim, plesa brez dovoljenja v javnem lokalu in pa radi prodaje premoga v nezadostni teži. fz knjige: Antični in moderni svet. a) Ali naj se prične pouk francoščine poprej nego pouk latinščine? Pri nas je tako: z latinščino pričnemo šele v 5. razredu, s francoščino pa že v drugem I Zielinski pa pravi: »Delo v šoli je dvojno: izobražujoče in ■neizobražujoče. Izobražujoče je ono, ki nas sili, da rabite svoj um, ko slušate posamezni slučaj podrediti določenemu pravilu; tako delo ima tudi vzgojno vrednost, ker vas sili, da čutite nad seboj moč zakona in ne samovoljnosti, in da ne sprejemate nič na slepo vero, brez zadostne utemeljitve. Spomnite se truda, ki ste ga imeli pri učenju francoske pisave vsled njene neskladnosti z izgovarjavo; ah je tako delo izobražujoče in vzgojno? Zakaj se piše beseda, ki se izgovori enkrat et, drugič e s t ali a i t ? Odkod v besedi »doigt« nepotrebna in neizrečena črka g? Zakaj se ne končujejo besede kakor honneur, lata e u r na e, pač pademcure, heure? Na vse to ni odgovora;edini vzrok, ki ga ima učenec, je: »tako je rekel učitelj« ali »tako uči knjigac. Seveda ima vse to svoje dobre vzroke — samo da tiče v latinščini; pisava besed et, est, ait je popolnoma razumljiva onemu, ki ve, da izhajajo te besede iz latinskih et, est, habeat; nepotrebna črka g v d o i g t ne bo motila onega, ki ve, da izhaja d o i g t iz latinskega d i g i t u s ; pri pisavi besed na - e u r (e), se ne bo zmotil, kdor ve, da je v latinščini deblo besed prve vrste soglasniško (h o n o r, 1 a b o r), v drugi pa samoglasniško (mora, hora). Vse to so znana dejstva, s katerimi nikakor ne nameravam poniževati francoščine. Ampak mi mislimo na učenca, ki se uči francoščine, pa ne zna latinščine; on seveda ne čuti nobenega -/akona, ki ga tukaj ravna, ampak golo samovoljnost. In meni je žal vsake ure, ki je po-iTati na ta način: tako učenje duha ne razvija in ne osvobodi, nasprotno, dela mu silo in zamori človeku prerojeno stremljenje, da išče za vsak pojav zakon in pameten vzrok... Če hočem dati kaj smisla francoski ko-njugaciji, se moram zopet zateči k latinščini in izvajati francoske glagole a i m e r, f i -nir, devoir in v e n d r e iz njih prvotnih latinskih oblik amare, finire, de bere invendere! Ni brez vzroka rekel imenitni poznavavec francoskega jezika in literature, Vinet: le latin c' est la rai-s o n da f r a n s a i s ; s tem je priznal, da francoščina nima nobene »raisonc in sama po sebi kot jezik ne more nuditi duhu nobene hrane.« (Str. 24 in 25.) b) Ali naj se prične pouk latinščine šele pozno z majhnim številom ur? z>Kdor.... želi, da se naj pouk v klasičnih jezikih začne šele v srednjih razredih, prenese kurz gramatike, ki se sedaj v srednjih razredih konča, v višje razrede in nas sili, da žrtvujemo bas one elemente klasične vzgoje, ki jih sam brez pridržkov priznava kot zaželene in koristne. Ce naj stisnem pomarančo v premalo posodo, bom to seveda storil — zato jo pač stisnem, toda sok bo iztekel in ostala bo sama lesovina, t (50.) c) Stara zgodovina in domača zgodovina. -Ravno danes grozi zgodovinski resnici. temu očesu zgodovine, kakor je rekel Polibij, največja nevarnost od dveh strastnih sovražnikov: nacijonalizma in strankarstva; kaj to pomeni, ni težko razumeti. Ne vem, ah veste, čemu pravijo nekateri pisatelji r hotentotska morala", ta beseda je nastala vsled neke, ne ravno zelo verjetna anekdote: — da je neki llotentot odgovoril misijonarju na vprašanje, kaj je dobro in kaj je zlo: >Zlo je, če mi sosed ženo ukrade, če pa ukradeni jaz ženo njemu, pa je dobro.c Sedaj boste razumeli, da se ta hutentotski princip ne kaže samo v privatnih odnošajih — kjer ni nevaren, ampak prej smešen — mnogo bolj škodljiv jo na torišču narodnih in strankarskih interesov. Če se n. pr. kak Spanec goreče zavzame za Spance, Id so na Purtugalskeni zatirani, pa je ogorčen, če se Portugalska potegne za svoje ljudi, ki na španskem krivice trj>ijo, če isti Španec, Id je republikanec, vlado hvali, ker je pre-povedala karlistično propagando, drugi dan pa jo psuje. ker je prepovedala republikanske demonstracije, se mu zdi, da sodi v vseh teli slučajih popolnoma dosledno ln pravilno. Meni pa se zdi, da uganja v prvem slučaju naci- jonalno, v drugem pa strankarsko hotentotšči-no in drugega nič. In vendar moram reči: dokler se kaže ta hotentotščina samo pri odraslih v njihovih nacijonalnih in strankarskih prepirih, je škoda samo polovična; pravijo, da brez tega ne gre — jaz ne bom oporekal. Ampak to uašim Spancem še ni dovolj; oni zahtevajo, da mora vsa zgodovina, kolikor jc je napisane od Špancev in za Špance, kazati tako lice, da se bo videlo, da jo je napisal Španec in ne Portugalec. Tukaj z bolestjo spominjam Tukidida, ki je začel svoje delo z besedami: >Tukidid iz Aten je napisal to zgodovino boja Peloponežanov z Atenci-; — in dobro je, da je to storil, ker bi brez teh besed iz značaja in tendence njegovega dela nihče ne mogel uganiti, kdo ga je napisal: ali- Atenec, aLi špartan, ali Korinčan? Ampak kaj si če-mo! Očividno je, da mora zgodOviua, da si ohrani svoj španski značaj, v vsej novi dobi zatisniti svoje »okcx; tolažimo ^b ^ tem, da ima resnica svoje zavetišče vsaj v stari zgodovini, ker se stara zgodovina ne da baš lahko pisati s španskega stališča. Tega je človek v resnici lahko vesel... Tukaj ne sodimo na podlagi priučenih simpatij; dobra dela in dobre ljudi hvalimo, nad slabimi pa se zgražamo, ne da bi se brigali za narodnost ljudi in del, za katere ravno gre. Tukaj ni mesta za kako hotentotščino: s poglobitvijo v staro zgodovino se učimo pravičnosti. Toda ravno to našim Špancem ne diši; oni zahtevajo, da se naj stara zgodovina iz šole izključi, ali vsaj omeji na korist novejši, posebno pa španski zgodovini . . . Kaj vse se zahteva od šolskega pouka v zgodovini! Da naj goji palrijotičnega duha in vedi Bog katere dobre duhove še. Jaz pa si od vsega tega :-gojenjac ne obetam nič drugega nego to, da bo o njem zelo iu trajno trpelo »oko<: zgodovine. Ne, če bi pri tej priči imel kaj besede — kot učenec antike bi kratko in s poudarkom rekel: '»Pouk v zgodovini naj goje duha resničuosti in pravičnosti — pa inir besedili (Str. 68 in 64.) I. D. pr Koncert pevskega društva »Ljubljanski Zvon« sc vrši v nedeljo zvečer na Viču. Narodno gledališče v Ljubljani. DRAMA: Začetek ob 8. uri zvečer, Sobota, 28. febr.; VDOVA ROŠLINKA. — Izv. Nedelja, L marca ob 15. uri pop. mladinska predstava: PEPELUH. — Izven. — Ob 20. uri zvečer: VERONIKA DESENIŠKA. Izven. Pondeljek, 2. marca: STR1ČKOVE SANJ K. - Red B. C^ERA: Začetek ob pol 8. uri zvečer. Sobota, 28. febr.: SMRTMA TARANTULA IN KARAKTERISTIČNI PLESI. - Red B. Nedelja, 1. marca: ob 16. uri MIGNON. ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 2. marca: ZAPRTO. Nedelja v ljubljanski drami. V nedeljo 1. marca sta v drami dve predstavi: ob treh popoldne se Igra za mladino in odrasle dr. Laha »PEPELUH*, zvečer ob osmih pa po daljšem odmoru Župančičeva tragedija :>'Veronika DescniSka« v običajni zasedbi. Začetek nedeljske operne predstave »Mignon« bo ob štirih popoldne, nakar vse občinstvo posebno opozarjamo. Ljudski oder v Ljubljani. Nedelja ,1. marca ob pol 8. uri zvečer: :>SLU-GA IN NJEGOV GROF<\ Noviteta. Veseloigra v treh dejanjih . Pradprodaja vstopnic kakor običajno. (Glej lepake.) Narodno gledališče v Mariboru. Sobota, 28. febr.: KSENIJA in C A VAL LEP IA RUSTICANA. — Ab. E (kuponi). Nedelja, I. marca.: MOLOH. — Ab. C, Premijera. Slov. marijonetno gledališče Slovensko marijonetno gledališče igra v nedeljo 1. marca t. J. Bendorfovo pravljično igro v III. dejanjih »Zakleti kalile, pred to pa izvirno slovensko lutkovno burko v 1. dej. >Razbojnik Morosc, katero je spisal pesnik Miran Jare. — Pričetek predstav je ob 3. pop. in ob 6. zvečer, predprodaja vstopnic se pa vrši *e od 10. do 12. dop. Za bodoče nedelje sc pripravlja: Obuti maček, Čarobne gosli in Dr. Fanst Cerkveni vestnik. e Križanska moška Marijina družba ima jutri, prvo nedeljo v mesecu marcu, zjutraj in zvečer ob 6 običajno družbeno pobožnost, zjutraj sv. maša s skupnim obhajilom, zvečer pa redni cerkveni shod. Soja predstoj-ništva bo v sredo zvečer ob 8. c Meščanska Marijina kongregacija pri sv. Jožefu ima v nedeljo dne 1. marca ob pol 7. uri zjutraj v kongregacijsld kapeli sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Večerni shod odpade radi misijonske prireditve v Unionu in se vrši prihodnjo nedeljo. c II. Vnanja Marijina kongregaeija. pri urSulinkab ima jutri ob 6. zjutraj skupno sv. obhajilo, popoldne ob 2. uri pa mesečni shod. Udeležba obvezna. Dijaški vestnik. d Tov. kongreganigtom! Mesečno skupno sveto obhajilo bo v nedeljo dne 1. marca ob pol 8. uri v kapeli pri pp. frančiškanih (drugo nadstropje). — Prefekt. Naznanila. Rokodelski dom. Jutri ob IT. uri bo pevska vaja, katere naj se vsi gg. pevci zanesljivo udeleže. — V pondeljek 2. marca bo redno tedensko predavanje. Predaval bo g. prof. Josip Jerše o spiritizmu. Pričetek ločno ob 8. uri zvečer. Ljudska visoka šola t Ljubljani priredi v nedeljo, dne 1. marca ob 10 dopoldne v zbor-' nični dvorani na univerzi javno, vsakomur do-j stopno zborovanje o predmetu: Zaščita mla-: dtne ▼ modernem kazenskem pravu. Predava g. H. Lučovnik. Ruska Matica, V nedeljo, dne 1. marca 1.1. se bo vršil v balkonski dvorani univerze sestanek R. M., na katerem bo univ. prof. v p. dr. Nikolaj Bubnov nadaljeval čitanje evojih memoarov »Od Kijeva do Ljubljane«. Začetek ob 15. uri. Vstop prost Novi oder. Vstopnice za »Literarno-umet, niški večer«, katerega priredi kulturno društvo »Novi oder« dne 3. marca 1925 v dramskem gledališču, so z današnjim dnem pri dnevni blagajni v operi na razpolago. Krekova mladina. Izlet športnega odseka na Sv. Katarino se vsled slabega vremena preloži na nedoločen čas. — Predsednik. Redni letni občni zbor Avtomobilskega kluba kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sekcija Ljubljana, se vrši v nedeljo, dne 1. marca t. 1. ob 11. dopoldne v prostorih restavracije »Ljubljanski dvor< Ljubljana. Vsi upokojeni poštni poduradniki in slnge (in reducirani) so vabijo, da se v lastnem interesu udeleže sestanka, ki se vrši 2. marca, v restavraciji pri Levu Gospodska cesta 16. — Pripravljalni odbor. Turistika in šport. Sneg na Kamniških planinah. (Poročilo iz Velike planine (1555 m) od 26. t. m.) Sneg pršič, 50—70 cm visok. Smuka idealna. Dostop od Sv. Primoža dalje mogoč s smučmi. Kranjska gora, (Sneg. — Poročilo od 27. t. m.) Ob 7. -f-2 C. Barometer pada. Oblačna Sneg poprh. — Na 20 cm starega snega je zapadlo 2 cm novega. Smuka izvrstnal Pohorje. Ruše pri Mariboru. (Sneg. — Po ročilo od 27. t. m.) —2 C. Sneg prašnik — 65 cm visok. Idealna smuka. Saninec ugoden od Ruš do Apnice. Bloke pri Cerknici. (Sneg. —• Poročilo od 27. t. m.) Sneg prašnik. Smuka ugodna. Tur. klub »Skala«, podruž. Jesenice, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 1. marca t. 1. v prostorih gostilne Vergles na Savi. Začetek ob 9. dopoldne. —■ Odbor. Poizvedovanja. En čevelj od novega para čevljev z znamko The staton Schoe jc bil izgubljen na poti s Kotnikove ulice do kolodvora. Oddati pri upravi lista. Gospodarstvo. Položaj na mlečnem trgu. Ljubljana, 27. februarja 1925. Na koncu meseca februarja t. 1. je pričelo primanjkovati mleka, kar je sezonski pojav. Oživilo pa se je povpraševanje iz Avstrije. Trenutno dosega izvoz mleka na dan iz Slovenije preko 16.000 litrov, kar pomeni napram rekordni višini v mesecu novembru lanskega leta nazadovanje, za približno 14.000 litrov dnevno. Da ni izvoz večji, je kriv porast dinarja, medtem pa cene mleku sorazmerno niso padle. Cene padle v dvoli mesecih za približuo 20 odst V Sloveniji se sedaj plačuje mleko jx> približno Din 2.25 liter franko nakladalna postaja. Na Dunaju iu v Gradcu se gibljejo cene mleku med .3600—3700 a K za liter (fco Dunaj ali Gradec). Ljubljanski trg je prilično dobro za-ložeu z mlekom. Dnevno konsumira Ljubljana seduj okoli 10.000 litrov mleka. Cene mlečnim proizvodom so pri nas sledeče (v veletrgovini): čajno maslo Din 60, domač emeutalski sir 36—10 Din; švicarski ementalski sir 70 Din. Na Dunaju so cene za čajno maslo v veletrgovini: L 67.000 a Iv, II. 58.000 a K in lil. 41.000 a K; švicarski ementalski sir so plačuje na Dunaju po 63.000 a K, domač ementalski sir pa po 49.000 a K. Na milanskem tržišču so cene: čajno maslo 17 lir, italijanski domači ementalski sir 8.50 lir, gorgonzola 9 lir. Zadnji čas ovira izvoz mlečnih izdelkov iz Slovenije v Avstrijo nova carinska tarifa, ki ima zaščitno carinski značaj. Izvoz naših mlečnih proizvodov v Avstrijo jo poslal nerentabilen. * * * g Poravnalno postopanje o imovini Frančiške in Marije R o z m a n o v e v Ljubljani (trgovina z modnim blagom in damsko konfekcijo na drobno) se je uvedlo poravnalno postopanje. Rok za oglasitev jc do 28. marca 1925; narok 1. aprila 1925. g Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Al. Peče, trgovina z mešanim blagom v Črni; Janko Grašc.k, trgovina z mešanim blagom v Kamniku; Alojz Lešnik, trgovina z vinom ua debelo v Krčevini pri Mariboru: Anton Mucem, prej Adolf Schraiukc, trgovina z mešanim blagom v Ptuju; Bor. Sbil, trgovina z mešanim blagom v Pudolu pri Ložu (pošla Stari trg pri Rakeku); Merkur M. Kaidiuar, trgovina z mešanim blagom pri Sv. Marjeti na Dravskem polju. g Izbrisi rt trgovinskega registra- Radi opustitve trgovine sla se izbrisali nastopni tvrdki: Frančiška Zor. trgovina z mešanim blagom v Novem mestu in Adolf Schramke, trgovina z manufakturo v Ptuju. g Uradni tečaji zn mesee marec. 1925. Finančno ministrstvo objavlja naslednje uradne tečaje *a mesec marec 1925.: I napo-leondor Din 236, turška lira 267, angl. funt 294, dolar 61.50, kanadski dolar 60, zl. nemška marka 14.80, poljski zlat 12, 100 francoskih frankov 322, 100 švicarskih frankov 1183, 100 italijanskih lir 252, 100 belgijskih frankov 310, 100 holandskih goldinarjev 2470, 100 romunskih Iejev 31, 100 bolgarskih levov 46, 100 danskih kron 1100, 100 švedskih kron 1660; 100 norveških kron 910, 100 španskih pezet 875, 100 grških drahem 100, 100 češkoslovaških kron 183, miljon madžarskih kron 855, miljou a Iv 868 dinarjev. g Razpis oddaje gradbenih "del. Direkcija državnih železnic Ljubljana nam javlja, da je razpisana javna pismena licitacija za ! zgradbo poslopja za signalno delavnico v j Ljubljaui gor. kol. Natančnejše bo objav Ijcno v »Uradnem listu-. Informacije daje: gradbeni oddelek dir. drž. žel. v Ljubljani odsek za visoke stavbe »Ljubljanski dvor III. nadstropje. gVažno za izvoznike sena. Na temelju pritožb od železnice opozarjamo vse interesente, da višina na vagone natovorjenega sena, slame itd., ne sme prekoračiti sledeče mere: na progah železniške direkcije v Su-botici, Zagrebu in Ljubljani 5.65 nad zgornjo površino platforme, na progah belgrajske direkcije pa 4.30 m, za pošlijatve v Avstrijo, Češkoslovaško in Madžarsko znaša ta višina 4.65 m, v Italijo 4.30 m, v Nemčijo 4.30 m. g Likvidacija banke H. Sever d. d. v Zagrebu. Občnemu zboru Banke R. Sever d. d. v Zagrebu, ki se bo vršil 12. marca t. L bo stavljen predlog o likvidaciji te delniške družbe. Borze. Dne 27. febr. 11)25. DENAR. Zagreb. Italija 2.5145-2.5145 (2.5090 do 2.5890), London 296.65—299.65 (296.30 do 299.30), Newyork 6201-63.01 (61.88-62.88), Pariz 3.20-3.25 (3.20-3.25), Praga 1.8450 1.8750 (1.8365—1.8665), Dunaj 0.0875—0.0895 (0.0872 — 0.0890). Curili 11.9750 — 12.0750 (11.95—12.05). Efekt. dol. 61.25—62.25. Tendenca čvrsta. Narpdna banka je intervenirala. Curih. Belgrad 8.35 (8.40), Budimpešta 0.007180 (0.0072), Berlin 1.24 (1.2380), Italija 21.05 (20.95), London 24.05 (20.95), London 24.74 (24.7650), Newyork 521 (520.70), Pari* 26.80 (26.70), Praga 15.4050 (15.40), Dunaj 0.007345 (0.007330), Bukarešt 2.55 (2.55), Sofija 3.7750 (3.7750), Belgrad 8.35 (8.40). Dunaj. Devize: Belgrad 1135, Kodanj 12.580, London 336.900, Milan 28.54, Newyork 70.935, Pariz 3644, Varšava 13.600. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 335.100, francoski frank 3640, lira 2855, dinar 1131, češkoslovaška krona 2090. Praga. Lira 137.625, Zagreb 54.625, Pariz 175.25, London 161.175, Ne\vyork 33.80. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odstot. investicijsko posojilo 65.50—68, -t in pol odstot. Kranjsko deželno melioracijsko posojilo 22.50 (blago), 4 in pol odstot. Kranjsko deželno posojilo iz leta 1911 22 (blago), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—218, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 255 (denar), Merkantilua banka, Ko- čevje 103—105 (zaklj. 108), Prva hrvatska štedionica, Zagreb 920—932, Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 135 (blago), Združene papirnice Vevče 100 (denar), »Split«, anon. društvo za cement Portland, Split 1315—1365, Stavbna družba, Ljubljana 275—285. Zagreb. Hrvatska eskomptna banka, Zagreb 117—119, Hrv. sveopča kred. banka, Zagreb 119—122, Hrv. slav. zem. hip. banka, Zagreb 64.50—65.50, Jugoslovenska banka, Zagreb 108—110, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 937.50—945, Slavenska banka, Zagreb 70—71, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 240—245, Dioničko društvo za eksploata-ciju drva, Zagreb 56—59, Hrv. slav. d. d. za industriju šečera, Osjek 735—745, Gutman 550-600, Slavonija 56.50-57.50, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 425—445, 7 odstot. drž. invest. posojilo 6(3.50—68, Vojna odškodnina 155—156. Dunaj. Alpine 389.000, Greinitz 138.000, Kranjska industrijska družba 650.000, Trboveljska družba 488.000, Hrvatska eskomptna banka 132.500, Leykam 155.000, Hrvat. slav. dež. hip. banka 70.000, Avstrijske tvornice za dušik 156.000, Gutman 650.000, Mundus 805.000, Slavonija 61.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Remeljni 34-68, 68-68, 37-78, 25-58, 58-58, 44-88, 88-88, 48-98, 48-48, 78-78, 98-98, ostrorobni, pričeljeni, fco Postojna 620 (denar), deske, 68 mm in 78 mm, 4, 5, 6 m, za 100 kg, fco Ljubljana 2 vag. 63—65 (zaklj. 63), bukova drva, 1 m dolžine, cepljene, napolsuhe, fco Podbrdo 2 vag. 25 do 26 (zaklj. 25), oglje bukovo Ia, vilano, fco meja 114 (denar). — Žito in poljski pride 1 k i pšenica bačka 74-75, 2 odstot. par. slov. postaja 530 (blago), pšenica domača, fco Ljubljana 460—,490, otrobi pšenični drobni, v novih juta vrečah, loco Ljubljana 215 (blago), koruza nova, promptna, fco Ljubljana 265 (blago), koruza nova, promptna, fco Postojna tranz. 270 (blago), koruza nova, dobavitev marec, fco Postojna tranz. 280 (blago), koruza nova, dobavitev april, fco Postojna tranz. 290 (blago), koruza nova, dobavitev maj, fco Postojna trari". 295 (blago), koruza nova, dobavitev marec, foo sremska postaja 210 (blago), koruza nova, dobavitev april, fco sremska postaja 220 (blago), oves semenski, fco bačka postaja 330 (blago), oves srbski, par. Ljubljana 335 (blago), oves bački, rešetan, fco Ljubljana 360 (blago), oves bački, zdrav, suh, re- šetan, fco Ljubljana 370 (blago), laneno seme zimsko, fco Ljubljana 700 (denar), krompir beli, fco Djedjelija 180 (blago). Stročnice, sadje: fižol ribničan, čiščen, fco Ljubljana 350—415. — Mast, slanina, sir: slanina slana, trodelna, foo Vukovar 23 (blago). Novi Sad. Pšenica 445, koruza 190—195, za marec-april 210, moka basis >0« 670. Po ložaj slab. Newyork, 26. febr. Pšenica 213, koruza 139.12. Chieago. 26. febr. Pšenica za maj 191, za julij 159.25, za septembe; 146.12, koruza za maj 131.50, za julij 133.12, za september 131.36. Poslano. V interesu svojega podjetja tudi jaz naznanjam, da uradno konstatirana nepravilna tehtnica za vozove in govedo v mestni klavnici ljubljanski, ni moj izdelek, niti g. Rebck-a iz Celja, pač pa je ta tehtnica stara, izvor bivše »Kranjske industrijske družbe«, ni pa živinska, kakor jo imenuje g. Rebek. Resnici na ljubo bodi povedano, da je tehtnica za vozove res diferirala nekoliko, a to meseca sept. 1924, nakar je bila po meni znotraj temeljito preurejena, a že 30. septembra 1924 naknadno od meroiskusneftf urada odobrena in žigosana ter po osebni informaciji ista dosedaj brezhibno funkcijonira. Toliko v vednost. Z odličnim spoštovanjem Makso Ferjan, izdelovalnica tehtnic in blai gajniško ključavničarstvo, ustan. 1. 1855. ter izprašan meroiskusnik, Ljubljana, Zvonarsk« ulica 7, * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le. kolikor določa zakon. Meteorologično poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vfš. Normalna bsrometeraka višina 736 mm. DEKLICO staro 14 let, oddam dobri družini pod ugodnimi pogoji ali samost. gospej v oskrbo. Pomagala bi lahko tudi v gospodinjstvu. Ponudbe na upravo lista pod št. 1262. FRANCOŠČINO in NEMŠČINO poučuje temeljito diplomlr. učiteljica. Prijave na upravo »Slovenca« pod šifro: »BOUVARD« št. 1219. DEKLE dobra računarica, iz poštene hiše, bi 8e rada izučila v trgovini z mešanim blagom. Ponudbe na upravo lista pod iifro: »DEKLE« štev. 9217. Pozor, kmetje! Kdor želi KOPATI VODNJAK, pa ne ve, kje je voda, naj se obrne na naslov: JAKOB BOHL, Dobrova 22 pri Ljubljani. Priletna DAMA vešča francoščine, nemščine in slovenščine, IŠČE mesta za dopoldne k otrokom. — Prijave na upravo lista pod »ZANESLJIVA« štev. 1218. KUPI SE dobro ohranjena BLAGAJNA »Wertheim«. Pismene ponudbe z označbo velikosti in cene naj se pošljejo na: »Kmetijska nabavna in prodajna zadruga« — Medija-Izlake. 1256 PRODAJALKA neS. stroke, dobra moč, želi premeniti službo. Ponudbe upravi pod Dobra moč 1224. SOBA! Distinguiran gospod, dva- do trikrat tedensko v Ljubljani, IŠČE ELEGANTNO SOBO. Predpogoj direkten vhod s stopnišča. Dobro nagrado onemu, ki sobo preskrbi. Ponudbe na upravo lista pod šifro: »10. MAREC«* Ravnokar so došle VRTNICE te svetovnoznane drevesnice »Teschendorff« in se dobe vsak dan po najnižiih cenah pri Ivan Brecel.ik, Ljnbljana. Velika čolnarska ulica štev. 21. 1245 Vinogradar in sadjar oženjen, kateri se tudi v vrtnarstvu, poljedelstvu in vzgoji tobaka popolnoma razume, išče trajno in stalno službo. — Naslov pod: »Virogradar in sadjar« — graščina Freudenau, pošta Apače pri Gornji Radgoni. Gospodična srednjih let, IŠČE mesta go-tpodinje k boljšemu starejšemu samskemu gospodu. -Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 1069. Dobro kuharico snažno, pošteno, srednjih let, ki bi opravljala tvfdi druga lažja hišna dela, — sprejme večja trgovina na deželi. Ponudbe na upravo pod šifros »Pridna« 1206. POSESTVO 15 oralov površine, ležeče v Gaberniku, 20 minut od kolodvora Kostrivnica-Po^plat in obstoječe iz vinograda, sadonosnika, travnika, njive in gozda, proda skupaj ali posamezno po jako nizki ceni Franc Geržcli, posestnik in trgovec, Pragersko. Stanovanjska in gospodarska poslopja so zidana in v dobrem stanju. 1243 HARMONIKO S vrstno, 3 glasno, Lubasovo, malo rabljeno, proda radi ndhoda k vojakom za ceno 2500 Din Alojz Ma* enče, Dravlj« 43, p. št Vid nad Ljubljano. 1230 f Sprejme se močan, poHen | |A«f CnCt^nnValOP I PIANI NO Oint kateri ima veselje OUd lllilU YttlCl» (,Panzer<»konstr.), krasen in MlUj d0 kovaške obrti se sprejme GOSPOD na dobro ohranjen, naprodaj za pri KRISTJAN BABIČ, ko- hrano in stanovanje. Vpraša Din 13.000. — Naslov pove vaški mojster, KRANJ. se Ilirska ulica 19, II. nadstr. ' uprava lista pod št. 1253. t M opusu-van n Maio* mete v mtn lermu-meter » (J 1'aiiiruin ililarenoa T O Nebo, vetru t' * mm ■26.12. 21 ti 728-9 3-9 08 v. jas. v. | 1 27./2. 7 b 725-9 4-2 0/ d. jas. j s. 1 1« 7./2. 14 U 720-7 66 0-7 dež Prosvetna zveza v Mariboru sporoča žalostno vest, da je umrl njen mnogoletni in velezaslužni t odbornik za narodnoobrambno delo SREBRNE KRONE kupim. - Ponudbe na upravo lista pod: »KRONE«. Službe želim ▼ kaki tovarni ali pa večji trgovini v Jugoslaviji kot ZASTOPNIK ali POTNIK. Izvežban sem v vseh trgovskih in gostilničarskih poslih že nad 15 let. Znana mi je vsa Jugoslavija in Primorska. - Ponudbe na upravo lista pod »Ugodnost« 1082. NJIVA na ljabljan. polju, za glavnim kolodvorom, SE TAKOJ PRODA ali pa d a tudi v NAJEM. — Poizve se: F. TOMAN — Ljubljana, Re-sljeva cesta 30. 884 Velikemu kulturnemu in prosvetnemu delavcu ostani med slovenskim narodom, ki je zanj pokojni ves živel in delal, hvaležen in trajen spomin! 'mm* «SR8g • ■» a BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB!S19nBHI9H Inserirajte v »Slovencu«' IBBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBSlBHBBS! DRUŠTVO SEJMARJEV ZA SLOVENIJO naznanja svojim članom, da je danes ob Iričetrt na 7 zjutraj umrl član in bivši blagajnik, gospod trgovec. Pogreb pokojnega člana bo v nedeljo, 1. marca ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Iilag mu spomin! LJUBLJANA, 27. februarja 1925. Železo, ŽELEZNINO, portlandcement, potrebščine za stavbe in pohištvo, orodje za obrtnike in poljedelce, štedilnike, vodovodne cevi, sesalke itd., priporoča A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta. — Velika zaloga! — Nizke cene! PRODAM KRASNO VILO 7. velikm vrtom in gospodarskim poslopjem v najlepši legi mesta pod^ najugodnejšimi pogoji. Stanovanje kupcu takej na razpolago. Cena 800.000 Din. Poizve se pri upravi pod it. 1233. Krovstvo FRANC FUJAN, Ljubljana Galjevica 9, pri dolenjskeei kolodvoru, izvršuje vsako« vrstna krovska dela s Skri- Ijern, Skalco, opeko itd. —a sprejema popravila raznih starih streh. Zaloga azbest, nega škrilja. 105® Gostilna ŠAMOT- OPEKO in Samot - MOKO (češko) priporoča F. HOČEVAR, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 845 Vrt za zelenjavo v bližini Ljubljane, ležeč poleg železniške postaje, SE ODDA V NAJEM. Zasilno stanovanje za zakonski par prosto, - Naslov v upravi »Slovenca« pod Stev. 1188. event. samo TRGOVINA a mešanim blagom, z inventarjem in zalogo, se odda v najem. Potreben takojšen kapital 50.000 Din, ostanek po dogovoru. Za samce hrana in stanovanje na razpolago. - Ponudbe je pos! lati na upravo lista pod »Redk« prilika/ Stev. 1199, Največjo zalogo razne omajlirane, aluminijaste ali železne kuhinjske posode, kakor drugih raznib orodij za obrtnike, dalje razne verige, tehtnice, lopate, krampe, motike, vrtnarska orodja in različne stroje itd. ter vse v železninsko stroko spadajoče blago nudi vedno in najceneje veletrgovin* k že'eznino STANKO FLOR. JANčIč, Ljubljana — 'Sv. Petra cesta itev. 35. šivilje, pozor! Pltsiranje vseh vrst — Ažu-riranje — Entlanje in preoblečeno gumbe izdeluj« najceneje in najhitreje BELIHAR I VELEPIC Ljubljana VII, Sp. Šiška — Kolodvorska ulica štev. 151. PULT dobro ohranjen, v oblik! trikola s stranicama ca. tri in dva metra. Ponudbe pod *Pult april-: na upravo lista, Gorenjska ŽIMA morska trava in OGLJE po najnižji ceni na dvorišču pri »Figovcu*. - Poizve s« ravno tam v baraki 1036 Ljubezen in zlato. 37 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. Prevalil se je preko stranice in iz čolna ter sedel na ledu, naslanjajoč se ob čoln. Pri tej najdbi je hotel bjti zraven. Pa zakaj tudi ne bi? Nekje v vseh tistih izčrpanih mišicah njegovih je bilo dovolj moči, da bi dvignil čoln in ga spravil v vodo, samo da bi mogel to moč vso naenkrat zbrati. Docela brez zveze s tem mu je šinila misel v glavo, da bi kupil od Harperja in Joe Ladua delež njunega prostora za mesto ob Klondyku. Gotovo bi mu po ceni prodala tretjino deleža. Ako bi se najdba zgodila ob reki Stevvart, bi bil on na vrhu s svojim Elam Harnishovim prostorom za mesto; ako bi se pa ob reki Klondyke, bi ne bil popolnoma na stran potisnjen. Med tem razmišljanjem je zbiral svoje moči. Iztegnil se je v vsej svoji dolgosti z obrazom navzdol po ledu in je tako ležal pol ure in počival. Nato je vstal, otresel pojavljajočo se slepoto z oči in prijel za čoln. Natančno je poznal svoje stanje. Ako bi se prvi poizkus izjalovil, so bili vsi nadaljni poizkusi gotovo zaman. Napeti mora vse svoje zbrane moči v enem naporu, in tako popolnoma jih mora uporabiti, da jih ne bi nič preostalo za druge poizkuse. Vzdignil jo in vzdigoval z vso dušo in telesom, izčrpa ječ se pri tem naporu na duhu in telesu. Čoln se je dvignil. Menil je, da pade v omedlevico, vendar je vzdigoval še naprej. Čutil je, da se čoln podaja, ko se je jel premikati in drseti iiizdol. S poslednjo mr-vico svojih moči se je zvrnil vanj in se kot nemočna kopica zleknil po Elijevih nogah. Bil jo brez moči, da bi se vzdignil, in ležeč je slišal in čutil, da je čoln zdrknil v vodo. Opazujoč vršičke dreves je spoznal, - In v vodi vrtel. Hreščeč sunek in po zraku di lc; ledu so mu oznanjali, da je zadel ob breg. Kakih desetkrat se je zavrtel in butnil ob led, zatem pa je splaval lahno in prosto. Daylight se je zavedel prepričan, da je spal. Solnce je kazalo, da je preteklo več ur. Bilo je za-rana popoldne. Privlekel se je na zadnji konec čolna in se usedel pokonci. Čoln je plaval po sredi reke. Z drevjem obraščeni bregovi, obrobljeni z blestečim ledom, so brzeli mimo. V bližini je plavala orjaška izruvana smreka. Tok je splavil čoln do nje. Zlezel je na sprednji konec čolna in privezal čolnovo vrv h korenini. Drevo je ležeč globlje v vodi plavalo hitrejše, in vrv se je napela, ko se jo čoln naravnal po stareki. Še enkrat se je vrtoglavo ozrl naokoli, videl, kako so se bregovi nagibali in majali, kako je solnce nihalo po nebu liki nihalo, nato pa se je zavil v spalno opravo, se vlegel na dno čolna in zaspal. Ko se je prebudil, je bila temna noč. Ležal jo vznak in videl zvezde ,ki so se svetile. Slišalo se je* zamolklo šumenje narasle vode. Oster sunek mu je oznanil, da je hitrejše plavajoča smreka potegnila čoln, ki je ob nenapeti vrvi zašel s pota. Kos plavajočega ledu je butnil ob čoln in se praskajoče drgnil ob njegovi strani. Torej ga drugi pogon ledu še ni zajel, si je mislil, ko je zatisnil oči in iznova zaspal. Beli dan je bil, ko je zopet odprl oči. Solnoe je kazalo, da je poldne. Ošinil je s pogledom daljne bregove in spoznal, da se vozi po mogočnem Yukonu. Taborišče Sixty Mile ni moglo biti daleč. Neznansko je bil slab. Njegovo gibanje je bilo počasno, tavajoče in netočno, in spremljala ga je težka sapa in vrtoglavost, ko je s težavo sedel v sprednjem delu čolna pokonci, s puško poleg sebe. Dolgo časa je zrl na Elijo, ! vendar ni mogel razbrati, ali je še dihal ali ne; bil jc j neizmerno oslabel, da bi ga mogel iti preiskat. Iznova je začel sanjariti in razmišljati, in sanjarjenje in misli so prekinjali presledki di Kovne praznote, ko ni nili spal nili bil nezavesten niti sc zavedal I ničesar. V takem stanju je pomotrival položaj. Še vedno je bil pri življenju in najbrže se bo rešil, ampak kako je prišlo, da ni ležal mrtev počez čez čoln na vrhu ledene stene? Tedaj mu je prišel v spomin veliki končni napor. Pa čemu ga je naredil, ta napor? je vprašal sam sebe. Iz strahu pred smrtjo ne. Smrti se ni bal, to je bilo gotovo. Zatem se je spomnil na svojo misel in veliko najdbo, ki je o nji sodil, da je blizu, in zavedel se je, da ga je podžgala želja, da bi bil pri tej veliki igri udeležen. Pa zakaj? Kaj pa potem, če dobi pri tem en milijon? Umrl bo prav tako kakor vsi oni, ki niso nikdar dobili več kakor za živež. Pa zakaj, čemu? A presledki duševne praznote v razmišljanju so se jeli pogosteje vračati, in predal se je prijetni utrujenosti, ki ga je obhajala. Prestrašen se je sunkoma zbudil. Nekaj v njem se je oglasilo, da mora bdeli. Zdajci je ugleda! pred seboj Sixty Mile v oddalji komaj sto čevljev. Tok ga jo prignal lakorekoč do samih vrat. Ampak ta Isti tok ga je sedaj gnal mimo in naprej v divjine dolenjega rečnega toka. Taborišče bi bilo videti zapuščeno, da ni bilo dima, ki se je dvigal iz nekega dimnika. Skušal je klicati, a je spoznal, da ni imel glasu, te neko nečloveško iz prsi prihajajoče sikanje mu je postalo in sopihalo v grlu. Omahujoč je segel po puški, spravil ob pleča in sprožil petelina. Odboj puške mu jc preircsel cel život, da se je zvijal v silnih bolečinah. Puška mu je padla preko kolen in zopetni poskus, dvignili jo do rame, so je izjalovil. Zavedal se je, da mora hitro ravnati, čutil je, da ga obhaja ome-dlevica, pa jo je sprožil na mestu, kjer jo ležala. To pot je udarila v stran in zletela v vodo. V trenutku pa, ko ga je objela tema, je že videl, kako so se odprla vrata kuhinje in se je neka ženska prikazala iz velike iz hlodov narejene hiše, ki je strašansko plesala med drevjem. 'Dalje sledi.) fm os d«*. • i o s S .5 š £ g -gasi » 3 = ? 1=3 u a 3 r&i B5 -9 — .2. S -j — -St a 2 C* > _ a sS , m •oH^ 5 "o .2 J3 £ X ' k S jg J ° . a" S o "S fi -as™ o 25 _ »B »j O " o «iS M jO o •p— O -o C JF V i> S> V ■ ^ "7 -O > > ' Stran 6 PtfjOVBNEC, dne 28. febrnarja 1925. Model® sJHTaE Vf, moderni sliskalni STROJ iut h-d ..lovanje cementnega ijdkfi, cementno barve. TAKOJ NAPRODAJ. - Vpraša aci F. TOMAN. Ljubljana -ftesljeva cesta 30. 283 Yvne>. Malgai piestsr is lirar, sobo I« irfcotlikar. Delavnice: Kolodvorska nI. K, Zg. SiSkft 131. Naročila sc sprejemajo Kolodvorska ul. (i. Tvorniea gumbov, toženih 1b kovinskih Izdelkov. ZAGREB, Homcanska cesta 29. Tel. 226L livarna S« oV;i»lovttuJe kovin; okovi ra konjske opreme okovi Eii stavbarstvo iu pobiStve litja l;ov!n in lioviuslo blago TefletU is niženta« la muk« vožeuito: Modni gnrnbi za Roapode in dame Zaponke in agrafe lis niti sa nvalčice Glavniki lz košča-feov: Modni gumbi iz kosiiakov (ore-bovj ca gospodo in dame v vseh obli is ah m barvab. •:itn podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. pc naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času, Enodružinsko HIŠO « prenočiščem, z novo eno nadstropno his-o it) clikimi , : velikim vrtoru v Zahodni Ivdi novim gospodarskimi j ori Celja prodaja poceni ptvlopji NAPRODAJ. Ob- posest, posredoval. LOVRO šc.žvn vrt, oiivg. sadono&ttiU i cREMOŽNIK, Celje, Vrv-itd. —■ Pavle Dovlal, Ptaj. ' .»arnova 19. 1209 Kopitarjeva ulica 611 Potrti tn srcem aasesnjamo vsem soro»inll;c;m. pri jateljem iu znancem tor prečastiti duhovlcini, da jc na nepozabni, dobri sin, brat, stric, gospod božič Previdnosti nas jc včeraj i zapustit naš dobri tovariš parobrodna župnik v pokoju včeraj, dne 27. februarja- ob l ponoči v tukajSuji hiralnici, po dolgi lonSni bolezni, previden s rv. zakramenti, boguvdaoo zaspal. Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 1. marca ob 0 dopoldne iz postajo Podnart na pokopališče »a Dobrovo pri Kropi. Mašo zadušnice se bodo darovale v raznih cerkvah. 1'jubljituu—Prerrenje pri Podnart'!, dno 27. februarja 1023. JfiOERT JELENEC, mati. - VALfiNTIN. posestnik in ANTON trgovec, brata. — MARIJA, učiteljica, šesti a. in se s Kruhom življenja obilno pokrepčan preselil k Njemu, či;?fir zvesti služabnik jc bil aa zemlji. V nedeljo, 1. marca ob. 16. uri jja spremimo iz hiralnico sv. Jožef:!. Vido vdanska.cesta, na pokopališče pri Sv. Križu. — R. 1. P.! Ljubljana, 28. fehruarja 1925. Strokovno dnt?tTo ljubljanski! bogosloTcev. -Cirilskn drtišivo ljubljanskili bogoslavcev. Ganeral. jastepstvo z« kraljevino 5HI; Redni potniKti proae! Hamburg—Cherbourj*—-Soutbauioton v Novi Jork in Kanado Cherbourg—Liverpool—Southampton v Južno Ameriko Rio de. Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos A tre«, San Paolo. 0te nas ro četno tolažili, molili, ■flarovali cvctje in spremili na zadnji poti nepozabno nam in prerano umrlo preljubo mamico, staro mamico in (eščo, gospo POMLADANSKI i/Tikamo tem potom na$o noi.--rOac.jšo z: Usmiljeni Bog plačaj vseral l-jnfliara, dne 3?. februarja 1925, ŽALUJOČ! OSTALI, Blaco iu industrijski izdelki razdeljeni v 32 skupin. Nad 2000 razstavljaleev. Najusodnejša prilika sta nakup s veto vn oz na a ife češkoslovaških proizvodov. I 50% ZlllŽtiSI«! af