10Z. itevnko.
Danainja Številka stane Din 2*
V UuMltml, t nedeljo 4. moto 19Z(.
leto ion.
Izhaja rsak dan popoldne, izvzemal nadeli« In praznine.
ti: do 30 petlt vrst d 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večji inseratf petft vrata 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklld beseda 1 D; Popust po dogovoru. — In&eratni davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor.
Opi-avniStvo „Slov. Naroda*' in „Narodna tiskani a14 Za a flora
allea it 5, pritlično. — Telefon št. 304.
Uredništvo „Slov. Naroda1' Knnflova alioa št. 5, I- nndntropfe
Telefon iter. 34. Dopise sprejema le podpisano in zadostno Irankovane. = .-*r   Rokopisov so no vrače.
5WPr Posarnaine Številke:
v Jugoslaviji od 4—6 str. po O. 1-50, a In vet 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 O.« a in vet po 3 O. PoStnina plačana v gotovini.
„Slovenski Narod*	velja:				V rsetcattv«
		v Ljubljani	po	polti	
12 mesecev   .  . .	•      a •	Din 240-—	Din	240-—	Din 360-—
		.    120 —	■	120*—	.    18fr —
3         ,              m    9 •	•      • •	t 60-—	■	60-—	90-—
1         a              •    . •	■      . ■	. 20--	•	20-—	. 30*—
Pri morebitnem povijanju 3C Ima daljša naročnina doplačati. Novi  naročniki  na   poŠI e;o v prvič naročnino vedno   SSJF"" P° nakamld.
Ma camo pismena naročila bre^ poslatve denar'a se ne moremo ozirati.
Patrijotični manifestanti.
Čudna so pota Radlčeve politike! Najprvo je začela pošiljati znamenite memorandume v zunanji svet. Moledovala je pri ti državi, nato pri oni, apostrofirala mednarodne pravne institucije, begala Društvo narodov in se končno napotila celo na zgodovinsko Genovsko konferenco, da zainteresira inozemstvo za osebo gosp. Radića in za njegovo človečansko republiko. Memorandumi so bili zaman. Radić je uvidel, da leteča beseda ne postane meso. Po številnih tn bridkih izkušnjah je odločil, da pogleda osebno v svet in da poizkusi z osebno intervencijo. Nekaj časa je okleval, nato pa ga je bojazen pred pravičnim sodnikom pograla v svet. Odšel je v središče največje demokracije sveta, da poizkusi z demagoško sugestijo in omami angleško diplomacijo z jugoslovenskim notranjim vprašanjem. Kmalu se je naivni gosp. Radić prepričal, da zapadne države niso voljne podpirati nepravilna konspiriranja meglenih demagogov. Anglija mu je celo nasvetovala odhod iz Londona. Prispel je na Dunaj, da od blizu posmatra lepo jugoslovensko kraljevino in gleda, kako razpada njegova stranka, njegovo demagoško delo, njegova sanja o nerealni, samostojni, republikanski, se-ljaški, mirotvorni in Človečanski Hrvatski! Mož bi bil lepo obsedel na cesarskem Dunaju ter propadel z vsemi svojimi nadami, da se niso naše stranke zagrizle v izključno strankarske m sebične pohlepe po državni oblasti, kar je privedlo do parlamentarnega stanja, v katerem združeni opozicijo«alci drže ravnovesje nacijonalni koaliciji in ji poizkušajo odvzeti državno oblast in upravo, bližnje volitve in uvajati takozv. federalizacijo. Tako ie že onemogli in propadli Radić dospel do nove slave: posegel je znova v notranje življenje. In sicer odločilno. Domače, prej njemu programatično nasprotne stranke so začele braniti njegovo delovanje. Gosp. Radić razpolaga sedaj s prostovoljnimi priganjači, z brezplačnimi agitatorji, ki so se obvezali, da mu omogočijo po-vratek v državo, čim vržejo nacijonalno koalicijo in začno sprovajati svoje nesrečne in brezvestne načrte jugosloven-ske parcelacije.
Tu pa se je dogodilo Čudo. Gosp. Radić, ki je prejšnja leta pošiljal izdajalske memorandume v svet ter z njihovo pomočjo poizkušal zapeljati inozemske sile k intervenciji proti legalni jugoslovenski vladi in proti mednarodno zajamčenemu državnemu in narodnemu edinstvu, piše sedaj manifeste udanosti, patrijotizma, legalnosti in ustavnosti, povratka k državi, k parla-
mentu,   pristanka na vlado in kralja!
To je pač vrhunec politične vrtoglavosti, neresnosti, brezvestnosti in špekulacije! Najlepši pa je gosp. Radić v tem, da naivno veruje v moč svojih najnovejših manifestov. On in njegovi zavezniki menijo, da je jugoslovenska javnost, da so državni činitelji v Beogradu res tako nedolžno omejeni, da bodo sodili Radićevo ravnanje in udejstvo-vanje po njegovih najnovejših manifestih in šli na limanlce, ki jih zagrizeno, vendar brezuspešno pripravlja že pet let jugoslovenskim vladam v Beogradu! Izkazalo se je, da so te vlade bile še vedno pametnejše in spretnejše ter razumnejše od gosp. Radića. Danes pa je celo brezumno misliti, da kralj na enostavno Radićevo deklaracijo pristane na raziedinjenje ujedinjenega naroda, na nove volitve pod nebrzdano režijo vseh mogočih federalistov, protidr-žavnih avtonomistov, defetistov in nesposobnih malkontentov! Kralj naj bi po želji Radićevega manifesta izročil državno oblast nerazsodni opozlcijonal ni zvezi ter vrgel nacijonalno večino na cesto! To je res višek politične mo-drosti-
Vladna kriza je le dobra, ker prinaša deklaracije in manifeste, v katerih morajo zagrizeni nasprotniki države, kralja in edinstva izpovedavati lojalnost do obstoječega pravnega stanja, vernost do ustave, do parlamenta in do drugih najvišjih državnih forumov, ki jih do zadnjega niso hoteli priznati. S temi deklaracijami priznavajo ti opo-zlcijonalnl manifestanti izgubljeno bitko, izpovedujejo lastno onemoglost in brez-uspešnost.
Tudi nam pripovedujejo ti manifesti, da ne morejo biti iskreni, ker so napisani v zadregi in v stiski iz očitnega namena, da si opozicljonalni blok pribori oblast in s tem neovirano gospodarstvo nad državno usodo, nad edin-stvom in ustavo. Manifest post festum in v zadnjem trenotku so znaki zahrbt-nosti, očitnega varanja javnosti, najmanj pa so manifesti odkriti v ustih gosp. Radića in njegovih zaveznikov, ki so doslej izrabili vse, da državi preprečijo obstanek, napredek, konsolidacijo in blagostanje.
Žalostna je usoda federalistov. Politične razmere, nasprotne stranke in jake državniške roke jih silijo, da se ponižujejo pred ustavo, ki so jo do včeraj blatili da se klanjajo kralju, ki so ga do včeraj zmerjali, da se oklepajo državnega in narodnega edinstva. ki so ga do včeraj preklinjali in ubijali!
Še žalostnejša bo usoda teh nesrečnih in vase zaljubljenih, sebično usmer-
jenih politikov pri bodočih volitvah, ko slišijo iz ust našega   širokega naroda
zaključno obsodbo ter končni anatema!
Državno in narodno edinstvo bo popolno, konsolidacija vztrajna, kultur-
ni in gospodarski napredek zasiguran, čim bodo zahrbtni manifestanti postali resnični patrijotični manifestanti. toda ne z besedami, marveč z dejanji!
Pogled po svetovni politiki.
Acgleško-ameriška krivda.
Najbrže se pokaže v kratkem prav očitno, da bi ni bilo prav, da sta se oglasila k izvedeniškemu izvestju v repara-cijskem vprašanju Macdonald in Coolid-ge z izjavami, ki lahko vplivajo na Berlin odporno in pripomorejo pri volitvah v parlament na površje elementom, ki propovedujejo, da treba Nemčiji vstra-jati v kljubovanju in zavlačevanju rešitve odškodninskega vprašanja, s čemur se pridobiva časa za jačenje nemške moči in kolikor silnejša bo zavest, toliko šibkejša bo volja za reparacijsko plačilo! Macdonald je v Yorku pred delegati labourske stranke svoje roke sklenil in vzkliknil: Porabimo priliko in prineslmo mir in varnost kontinentu. Vzemimo kot celoto izvedeniško poročilo! Ako bi se lotili kakega vprašanja, bi pričela tudi Francija z vprašanji in
Nemčija bi storila isto, na kar bi bili ml točno tam, kjer smo pričeli. Saj se čuje to precej lepo, ali na strankarskem zborovanju je pri Macdonaldu očividno odpadla državniška p ^udarnost in Iskal je pristaškega pritrjevanja svoji politiki. Naravnost neverjetno je Še nadalnje njegovo izvajanje, da treba zaupati dobri nemški volji. V Yorku se je Macdonald odmaknil od Francije in primaknil Nemčiji, hoteč menda dvigniti se na visoko stališče pravičnosti in zaklicatt na vse prizadete strani, da naj se napravi konec dosedanjemu neznosnemu stanju ter naj se otvori končnomirovno delo. Njegov poziv je odzvenel v Parizu zelo neugodno, v Berlinu pa je okrepil razpoloženje za počasno razpravljanje k izvedeniškemu mnenju. Streseman je v svojem velikonočnem premišljevanju v berlinski »Zeit« rekel, da vidijo Nemci v poročilu izvedencev močno odjenjanje v prejšnji napetosti proti Nemčiji. Nemška vlada razlikuje točno med gospodarskimi in finančnimi vprašanji v poročilu izvedencev, med vprašanji, ki se smatrajo za zadevo nemške suverenosti v najobsežnejšem smislu, in onimi, ■ i pomenijo častno vprašanje; brez rešitve slednjega ne bo požrtvovalnega razpoloženja v nemškem narodu, katero je potrebno, da se v odločilnem trenotku predlogi definitivno izvedejo. Tako lahko vidi Macdonald že iz te Stre-semanove izjave, da se Nemčija zanaša na nesoglašanje pri zaveznikih in da ni bilo treba začeti ne pri njem in ne pri
Francozih z nikakim posebnim vprašanjem, kajti zadostno je povdarjeno nemško »častno vprašanje«, katero jo v navskrižju s francoskimi zahtevami po garancijah. Prav imajo oni francoski listi, ki menijo, da tičijo težave zavezniškega razpravljanja že v izvedeniškem poročilu, katero se po eni strani zanaša na dobro voljo Nemčije, po drugi pa govori o kontroli in sankcijah. Kakor-hitro se prično razprave, pride do boja med obema pojmovanjema. Macdonal-dov govor ne pospeši reparacijske ureditve. Macdonald je dobro podučen o poziciji Francije, vendar pa je preko politike zaveznikov postavil napram Nemčiji tezo, ki je v diametralnem nasprotju s francosko. Ako v Londonu ne računajo z dejstvom, da ima Francija jamstva in da jih opusti samo proti enakovrednim kolektivnim jamstvom, obstoji nevarnost, da skoči veliki trud izvedencev v zagato. Pravilna je bila ona pot, katero je Macdonald do zadnjega časa tako vstrajno povdarjal, namreč pot, na kateri se Anglija in Francija trdo sporazumeta in se zavežeta, da vstrajata na njej, ker le ob taki neomajni zvezi je mogoča uspešna rešitev reparacijskega vprašanja. Tako pa zopet narašča nemška predrznost in nemški poljedelski minister je te dni Izjavil, da se kulturni Šestdesetmilljonski narod na noben način ne da pregovoriti za to, da bi dve ali tri generaciie vršile prisilno delo za tujce. — Nemške gospodarske organizacije se Izrekajo proti izvedeniškemu izvestju in neka nemška bojna društva so poslala te dni v Ženevo Društvu narodov zahtevo, da se imajo Nemčiji vrniti »ukradene« kolonije. Nacijonalizem se med Nemci razvija opasno, je na-glasll Macdonald v Yorku, in dostavil, da so temu krivi tudi zavezniki. To je res, pred vsem Angleži, ki se nočejo prisrčno pridružiti Franciji, marveč so se na glavni evropski spor ves čas ozirali bolj kupčiisko, kar je tudi ameriška napaka. Coolidge je potem, ko je znova označil že staro ameriško stališče napram Fvropi, rekel, da se bo ameriški privatni kapital udeleževal nemškega zunanjega posojila, pričakujoč po tej poti koristi za ameriško trgovino. Zadnja poročila kažejo, da hodi amer. bankir Morgan po evrop. zapadu z milijoni in vabi ž njimi k rešitvi reparacijskega vprašanja. Tako ubira tudi Amerika svojo pot, namesto da bi Francija, An-
glija in Amerika skupno korakale! Kakor so stvari danes, moramo pribiti, da raste krivda za bližajoči se neuspeh po izvedeniškem trudu bolj v Londonu in VVashingtonu kakor pa v Berlinu. Francija je dosledna in upravičene so njene zahteve.
Iz raznih držav.
O sodobni Madžarski piše »česko-slov. Republika«, da je v njeni politiki najbolestnejša točka teritorijalno vprašanje. Vsi madžarski politiki so trdno prepričani o tem. da je vse ozemlje, ki Je pripadalo Madžarski, pa je sedaj pod češkoslovaško, jugoslovensko, romunsko ali avstrijsko oblastjo, zasedeno samo začasno in za Madžarsko nikakor ni izgubljeno. Trianonski mir je železni kreg, ki ga danes ni mogoče zlomiti, ki pa bo zlomljen poznej. Czonka Magvar-orszag nem orszag — Okleščena Madžarska ni država! To je geslo vseh madžarskih politikov. Romantične sanje, ki se nikdar ne uresničijo. Palackjr je rekel ob priliki proslave tisočletnice prihoda Madžarov v Evropo, da drugega milenija ta država ne učaka. Tri-anon je dal Madžarom še preveč slo* vanske zemlje! — Danska Ima prvi so-cijalnodemokratični kabinet. Pri volitvah 11. aprila so dobili socijalni demokrat je s 469.949 glasovi 55 mandatov. Ali kakor na Angleškem tako tudi na Danskem nima socijalna demokracija absoiutne večine, zato 30 socijalisti črn eksperimenti izključeni, kakor izvajajo meščanska glasila, ki podčrta vajo po* moc radikalne stranke, na katero računajo socijalisti. Ministrski predsednik Je soc. Stauning, naučno ministrstvo je poverjeno gospe doktorici filozofije Nfr> ni Bang. — K nemirom in vstaii v Afga* nistanu pišejo moskovska srlaslla, da so posledica novega angleškega naskoka na deželo. Da se je dvignilo proti mladim Afganistancem z emirom na čelu, ki hočejo pretvoriti Afganistan v moderno državo, vse, kar je nazadnjaškega v tej zemlji, je mogoče le vsled zunanje podpore z denarji in orožjem. Vstaši zahtevajo pripojitev z angleško oblastjo. V Aziji se bodo še težko križali ruski in angleški ekspanzivni cilJL — Jubaland je temna točka v italijanski zunanji politiki. Mussolinija je sram, kadar pomisli, da ima dobiti Italija od bogatega kolonijalnega plena samo neznaten tn brezpomemben košček zemlje, Jubaland med britsko vzhodno Afriko in Somalilandom z malim pristaniščem Kismayu. Pa še tega ni hotela Anglija dati, marveč je zavlačevala to zadevo do zadnjega časa. Sedaj šele, ko je Mussolini trdo pritisnil, so se v Londonu udali z nasmehom, češ pa naj dobe Italijani določeni jim vojni plen v Afriki. V italijanskih vladnih krogih se
A le k se? Tolstoj.
32
ŠPolet na Mars.
Roman.
Aelita je poslušala, njena glava je bila pove-šena.
— Učitelj, — je spregovorila naenkrat in ustne so ji zadrhtele, oči so se napolnile z otožnostjo, — Sin Neba je pravil, da poznajo na zemlji nekaj, kar je nad razumom, nad modrostjo. Toda kaj je to — nisem razumela. Toda to je rodilo moj nemir. Včeraj sva bila na jezeru, vzšla je rdeča zvezda, on mi 30 je pokazal z roko in spregovoril: »Na nji je padla žrtev. Ona je obkrožena z meglo ljubezni. Ljudje, ki poznajo Ljubezen, ne umirajo. »Otož-nost je razjedala moja prsa, učitelj.
Starček se je muzal in žvečil z ustmi
— Dobro — je dejal in njegovi prsti so se zganili po odeji — naj ti da Sin Neba to znanje. Dokler ne zveš vsega — me ne vznemirjaj. Bodi oprezna.
Zrcalo je ugasnilo. V toaletni sobi je postalo tiho. Aelita je vzela s kolen robec in si obrisala lice. Potem se je ozrla nase — pazljivo, strogo. Njene obrvi so se dvignile. Odprla je majhen predalček, se sklonila nizko nad njim ter premetavala različne predmete*   Naila je in obesila na vrat
majhno, z dragoceno kovino okovano suho tačico čudovite živalice »indri«, ki je zelo pomagala ženskam v težkih minutah.
Aelita je vzdihnila in odšla v knjižnico. Los se ji je dvignil naproti od okna, kjer ie sedel s knjigo. Aelita se je ozrla po njem — velik, dober in drag. Postalo ji je mehko pri srcu. Položila je roko na prsa, na tačico čudovite zverinice in dejala:
— Včeraj sem vam obljubila pripovedovati o poginu Atlantide. Sedite in poslušajte.
XXIII. POGLAVJE.
Druga Aelftfna povest.
— Evo, kaj smo čitali v pestrih knjigah, — je dejala Aelita.
Na sedem narodov se je delila rasa Atlantov. Narodi, različni po barvi kože, so naseljevali razne dele zemlje. Civilizacija je prehajala v razvoju od plemena k plemena. Te prehode so spremljali sunki rase, kajti vlastodržci niso mogli brez borbe izročiti oblasti nad svetom, toda starost in izumiranje jih je prisililo k temu.
Središče sveta je bilo v onjh časih mesto Sto Zlatih Vrat. ki leži sedaj na dna oceana. Iz mesta je prihajalo znanje in zapeljivost, razkošje. Vabilo je k sebi mlada plemena ter razžigalo v njih prvobitni pohlep. Nastopil je čas In mladi narod je planil na vlastodržce ter osvojil mesto. Žarek civi-
lizacije je začasno ugašal. Toda njen strup je živel in žarek je vzplamtel v novem sijaju, ker ga je obogatila sveža kri zmagovalcev. Minila so stoletja in spet so visele drhali nomadov kot oblak nad večnim mestom.
Prvi ustanovitelji mesta Sto Zlatih Vrat so bili afriški Črnci plemena Zemze. Smatrali so se za mlajši rod črne rase, ki je v davni, davni prošlosti naseljevala južno polovico zemlje. Središče njihove civilizacije je poginilo tedaj, ko je zadela zemlja na drobce kometa Pto. Ohranjeni deli črne rase so se razcepili v množico plemen. Mnogi so postali divji in so izumrli. Vendar pa se je pretakal v krvi črncev spomin na veliko prošlost.
Ljudje Zemze so bili ogromne sile in velike rasti. Odlikovali so se z nenavadnim svojstvom: na razdaljo so mogli čutiti prisotnost, obliko in bistvo stvari, kakor čuti magnet prisotnost drugega magneta, dasi so bile njihove oči skoraj slepe. To svojstvo so razvili v času bivanja v* temnih kotlinah tropičnih gozdov.
Bežeč od strupene muhe »goh« je prišlo pleme Zemze iz tropičnih gozdov ter se napotilo na zapad, dokler ni naletelo na kraj, ki je bil prikladen za Življenje. To so bile hribovite planote, po katerih sta se pretakali dve gromni reki. Tu je bilo mnogo plodov ln divjačine. — v gorah — zlato, svinec in baker. Gozdovi, holmi in tihe reke — krasne in brez pogubonosne vročice.
Ljudje Zemze so zgradili steno v zaščito od divjih zveri in navalili iz kamenja visoko piramido, ki je pričala, da je ta kraj utrjen. Na vrhu piramide so postavili stolp, s šopom perja ptice »klikli«, pokroviteljice plemena, ki jih je ščitila na potu pred muho »goh«. Voditelji Zemze so krasili svoje glavs s perjem ter sprejemali ptičja imena.
Zapadno od teh planin so brodila rdečekoža plemena. Ljudje Zemze so jih napadali, lovili ujetnike ter jih silili orati zemljo, graditi bivališča ter koeati rudo in zlato. Slava mesta je šla daleko na zapad ter je vzbujala strah med rdečekožimi, kajti ljudje Zemze so bili silni, znali so ugibati misli sovražnikov in ubijali so jih na veliko razdaljo s tem, da so metali upognjen kos lesa. V čolnih in v drevesni skorji so plavali po tihih rekah in pobirali od rdečekožih davek.
Potomci Zemze so okrasili mesto z okroglimi kamenitlmi poslopji, pokritimi z bičevjem. Tkali so prekrasne obleke iz volne in znali so zapisovati misli s pomočjo slikanja predmetov — to znanje jim je bilo prirojeno kot starodavni spomin na minulo civilizacijo. Bili so bogati ter so živeli v brezdelju in razmotrivanju predmetov in misli.
Minila so stoletja. In glej, na zapadu se je pojavil veliki voditelj rdečih. Ime mu je bilo Uru. Rodil se ie v mestu, toda v mladosti je odšel v pragozd, kamor ga je gnal instinkt. Zbral je ogromno tolpo vojščakov in odšel, da osvoji mesto.
stran 2.
•SLOVENSKI NAROD« dne 4 maja 1924
štev. 102
sadnje dni razpravlja o tem, ali bi ne bilo umestnejše, da se sploh opusti Ju-baland, ld je brez vsake vrednosti in bi stal Italijo le nepotrebne stroške, ter |xi se zahtevale primerne kompenzacije
drugje, bližje pri kolonijah. To bi bilo zaman. Anglija je trda in pri interesih njene moči in njenega vpliva imata savezništvo in prijateljstvo služIti samo
njej!
Radićevci zahtevajo federacijo in vztrajajo pri svojem
republikanskem programu.
Zanimive izjave predsednika parlamentarnega kluba HRSS našemu beogradskemu dopisniku.
— Beograd, 3. maja, (IzvJ Včeraj, kakor je bilo javljeno, so prispeli v Beograd — po večini dopoldne in nekateri popoldne — člani Radićevega parlamentarnega kluba. Vaš dopisnik je včeraj popoldne dlje časa razgovarjal s predsednikom parlamentarnega kluba poaL Jurjem Vale čiče m, ki je obenem tudi III. podpredsednik glavnega strankinega vodstva.
Na vprašanje Vašega dopisnika, če odidejo člani Radićevega parlamentarnega kluba na dvor za slučaj zadevnega pomiva, je po&L Valečić kratico odgovorih
•Mi smo pripravljeni oditi na dvof, fes nas tja pozove kralj. Za to sva določena jas kot predsednik parlamentarne-kluba in klubski podpredsednik Dra-Kovačević- V imenu naše par-tarne skupine nameravamo pri v bistvu izjaviti, da smo došll v na. skupščino k bratskemu srbskemu v s vrbo sklenitve medsebojnega poltenega sporazuma. To je glavna ln prava naša naloga. Druga je, da smo prišli semkaj, da strmoglavimo sedanjo VnsMflnn vlado«, W »Kako zamišljate   bratski   s po raz-
»Ta sporazum zamišljamo tako, da državo, ki jo m{ priznavamo, uredimo na ta način, da bo zadovoljen ves narod oziroma da bodo zadovoljni vsi narodi, kf v državi žive. Podrobnosti sporazuma sedaj ne morem povedati Te podrobnosti prinese razvoj sporazuma. Tz-javim pa lahko že sedaj, da centralistične države mi Hrvatje nočemo. V razvoja posvetovanj za sporazum pri* ide do tega, kako si uredimo državo. Mi Sedal kroni ne moremo ničesar obljubiti, najmanj pa to, da bi odstopili od svojega načelnega strankarskega programa. Razvoj posvetovanj bo sam prinesel, v koliko imamo popustiti in v čem ne. Ce se bo moralo kaj popustiti tedaj imamo upoStevati kot zastopniki hrvatskega naroda voljo naroda, katere izvršitelji smo edino mi. Ce nas pozovejo na dvor, bomo kralju najbrže vse to Izjavili ta naglas ali, da bomo zelo srečni m zadovoljili, če tudi kralj pristopi k stran-
kam, ki žele pošten sporazum. Razžalo-
stilo nas bo, če bi manjšina proti zakonu dobila volilno vlado, ki se že sedaj z nasiljem in denarjem pripravlja na volitve, da bi pri teh iz manjšine postala Večin a_c
»AH je Radlćeva stranka za poslov-no vlado opozicijonalnega bloka, če bi Nj. Vel. kralj poveril mandat za sestavo take vlade Ljubi Davidoviću?«
»Smo za to, da podpiramo tudi poslovno vlado opozicijonalnega bloka. Taka vlada ima rešiti, kar želi tudi kralj, najnujnejše zakone. Sprejeti ima invalidski zakon, še nekatere druge in tudi primeren zakon, ki bo namestil zakon o kuluku v svrho ureditve občinskih potov na podlagi davčne sile posamnih občin. Ko bi poslovna vlada bloka izvršila svoje dane naloge, ima takoj pripraviti volitve. iMj smo za to, da so volitve popolnoma svobodne? in take volitve more izvršiti edino vlada opozicijonalnega bloka.«
»Ali ste pripravljeni stopiti v poslovno vlado?«
»Poslovno vlado bloka smo pripravljeni podpirati kakor sem že zgoraj dejai Ce Pa sami stopimo v vlado, o tem še nismo definitivno sklepali Imamo popolno zaupanje v vse stranke opozicijonalnega bloka, zlasti pa v stranko Ljube Dovidovića.«
Najbolj značilen pa je bil odgovor Juraja Valečića na vprašanje vašega dopisnika:
»Kako si zamišljate ureditev države m državno obliko?«
»Mi nikakor ne moremo nrfvolitf v centralistično ureditev države. Izključno hočemo federacijo. Mi smo imeli 800 let sabor v Zagrebu. Ves hrvatski narod se čuti sedaj užaljenega in prikrajšanega v svojih državnih pravicah. Kar se tiče državne oblike omenim, da smo republikanci In ostanemo republikanci. Treba je pa pripomniti, da sedaj, dokler n! dosežen sporazum, vprašanje državne oblike ni najnujnejše.
Končno je Juraj Valečić še pripomnil, da Stjepan Radić popolnoma odobrava politiko glavnega vodstva HRSS in da soglaša z vsemi taktičnimi ukrepi.
Razlef parlamentarne krize v zastanku.
— Beograd, 3. maja. (Izv.) V narodni skupščini je postalo sedaj zelo živahno. Včeraj so btle konference po vseh klubih. Opozicijonalni blok je povsod skušal pripraviti teren, da kralj sprejme v avdijenci tudi zastopnike hrvatskih republikancev. Dopoldne in popoldne je imel blok konference. Popoldanska je trajala od 15.30 do 19. zvečer. Udeležili so se konference Ljuba Da-vidović, dr. Korošec, dr. Maček, dr. Hrasnica, Dragotm Pečic in še drugi opozicijonalni politiki, tako Protičev pristaš dr. M- Ivanić. Opozicijonalni blok pritiska na radićev-ce, da naj bi v avdijenci izjavili kralju, da Radičeva stranka noče nastopiti proti sedanji državni ureditvi in monarhi-stičnemu sistemu vladavine (!). Blok je tudi svetoval radićevcem, da bi izmenjali nekatere točke svojega manifesta. Splošno pa so postali člani opozicijonalnega bloka sedaj zelo rezervirani Po Informacijah vašega dopisnika nameravajo radićevci izročiti kralju posebno spomenico, v kateri izjavljajo, da so pripravljeni sodelovati in da je HRSS tudi aa konstruktivno delo. Zahtevajo volitve z edinim volilnim geslom: revizija ustave, v kolikor to dovoljuje sedanja ■stava.
V krogih radikalne in samostojne demokratske skupine je opažati splošno mirnost in samozavest.
ZUNANJI MINISTER DR. NINČIĆ NA REKI IN SUŠAKU.
—Reka, 2. maja. Včeraj je posetil pristanišče Thaon di Revel j u gosi oven* ski zunanji minister dr. Ninčić, Z Reke se je vrnil peš na SuŠak.
Prispel je novi prefekt kvarnerske province, kom. S o r ge r. Takoj po pri* kodu je imel pogovore z nekaterimi predstojniki reških oblasti.
Naše posojilo v Italiji.
— Rim. 2. maja. (I»v> O najetja jugo* ■lafreiiakrgft posojila v Italiji prinašajo go» ■podaraki in finančni liati pogostokrat razne podrobnosti, ki so v bistvu zelo različne. Višina posojila fte ni ugotovljena. Posojilo se giblje med zneskom 600 milijonov in ene milijarde italijanskih lir. Del posojila je namenjati beogradski občini za Izvršitev raznih občinskih stavb, za kanalizacijo In srn olepšavo mesta kot prestolice sploh. Ta del posojila ima prevzeti bančni koncern, kateremu naseljuje trsaika »Danes Adriati*
ca*. Drugi del posojila bi bil namenjen v gotove državno*investicijske svrhe, tako za gradnjo novih železniških prog, ki bi vezale Jadran z zaledjem. Ta del posojila ima pre* vzeti bančna skupina pod vodstvom milan« ske banke »Danca Commerciale Italiana«. Ministrski predsednik Mussolini je zadnje dneve ponovno konferiral z raznimi zastop* niki bančnih skupin.
PRED DANAŠNJO SEJO NARODNE SKUPŠČINE.
— Beograd, 3. maja. (Izv.) Za današnjo skupščino, ki se je otvorila ob 9.30 dopoldne, je vladalo veliko zanimanje. Opozicijonalni blok namerava izzvati v skupščini velike proteste ter je pričakovati, da bo potek seje mestoma zelo buren. Zemljoradniki so sklenili, da vlože na skupščinsko predsedstvo več Interpelacij in vprašanj politično-parlamentarnega značaja. Prvič vprašujejo predsedstvo, zakaj je odložilo brez sporazuma z narodno skupščino plenarne seje in drugič vprašujejo za pojasnila glede Pašićevega govora v Bjelini.
ANGLEŠKI LIBERALCI PROTI MACDONALDU.
3— London, 2. maja. (Izv.) Kriza v Macdonaldovem kabinetu je po zatrdilu liberalnih krogov na vidiku. Glavni pri-ganjač liberalne stranke je v poslanski zbornici stavil ultimat, s katerim se poživlja Macdonaldova vlada, da se ima v zbornici izjaviti glede zbornici od liberalne sranke predloženega zakonskega načrta, s katerim se ima uvesti nov sistem volilnega proporca. Zakon ima po zahtevi liberalcev vlada oficijelno podpirati m ga čimpreje rešiti. Za slu-aj, da vlada odkloni tako izjavo, napovedujejo liberalci najostrejši boj proti delavski stranki, ki tudi ni povsem edina v vprašanju volilnega proporca. Macdonald je prišel vsled nastopa liberalne stranke v stiske. Težaven je tudi vladin položaj, ker so nekatere organizacije delavske stranke za načrt, druge ga Pa odklanjajo. Macdonald sam je velik in ogorčen nasprotnik tega zakonskega načrta. Včeraj je bila seja delavske stranke, Z veliko večino je bil sprejet predlog, da imajo člani pri glasovanju o tem zakonskem načrtu svobodne roke. Računajo, da bo načrt V zbornici odklonjen.
KOMUNISTNCNI IZGREDI V ATENAH
— Pariz, 3. maja. (Isv.) »Havasa
javlja iz Aten: Povodom komunističnih izgredov ob proslavi prvega majnika je bilo 17 oseb ranjenih. Komunisti so napovedali generalno stavko, ki ni napela*
Poset naše kraljevske dvojice v Parizu.
— Beograd, 3. maja. (Izv.) Danes dopoldne je prispel iz Pariza točno določen program vseh svečanosti, ki jih priredi Francija na čast jugoslovenskemu suverenu. Nj. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija prispeta dne 25. maja dopoldne s posebnim dvomim vlakom v Pariz. Na postaji v Boulognskem gozdu sledi svečan sprejem naše kraljevske dvojice. Prezident republike Miilerand s spremstvom kot prvi slovesno pozdravi našo kraljevsko dvojico, nato predsednik pariške občine in predsednik poslanske zbornice in senata v navzočnosti članov vlade ter drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Častna četa izkaže vojaške pozdrave in komandant čete poda kralju raport. Po končanem slovesnem sprejemu se kralj Aleksander in kraljica Marija odpeljeta v svoje apartemente, ki bodo za nju prirejeni v palači zunanjega ministrstva na Ouai d* Orsey-ju. Popoldne sledi poset kralia in kraljice pri prezidentn republike Millerandu v elizejski palači. Zvečer je gala obed s predstavo. Dne 26. dopoldne posetita kralj in kraljica grob neznanega junaka ob spomeniku zmage ter položita na grob venec. Popoldne bo na Martovem polju velika vojaška parada. Dne 27. maja so določeni razni oficijelni poseti. Ako kraljevska dvojica ne ostaneta še dlje časa v Franciji, se povrneta kralj in kraljica dne 29. maja v Beograd.
POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIH TARIFOV NA MADŽARSKEM
— Budimpešta, 3. maja. (Izv.) Kakor objavlja carinsko politični urad, bo nova carinska tarifa vsebovala 37 tarifnih poglavij in nad 1000 raznih tarifnih postavk. Carina se bo plačevala v zlatih kronah. Nekatere postavke so skoraj zvišane za 50 odstotkov. Izvozna carina na živino je znatno zvišana. Zvišane so tudi postavke na alkoholne pijače. Znižane so pa postavke za usnjate izdelke. Časopisni papir, pisemski papir, knjige in muzikalije so oproščene carine.
KATOLIŠKIM DUHOVNIKOM POSET BENEŠKE RAZSTAVE PREPOVEDAN.
— R?m, 3. maja. (Izv.) Beneški patrijarh je duhovnikom svoje škofije prepovedal poset beneške umetniške razstave, ker nekatere slike žalijo moralni čut katolikov in so pomografične. Patrijarh tudi poživlja duhovništvo iz inozemstva, ki potuje v Benetke, da ne obišče razstave. Sploh poživlja ves katoliški verni svet, da naj prezre to razstavo.
OBSODBA RUSKEGA DUrTOVNIKA,
— London, 2. mala. (Tzv.) Reuterjev urad javlja iz Moskve, da ie bila škofu Prokopiju v Odesi spremenjena smrtna kazen v dosmrtno pregnanstvo v Sibirijo-
BOKSMATCH NA DUNAJU.
— Dunaj, 3. maja. (Tzv.) Na podlagi filma je Zveza avstrijskih boksarjev ugotovila pravilnost knoxouta Townley-Carpentier.
CIKLON UBIL 106 LJUDI.
— Newyork. 3. maja. Po prvih poročilih o ciklonu, ki je divjah po Karolini. Geor* giji. Alabami, Virginiji. Arkansasu ln Luizi* jani. je razvidno, da jo bilo ranjenih nad 400 oseb, ubitih pa 106. Izginilo je mnogo ljudi. Materijalna škoda se ceni na več mili« jonov dolarjev. V Ge<~-rgiji je vihar nesel s seboj nekega otroka dva kilometra daleč. Razbite so agradbe in poginilo je mnogo živine.
Pr!??'n!tt vesti.
e=: Beogradski gospodarski krogi o Rad»ćevl noHtfkl. Beogradski »Trgovinski glasnik«, osrednie glasilo srbskih in beogradskih gospodarskih krogov, prinaša uvodnik »Od česa zavisi...?«, v katerem ironizira postopania opozicijonalnega bloka, ki naznanja izpremembo političnega položaja na podlagi proglasa, ki ga misli izdati Radič po 1. maju. »Tr. G1.« pravi, da je namen tega proglasa, da omogoči opozicijonalnemu bloku oblast, potem naj pride, kar hoče, odnosno naj se po ljubi volji ekstre-mistov ustvarijo popolnoma nove razmere v državi »Tr. OI.«. ki je tekom sedanje krize zavzel odločno nacijonal-no stališče, zavrača nizkotno politiko opozicijonalnega bloka, ki misli, da lahko prevari javnost z enostavnim proglasom in z besedami zamaže politično nasprotje, ki zija med državovemhni strankami in pa med strankami, ki nasprotujejo edlnsrvu, slogi ter skupnemu kulturnemu in gospodarskemu napredku. Točno!
=b Uaodm Radićevega manifesta. Goap. Radić te je bil odločil k izdanju majskega manifesta hrvatske republi* kanske stranke ter tudi sestavil bese« dilo ss manifest, da ga njegovo vodstvo ▼ Zagrebu obelodani. Manifest, ki so ga naši opozicijonalci oznanjali kot vrhunec državniške modrosti gospoda Radića in ki naj bi bil odprl kralju in peli jugoslovenski javnosti oči glede
resničnih želj in stremljenj hrvatske republikanske stranke, je moral dozi* veti čudno usodo. Najprvo so zagreb* ski radićevci pozvali demokratskega poslanca, da pregleda besedilo in da gs cenzurira. Neposredno po cenzuri je časopisje obelodanilo odstavek, ki poroča o stališču republ. stranke na« pram kralju, kateremu obeča, da ga bo Radičeva stranka tolerirala, ako izpolni njene želje, v prvi vrsti, ako izroči usodo države njeni neomejeni eksploataciji. Vse drugo pa se je moralo pri* držati. Demokratski poslanec je odsve* toval objavo manifesta, ki naj bi do* kumentiral lojalnost in ustavovernost bivših federalistov in protidržavnih ro* varjev, ki pa je bil tako nesrečno kon» cipiran. da se ga je moralo odstaviti z dnevnega reda! — Pa bi hoteli opo» zicijonalci državo in vlado, dasi ne zmorejo vsi skupaj niti enega enotnega in lojalno sestavljenega manifesta!!
= Dve zborovanji. V Zagrebu je govoril L. Davidović takorekoč za ves opozicijonalni blok. Govoril je o narodnem sporazumu, pobijal Pašiča ter zaključeval s splošnimi meglenim! frazami. Iz njegovih besedi nismo mogli razbrati poti in smotra opozicijonalnega bloka. Se manj smo zvedeli, na kateri podlagi je sestavljen opozicijonalni blok in kaj pravzaprav hoče! Popolnoma drugačno pa je govoril v Bjelini min. preds. Pašić. Ta je izpovedal jasno program državotvornega in nacijonalnega bloka. Pokazal je na državno in narodno edinstvo, na VTdovdansko ustavo, na nemožnost ple '~e parcelacije, na dolžnost kultni a in gospodarskega napredka. Opozlcijonalec brez cilja, drugi pa s točno začrtano smernico! Tudi značilno za presojo situacije v Beogradu, kjer gre opozicijonalnemu bloku pač samo za oblast ter za volitve v lastni režiji. Verjamemo, da bi take volitve bile gosp. Radiću, Spahu in dr. Korošcu zelo po volji!
= Spremembe v naši zunanji službi. Po poročilu iz Beograda bo sedanji po* močnik ministra zunanjih del, Panta G a v r i 1 o v i ć, imenovan za našega poslanika v Bruslju. Na njegovo mesto v ministrstvu pride generalni tajnik v reparacijski komisiji, Bogoljub Jeftić.
= Avdijence. Po poročilu iz Beo* grada je kralj včeraj sprejel v avdijenci Ljubo Davidović a. Davidović je po poročilu današnjih jutranjih beo* gradskih listov imel namen pregovoriti kralja k temu, da pozove na posveto* vanje tudi zastopnike hrvatskih repu* blikancev. Za danes popoldne ima sle* diti odločitev, ali se naj pozoveta na dvor zastopnika HRSS. Poslanec Davi* dovićeve skupine Gjoka P o p o v i ć, ki se je dne 1. maja udeležil plenarne seje HRSS v Zagrebu, ni bil v avdijenci sprejet.
— Kakšne pravice bodo vživalf Ju-goslovenf na Reki. Kakor znano, obsega rimski pakt od 27. januarja t. 1. paragraf, ki določa, da imajo Jugoslove-ni na Reki vživati vse one pravice, katere imajo Italijani v Dalmaciji. Reški Jugosloveni so se razveselili onih določil in so računali, da dobe čitalnico, nižje in višje šole in pravico za vpora-bo svojega jezika pri uradih. Do danes čakajo Še zaman, da bi se izvajal oni sloveči paragraf in te dni je povedala »Vedetta«, da bodo lahko na to še dolgo čakali. Rekla je jasno in glasno, da so Italijani v Dalmaciji čakali dolgo svojih pravic, zato pa bodo morali tudi rešVi Jugoslaveni dolgo časa čakati na izvršitev onega paragrafa v famoznem rimskem paktu. Resnica ie ta, da Tta-liiani v Dalmaciji niso nič čakali in da vživajo vse svoje določene pravice, torej bi se morala določila rimskega' pnkta napram reškim Jugoslovenom točno in takoj izvajati. Ali Italijani se radi držijo svojega znanega reka: »Spetta ca-callo, finehe F erba cresce«. (Počakaj koni. da trava zraste.)
inlliska Krajina.
— Slovenski duhovniki odhajajo- Iz Krkavcev v Istri je moral oditi župnik-dekan Matevž škrbec po dolgoletnem tamošnjem službovanju. Na njegovo mesto je prišel Italijan Malabotich, ki se šele uči slovenskega jezika. Tz Podgrada v Istri je odšel župnik Gabrovšek. Na njegovo mesto pride seveda Italijan. V Jelšanah se boje, da jih bo moral kmalu zapustiti župnik Leiler in da dobe italijanskega duhovnika. Cerkev v Istri je že popolnoma podvržena fašistovski protislovenski politiki.
— Tolmin Je dobil vladnega komisarja hi sicer je postal to prosluli Mrak, ki je napenjal v to tvrho dolgo časa vse svoje sile. Sedaj je todal na Tolrnrfnce manifest, v katerem Izraža svojo vročo željo, da bi tolminska občina sodelovala r vsemi ostalimi za razvoj in napredek »naroda« In države. Kajti samo od složnega sodelovanja se lahko pričakuje lepša bodočnost. Drznost je Mrakov oklic na tolminske občane. S Časom bo že občutil voljo ljudstva ln zapomni saj si to, da se vsaka hudobija svoj čas maščuje. Ako bodo fašisti operi-rsH med Slovenci t takimi možmi, kakor je Mrak. bodo hnell še manj uspeha, kakor so ga Imeli doslej med Slovenci. Mf seveda jim privoščimo še več takfh Mrakov, kajti skoat mrak prisije počasi svetloba In spoznanje, katero pa bi lahko dobro služi-
lo tudi fašistovski stranki pri n.enem bo* dočem nastopanju napram slovenskemu ljudstvu.
— Slovenski učitelji v Gorici odpuščeni. Na mestnih *olah v Gorici »o nastavljen« na slovenskih oddelkih štiri definitivne in štiri provizorično učne moči slovenske na* rodnosti. Sedaj so dobili odlok, da so z dnem 26. septembra 1924 odpuščeni iz služ« be Odlok sicer pravi, da se odpust lahko prekliče, ako napravijo prizadete osebe Irpit za poučevanje na italijanski ljudski Soli, ali to je dostavljeno samo radi lepšega. Fa« šistovska vlada hoče imeti po uradih in So« lah med Jugosloveni samo Italijane. Zato odstranjujejo Jugoslovene povsodi Predvsem v »italijanski« Gorici, v svetem na« rodnem mestu ne sme hiti slovenski-c i "rad. nika in slovenskega učitelja! Za uradi In šolami pride polagoma eerkev na vrsto.
— ObHubek — fantovski tafnlk. Znanega kojščanskesa župana Oblubka je doletela visoka čast, da je Imenovan za fa-šistovskega tajnika v Kojskem v Brdfh. Obljubek je svoj čas zleze! na županski stol s pomočjo takratne narodno-napredne vran-ke na Goriškem, ko se je trdno vsedel. fl je obrnil hrbet, pozneje se Je nekaj časa lovP. okolf agrarcev in končno prijadral v tabor klerikalnih novostrujarjev ter hotel tam ostati. Prišla je vojna, prinesla n^ve razmere in Ob'jtibek, ki je ves čas svolega javnega de'ovanja pred vojno hotel veljati za zavednega narodnjaka, je postal faš'st m danes je on prvi »d ni brodeč*, kateremu so fašisti zair?a!i politično tajrvšrvo. Ako bo ljubljanski »Slovenec« kaj p?sil o n;em, naj ne porabi dostaviti; da j« bil on pred vojno goreč klerikalni novostrujar. ne pa morda kak zagrizen liberalec, kakor rt zde »Slovencu« vsi oni Slovenci, ki korakajo v fašisiovskih vrstah. OMhibek ;e župan v veliki občim* in ima tudi velik vpliv.
— Slovensko planinsko društvo v Tolminu je napravilo tekom zadnjih let na Politično oblast polno vlog, katerih pa nt-.o hoteli dolgo ČPsa rešiti. Končno je prišel dopis, s katerim se naznanja, da oblast ne more dovoliti poslovanja omenjenega društva, ker ta aH on! Izmed č!anov-vodltel:ev ne daje zadostnega zaupanja, da bo vzdr* zeval delovanje društva v mejah pravil. Društveni odbor nasvetuje dosedanjim članom in drugim, ki bi hoteli vstopiti, naj se vpišejo v tržaško planinsko društvo, katero je potrjeno in njegovo delovanje dovoljeno.
— V Benetkah pokažejo ob vsaki priliki In nepnliki svoje nssprotstvo, da ne rečemo sovraštvo do Trsta. Faiistovsko glasilo pripoveduje, da ;e lansko leto v ozn elegantni in hitri brod »Venezi?« med Benetkami in Trstom. Carinsko delo se je v Trstu izvrševalo zelo hitro, tako pač. kakor se spodobi za brod, ki pride iz domačega v drugo pristanišče. V Benetkah pa se jev ršil carinski posel zelo počasi fn z največjo Pozornostjo, kakor da b! Šlo za brod. ki je prišel iz knkeca inozem^keca Pristanišča. Drugi po\s?lJn!k ra tem brodu Tržačan Korb si >e pri prihodu v Benetke dovolil to, da je trem svojim pr!jateT;em dal izročit! njihove bicikle brez pregleda na carini. Raditega je bil kaznovan z globo tn na njegovo pritožbo je tribunal obsodbo proti njemu potrdil. Fašistovsko glasilo je raditega vse iz sebe in ukaruje sodnlji v Benetkah, da mora to obsodbo kasirati. Nadvse ga jezi, seveda okornost, da se je zopet pokazalo, kako so Benetke proti Trstu, katerfm jfm velja še vedno za — »porto estero«! V Benetkah se še včasih izprnšujejo, čemu je pravzaprav prišel ra tuji Trst pod lnško ob'ast In vidi se, da kljub vsemu fašistovskemu prizadevanju ne preneha in tudi ne bo prenehaio nikdar nasprotstvo Benetk proti Trstu, dokler se ne dvignejo docela nad tržaško pristanišče rn dokler ne zavladajo s svojim delokro gom po vsem gornjem Jadranu.
—I1 11 ' .....—— PP
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8.  uri zvečer.
Sobota 3. maja: »Hamlet«. Red B. Nedelja 4. maja: »Kamela skozi uho šivan« keoc. Izven
Ponedeljek 5. maja: »Ana Karenina«. Red C
OPERA.
Začetek ob pol 8. uri zvečer.
Sobota 3. maja: »Možiček« in plesni večer.
Mladinska predstav« ob 4. popoldne. Izv. Nedelja 4. maja. »Carjeva nevesta«. Izven Ponedeljek 5. maja: Zaprto.
*    * *
— Hudožestvenlk! v LJubljani. Uprav! Narodnega stledališča v Ljubljani se Je posrečilo prldr-bitj Hudožestvenike za gostovanje v Ljubljani. Gostujejo namreč dne 13., 14. in 15. majntka v opernem gledališču ln sicer vzrlzore s'edeča dela: 13. majnika: Dostojevski: »Sela Stepančikovo«, 14. Dickens: »2 i v 1 j e n s k 1 b o J« In 15. Andrejev: »Jekaterina Ivanov ac. Uprava se nI ustrašila velikih Izdatkov, ki so zvezani s tem gostovanjem, ampak Je vseeno pridobila slavne Hudožestvenike. ker Je prepričana, da je s tem s lno ustregla vsemu gledalskemu občintvu. Uprava pričakuje, da bo poset gledališča v dneh gostovanja tak. kakor ga glavni umetniki v resnici zaslužijo. Predprodaja vstopnic se prične danes dopoldne pri dnevni blagajni v opernem gledališču. Cene so zvišane ln sicer parterm* sedeži I. vrste 80 Din. II. do IV. 72 Din. V. do IX. 64 Din, X. do XI. 5fj Dtn. Ba'kon<kt sedeži po 56, 4(5 na 34 Din. galerijski pa po 28, 24 ln 20 Din. Loža v parterju stane 300 dinarjev, v I. redu 340 Din In na balkonu 240 dinarjev. Zunanji posemiki lahko naročijo vstopnice pri upravi ter naf obenem z naročilom poSlJeJo tudi demr. Podrobne!* o gostovanju javimo v prfhodnlth dneh.
Rešimo sokolski Tabor!
srev. 102.
.SLOVCNSK!   NAROD«,   dm 4 maja I9'24.
S"an 3
Književnost.
— »Nova Evropa« z dne 1. maja prinaša tole vsebino: Sovjetska Rusija (C).— Teritorija i naseljenost Saveza socijalističkih sovjetskih Republika. — Sadašnje stanje narodne privrede u Rusiji (A. P. Rikov.) Naši ekonomski uspehi (M. Bronskij.) — Državni budžet Saveza S. S. R. za godinu 1923—1924. (A. Janskij). Savremna Ukrajina (N. Kal južni j.) Nova ruska vojska.
— Jugoslovenska njiva. Zadnja Številka »Jugoslovenske njive«, časopisa za umet-enost, znanost, narodno prosveto, politiko, socijalno življenje in gospodarstvo«, ki ga iadaja bivši hrvatski ban Juraj Demetro-vič, prinaša med drugim članke dr. Skoka
0 Maurice Barresu, nadaljevanje, dr. Si-šfčevt študije Knez Mrl oš v Zagrebu leta 1848., dr. Barac pa Piše povodom knze v Matici   hrvatski o strankarstvu In kulturi.
1 Jugoslovenska njiva« izhaja dvakrat mesečno In se naroča v Zagreba, Marovska ulica 30.
— »Gajret«, list za kulturni in ekonom-ranvitek muslimanov. Majska številka tega sarajevskega družinskega lista, namenjena muslimanskemu prebivalstvu Bosne in Hercegovine, prinaša zanimivo belestrično gradivo ter društvene vesti, tičoče se »Gaj-retovfh« ekonomskih in šolskokulturnih ustanov.
— Tehniški List. Pravkar je izšla majska številka »Tehniškega lista«, ki se tiska v Zagrebn kot organ Udruženja, jugoslo-verrskih inženerjev in arhitektov. Med članki nahajamo lepo študijo inž. Berber-ja o generalni direkciji vod.
— Mednarodna organizacija dela ln njeno poslovanje. Brošura je izšla v Beogradu In prinaša pregled o ustanovi kot taki, o njenih nalogah in dosedanjem delu, Knjižica je prav poučnega značaja.
Glasbeni vestnik.
— Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona«
naj se poInoStevilno sbero v nedeljo, dne 4. maja točno ob poldvanajstih predpoidne v društvenih (prostorih. Obleka koncertna. Odbor.
— Citraški klub v Mariboru. Prejeli smo: Lansko leto ustanovil se je v Mariboru citraški klub, ki je takoj po ustanovitvi priredil L citraški koncert, ki je zelo lepo uspel. O istem izrazili so se navzoči strokovnjaki zelo pohvalno in želeli lep napredek. Zatem vršil se je v mesecu decembru dTužabni večer, ki je navzočim nudil lep užitek. Doznali pa smo, da se citraški klub pripravlja na drugi koncert, ki se bo vršil v petek 9. majnika 1924. ob 20. zvečer v tuk.  narodnem gledališču. Na vaporedu so lepe in težke kompozicije, koje bode izvajal cel kor, ki se je od lanske-Ia leta pomnožil od 14 citrašev na 20. Da bode  slika  popolnejša,   se  je   združilo s citrami rame druge rnštrumentt in fmita-cije. Vspored je lepo izbran in se nahaja v njem eden izmed maloštevilnih slovenskih komadov za citre L s. »Po jezeru« od Ko-želiskega, kojemu je priklopljen še čdo-solo tako, da se bode ta komad Izvajal v kvartetu. Žal, da je takih komadov res malo, kljub temu da je toliko ljubkih slovenskih narodnih pesmi in drugih komadov, ki se dajo na cftrah lepo izvajati. In koliko je takih citrašev, ki si želijo večje, težavnej-se slovenske koaitrde za več eiter v zboru, a žal ne znajde se skladatelj-korrrponlst, ki bi se usmilil citer, ter povzdignil ta ljubki instrument na ono kulturno mesto, kamor spadajo Tako so pa citrašl navezani zgolj na nemške kompozicije. Želeti bi bflo, da bi se znašel strokovnjak-skladatelj, ki bi tem upravičenim željam cftrašev v poln! meri ustregel. Bilo bi hvaležno delo in bi se istega razveselili tako citraši, kakor tudi publika, ki bi uživala sadove takega dela. Prireditveni prostor za ta IT. koncert se je primerno izbral že z ozrrom na dejstvo, da se je I. koncert vršil vsled slabega vremena v dokaj premajhni Gambrinovi dvorani. Tudi je s tem dana vsakemu možnost, da se udeleži koncerta in je pričakovati, da se rudi širša slovenska javnost bolj zanima za to prireditev.
Snoiialni vestnik.
DRAGINJA, CIVILIZACIJA, KULTURA.
Kadar začnemo naše telo čutiti, je gotovo bolno In potrebuje zdravnika. Dandanes se mnogo govori o cfvilizaciH, kajti začeli smo jo bolestno čutiti. Pojavili so se razni preroki in modrijani, ki napovedujejo bližino velikih nezgod za evropskega človeka. Manjka samo še znamenj na nebu in starodavna slika približevanja božjih šib bo popolna. Naša civilizacija boleha, toda zdi se, da ga ni zdravnika, ki bi ga evropski Človek mogel konsultirati in naprositi, naj reši smrti njegovo ljubo starko, tisočletno civilizacijo. So ljudje, ki so mnogo noči prebdell nad knjigami in napisali debele foliante In oni trdijo, da jI ni leka, da bo morala dati slovo življenu bi potrditi bolestno rečenico, izmišleno od zakutanlh menihov, da je vse posvetno minljivo. (NB. O. Spengler, G. Perrero Itd.)
Se vedno stojimo pod dojmom velike vojne, ki je potrosila neizmerna bogastva med bobnenjem topov in tlhotnim žurča-lrera krvi. Ta vojna nas je spravila malo-r?«ne na beraško palico. Siromaki smo dandanes, to je jasno. Poleg tega opažamo, da so st strasti in zemeljska poželjenja razplamtela do vesoljnega požara ter da se ne dado več brzdati od moralnih uzd, ki jih ie nekdaj nategovala religija In tradicija. Tl^mo homfni lupus. ta izrek dandanes zadeva v črno. Vse to, kar sdružujemo pod po»*mom civriizacije, torej celokupnost mar terfalnfk dobrin, je postalo predmet med-noveške zavfstl ia nebrzdanega hlepenja. Za tt materialne dobrine so Človeški rod trga z nečloveško krvoločnostjo. Vsakdo hoče vse !• zase: zato so stvari dosegle neob'čaino visoke cent.
Trd:jo. da civilizacija veselo počiva na kultur' duha in srca, ne pa na materialnih pogojih. Toda  najduhovitejši kulturni  člo- j vek preplašea pretrga ah svojih mtalstUo I
amih špekulacij, kadar se začne rušiti krov nad negovim udobno urejenim kabinetom. Civilizacija in modrost nista ekvivalentna. Predno je človeštvo dospelo <jm današnjega stanja rafiniranosti v čustvih in do današnjega stadija intelektualne kulture, je moralo preko neštetih stopenj civilizacije, ki ga je obdarila z nepregledno množico koristnih predmetov, brez katerih človek dandanes gotovo ne bi mogel eksitiratl, ne da bi se zvijal v mučnih konvulziiah, grozečih uničiti človeški rod. Predočimo si posledice dejanja, ki bi črtalo iz našega evropskega mrljeja udobne hiše kljubujoče mrazu fn nalivom, mehke postelje, smotrno urejene kuhinje, perilo, gledališča, železnice, tople in elegantne obleke, zlatnino in srebrnino, dragulje ter nečimrnost vsak t baze. In kar je glavno, sli ni pogoj naši visoki kulturi fizično brezdelje, ki nam omogoča posvetiti naš prosti čas delu možganov? a j imamo pričakovati, ako vse navedeno čitamo iz žtvljenja? Nekaj grandijoz-nega, strašnega, elementarnega. Pesnik bi v tem padcu človeštva z neborlčnih viSin mogel najti motiv za silno odo in slikar sujet za fresko Mihael Angelovskega razmaha. Moralist pa se zgrozi, ako samo pomisli, da je tak padec v globino mogoč, fn se trka na prsi rekoč: Reši nas, o Gospod!
Temelji evropskih kultur so vedno počivali na bogastvu. Življenje Homerovih junakov je bilo sito, žtvljenje Platonovih sodobnikov razkošno. Pri njih so st učili rimski epikurejci. Lucullus, poznavalec umetnosti, je Imel fin smisel za kuhinjo ter si je privoščil večerjo, kjer Je ugosril svoje prijatelje s posebno Jedlo, napravljeno iz samih slavčkovih jezičkov. Humanizem m pantagruaKzem gresta roka v roki. Spominjam se zgodbe, ki sem jo nedavno nekje čita! fn ki slika razočaranja fantastične revolucijonarke, ki ni mogla zapo-pasti, da živi Anatole Franct v stanovanju, razkošno urejenem, dočfm se jt v svojih spisih tako pogosto toplo zavzemal za siromake rn zasužnjene, živeče v podzemskih brlogih in vlažnih kleteh.
Kakšna ipa je slika naših dni? Beda, kamor pogledaš. Neumorno stikanje za koščkom kruha in za mestom, kamor bi glavo položil. Najlepše hiše so banke in trgovska podjetja. Starine In umetnine se zanemarjajo fn prezirajo. Sijaj v življenju gine, postaja nekam sivo. Vsakdo je prisiljen, da se v svojem gospodarstvu omeji kar najbolj mogoče. Pomislimo samo, s kakšnim* težavami je v zvezi izdaja novih knjig in kakšne krče Preživljaj« uradniška vprašanje.
Tu nimamo opravrtl samo s premikom premoženja, z deklaracijo. Takt stvari se gode brez velike škode za civilrzacijo, kajti osnovna količina bogastva ostane ena ter ista. Danes velja: zvečer bogat, ziutraj siromak. Bogastvo naših dni temelji na špekulacij* m ne resnični vrednosti predmetov. Novi bogataši so bogati papirja. Zlato, esenca bogastva, pa je drugie, za gorami, za morji. Kdor pa hoče debrti zlato, mora delati fizično, kajti zlato je kondenzirano delo rok. Ako pa bo človeštvo obsojeno k splošnemu fizičnemu delu, tedaj odpadejo umetniki, pisatelji in filozofi, ki rasto na njivi bogastva.
Lestvica vrednot je dandanes prevr-njena. Najbole je plačan delavec, ki ga ne moremo pogrešati. Tisti pa. ki svoj trud namerja na to. kar imenujemo luksus, zabavo, sijaj, tisti je peto kolo pri niši. Hlapec na deželi se norčuje Iz profesarja filozofije, češ, saj na meste več »fašem« jaz kakor on. Nazadek je to, ne napredek! Seveda ne smemo stvari jemati preveč tragično. Sposobni in požrtvovalni delavci lahko muogokaj popravijo. A treba je za to kolektivnega, obupnega napetja vseh sil, ne pa samopridnega drobljenja istih. Čudom pa se moramo čuditi dejstvu, da se beseda konrpcija ni nikdar tako pogosto rabila kakor ravno danes, ko nam korupcija bolj nego sploh kdaj škodi. Pri kolektivnem delu za blagor človeštva pa je potrebna osebnost, ki bi znala smotrno upravljati kolektivno silo. Osebnost pa ni zapopadena v tem, da človek egoistično stremi za naslado svojega lastnega telesa fn za zadovolitvijo svoje puhlosti. Prava osebnost je le tista, Id jo je tako goreče oznanjal Dostojevski: polna lubezir! do Človeka brata in zato polna samopožrtvo-vania. Samopožrtvovanja! Kajti masa instinktivno sumniči dobrega delavca, kljub temu, da ona sama ne more ničesar lepega hi dobrega obuditi k življenju. Zato se silna osebnost organizatorja mora v marsičem žrtvovati. On gleda nepremično na svetle svoje cilje In koraka tiho, a stanovitno naprej. Kadar ga žalijo, stisne zobe m nadaljuje svolo pot z zaničevanjem do mase kot klopčiča bedastih životari ts z ljubeznijo do mase kot dnrfbt bratov po krvi tu telesu.
—Tombola Sokola I. se vrsi v prid Taboru 18. maja. Kdor ne more pomagati z denarjem, naj pomore naš! zgradbi z delom, naj razpeča vsaj 10 tombolskih listkov a 10 K. Dobitki te tako lepi In drtgo-tenf, da po svoji vrednosti dražijo In izrabljajo sanlmanje. Pričakuj emo, da bo poseg'o po nasMh listkih mesto in predmestja, kamor je odšlo preteklo leto toliko dobitkov. Pričakujemo, da nas naprednjak* m napredne organizaciji moralno podprejo. Priča kujemo, da asm pomagajo sokolsko mfsleči trgovci fn obrtniki posebne do gmotnega uspeha, kot so to storil? lan tke 'eto. Sokolski dom mora stati! Tabor mora biti rešen! Tombola obsega 9 tombol kot glavnih dobftkov, 20 peteric ra 40 četvorie. Glavni dobitki so naslednft: 1 ■) nevestina oprema, vrednost 10.000 Dm; žO fivi preštč 150 kg, 5.000 Din; 3.) Jedilni servis, 4.000 Din; 4.) moSko kolo. 3.000 Din; 5.) kuhinjske oprema 1.500 Din; 6.) sVidVor 50 kg, 1.000 Dm; T.) otroški voziček. 1000 Din; «.) mast. 1.000 D; o.) molrs 100 kg. 600 Dm. Osrednje vodstvo listkov in dobitkov ima br. Albin Turk, Prešernova ulica št 48. Tu se dobijo listki za nazpečavanje, tu se oddajalo darovani 'dobitki, — Odbor Sokola i
KINO„LJUBLJANS
WS3 "S KS
Samo 3 dni!
W'ilBfl!ieWlW6.
Veličastnaiš&ga en razkošn^šs^s* filma se ni videlo ¥aše oko kot:
Samo 3 dni I
2 urne predstave! I
AR
(TISOČ IN ENA NOČ.)
i orijerttalska drama v 2. delih, 10. dejanjih.
L del: „Okamenelo mesto"   II. del: „Živa zakopana"
oba dela v enem spopadu, v glavnih vlogah
NATHALIE KOVAN KO NIKOLA Riš¥iSKY
Film prekrasnih zgodb, pustolovščin lepega princa in princese z imenom Gould-Y Hanar, do sedaj še ne videnega orijentalskega razkoija, film prelestnih krajev z vzhoda, pečin, jam, starih trdnjav, brezkončnih peščenih pustinj, film oaz, konjenikov, razbojnikov, film ljudske hudobije in ženske lepote. — Strast, nežna ljubav, žarki temperamenti, lokavost, žilava vstrajnost, brezkrajne opasnosti, doživljaji v okamendem mestu
grozote osvete, ki dopusti, da se žena živa zakoplje, vse to so scene, ki zadivljajo vsakega.
Pozor! 2 urne predstave samo pri tem filmu: ob 3., 5., 7., 9. uri
v nedeljo tudi ob pol 11. uri dopoldne.
3114
„Slavčeve" prireditve, nastopi in izleti.
»Slavoeve« prireditve naetopi la Izleti.
V tem poglavju naštevamo in v kratkih črticah opisujemo društven, slavnosti, koncerte, narodne veselice in Izlete, ki nam podajajo verno sliko štiridesetletnega delovanja na narodnem polju ln ki imajo za ta občo javnost kulturno važnost.
Tekom štiridesetih let jt imelo društvo »Slavec« prtko rristodvajset važnejših prh reditev in nastopov.
Dne 7. septembra 1884. it bila usta-novna veselic* v prostorih restavracije ljubljanske čitalnice. Dne 10. julija 1887. je praznoval »Slavec« razvitje svoje društvene zastave. Zastavo je po načrtu Ze-blihala izdelala gdč. Foderlova, liro pa je napravil pasar Tratnik. Prvi žebelj je sa-bila v fmtnu kumtee soproge deželnega Predsednika Andreja barona VVmklerJa nje namestnica ga. Marija Murnfkova. V ime-ira slovenskih poslancev cesarski svetnik Ivan Murnik v imenu mesta ljubljanskega župan Peter Orasseli, v imenu trgovske in obrtniške zbornice ajt predsedn"k Josip KuŠar, za pisateljsko društvo dr. Josip Vošnjak, za ljubl^rskega Sokola Ignacij ValentinčVČ. za !jub,;ansko čitalnico dr. Kart] vitez Blttwt!s Trsteniški za »Slavca« pa Anton Jeločnik lw Franjo Sakser.
Slavnostno kant*nto je zložil društveni častni član Simon Gregorčič, uglasbil pa Anton rorster. Slavnostna kantanta slove:
Zattava naša sveta zdaj,
nad nami radostno vihral,
vodnica verna bodi
nam vedno in "P^vsodH
TI vodi nas navdušajoč,
mi stabo pojdemo pojoč
na vojsko nekrvavo
za doma slavo.
Za dom gorko Imat erce. za deio krepke t>a roke, za petje jasna ^la ta četa naša vrla, A delo, čut in spev glasan naj domu služi v trdno bran m rast in čast hi slavo pod to zastavo.
Dne 18. marca 1888. ta je vrill prvi koncert v redutni dvorani v proslavo zla-tomašništva vladike J. J. Strossmayerja. Navzlic oviram — odpovedala st je vojaška godba, vlada pa jt prepovedala slavnostni govor — se jt tavršrl koncert sijaj-B0.
Petletnico je praznovalo društvo dne 15. septembra 1889. Prolog o petletnici je zložfl naš pesnik Anton Tuntek. Ob tej priliki mu it posvetil skladatelj častni lian Pr. S. VHher krasen zbor »Nočna pjesma«.
Dne 8. julija 1894. je praznoval »Slavec« društveno desetletnice. Na četa narodnega fenstvs pri tej slavnosti jt bila s vso požrtvovalnostjo ts. Pranja dr. Tavčarjeva. A prolog k desetletnici je zložfl pesnik Dregoria Jesenko, kl ga je deklamirala tedanja gledališka Igralka Slavčtva. Ob rej slavnosti se H sklenilo osnovati »Zvezo slovenskih ptvskm društev«.
Mtteea septembra 1897. se jt udeležil »Slavec« slavnostnega prenosa Kopitarjevih kos« g Dona?* sa ljubljansko pokopa-ff9če.
Dne 4. fmtfja 1899. se le vrifla društvena petnajttletetca -na Kozlarjevem vrtu. Skladatelj Parma je poklonil društvu himno »Slavčtva pesem«, nammlselj Bar-ttf pa »Kolesarsko«.
Krasen m nad vse veličasten Met se is VTšfl leta 1906. t OpatHo. Sprejem je f?fl nad vse presrčen fn je vse tamkajšnje zastopstvo tekmovalo medsebojno za Ctm sijajnejSi .prcem. Na čem ftm tedanje županstvo ln druge faorooranbe. »Slavne, ie
bil prvi, ki je poletel na kršna istrska tla.
Leta 1908. dne 15. 16, in 17. avgusta je bil Izlet v zlato Prago. Sprejem, kakor vsa vožnja po češkem ozemlju je bila za »Slavca« naravnost triumfalna. Na razstavi Je priredil »Slavec« koncert v veliki dvorani in mu je bil poklonjen Javorov venec s primernim napisom. Vračaje se iz Prage je Posetil »Slavec« staro hosftsko mesto Tabor.
Leta 1909. se je vršila »Slavčtva« petmdvajsttletnica na široki podlagi kot prva največja prireditev slovenskih pevskih društev. Udeležilo s je nad 100 raznih društev in korporacij.
Leta 1910. je napravil »Slavec« svoj telet k 50 letnici »Hlahola« v Taboru, nato v Prago in Kolin, kjer se je vršil koncert. Nato pa v Karlovec na Hrvatskem in je bil »Slavec« pri vseh teh naetopih kot edini zastopnik slovenskih pevcev.
Leta 1911. se je vršila 50 letnica »Hlahola« v Pragi, katere se je »Slavec« udeležil z zborom nad 50 pevcev.
Društvena tridesetletnica se je vršila leta 1914. in je bila to zadnja večja prireditev pred vojno. Ob tej priliki je posvetil pesnik Anton Puntek »Slavcu« krasno društveno himno. Predsedniku Ivanu Dražilu pa je bila izročena povodom 30 letnega članstva častna diploma.
Na zgodovinski dan 28. junija 1914. usode, je imel »Slavec« svoj ixlet v Skofjo Loko. Na to je prenehalo za vojno dobo društveno delovanje, tako kakor pri mnogih drugih narodnih društvih.
Oživelo je zopet leta 1918. in priredilo kot prvo povodom narodnega praznika veliko slavnost v proslavo narodnega ujedinjenja.
»Slavec« st jt udeležil 70 letnice svoi:h dolgoletnih članov dr. Ivana Tavčarja ra Ivana Hribarja.
Poleg teh svojih prireditev je »Slavec« v teku 40 lei sodelovaJ skoro pri vseh narodnih prireditvah, tako v naši ožji domovini, kakor tudi Izven njenih meja.
»Slavec« taključuje svojo 40 letnico v ožjem obsegu s prireditvijo slavnostnega koncerta dne 3. maja ti., naslednjega dne 4. maja pa s slavnostnim zborovanjem in z društveno »Slavčevo« razstavo.
Kakor pri vseh važne'*ni Utvah, tako je postavil »Slavec« na spored svoje 40 letnice novo točko in to nekako pevsko razstavo, katera je kot taka prva v Ljub-lani.
Čestitamo Iskreno pevskemu društvu »Slavec« k ntgovi 40 letnici ter mu želimo še lepšo bodočnost, kakor je bila njegova preteklost.
Pozor uredništva — banket
„RADIO"
Dospel je kompleten aparat zs radio telegrafijo svetovnoznane tvrdke
C. Lorenz, Barlin
Apsrati za telefonijo sledijo. — Rtflek-tantf za telefonske radioaparate, počakajte, da dospejo ti najzanesljivejši aparati Resni rtflektantJ ti lahko ogledajo aparat pri zastopstvu
I. F* Gaberščik
T.hnićno podjetje
palata LJabl|. krnaitna aaake Vhod la, III. 3123
Turistika in sport.
OTVORITEV OLIMPIJADE. Včeraj, dne 2. maja dopoldne je bi!a oficijelna otvoritev olimpijade in sicer v navzočnosti predsednika republike MKie-randa in drplomatskeca zbora. Slavnosten govor pred otvoritvijo je ime4 Jean Riche-pin, ki je po»dravf! zbrane atlete ter športnike. Nato se je vršita svečana predstava Eshilovega »Agamemnona«. Prve Športne prireditve se vrše v nedeljo.
— Pretprodaja vstopnic za tekma Slovan (Dunaj) : Dirlm se vrti v trgov. J. Goreč, Dunajska a Znižane karte za re4* no Članrtvo. sa dijake in vojake se izdajajo samo v predprodajl. Sedeži so aaano-rirani. Odbor Ilirije opozarja, da je uporaba sedežev brez vstopnice za -steč nedopustna. Predprodaja za revanšno tekmo v nedeljo se vršf tudi v nedeljo dopoldne.
— 100-to tekmo za SK Ilirijo igra v današnji mednarodni tekmi Ilrrtje proti donavskemu Slovanu desno krilo riiriie Ivan Zupančič. Zupančič L je svojemu klubn eden najzanesljivejših igralcev. V ttktnea ga je odlikovala velika agiluost, prodor« nost In temperamentnost. soigralcem je bil vslkdar dober tovariš. V I. moštvu je pričel nastopati leta 1919 po povratku iz itak ujetništva, kasneje je bfl poklfcan vnovič v vojaško službo, tekom katere je igral v zagrebški Sparti. Od leta 1923 je nastopal nato stalno v I. moštvu Ilhije. Med športno publiko u-2Iva nedeljene simpatije. Predsedstvo Ilirije mu izroči pred današnjo tekmo spominsko dariio.
— Slovan (Dunaj) : Ilirija. Kompletno I. moštvo Slovana je dospelo v Ljubljano včeraj popoldne pod vodstvom trenerja Pekarne, nekdaj znamenitega av»tr. golmana, ki je igra! tudi v angleških profeef-jonalnih moštvih. Na kolodvoru so pozdravili goste zastopniki SK Ilrrfje rs Češke obec. Slovan ložira v hotelu Štrukelj. Današnja tekma se prične ob 17.45. re-vanšna tekma se vrši jutri, v nedeljo oa 15.30. Slovan nastorpi oba dni komplete«, v moštvu jt cela vrsta znanih reprezentančnih igralcev; sestava moštva se glasi: Hloušek-Pojar I., Blizenec-Pojar 17.. Baar, Popek-Ekl, Bulla, Ptaček, Hanel. Gruber. Ilirija nastopi danes sledeče: Miklavčlč-Dolinar. Beltram-Hus, Zupančič IT, Lado-Ztrpančfč I. Oman. Milan, Pamer, Vidma'er. V nedeljo se vrši ob 14. uri kot predigra prijat, tekma med rezervnima moštvoma Ilirije in Primorja.
Odoovornnst za r^škorlbe !>™'*¥Pih in telefoni
naprav.
Poštno ravnateljstvo razglaša: Ministrstvo pošte in brzojava nam jt poslalo dopis te-lo vsebine:
Člen 134. lin. zakona za lete 19?*»
slove:
»Člen 19. zakona o brzolavu in te'efona Srbije z dne J. decembra 1898 se nvtUsvIJn za vso kraljevhro. Ts člen pravi: »Vsakršno škodo na brzojavnih ln telefonskih progah mor s povrniti v denarju ona občina, na |lje ozemlju |e bHa škoda storjene, občina pa Ima pravico, da krivca Izsledi, in prisili njej škodo poravnali ln da ga brofl obešati ▼ obsodbo.
Odredbe zaradi takih slučajev IidaJ direkcija poŠte in brzojava, v čl je področju se le poškodba pripetila, ugovora proti takim odredbam pa tt vlagajo na ministrstvo sa pošto in brzojav v 15 dneh.«
To sporočam direkciji in odrejam, da razglasi besedilo omenjenega člena fin. zakona vsem podrejenim ustanovam, da se bo«* do 90 nJem nivnaic.
80
M7
stran 4
»SLOVENSKI   NAROD«,   doc 4. maja 1924
<te\. 10 J
Za izdajanje odredb občinam Je pristojen obči odsek direkcije na osnovi poro-Pla brzojavnega in telefonskega odseka.
Za »škodo na brzojavnih in telefonskih progah« se smatrajo tukaj samo one poškodbe Jd se store na brzojavnih tn telefonskih' progah, ne pa na potrebščinah, ki so pripravljene za popravo takih prog ali za zgradbo novih prog. Za krajo ali poškodbo teh potrebščin je odgovoren tisti, ki popravlja, zgradbo nadzira razen če Je te po treh-Sčme prljavi! občinskermi predstojništvu (lupnusivu), da jih ono čuva. V tem primera je za potrebščine odgovorno dotično ob-Čtnsleo predstojništvo (županstvo).
Povračilo škode se izterjava s posredovanjem pristojnih političnih oblasti, ko je
kar
postala odredba pravornočna,
skrbeti obči odsek direkcije.
Pritožbe proti odredbam pretresava ti-
ministrativnopravni odsek ministrstva, odločbe o njih pa izdaja minister za posto ta
brzojav.
Poštam, telegrafom In telefonom naročamo, da svoje osobje, zlasti selske pismonoše, raznašalce brzojavk in ekspresnih pisem o tem pouče in jim naroče, da naj vsako zlobno poškodbo brzojavnih In te'efon-skih naprav, na primer če opazijo, da so izolatorji razbiti, da so nosilci ali drogovi poškodovani ali da Je žica z njih ukradena itd., takoj pošti naznanijo, pošte pa naj take poškodbe s kolikoT mogoče natančnima podatki prijavljajo direkciji
I -
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne Gonja proti cirilici.
»X ost arij eviiki župnik je prm* čital resolucije, med katerimi je tudi ta, da naj iz naših šol izgine cirilica.«
»Slovenec* 1. V.
Kar je v kakršnikoli zvezi s Srbi ta 8 pravoslavjem, to sovražijo naši kleri-kalof is dna duše. V svojo protisrbsko Šonjo so s tako uživell, da porabljajo na borbo proti Beogradu in Srbom tudi £e cirilico, pismo, ki je bilo dosedaj Vnem Slovanom sveto kot dragocena %spuščifia slovanskih blagovestnikov Orila In Metoda. Ko je nam zasinila Svoboda, smo hiteli uvajati v naše Šole todi cirilico, ker smo bili mnenja, da ne £ma biti nobenega svobodnega Slovana, |P bi ne bli vešč obeh slovanskih pisav ir- latinice in cirilice. Ako so prej pod .fVvstriJo Nemcj aabranjevall učenje cirilice), da s tem preprečijo poglobljenje naših kulturnih in po teh tudi političnih stikov s pravoslavnimi Slovani, naj bi se zdaj v svobodi na stežaj odprla vrata cirilici katere učenje in znanje bi naj bil nekak vidni dokaz in simbol naše neodvisnosti in popolne osamosvojitve od prej vsegamogočnega nemškega .kulturnega vpliva.
Najširše ljudske mase so z radostjo Id zadoščenjem pozdravljale uvedbo cirilice v naše šole, opažati ni bilo niti najmanjšega odpora v njenih vrstah proti temu ukrepu. Nasprotno, najširši sloji so se jeli učiti cirilice, zavedajoč se, da je znanje cirilice ne samo idealno-narodnega, marveč naravnost praktičnega pomena. Da mladini ni povzročalo učenje cirilice prav nobenih težkoč, nam ;nf treba poaebe naglasa ti. saj si jo je veliko laglje osvojila, kakor pa prej tujo, slovenskemu duhu docela neprikladno nemško gotico. Pri tem je ostalo polna Štiri leta. Znanje cirilice se je mogočno razširilo v vseh, zlasti inteligentnih kro-gih, med mladino pa je postalo znanje tega slovanskega pisma splošno pravilo,
V petera letu po prevratu pa se je gotovim protinarodnim elementom zahotelo vpletati v protisrbsko gonjo tudi borbo proti cirilici, ker je ta slučajno tudi pismo omreženega srbskega dela našega naroda. Signal za to pa je dal, kakor vselej, kadar gre za kak zločinski protinarodni naklep, seveda »Slovenec«, ki je že dobro leto neprestano In sistematično ščuval proti slovanskemu pismu, predstavljajoč je kot obiležje in simbol srbske nadvlade in gospodstva nad Slovenci. Seme njegovo je padlo seveda na rodovitna tla. Klerikalni agenti, ki jim je »Slovenec« evangelij, so to gonjo prenesli tudi na politična zborovanja ter is nje jeli izbijati politični kapital. Danes odmeva po klerikalnih političnih shodih vsepovsod nov bojni klic: Doli s cirilico!
Ta bojni klic so vrgli med svet tisti ljudje, ki pod Avstrijo niso imeli niti besedice protesta proti temu, da so našo deco ne samo mučili z učenjem tuje 11 gotice, marveč jI z gotico obenem ubijali t glavo tudi nemški jezik. Seveda gotica in nemški jezik za slovensko deco, to je bilo prav in v redu, cirilica pa je za njo muka. barbarstvo in znak kulturnega reakcijonarstva! Človeku bi vsprlčo takšnega hinavstva, takšne nesramnosti in brezstidnostl zavrela kri, da bi z loparjem lopnil po teh klerikalnih brezdomovincih, ki iz slepe politične In plemenske mržnje netijo sovraštvo in odpor proti slovanski svetinji ki bi jo morali vsi Slovani brez razlike stranke In vere, čuvati kot punčico v svojem očesu! Ali neka bude! Saj še nI vseh dni večer, še pride čas, ko ljudstvo samo znova pokliče na odgovor te demagoge In zapeljivce! Takrat pa se ne odtegnejo več pravični ljudski jezi in obsodbi, kakor se je to žal zgodilo leta 1918! ★  ★ ★
_Zahtevamo  sklicanje mestnega
šolskega sveta! Odkar je na krmilu na magistratu črnordeča koalicija, mestni Šolski svet ni imel nobene seje več. Sedaj je ministrstvo končnoveljavno odločilo, da se je kršil zakon, ker je kleri-kalno-komunistična večina v občinskem svetu enostavno odstavila stare člane mestnega šolskega sveta m volila v to korporacijo svoje zaupnike. Ta razsodba je postala pravomoćna hi proti ni nI nobene pritožbe več. Vkljub temu pa Sopari dr. Peric kot predsednik mestnega Šolskega sveta še do danes ol sklical Min te korporacije. Slej kot prej hoče torej vladati v mestnem šolskem svetu
maja 1924.
velevajo klerikalci in komunisti Kfluba-je vladi in neče izvršiti njene odredbe. AH bo vlada trpela takšno remitenco? Pozivamo g. velikega župana, da takoj napravi red. Zahtevamo, da se nemudoma skliče seja mestnega Šolskega sveta, sicer bomo prisiljeni, da se naravnost obrnemo na centralno vlado. Klerikalno-komunističnega absolutizma na magistratu mora biti enkrat konec!
— Petletnica smrti koroških junakov. V nedeljo 4. t m. preteče že pet let, odkar sta bila branilca Smarjete na Koroškem kapet. Pavel Razlag in poročnik N. Jurca od nemške tolpe ujeta in bestijalno ubita. Moštvo — 8 vojakov je bilo ustreljenih — ostale je rešil neki nemški narednik, češ da je nedopustno in nečastno streljati ujetnike.   O tem tragičnem   dogodku je tedaj pisal v »Slovenskem Narodu« edino le tamoš-šnji g. Župnik, ker nista imela Razlag in Jurca, ki sta služila v tujih mestih, veliko znanja med slovenskimi tovariši je bil ta žalosten dogodek kmalu pozabljen. Kapetan Pavel Razlag je bil nečak znanega slov. rodoljuba dr. Radoslava Razlaga in sin žel. nadrev. Alfonz Razlaga v Mariboru. Poročnik Jurca je bil sin posestnika iz Postojne. Pokopali so ju v skupen grob, ki je bil do plebiscita božja pot koroških Slovencev. A kaj je sedaj z grobom teh dveh junakov? Na Sllvestrovo L 1918 je Pavel Razlag zapisal v svoj dnevnik: »Kaj mi neki prinese I. 1919 v domovini?« — Pobegnil je na to iz ujetništva,    ker   je za-hrepenel po domovini po svojcih ... A to hrepenenje mu je usoda neusmiljeno nagradila. Branil je Šmarjeto, smilili so se mu prebivalci, ki so trepetali pred nemškim nasiljem. Dobil je povelje, da se umakne, a na prošnjo Šmarjetčanov je ostal na braniku. Bil je izdan, ujet in nečloveško ubit s kopitom sovražne puške. Malo so pisali listi o njem in njegovem tovarišu Jurci. Danes ob petletnici njiju smrti za slovenski Korotan se jih spominjamo znova z ljubeznijo in priznanjem. Slava jima in časten spomin! M. L.
— Najnoveiši ukrep župana dr. Perica. Prejeli smo ta-le popravek: V 98. števi-ki Vašega cenj. lista z dne 29. t m. priobčili ste med »Dnevnimi vestmi« notico z nad-pisom »Najnovejši ukrep župana dr. Perica«. V smislu § 19 tisk. zak. prosimo, da priobčite na istem mestu m z Istimi črkami nastopni uradni popravek: Ni res, da je župan dr. PeriČ odvzel šolsko telovadnico na I. mestni deški osn. šoli na Ledini »SokoTu« I. ter jo prepustil društvu »Svobodi«. Res pa Je, da je delavska izobraževalna zveza »Svoboda« dobila z mag. odlokom z dne 5. 21. 1923 št 31.468 dovoljenje, da sme uporabljati telovadnico na Ledini od petkih in sobotah od pol 6. do 8. zvečer. Ni res, da je »Sokol« vržen iz vseh šolskih telovadnic v mestu, marveč res je, da zamore uporabljati šolsko telovadnico na Ledini še vedno vsak ponedeljek od 7. zvečer naprej, torek In četrtek med 6. in po! 10. uro v petek in soboto od 8. ure naprej. — Župan: Peric.
— Izpit za rezervne podporočnike. Iz Sarajeva nam poročajo: Izpit za rez. pod-poručnlke v šo't za rez. peš. in art oficirje so položil: Andrej Ž van, Anton Kopu-š a r, Aton F e 11 i c h, Anton Juteršnlk, VJekoslav M a 1 n e r 1 č, Oustav L u z n e r, Branko Bezenšek, Vladimir O o g a 1 a, Alojz Kane, Zdravko O m e r z a, Mhoslav Č e r n e, Ciril Legat, Dragotin Zupan-č i Č, Dragotin Malovrh, Rafko, V!adislav Bel tram, Bogomir Skaberne, Mirko S t u b e 1 J, Bogomir G e r 1 a n c Leopold B o n č a r, Venčeslav S v o 1 š a k. Fran B I z i a o, Ivan R e s m a n. Franjo Dolni-č a r, Ivo M i 1 a č, Oojko A p a r n i k, Anton Hočevar, Franc Zupan, Joža Prestar. Josip Križnic, Stane Oblak, Stane Sesek, Maks S a i k o, Lovro Budih-n a, Oton B r e 1 i h. Janko A n d o 1 § e k. Josip Tomšič, Stane Medved, Rudolf L o r g e r. Ivan S t o P a r, Viktor Rom, Bar-te Chiodi Janko Zupane, Drago Puhr, Mirko Poč, Stane Jančlgaj, Miran Rybaf, Slavko Bregant. Ivan Adamič, Josip Gor u p, Alojz Pečenka, Franc 1 e 1 e z n 1 K, Anton Ure k, Edvard I n g 1 i č. rvan Pavlic, Franc F r a n-g e i (vet v oeSatfVji). Marjan Novak, Stane M a c a r o i, Josip ži b e r n a, Josip V e-novec, LeopoM K e r m a h (vsi topničarjl).
— 4.000 Din škode. Poslan le nam bil ta popravek po - | 19. t tr V 91. številči Vašega ceni. lista z dne 29. t m. priobčili ste med »Dnevnimi vestmi« notico pod nad-pisom »4000 Din škode na Inventar)n so napravili pri zadnjem shoda komunisti m klerikalci v Mestnem domu«. V smislu § 19. tisk. zak. Vas prosim, da na istem mestu z Istimi črkami priobčite nastopni uradni popravek: Ni res, de so 4000 Din škode aa ta-
lni absolutist in gospodariti, kakor mu 1 Teatarla napraiviU pri zadajetn. shod« ko*
munlsti m klerikalci v Mestnem doma Res pa le, da znaša uradno ugotovljena škoda 199 Din. NI res, da se bo ta škoda poravnala iz mestne blagajne. Res pa je, da se je zavezala strokovna komisija za Slovenijo kot sklicateljica shoda, da bo to Škodo poravnala. — Župan: Peric.
— Slov. plan. društva občni zb°r bo v četrtek 8. t. m. ob 20. v Mestnem doma. —
j Kakor Čujemo, so se nesoglasja, ki so se po-\ javila na zadnjem občnem zbora, že iz* j ra\nala.
— Beogradski akademiki t Bratislavi
'■■ Včeraj popoldne je prispela v Bratislavo s posebnim vlakom ekskurzija beogradskih tr-: govskih akademikov. Na kolodvoru Jih sprej-i me deputacija bratislavske trgovske akade-J mije in češkoslovaško - jugoslovenske lige. Beooradsk! gostje si ogledajo razna industrijska podjetja In pristaniške naprave ter se udeleže zadušnice po pokojnem generalu Stefaniču. V nedeljo zjutraj se povrnejo preko Budimpešte v Beograd
— Celjske veHl. Mestno r 1 e d n H -šče. V torek dne & maja se igra v Mas * nem gledališči; zabavna angeska veseloigra v treh dejanjih »Nioba«. — Za mladino se pripravlja »Snegulčica«. — Opust trgovine. Na Glavnem trgu št- 19 se opusti trgovina z mešanim blagom. — Smrtna kosa. Umrl Je v celjski Javni bo'niči Miroslav Marovič, dijak eksp. akad. iz Novega Sada, v starosti 20 let — Velike javno tombolo priredi v nedeljo dne 11. maja na vrtu kina Gaberie »Podporno društvo za revne otroke v Oaberju. — Krstno slavo praznuje Udruženja vojnih invalidov dne 6. t m. Podružnica Celje Ima ob 8. zjutraj v farni cerkvi mašo zadušnico za vojnimi žrtvami. — Občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega ga društva v Celju se vrši dne 15. maja ob 20. uri zvečer v rdeči sobi Narodnega doma.
— Mariborske vesti. Visoke obresti. Malokje občutijo visoke obresti tako bridko, kakor jih občuti obmejna industrija in trgovina, osobito pa naša jugoslov„ ki nima svojfh lastnih obratova!"5č in je Poleg drugih bremen primorana nosli še čimdalje brezobzirnejše povišanje najemnin že preko 5000 Din mesečno za navadne lokale. Kakor se nam rz zanesljivega vira zagotavlja, tudi v Mariboru bančni zavodi s povišanjem obresti na vloge niso dosegli pričakovanega vspeha. Deloma skoro nasprotno. Za to obstoja tendenca, da se obrestna mera polagoma zniža. Prva hrvatska Štedionica je že znižala obrestno mero, pričakovati je, da jI v kratkem slede tudi vsi ostali zavodi. — Trebušni I e g a r. Slučaj trebušnega legarja -li nastal v Mariboru, kakor nekateri mislijo, temveč je bil zanesen od zunaj. Tn sicer ga je zanesel v Maribor nek krošnjar, kakor so se od iste strani lani zanesle Črne koze. Ker se je ta bolnik, predno Je prišel v Maribor, že več dni potikal tudi po mariborski okolici, zdravstvena oblast pridno zasleduje morebftne druge sum!'ive pojave te nevarne epidemije. — Nevihta in toča, 1. majnlk je začel z nevihtami, katerim Je zvečer nepričakovano sledila toča, kakor je že dolgo ni bilo v Mariboru in okolici. Okrog 19. se Je vsula sama suha toča, ki je v par minutah pokrila tla ponekod zelo na debelo. V bližnii okolici je bila še hujša kakor v mestu. Posebne škode saj v mestu na sadnem drevju doslej še ni opaziti. Tudi dne 2. maja dopoldne je nevihta razsajala na meji pa je to pot šla preko Maribora proti Hrvatski. SIcer pa so zadnji dnevi dohiteli ravno 1 mesec dni v razvoju narave, tako da je bil 1. maj proti pričakovanju vsaj večinoma že v cvetju. Kakor pa vse kaže, ne bo še konee kritičnih dni, najbolj kritični še le pridejo.
— Ptuiske vesti. Prvi maj Je potekel tudi pri nas prav mirno. Ptujska mestna godba je priredi'a ob 5. zjutraj budnico po mestu. Ob 10. dopoldne se je vršil shod socialistične stranke pri Belem križu. Trgovine so bile popoldne večinoma -zaprte. — Nogometna tekma. V nedeljo 4. maja se vrši na IgraliŠču SK Ptuj nogometna tekma med SK. Ptuj in SK. Svoboda Maribor. Ptujsko moštvo mora Tokrat nastopiti večinoma z rezervo. — Lekarniško nočno službo ima od L maja do 10. maja lekarna pri Zamorcu. — Sejem. Konjski in živinski sejem se vrši kakor običajno zopet 6. maja.
— Smrtna kosa. Dne 2. tm. je umrla po kratki bolezni ga. Katarina C a k s roj. Mihor, zasebnica. Pogreb bo v nedeljo 4. tm. ob 16. s Kolizeja na Oosposvetski cesti na pokopališče k Sv. Križu. Blag jI spomin. — Oospej Antoniji B 6 g e 1 je umrla hčerka C mi ca v razcvetu mladosti 14 let. Pogreb bo v nedeljo 4. tm., ob 14. s Go-sposvetske ceste 13 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ji zemljica lahka! — V Dol. Logatcu je umrl g. Josip S m o le, posestnik? in gostilničar v starosti 74 let. Bil je obče-spoštovan mož naprednega mišljenja ter skrben gospodar. Pogreb bo v ponedeljek ob 6. pop. Pokojniku blag spomin, rodbini Iskreno sožalje!
— Konec Jetniinlce Oskarja Wlldya. Proslavljena angleška jetnišnica v Readln-gu, ki jo opeva Oskar WIWe v eni svojih balad, m v kateri je bil nekaj časa najslavnejši jetnik, bo v bližnji bodočnosti odpravljena. Kakor poročajo londonski listi, občutijo prebivalci v Readmgu tako pomanjkanje stanovanj, da je mestna oprava primorana, premestiti Jetnike v druge zapore in Jetnfšnice preurediti za stanovanja.
— Nevihta m toča r Bell Krajini. Dne 30. aprila ie divjala v črnomaljskem okraju silna nevihta. Med gromom in treskom vsula se je dvakrat gosta tn precej debela toča, ki le napravila na nežnih poganjkih vinske trte in na cvetočem sadnem drevju znamo škodo. Bregovi nad Mavrlemom in na Tančjigon bi« so od toče pobeljeni kakor v zimskem času od snega Tudi strela Je večkrat udarila in Je zažgala na Hrastu in Tančjiogrl. DozdaJ je bilo vreme vedno hladno. Kaj bo šele, ko vročina nastopi?
— Samostan Ifllendar na Atoškl gori al pogOreL V Beograd so sedaj od našega konzulata z Soinan dospela točna uradna po-
ročila, da srbski pravoslavni samostan HI-Hndar na Atoški gori ni pogorel. Samostan je sezidal sv. Sava in je bil vedno zavetišče prave slovanŠte kulture ter razpolaga s svo-tovno znano bogato knjižnico .ki hrani važne zgodovinske dokumente. V resnici je pogorela v bližini samostana se nahajajoča vasica, a samostan sam Je ostal popolnoma nepoškodovan.
— Sporazum med be°gradsko občino in belgijsko tramvajsko družbo. Pod predsedstvom švicarskega arbitra Je bil med beogradsko občino in be-gijsklm tramvajskim društvom dosežen sporazum. Občina ima plačati za tramvajsko in električno vzposta-vo belgijskemu društvu tri in pol milijona zlatih belgijskih frankov po tečaju od 1. januarja tega leta.
— Afera zagrebške policije. V Zagrebu je v ospredju zanimanja afera, v katero Je zapletena policija. Pred par dnevi je dobila policija anonimno ovadbo, da se neka kabaretna pevka, ki stanuje v BaroŠevj ulid Št 15, vdaja tajni prostituciji. Na označeno stanovanje so bili odposlani kriminalni organi, ki so takoj pričeli s hišno preiskavo. Organi tam niso našli ovadene kabaretne pevke, marveč dijakinjo medlclnko Ljudmilo Petrovič, rodom Iz Požarevca. Dijakinja je bila vsa prestrašena in vznmirjena. ko so ji kriminalni orgaoni vso sobo premetali in neke stvari zaplenili. Kljub zatrjevanju, da je nedolžna, so jo odvedli v policijske zapore. V svoji vznemirjenosti pa je pograbila po morfiju ter ga toliko zaužila, da se je zastrupila. Afera je vzbudila splošno ogorčenje med zagrebškim prebivalstvom.
— Dražba lova. Lov krajevne občine Zminec se daje v zakup na Javni dražbi na uradnem dnevu v ŠVofJi Loki dne 26. j u-n i J a .t 1. ob 9. za dobo od 1. avgusta 1924 do 31. maja 1929.
— Iz raznih krajev države. Zemeljski ostanki pokojnega predsednika ruske dume Rodzianka bodo v sredo 7. t m. položeni v nov grob. — Seljaku Andriji Fortuni iz Malih Vrahovičev je bila ukradena listnica z 10.000 Din. — V Novi Gradiški se je smrtno ponesrečil podporočnik Krsta Puljid — V noči od 29. na 30. april je nastala pri postaji Grdelica pri Leskovcu že'ezmška nesreča. Vlak, vozeč iz Niša proti Skoplju, se je zaletel pri Grdelice v vagon, ki je sta! na progi. Materijelna škoda le velika. Lokomotiva je zelo poškodovana. Človeških žrtev ni bilo. — Po poročilih iz Beograda voda polagoma pada in je dosedaj padla že za 56 cm. Skladišča in zgradbe ob Savi ne stoje več v vodi. — Iz Save so potegniM pri Beogradu truplo utopljenca, čegar identitete niso še ugotovilL — Delavec Lazar Stojanovič Iz Plnosave pri Beogradu se Je spri s seljaki In Je hotel streljati. Težak Milorad Rodoji-čič mu je hotel to preprečiti in ga je sunil z nogo v trebuh. Nato ga je sunil še z nožem. Stojanovič je umrl.
— Umor dveh Rusov prt Ljutomeru. V nedeljo 27. tm. (na pravoslavno veliko-noč) se je zgodil na Kamenščaku pri Ljutomeru strahovit zločin. Tolpa podivjanih mož in žensk Je navalila na dva Rusa, zaposlena pri zgradbi železniške proge in ju ubila. Zločin, ki je plod nesramne klerikalne gonje proti pravoslavnim, zlasti pa Rusom, jasno dokazuje propadlost tamošnjega ljudstva. Eden izmed umorjencev je kleče prosil podivjano maso, da ga pusti pri življenju, ker Ima ženo m otroke, toda obupne njegove Prošnje niso ganile src katoliških podivjancev. Zlasti so bfle divje ženske, ki so Ščuvale može proti Rusom In ena izmed njih je na uprav bestijalen način sunila Rusa z nogo v glavo, rekoč: »To imaš zdaj, prokleti Rus!« Oro?r:,.;i so aretirali celo vrsto zločincev. — K temu zločinu nam dodatno poročajo: Občina Ka-menš?ak, kakor tudi vse sosedne občine so popolnoma v rokah klerikalcev, ki tu neomejeno gospodarijo. Dejanje je le 'Posledica fanatičnega hujskanja proti Rusom in pravoslavnim, v klerikalnem časo-p'Vu. Kaj porečeio k takim sadovom klerikalne gonje oblasti? Zadnii čas bi že bil, da oblast z energičnimi odredbami napravi konec tel gonji ki Je naperjena v prvi vrsti proti Srbom, v drugi vrsti pa proti Rusom.
— Razne nezgode. Rudar Mihael Voća k Iz Trbovelj si Je pri delu poškodoval desno oko. — Delavka Reza Ulčflr iz Črnuč je padla s kolesa in si zlomila desno roko. — Posestnlkovega sina Antona Vrhovnika te Domžal je napadlo več fantov iz Zaloga In so ga precej poškodovali. — Mesarski pomočnik Mihael Kus Iz Spodnje** Šiške je padel z voza In se težko poškodoval r.a glavi. Tudi ima pretresene možgane. Vsi poškodovanci so bili prepeljani v bolnico.
— Zakopan zaklad haid^ka Caruge. Hajduk Jovo Čaruga je "zjavil preiskovalnemu sodniku, da Inu v neVen gozdu zakopano večjo količino kovanega denarja In dragocenosti in je pripravljen pokazati mesto, kjer leži.
— Nasilni svatje. V Knegincu pri Varaždinu se ie pred kratkhn oŽenH železničar Franjo HoTĆ. Pri poroki se e dogodil zanhnrv Incident. Svatje in poročni par so bih* že v cerkvi, ali župnika n' bHo in nI hotelo biti. Končno se je zazna'o, da župnik noče para poročiti, ker miadenfč ni bil pravilno oklfcan. Svatje so se zatem napili In nato pijani vdrli v župnišče, kjer so župniku zapretiH, da ga obesijo ir da župnišče zažgo, ako para ne poroči. Župnik se je pred nasiljem vdal m Je izvršil predpisane obrede, dasi ravno je bila ie 9. ura zvečer. Nato pa je prijavil zadevo državnemu pravdrrfStvu v Varaždinu. Nasilni svatje so bili aretirani, poroka pa proglašena sa neveljavno.
^- Tathtska srožalnja. Policija je aretirala služkinjo Marijo P., ki je pokradla svoji gospodinji OregorčJČevi večjo množino perila ln zlato verižico v skupni vrednosti 1100 Din. Dolgoprstna MariČka Je bila oddana sodišču.
— Pustolovščine Slovenke v Pariza. Pariška policija Je prijela 23 letno Pepice Fureš, rodom iz Ptuia, kJ je izvršila precej tatvin In sleparij. Pepica si je zlasti privoščila Amerikance, ki so prenočevali po hotelih. Policija Jo J« oddala sodišča,
!
— Strašen zločin. V selu Ma I H.;doš. Vojvodina, se je odigrala te dni krva\a ljubavna tragedija. Seljak Ilija Mdrocxy x umoril svojo ljubico Katico Čabada 'n n.e-nega sinčka. Maroczv, ki je Ime! s C^ba-dinovo že dolga leta ljubavne odnosa e. »e je pred kratkim žaro:?: z đrngo devo ko. Zato se je hote! Izncb v svoje prve ljubice. Tik pred poroko je prist' Maroczv h Katici in ji rekel, da mu je žal, da se poroči z drugo devojko In pozval jo je, Ja pobegne z njim in z detetom. Cabad rova je nato Pristala in domenila sta se, iia se snldera v svrho dogovora v kašči. V x.^Č! pa :e Maroczv prereza' svoji b?vši 'Hibicl vrat in dete obglavll. Nato se je sam javil orožnikom v Črnem brdu.
— Pri Tioku na gričku je vrt odprt.
— Spalni vagoni Ljubljana-Dunaj se zopet lahko naročaja pri »Putniku«.
— V novo preurejeni gostilni na Tržaški cesti št. 4 se odslej točijo garantirano pristna vina in sicer: Dolenjski cviček s Trške gore, liter 12 Din. pristni beli b'ze*1ec, liter 13 Din, pristna Portugalka, liter 14 D'n. pristen Zavrčan Iz grajščine Aukenstein, sedaj Bori, liter 16 Din. — Vsakovrstna delJkate-sa: mrzla in gorka jed:la, po najnižjih cenah. — Specijaliteta dnevnv golal tn vampi. — Za obilen poset se priporoča co-stilrta »pri Nestclnu*, Tržaška cesta 4.
— Kdor potuje na naše morje v Crikvenice*, naj se gotovo posluži našega juio-nm-nlbusa. ki od vsakega vlaka najhitreje In nnajceneje In sicer po SO Din za osebo prevaža potnike Iz psnie Plase v Crikvenico Autotaksa Andres I Howie. Crikvenica.
— Najcenejše Tn najnoveiše ohleke ae dobe samo £e!enburgova ulica št- 3 pri Gričar & Mejač.
— Slabost? Slabo spanje? Nervoznost? Neveselost do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh Je pravi Fellerjev Flzafluid! Dobro služI za umivanje In obloge, ravno tako kot kosmetfkum za usta. glavo, kožo? Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko Žganje! 5 pakovanjem In poštnino 3 dvojnate ali 1 specijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatlh aH 12 Specijalnih steklenic 214 Din in 10f/« doplatka razpošilja lekarnar rZugen V. Feller, Stubi-ea. Donja. rTlzatrg št. 2**. Hrvatsko.
Ob dri i garavo tc/o, Za usta, 3cbs, grlo Odo/ rabi!
2575
/
Društvene vesti.
— Predavanje v društvu »Soča« v Ljubljani. Danes v sobto dne 3. maja 1924 Predava v saionu pri Levu ga. dr. Amalija Šlmec, šef bakteriološke stanice v Ljubljani o temi: »Bakterije kot prijatelji In sovražniki človeka.« Odbor opozarja svoje člane in prijatelje, naj ne zamude ugodne prilike slišati to zelo podučno in zdravttve-no predavanje. Za tem sledi lepa domača zabava Začetek ob pol 9. zvečer. Vstop vsem prost.
— češkoslovaška Ohec v Luhljani naznanja da se vrši v nedeljo dne 4. tm. ob pol 19. v restavraciji Narodnega doma letošnja zadnja predstava Češkega marijo-netnega gledališča. Igra se »RokovnjačI na Chlumu«. Vstopnina prostovoljna.
— Češkoslovenska Obec v LJubljani zaključuje prvo sezono predstav češkega marijonetnega gledališča v nedeljo dne 14. maja ob 18 H v restavracijskih prostorih Narodnega doma. Češkos'ovenska vlada je podarila C. S. O. leta 1923. popolno opravo za prireditev omenjenih predstav Posamni člani C S. O. so se poprijel! takoj z nesebično vnemo delovanja, tn se je vršila prva predstava v nedeljo dne 4. nov. 1923. Z ozirom na vzgo;evalni narodni in kulturni pomen čeških marijonetnih predstav, prirejanih brez ozira na materijalni uspeh, dovolila je državna uprava 50%, ter občina ljubljanska popolni popust vseh davkov in taks. Vsled tega je bilo omogočeno, da so se vršile predstave po mogočnosti vsako nedeljo ali prnzmk in sicer za otroke brezplačno, od odraslih pa so se pobirali prostovoljni prispevki. Obisk otrok is odraslih je pokazal, da je za to gledališče živo zanimanje. Tudi jugoslovenske tukajšnje rodbine ln mladina so se zanimale za te predstave, hi je bil n'fm sanr-vurnevno *n radovoljno omogočen obisk. Trud je bil Izredno povoljen. Otroci obeh slovanskih narodnosti, so bili pri predstavah uvrščeni poljubno v prvih vrsta na klopeh In sedežih, pod nadzorstvom odraslih v ozadju. Med otroci so se razvile prijateljske zveze, poglavitno kar se tiče jezikovnih razmer, vzajemnim dorazumevanjem in pojasnjevanjem. Prisotni vtisi z rane mladosti, vzbujeni pri ti priliki, bodo gotovo ohranjeni trajno v mislih In srcih naših malih m pripomogli v bodočnosti, v spomin na doživljene gledališke predstave, k blagemu porazumevanju vzajemnega bratskega, slovanskega Čustvovanja in enotnosti.
Slegantno oblečeni
bodete le tedaj, ako si nabavite toalete aH blago najmodernejših vzorcev pri znano solidnem domačem podjetju
£jabljana g)Pago SchtoaT ^Dvorni trg šf. S.
Prvovrstno blago uvoženo iz Anglije in Češkoslovaške. — Perilo za gospode v ogromn? izbiri. ZZ-^^ZZZ     Vsa oblačila se izdelujejo v lastni režiji in se jamči za solidno delo! __J!
3049
—■
— Mestno udruženje Ferijalnoga Save-sa t Ljubljani priredi v nedejo 4. maja t L svoi cvetlični dan pod protektoratom g. dr. St B e u k a, Šefa prosvetnega oddelka in ge. Majerjeve. soproge zdravstvenega svet nika. Cisti dobiček te prtreditve se bo uporabljaj v prvi vrsti za zgradbo kolonije v Bohinju, namenjene bolnim dijakom in za nabavo oprave ljubljanskega svratlšta (prenočišča) za potujoče dijake. Prosimo naše občinstvo, da ob tej pri'ikJ s primemo darežljivosti o zopet dokaže svojo naklonjenost do dijaštva.
— Danes v nedeljo vsi aa jurjevanje na Ljubljanski grad. Jurjevanje traja od 8. zjutraj do mraka rn sicer tabore Šentjakob ske podružnice na obširnem senčnatem prostoru pred gradom, kjer sodeluje vojaška godba, šentpeterske pa na grajskem dvorišču, kjer igra že'esnlčarska godba. Sentj&kobčani, Trnovčani in ŠentpeterčanJ so se založili z najboljšo kapljico, ki jo bodo točili po krščanski ceni, da ne bo nikomur Žal, če si ga privošči par kozarcev. Skrbljeno Je za vsestransko zabavo in razvedrilo, jato naj nihče ne zamudi te prve velike spomladanske narodne prireditve. Vstopnine nI nobene.
— Prostovoljno gasil, društvo v Škofljici priredi dne 1. Junija rl. veliko vrtno veselico z togatim sporedom, na kar se sosednja društva naj b'arnvolljo ozirati ter vabi k obilni udeležbi. Odbor.
— Tombola nižjih poštnih uslužbencev je v nedeljo. Zato vsi na Kongresni trgi Poleg 7. tombol je še krasnih 100 kvatern in 100 čmkvlnov. Ne zamudHe, Še Je čas! Sreča vas Išče, ako kupite srečke po 3 D. Začetek točno ob 15., konec ob 17. Odbor.
— Splošnega ženskega društva seja je v ponedeljek 5. tm. Izjemoma ob 4. pop., ker je ob 6. ustanovni občni zbor »Rdečega Križa«.
— Jnrjevsnje. Jutri, dne 4. maja. vsi na grad na Jurjevanje šentpetersklh C.-M. družbe podružnic. Raznovrsten spored.
— Vsem plešo vod Jem v Sloveniji nadziranja »Klub pleaovodij« v Ljubljani, da sprejema vstop v organizacijo, v svrho enotnega delovanja po celi Sloveniji. Prijave do 15. ma?a ti. na naslov klubovega predsednika g. Č e r n e t a, Ljubljana Wc4-fova ulica 3.___
Gospodarstvo.
Milan Lilleg:
O NEMŠKEM DENARSTVU IN NJEGOVI SANACIJI.
i.
Žrvo nam je vsem v spominu silna inflacija nemške marke. Posebno v zadnjem eetrtelteju 1923 je dosegla katastrofalne dimenzije, na kar Jed je potem sledila nepričakovano hitra stabilizacija. Vzrok te stabilizacije je bila vpeljava »rentne marke«, katera naj bi služila kot predhodnja, začasna novčanica, do končne vpeljave novega, na efektivnem zlatu fundiranega nov-čanega sistema — sličnega stari, predvojni »marki«.
Predno sf predočimo, kaj da je pravzaprav »rentna marka« in kako da je bi1© z njeno pomočjo mogoče ustaviti in uspešno razrešiti največjo novčano krizo, ki Jo pozna zgodovina, moramo si najpreje. vsaj v velikih konturah, orisati potek inflacije in njenih posledic za ekonomski in socijalni razvoj Nemčije.
Ruski papirni rubel, Čigar vrednost je Še L 1920 odgovarjala psrltetl 30.000 rub-ijev za 1 amer. dolar, je izgubi' na svoji vrednosti *do 1. 1923 toliko, da se je dobilo za 1 dolar 17 milijard (sedemnajsttisoč milijonov) rubljev. Ta pojav imenuje neki gospodarski znanstvenik p'od komunističnega doktrinarizma. ki Je hote* insceniral tako ogromno inflacijo, da z njeno pomočjo sloma moč kapitalizma. Denar naj bi se z denarjem uničil. Dobro. Dve m pol leti je potreboval komunizem, da iz svojega nasprot-srva do kapitalizma v to'iki meri uniči papirni rubelj. Kako nafi' tedaj Imenujemo dejstvo, da so evropske kapitalistične države potrebovale samo šest mesecev in uničile denar velekapitalisfčne Nemčije. V malu 1923 Je notiral dolar povprečno 30.000 mark, v novembru Istega 'eta pa preko 20 bilijonov (20 tisoč milijard). Kakšen doktri-narizem pa naj bo to?
Preobširno bi bilo na tem mestu podrobneje raziskovati vprašanje krivde in vzrokov te brezprimerne po množitve novca. Vendar ne smemo v slučaju Nemčije, kakor se to vedno dogala, pripisovati krivde samo enostransko faktorjem kakor ver-sefllskem mfru in njegovim posledicam ali ententni. oziroma reparacljski in garancijski politiki Polncarćja. In tudi ne, kakor se to na druga strani dogaja .samo nemškemu strem'jenju, dokazati svojo nezmožnost glede plačila prisoj ene mu vojne odškodnine. Neizmerna nemška fnfladja je enostavni rezultat ekonomske krtee, povzročene radi medsebojnega protidelovania omenjenih in rudi raznih sekundarnih pojavov ter konkurenčnega boja. političnega In ekonomskega, dveh Jednako, kapitalistično orientiranih vodilnih držav v našem svetovnem gospodarstvu, Tri pa Š« samo boleha na krizi povzročeni po svetovni vojn L
Kakor v vseh ostalh državah Evrope, člie gospodarstva so se razvijala pod direktnim vplivom svetovne vojne, se je tudi v Nemčill razvila Inflacija sorazmerno njenemu ekonomskemu stanju v povojni eri. Tako nam i« mogoč« tta kom t W» m-
povat! neko paralelno in sorodno gibanje vseh »slabih« in po vojni novih valut. Nekako z oktobrom 1922 pa krene nemška marka svojo pot navzdol in jo konča po dvanajstih mesecih z fantastičnimi številkami. Ostane premagana država, toda prva si dovoli luksus vpeljave nekakih zlatih mark In pfenigov za nadomestilo inflacijskih bllionov In trilionov.
(Konec prihodnjič.) ★   ★ ★ —g* Jadranska žete r niča. Angleška tvrdka »Armetrong * Whitworth«  je  ponudila naši državi veliko posojilo. Angleška tvrdka bi garantirala efektiranje delnega zneska treh milijonov funtov in bi ae s tem denarjem nabavil v Angliji materijal, ki ga nimamo pri nas. V konzorcij bi imeli vstopiti tudi JugosloTeni z manjšim delom  glavnice. — Ostali znesek 3—6 milijonov funtov bi bilo ponuđenih v gotovini.  Pogoji posojila bo vse drugi in veo ugodneji od Blairove hotna« rije. Pri tem projektu se je opustila misel železniške zveze Drinske doline z Boko Ko* torsko, ker se je definitivno spoznala za ne# praktično ha zelo drago. Po novem načrtu omenjenega konzorcija bodi izhodišče Ja« dranske železnice Beograd, odkoder pojde na Sabae, čez Drino na Tuzlo, od tu na Sarajevo in dalje na Knin, na Šibenik m Split, ki se imata zgraditi v povsem moderni pri* stanišči. Vse to se namerava Izvršiti v bliž* njena In najkrajšem času. Tako vidimo vsaj ta projekt v sferi možnosti in stvarne kalku« leeije. Mi Slovenci na prav isti način rabimo svoje lastno, od italijanske milosti neodvis* no zvezo z morjem. Vendar ne vemo, če amo sploh že prišli čez stadij projektiranja. Na vsak način pa smo prepričani, da se tudi kmalu odpro ta vrata, na katera trkamo že toliko časa — z raznimi problemi in projekti Id eden  drugega izpodrivajo, tako, da koncem koncev redno pridemo po vsem tem vrtenju na točko, kjer smo bili v za* četku projektiranja v času, ko smo bili Slo* venci odrezani in porezani na svojem ozem* lju in njegovih železnicah. Na vsak način moramo usmeriti evoj nadaljni trud, ki ga tudi  vsemu  dosedanjemu   delu odkrito* srčno  in   brezpogojno   priznamo, usmeriti tako, da Kočevje in Rakek združimo z že obstoječo progo Zagreb»Sušak, če ne že naravnost s Sušakom.
—g Novosadska blagovna borza dne 2. maja. Na produktni borzi notira jo: ječ* men baški. 79—80 kg, 2%. 325—327.50. oves baški. 255—260, koruza baška 23230. za maj 235, za maj*junij 240. Tendenca slaba.
—g Svinjski sejem v Mariboru 2. maja. Pripeljalo se Je 460 svinj, prodalo 264. Cene nižje kot na zadnjem sejmu.
—g Tržne cene v Celju l. maja. (V dinarjih.) Meso: govedina v mesnicah I. 25, IT. 23, na trgu L 24, TI. 22, teletina I. 30, n. 25, kozličevlna 25, svinjina L 35, IT. 30. Slanina I. 30, II. 34. mast domača 39, amerikanska 32, šunka 45, prekajeno meso 40—45. Eno iejce 1—1.25. Specerija : kava Portoriko 68, Santos 48, Rio 40, pražena kava 50—68, kristalni sladkor 20. v kockah 22, bučno olje 36. namizno 30. Moka: št. »00« 6.50. »0« 5.80. »2« 5.50, »4« 4.50, »7« 3.30, ajdova moka 6.30. Na drobno pri kg 20 para več. 2rto: q pšenice 350, rži 320, ječmena 340, ovsa 325, prosa 300, nove sušene koruze 280, ajde 300, fižola 600— 700, graha 1800, leče 1600.
—g Rusko žito za Češkoslovaško. »Piccolo« poroča, da so prispele v Trst nove zaloge ruskega žita za Češkoslovaško. V trgovskih krogih se sodi, da pomenijo zadnje pošiljatve ureditev transporta žita fz Rusije v Češkoslovaško. Kakor znano, se hoče s ruskim žitom v posebni meri okoristiti Italijanska vlada.
—g Mednarodni vzorčni semenj v Padovi. V Padovi se bo vršil IV. mednarodni sejem vzorcev od 5. do 19. Kralja rl. podrobnejše informacije je dobiti v pisarni trgvoske tn obrniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami.^
—g Dobava pločevine. Direkcija drž. železnic v Ljubljani razpisuje ofertalno licitacijo na dan 22. maja 1924 za dobnvo 6000 kg pocinkane železne pločevine 2000* 1000 X 0.65 mm Pogoji se nahajajo v pogled pri ekonomskem odelenju direkcije drž. železnic v Ljubljani, Oosrposvetska cesta (nasproti velesejma.) Vsak delavni dan od 10. do 12. ure.
Borzna poročila.
ZAGREBŠKA BORZA.
Dne B. maja. Prosti promet.
Borza danes al delovala. V prostem prometu so notirali: Curiti 14.34, Pariz 5.24, London 354.—, Milan 361 JO, Dunaj 0.1137, Praga 237.50, Newyork 80JO. (Vse blago).
INOZEMSKE BORZE.
— Carin, 3. maja. Današnja borza: Beograd 7.10 blago, Praga 16.52 bi., New-york 561.50 bi., London 24.62 dea., Pariz 36.30 bi., Milan 25.20 dea., Berlin 1.33 bi.. Amstedam 210.125 bi., Dunaj 0.007925 M.
— Trst, 3. maja. Predborza: Beograd 27.175—27.75, London 97.75—98, Pariz 144 —144.75, Newyork 2225—22.35, Cnrfli 395 —398, Dunaj 0.0314—0.0317, Presta 66.506 —6830.
— Dunaj, 2. maja. Devine: Beograd Stt do 884. London 310.800—311.800, Milan 3179 do 3101. Newyork 70.935—71.185. Paril 4612-4628. Curih 12.610—12.660, Praga 2077 dO 2086. Valute: dinar 877—883, dolar 70.460 do 70.860, Mki krese 2067—2083, Ura 3160 do 3180.
Najnovejša poročila.
Radićev manifest, ki ni izšel.
Radić dolH kralja Aleksandra, da je zahteval uničenje Markovega protokola* — PaSićeva vlada je kupila prijateljstvo Italije z izdajo Reke in Jadrana. — Vlada je pripravljala vojno proti Bolgariji. — Da preprečijo to vojno, so radičevci šli v Beograd. — Hrvati in Slovenci so brez izjeme republikancu za republiko naj se izreko tudi srbski bratje. — Od 12 milijonskega prebfc valstva Jugoslavije je 6 milijonov na Radičevi strani.
— Dunaj, 3. maja. D« je Stje»
pan Radić 1. maja v resnici hotel obe* lodaniti svoj fe napovedani manifest, dokazuje dejstvo, da objavlja vsebino tega manifesta dunajski dnevnik »D i e S t u n d e«, in sicer v obliki brzojavke iz Beograda, datirane z dne 2. maja. Vsebino manifesta je dal na razpolago gotovo Radić sam, ki pa ni vedel, da je bil manifest v Zagrebu inhibiran na intervencijo opozicijonalnega bloka. V brzojavki se naglasa, da Je bil Radićev manifest izdan /. maja in razposlan po vsej državi in da je »vzbudil zlasti na Hrvatskem in na kmetih v Srbiji veliko pozornost«.
Manifest je naslovljen: »Hrvatske* mu narodu, kakor tudi vsem ostalim slovanskim ih neslovenskim bratom, kmetom in delavcem, ki žive v Jugo* slavi ji.« Uvodoma konstatuje notranje politično nasprotje med hrvatskimi fe* deralisti in beogradskimi centralisti, ki jih danes zastopa samo še radikalna stranka. Pred enim letom dne 13. aprila 1923 je bil sklenjen sporazum glede izravnave hrvatsko * srbskega spora. Na* pravljen je bil poseben protokol, kate* rega je učinil Nikola Pašić, in sicer na zahtevo kralja Aleksandra in po na« svetu Svetozarja Pribičeviča* Mesto sporazuma je prišel neusmiljeni zakon o kuluku, blazni davki, grozodejstva v Makedoniji in v Črni gori in druge ne* človečnosti v Bosni in na Hrvatskem.
V manifestu se nadalje dobesedno izvaja: »Iz strahu pred ogorčenim nap rodom si je Pašičeva vlada kupila prU jateljstvo Italije z izdajstvom Reke in severnega Jadrana. Pričela je poleg tega s parcelacijo Slovenije, Hrvatske in Bosne in Pašić je pripravljal, da bi narod lažje obdržal v vojaški pokor* ščini, tudi napad na Bolgarijo. Da bi preprečilo to vojno, je hi * *sko narod* no zastopstvo odšlo v Beograd, da str* moglavt vlado, ki se je mogla vzdržati 1
na krmilu samo s tiransi\'om in ko* rupcijo.«
Manifest izčrpno razpravlja o notra* njem političnem nasprotstvu med tremi narodi. Pašičeva vlada se neprestano trudi vzdržati in poglobiicvati nasproti ja med Srbi na eni strani in med Hrvati in Slovenci na drugi strani. Da bi se to sovraštvo poglobilo, se vlada sklh cuje na republikansko opredeljenost Hrvatov in Slovencev, ker je Pašić pre* pričan, da samo na ta način lahko ute* melji svojo diktaturo.
Manifest povdarja znova, da so vsi Hrvati in Slovenci skoraj brez izjem republikanskega mišljenja in poziva srbske brate, naj se tudi oni izreko za republikansko idejo. V manifestu na* tflasa Radićeva stranka dobesedno: »Mi smo republikanci, ki stojimo na temelj* nih načelih človečanstva in ustavnosti. Odklanjamo vsako revolucijo, vse aten* tate in nasilstva, ne iz strahu ali iz strahopetno si i, marveč na temelju svo* jega pacifističnega prepričanja, brez katerega mali narodi ne morejo ži&ti.
Jugoslavija ima 12 milijonov delav* nih ljudi. Polovica od teh je ie organi* zirana v naših vrstah in druga polovica stopa vedno bolj energično na našo stran.«
Manifest zaključuje tako*le?
»Teh 12 milijonov ljudi se bo borilo za seljačko državo, zgrajeno na teme* lju človečanskih načel. Hrvatska repu* blikanska seljačka stranka zato poziva svoje somišljenike, naj se udeleže vo» Htev in naj enodušno volijo hrvatske kmetske kandidate.«
Manifest je podpisal kot prvi Stje* pan Radič. Poleg njega so podpisani Jure Valeči d, Dragotin Kovače* v i ć, dr. Vladko Maček in Josip Predavač kot strankini podprecU sedniki, dr. Stjepan K o š u t i e in dr. Juraj K r n j e v i ć kot strankina taj* nika.
sčine Ljuba Jo valoviti Je ob 9 JO dopoldne otvori 12. redno plenarno sejo skupščine. Po končanih formalnost.h in ko je bil odobren zapisnik zadnje seje, je skupščinski predsednik prečita! pismo kraljevske vlade to-le vsebine:
»Spoštovani gospod predsednik! Čast ml je Vas obvestiti, da je kraljevska vlada v demi.Mji. vsled česar ne more prisostvovati skupščinskim selam, dokler se ne reši kriza .. .« Nikola P. P a š 1 ć m. p., predsednik min. sveta v demisiji.
Po preČItanem pismu je Ljuba Jo--vanović zbornici naznanil, da odlaga plenarne seje skupščine vse dotlej, dokler se ne sestavi nova vlada. Prihodnja seja skupščine se skliče pismenim potom po rešitvi krizo.
Opozicijonalne skupine so kratko protestiralo proti odgodltvi sej. PrUflo pa ni do nlkaklh resnejših incidentov ali dogodkov v skupščini. Po končani sej: je odšel predsednik skup?člne Ljuba Jovanovič v predsedstvo vlade, kjer je ministrskemu predsedniku na* znani? odložitev skupščinskih saj.
VAŽNA SEJA MINISTRSKEGA SVETA.
— Beograd, 3. maja. (Izv.) Tako3 po končani seji narodne skupščine se jo dan©« dopoldne v predsedstvu vlade sestal polnoŠtevllno ministrski svet. Tej saj!, ki v tem trenotku. ko to javljam, še vedno traja, pripisujejo politični bi parlamentarni krogi i/redno in odločilno važnost
Darila.
*- Uprava našega Usta ie pre?*'t Ciril Metodovo dražbo Din 100, darovala %. Milka, v počasčenje spomina ae. Marije Verbfrč hi Din 50, katere Je darovi! g. la> nacij Žarsi, to, mesto cvetja na krsvo g, Ai. JMermnetzu, skupaj Dfn 150 m Društvu slepih Din 30. daroval slednji v Isti namsor Srčna hvala I
AVDIJENCA RADIĆEVTH ZASTOPNIKOV?
— Beograd, 3. maja. (Izv.) SploSno ranimanje vlada v skupščini še vedno za avdljenco zastopnikov Radičevega kluba. Do danes dopoldne še ni sledilo iz dvora vabilo radičevcem za avdijen-co. Opozicijonalni blok napenja vse sile, da bi prišlo do te avdijence. Poznavalci dvornih predpisov pa zatrjujejo, da taka avdijenca more samo slediti, če zaprosijo radičevci sami za njo, kar pa nočejo
storiti. Čeprav blok nanje selo pritiska iz taktičnooportunističnih ozirov. Blok je prepričan, da bodo končno pozvani člani Radičevega parlamentarnega kluba na posvetovanje na dvor.
KRATKA SEJA NARODNE SKUPŠČINE-
— Beograd, 3. maja. (Izr. Ob 12.) Današnja seja narodne skupščine, zgolj formalna, je bila zelo kratka. Udeležba v dvorani minimalna. V kuloarjih nasprotno zelo Živahno. Predsednik skup-
Poizvedbe.
— Zgubila se le črna listnic* - večjr* vsoto denarja, od »Hotela. Soče do glav« nega trga. Pošten najditelj se naproša, da jo vrne proti nagradi, na naslov k) Se v Ustnici *
— Našel se !o bankovec %a 100 Din. Lasfeiik ga dobi pri siugj na flceju.
VREMENSKO POROČILO,
— Vremenska napoved. Dunaj, X maja. Uradna vremenska napoved za 3. maja: lx* preminjajoča pooblačite v, večinoma jasno« nekoliko topleje.
— Radio sprejemni aparat! razkamije-
jo se v trgovini Tratnfk. CHej oglas.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR,
Stavbene potrebščine, linolej, asfaltovanja, ksllolltna tlakovanja, apeoijalna sredstva za Izolacije orotl vlagi, Izsusltav vlažnega xl-dovja proti hišni In lesni gobi. Mavčne plošče. — Strešna lepenka, ruberold, lesni oosnotit, katran, karbollnej, asfalt, bitumen, maveo Itd. Itd.
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
Ljubljana, Bleiwefsova cesta 18«
Bdgsl Antonij« naznanja v svojem in v imenu vseh ostaltn sorodnikov prežalostno vest, da je njena iskreno ljubljena hčerka
Emlca
v nežni dobi Štirinajstih let po daljšem bo-lehanjn, previđena s tolažili sv. vere, mirno r Gospodu zasrils,
Pogreb nepozabne Emioe se bo vršil v nedeljo, dne 4. t m« ob 14. iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 18, na pokopališče k Sv. Križe.
o o
■
o
■
o o
■
o
oi)a»oiiC(Oio»^»oic~;oioi
Tko želi ugodno provesti svoj dopust
aa obali našeg Jadrana, preporuča ae  osobito prvorairedai
Hoiel-Pensinn „ROKAIT d Selcima. 2 i pol ta od Crinnkg
Hotel ima velika te-mu sa krasnim vidikom u daleka oko* licu «•* Učku itd. Vlastito moderno kupalište jedno od najboljih na Jadranu odmah pred hotelom. Izvrstna kuhinja I CJene umjerene! Velike auto-garaže.
. Najtoplije se preporuča
ALOIS BERANEK
vlastnik
liOlOSOlOHOSOBOtOlOIO
■ CD*
o
m
o
■
o
■
o
■
o
■
o
TE
ubljaai.
t
ietto vsekeg* »bvesti«.
Potrti globoke žalosti naananjamo tulno vest, da fe naša zlata, predobra in nenadomestljiva mamica, stara mama, teta iu tašča, gospa,
Katarina JDab mi. K
aSsebniea
v petra, dna 2. m po kratki in mul »~o!m bolezni, pre'idena s tolažili sv. vere, boguvdano zaspala.
PojjTeb nepozabne pokojnice se bo v lil •. n*deljo. dne 4. maja 1924 ob Iti-lh roooldne Iz hiSe žalosti, Kollzej, Gosposvetska cesta (odhod lz Anu»n VLCaove uiice) na pokopaltSče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne Z maja 1924.
3079
V Ljubljani, dne 2. sanja 1924.
8080
Žalujoče rodbine: taka, Urbaa iu ostali sorodniki.
t
Jana prostovollna
V ponedeljek, 5. maja od 9. do 12. in od 2. do 6. popoldne se vrši dražba krasne mahagoni spalne sobe in drugih hišnik potrebščin v Gledališki ulici 2,
II. nadstropje. 3093
za Jugoslavijo išče Kletarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru  za razpečavanje svojih izbornih   vrst vina
lastnega izdelka. 3097
Radio sprejemni aparati
|šl Izdelek se predvajajo samo reflektantom ob vsakem vremenu. Jamči se za dobro prevzemanje. Za amaterje i Na zalogi vsi posamezni deli za radio.
L. TRATNIK, oddelek radio, LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta 25«
3122
Oblačilnica,
ki je skrbela v najtežjih časih, da so dobili uradniki dobro ln poceni manufakturno blago, opozarja uradništvo, da si ogleda njene zaloge v Stritarjevi ulici, na Miklošičevi cesti in v hiši Gospodarske aveze. Oblačilnica ima na zalogi le prvovrstno blago. Kdor kupi dobro blago, kupi dvakrat. Prodaja se tudi na obroke. 3124
za pisarno
3118
V sredini mesta s centralno kurjavo. Palača Pokojnin-, skega zavoda, Aleksandrova cesta 12/11.
Samostojno korespondentinio
ZA SLOVENSKO IH NEMŠKO KORESPONDENCO
Iščemo« Reflektiramo samo na boljšo moč z večletno skušnjo v kakšnem večjem trgovskem podjetju; prednost imajo take reflektaatmje, ki so amožne slovenske in nemške stenografije in ako mogoče vešče dopisovanja v srbohrvatskem ieziku. Obširne ponudbe z navedbo začetne plače je nasloviti na tvrdko Schnelder & VerovŠek, trgovina z železnlno, Ljubljana- 3063
večje posestvo z vilo in 28 oralov prvovrstne zemlje. Vila obstoji Šest lepih ln velikih sob, dveh kuhinj, smočnice, kopalnice, podzemne kleti Na posestvu se nahaja vse potrebno in obširno gospodarsko poslopje. Pred vilo je lep sadni vrt, a poleg tega vodovod in vodnjak. Vse to je v najlepši legi Banjaluke. 2917 tkcjene ponudbe je poslati na upravitelja pošte v Banjaluki, Bosna.
Teod. Kom, Ljubljana
Poljanska cesta. st. 3.
Krateč stavkal, galanterijski ta okrasni
I
FHFF
šiualni stroji
so med dobrimi najboljši!
15-letna garancija.
ion. voh.
Solidne cene. Prodala na obroke.
Dobe se pri le furdbl
L|nbl|ana9 Sodna nllca ?.
i fflooo mesto.
Alfonz Breznik
bivši učitali Glasb. Matice in sodni izvedenec Nalstarelsa in najsposobnejša tvrdka Jugoslavije.
W liubliana, Mestni trg 3 »
Zaloga ?n izposojevalnica najboljših klavirjev, piani nov in harmoniiev Stelnway, Bdsendorfer, Forstor, HOlzI, Hofman, Original Stlngl, Czapka etc. — Prodaja tudi na obroke. — Ugodna zamena. — 10-letno jamstvo. — Popravila in nglaševanja najceneje. — Najbogatejša Izbira vijolln, vseh ostalih inštrumentov, muzikalif in strun engros detail.
bani dnniiioT. Itpifiski aUasctneupnrt
Izdelovanje posod iz pločevine za flrnež, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi posod (škatle) za konserve.
Touorne liste
prerač
3109
in od železnice preveč zaračunjeno tovornino reklamira proti mali proviziji. Pismo pod .Denar nazaj 3109" na upravo Slov. Naroda.
vsake velikosti, že rabljene, garantirano brez lukenj in v dobrem stanju prodaja zelo po ceni v vsaki množini
Bral Kudelje d. d.
Novi Sad 6 3072
stno 6000
najboljše kakovosti iz najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Hajdlč,
valjčni mlin - KRANJ.
Kopale tudi vreče.
Stavbeno podjetje
Robert Smielovski
arhitekt in mestni stavbenik
sodno zapris. izvedenec v stavbeni stroki
BBics Ljubljana =——
Rimska cesta štev. 2,1 nadstr.
Izvršuje načrte in proračune, prevzema stavbna dela vseh vrst, kakor tudi presojevanja in cenitve pod solidnimi in najugodnejšimi pogoji. 3637
Lastnik opekarne na Viču.
ureno
podjetje
na najboljšem mestu večjega tr«;a na slov. Štajerskem, železniška postaja, srezko poglavarstvo, okr. sodni ja, šola itd., s tremi skladišči, stanovanje, obstoječe iz 5 sob, sobe za služkinje in druge nastav-ljenee, z vsemi postranskimi prostori ter z gospodarskim posloc-jem s 6 skladišči, hlevi za konje, govedo in svinje, perilnica itd.
se proda pod ugodnimi pogoji ali se da v najem.
Obširni prostori se lahko vpora-bijo tudi za druga podjetja ali industrijo. Ponudbe na poštni predal it. 14, CsllS. 3113
»O
Tuinega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem tužno vest, da je nai nadvse ljubljeni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Josip Smole
posestnik In gostilničar
po kratki, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti, umd 3. maja v starosti 74 let
Pogreb predragoga pokojnika se vrši v ponedeljek, 5. maja ob
šestih popoldne na domače pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo darovala 10. staja v domači župni cerkvi Sv. Nikolaja. — Priporočamo ga v blag spomin.
Dolenji Logatec, dne 3. maja 1924.
Mirni, hčerka. Rodbine Smole, Long, Gi
Slavko, sin. i, Mllavee In Požel
3125
Preselitev.
as?**.
i/i
Cen/enemu občinstvu in vsem uglednim  organizacijam vtmdno ja^jam. da jem svojo dobrosnano zalogo slavnostnih krojev, telovadnih ootreb^tin m moa.no
kroiačnico za gosoode
(eatača „Uza; mne posojiin cs"J,
^Priporočam se vsem ya nadaljno cenjzno naklonjenost
pvc^clil v 3)almalinovo ulico
Peter Capuder.
16
eanaes*
Mlajša agilna moč
kolonijalne stroke in z znanjem več jezikov se išče za pisarno v
večjem podjetju, potovanje ni izključeno. Ponudbe pod šifro „Bodućnost 101 ll-G-82" na Interreklam d. d., Zagreb, Pelmotićeva ulica 18. 30«*
Provizij skega
zastopnika
za v Sloveniji dobro uvedeni predmet išče zagrebška tvrdka za import in eksport. Oferti naj se  pošljejo na upravo Slovenskega Naroda pod Slovani! a-3070.
Ministrstvo pravde, Sekcija za sekvestre v Ljubljani. Št 3087/10.366.
Rasglas.
Na podiaal reSenja g. ministra pravde z dno 24. junija 10», S br. 5873, a z dne 20. Junija 1923, A. 5. br. 6337, prodala se bo potom javne ustne licitacije celokupna premSčna in nopremična imovina nemških podanikov »Bratje W i n k 1 e« v Sevnici v Sloveniji.
Uritaciia se bo vršila dne 15. julija 1034 v občinski pisarni v Sevnici ln sicer ae bo pričafa ob o. uri, končala pa ob 15. uri.
Imovina, H se bo prodala, obsega:
Imovina protokolirane firme »Bratje Winklc- (BrOder Wink1e):
1. zemljišče v kat. občini Sevnica pod
a) vložno Številko 354;
b) vložno številko 534;
2. zemljišča v katastrski občini Mevetmfc pod vložno
5t. 3;
3. vse stavbe na pod t. in 2. navedenih zemljiščih;
4. vrs živ in mrtvi inventar, ki je last firme »Bratje VVinkle« in pripada k tej imovini, kakor tudi sploh vsi stroii fabrike, vse premičnine ter zaloge te firme.
B
Prtvntna Imovina Julija Wlnkle:
a) zemljišče v katastra mi občini Sevisen pod vlečno številka 917;
b) zemljišča v kaeastralni občini Seštevaš . Vidom pod visino št 117;
č\ vse stavbe sa teh noauisrani;
C
Privatna imovina Andreja Wmk1e: tr) zemljiSča v katatstratal občini Sevnica pen1 vlefne številko 498;
b) zemljišča v katastrski občini Ledina pod vložno
št. 303 in 311: e) vse stavbe aa teh zemljiščih.
Po goli zrn licitacijo so:
1, Pravico licitacije imajo le naši državljani, ki po smis'u člena 40 uredbe o imovini neprfjateljskih podanikov niso izključeni od licitacije. Zato je vsak licitant dolžan pred pričetkom lacitacfje doprinesti dokaz o sposobnosti, da more licitirati:
2. Od licitacije so izvzete terjatve firme pri denarnih zavodih, pri čekovnem uradu in denarne zaloge v blagajni, ki spadajo v sekvestracijsko maso.
8. V kolikor gre za imovino pod A se prodala razteza na
celokupno imovino firme »Branje Winkle«, t J. na fabriko
z vsemi njenimi pripadnostmi, premičnine, zemiišca in pa
eelokupna aktiva in pasiva; 4. Glede nepremičnin, Id se prodajo na lavni dražbi, Je me-
rodalno stanje v zemljiški knjigi na dan licitacije. 8. Imovine, navedene pod A, B in C, se prodajo odvojeno
vsaka sa-se. Vzklicna cena znaša:
Glede imovine pod A) 4,080.000 dinarjev;
glede imovine pod B) 36.400 dinariev;
dede imovine pod C) 106.000 dinarjev.
6. Vsak licitant mora pred Mcitacijo pri finančni deželni blagajni v Ljubljani položiti kavcijo v znesku 10 V« posamne vzklicne cene v gotovini ali državnik vrednostnih efektih ter pred pričetkom licitacije voditelju licitacije predložiti izvirno pobotnico o po'oženi kavciji:
7. Izdražitelj mora po izvršeni licitaciji položiti še 10 % izlicitirane cene pri finančni deže'ai blagajni v Llubljani in tozadevno uradno potrdile tekom 3 dni predložiti sekciji za sekvestre v Llubljani.
8. Predaja je za državo obvozna Mele, ke le odobri gospod minister pravde, a za isdražitelja takoj, ko le licitacija končana.
Obrat fabrike vodi đo eneva odobrenja jieitacfie na račun kupca državni komisar.
Kupec mora nositi od dneva licitacije vse stroške za plače, mezde in zavarovanja aa podjetju zaposlenega osebja, kaker tudi prevzeti v plačilo vse davke ia javno eavšclae.
9. Mleltlrana imovina se izroči kupcu, iim gospod minister pravdo odobri prodaje in kosec položi izlieftirase svoto po eoiocTu gospoda ministra pravde.
10. Kupee jo doli:as obrat fabrike v navedenem obsegu vzdržati najmanj eno leto P© izročitvi fabrike.
11. O vseh spornih vprašanjih, ki bi po lavršccf lioimeiji aa-stala v sled to li cimeti e bedi si glede objektov izlteitirane imovine, bodisi v kakršnemkoli drugom pogledu, rassedi koačneveliavno gospod minister pravde in je vsaka pravdna pot izključena.
12. Pojaanila v zadevi dale sekcija za sekvestre v LJubljani, s čigar dovoljenjem se lahke ogledajo tudi or»«*—
vine na licu mesta. V LJubljani, dne 27. aprila 1924.
šef sekcije za sek^c^re: Zaailda,
Otvoritev vrta.
V nedeljo dne 4. ma{a se otvori v do. bro znani gostilni pri
Čičku na
gričku"
19
(za Gradom)  leo gosttlnicarski vrt s krasnim razgledom.
Preskrbljeno je s pijačo iz najboljših dolenjskih in bizebskih vinogradov ter izborno kuhinjo. Dobi se: čaj, kava, malinovec itd.
3119
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejeno zavezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška cesta štv. 2.
Tohnlško  vodstvo   po   oblastveno avtorizi-ranem gradbenem Inženjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno in inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno. Cene konkurenčne.
Fine   solingenske i
žepne nože |
britve! kahinjske nože, škarje za vsako uporabo, aparate za britje in klinje za
britje v vseh izvedbah nudi v boljši kakovosti in zmernih cenah
Kari Očenašek nad. R. Gorzer, Graz,
(Avstrija), Schmiedgasse 17.
Vsa popravila ceno In točno. — Razpošiljanje po pošti. — Preprodajalci popust! 3067
.Erika
najboljši in najprimernejši pim salni stroj za potovanje.
THE REX CO, LJUBLJANA,
Telefon 268,
GRADIŠČE 10.
Telefon
Opalografi v vseh velikostih in opalografične potrebščine vedno v zalogi.
Zadnje novosti slamnikov
so ravnokar došle v modnem salonu
S(u c hI y- Maske
LJUBLJANA   —   Židovska ulica štev. S.
Popravila se točno izvrše:
Zalm klobuki vedno v zalogi, Cene primerno nizke:
fe
i? V
SO  ZE   PRISPELI! « V •eni  umerjen model 56 z Izvrstnim motorjem. Isloien na Zagrebškem Zboru poeteja tt. 409, Pa*. E.
Generalna zaatapsteo za krelleelno S.H.S. . ELASTO < D. D..   Zanr.h. B oekovleeva 8. Zastopniki za poadlaa mesta se feeojo. 3056
Ba*anaWaneaaannanWnai
23
4
FU
156^757222
61H7
na i se priloži 1  dinar.   Plačuje »a vnaprej.
ITI ALI OGLHSI
pa Mi 9-
V „MALIH OGLASIH"
33
»SLOVENSKEGA NARODA"
Uči služba
oeobje Stanovanja aoba
Kupuj In prodajaj potom
MALIH OGLASOV" I
l
Službe
J
Laborant,
dobro Izučen, iiča mesta. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe pod »Zanesljiv laborant/3092« na upravo »Slov. Naroda«.
Družabniki
ra aklep družbe Iz brez« konkurenčnega podjetja se sprejmejo. — Ponud* be pod »Družba/3085« na upravo »Slov. Naroda«.
I
JfCufm
1
Prodam
ca. 300 kg v o d o t o p* nega stekla (Wasser»
5las) po ugodni ceni. — osip Molele, trgovina z jajci, Metlika. 3039
Prostovoljna
javna dražba
obleke, pohištva in 4*P* hinjske oprave se bode vršila dne 6. maja ob de« vetih dopoldne na Res* ljevi cesti št. 31/in. 3094
25.000 Din
posodim onemu, Id mi preskrbi službo vratarja ali inkasanta. ozir. pisarniškega sluge ali kaj sličnega. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Posojilo/3058«.
.11
44
Draga!
Praviš, naj Te rešim 1 Ne morem   Prelomila si besedo, nosi posledice. 3104 Joto.
Čebelarji pozor!
Kupim čebelne roje, ev. zamenjam medstene in druge čebelarske potreb* ščine. — Ponudbe pod »Cebele/3090« na upravo »Slov. Naroda«.
I
Jožica 1
Kam jutri, v nedeljo? Sporoči mi po telefonu kraj in uro sestanka. — Privatni telefon, ne urad* ni. Čakal bodem do 8. ure. Tvoj« Mano.
3100
Jokali
Uradnik
■ večletno pisarniško prakso — išče službe. — Ponudbe pod »Mahrovec 3060« na upravo »Sloven. skega Naroda«. 3060
Dva učenca
za mehanično delavnico se takoj sprejmeta. Vo j novic & Comp. Vič* Glince 6. 3007
Tri vajence
v triletno učno dobo brez hrane in stanovanja — sprejme Franc Kosmač, ključavničarski mojster, Ljubljana, Trnovo, Jera* nova ulica 5. — Istotam s*s proda dobro ohranjen vrtalni stroj in dva vo* zička (zapravljivčka).
2970
Kontoristinja*
popolnoma vešča hrvat* skega. slovenskega in nemškega jezika, nemške stenografije in strojepis* ja. se išče za trgovsko hišo v Zagrebu. Nastop takoj. — Obširne ponudbe z zahtevo plače pod »Kontoristinja -'3065« na upravo »Slov. Naroda«.
Komercialnega
tajnika
z znanjem francoščine — išče za takojšnji nastop »Zveza za tujski promet« v Sloveniji. — Prednost imajo eksportni akademiki z nekaj bančne prakse. Prošnje je nasloviti na ravnateljstvo Zveze 3116
Hotelska kuharic?
se sprejme za Švico. Biti mora popolnoma irvež* bana. Kuha se za 30 ljudi. Plača no dogovoru od 100 do 120 frankov me* aečno, povračilo potnih stroškov in vsa oskrba v hiši. Sicer je dovolj, da »na slovensko. One, ki govore nemško, italijansko ali francosko, imajo prednost. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 3042
Išče se »možnega in zelo energičnega
voditelja za žago,
popolnoma veščega lesne stroke, in sicer v kolikor ae tiče obdelovanja jelo* vega in bukovega lesa, če mogoče zmožnega italijanskega ali nemškega je* zika. V ponudbi navesti dosedanje službovanje, koliko družine in zahte* ve. — Ponudbe naj se naslovijo na: Parna žaga Anton Rizzatto, Ajdov* Ščina,   Julijska Benečija.
3110
I   Stanovania |
Mcblovano srbo
išče soliden gospod. — Ponudbe pod »Solidnost 3121« na upravo »Slaven* skega Naroda«. 3121
Soba,
prazna ali opremljena, a posebnim vhodom ter električno razsvetljavo se odda. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 3111
Kupim vsako množino
hrastovih pragov
15 X 15/25, 2.40 m dol* gih. — Ponudbe obvezne na naslov: J os Osoli n. lesna trgovine. Laško.
3071
I    Prodam |
Pletilni stroj
št. 10/40 ae proda. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 3022
Voz (ciza)
še nova, se ceno proda. — Kralj, Novi Vodmat 64, Društvena ul. 3078
Lepo skladišče*
veliko, v hiši Kirbisch, Gledališka stolba 1—3, se odda takoj v najem.
3061
Konjski hlev
oddam takoj v najem. — Hlev je aelo pripraven za tri konje, ima šupo in ve* liko dvorišče v Bohoriče* vi ulici št. 5. — Poizve ae: Na zavrteh št. 4.
30S7
Vpeljana pekarija
se proda v last za ceno 40.000 Din — pod zelo ugodnimi pogoji. Prevza* me se lahko takoj. — Ponudbe pod »Pekarija 3084« na upravo »Slov. Naroda«.
Otomana.
skoraj nova, žimnata — naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 3081
24 živino-zdravniških knjig
(Bajer in Frohner) — na* prodaj v Sr. Gamcljnih št. 14 (pri Kumar). 3115
Naprodaj:
devet električnih številk, tri za nočno omarico, le* stenec (luster), starinska skrinja. — Naslov pove uprava »SI.  Nar.«. 3120
i Xe
iremicnine
I
Čisto novi škornji
iz boxkalf*usnja št. 43 — se prodajo za 2400 kron. — Naslov pove uprava »Slov. Nareda* 30S3
Moška obleka,
temno*plava, iz finega blaga, moderna, se proda za 3000 kron. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3082
Puška-dvocevka
Val. 12, izborna, se pro* da. — Več se poizve pri: F. Remic. Stari trg 9, II. nadstropje (od 9—10 in od 2.-3.). 3038
Ceno naprodaj:
damski kostum (temno* rjav) ter dve moški obleki (svetli). — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 3029
» Wanderer «-avto,
moderno opremljen, v prvovrstnem stanju — ae tudi na obroke proda — Posredovalcem provizija — Naslov pove uprava »Slov. Nsroda« 2308
Psiček,
pet mesecev star, belo* Črno lisast (Schafferhund) in damski kostum (Mantelkleid) a površno jopico (svetlo*sivo) — ce* no naprodaj. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 3108
Naprodaj s
melanfer a tremi granit* nimi valjci, at roj za sla« doled, trije aparati za konserviranje sladoleda, ledna omara, steklena firmska tabla, pisalna mi* za, različne zofe, mize t marmornatimi ploščami, različne pečnice (pecilne priprave), različne šesta« vine štedilnika, različne kuhinjske omare in mize. — Ielotam naprodaj več* ja množina Časopisnega papirja. — Kirbisch, Gle« dališke stolba 1—3. I. nadstropje, 3062
Hiša naprodaj!
Skoraj nova, dva vrta, zelo pripravna za obrt ali trgovino, v lepem industrijskem kraju Meži* ške doline. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 2713
Za letovičarfe
ali upokojence lepa prilika za nakup nove hišice z vrtom v lepem kraju. Prednost do zelo nizke cene le osebni interesent« je. — I/Planinšek, Gunc* Ije. pošta št. Vid nad Ljubljano. 3027
Mano I
Danes, v soboto, zve* Čer imamo večjo družbo. Ne bodem mogla neopa* ženo telefonirati. — Ker imaš »Slovenski Narod«, Ti sporočam — po dogo* voru — v tem listu: V nedeljo Vintgar * Bled z jutranjcem. Jožica.
3099
Skuono življenje
z inteligentno damo, sta* ro do 48 let, želi marljiv privatni uradnik. Ima za dve sobi čedne hišne oprave. Tajnost zajam« cena. — Ponudbo s pravim imenom pod »Lepo življenje/3107« na upravo »Slov. Naroda«.
Vrtne stole
prodaja  najceneje — Rozmane & Komp., Ljub Ijana, Mirje 4. 3051
Harmonike«
prvovrstno blago, izdelu* je in popravlja — tvrdka M. Mušič, Ljubljana, Se« lenburgova ulica št. 6. — Velika zaloga. 3047
Gumijasto podlogo za postelje
nudi tvrdka Henrik Ken* da, Ljubljana, Mestni trg 17. 2934
Sir«
polemendolski, groveT, trapistovski (polncma* sten) kupite najceneje v mlekarni rvan Kos, Bo* horičeva ulica 28, Ljub« liana. 3089
Roza !
Jutri pridem na Jurje* vanje na grad. — Bodi napravljena svojemu ime* nu primerno v znak, da se Ti smem približati. — Nesporazum pojasnim ustmeno, ker bi pismo lahko prišlo v napačne roke. — Tvoj in le Tvoj /gor. 3105
Prodaja posestva!
Hiša z gospodarskim poslopjem, 58 oralov zemlje, dva sadna vrta, veli* ke parcele lesa — radi odpotovanja na prodaj; oddam tudi samo polovico. — Poizve se pri: Ivan Maverle, Suhi potok pošta Mozclj, Kočevje.
3098
Hiša in gostilna«
Enonadstropna hiša s staro gostilno, pripravna tudi za vsako drugo obrt, ob deželni cesti, v bližini železniške postaje v Kočevju, se proda. K hiši spada: gospodarsko po* slopje, lep sadni vrt, nji* ve, travniki in gozd. — Pojasnila daje tiskarna Pavliček v Kočevju. 3112
Prav lepo malo
posestvo,
dobičkanosno. v prijaznem svetovnoznanem ko« pališču Rimske top* lice, se radi družinskih razmer zelo ugodno pro* da. Kupcu takoj vse na razpolago. Potrebni kapi* tal Din 100.000. ostalo po dogovoru. — Samo res* nim kupcem daje po« drobna pojasnila lastnik P. Sterk. modna trgovi* na, Ljubljana, Stari trg št. 18. 3033
Hiša z obrtjo
in vezana z nad 50 let staro gostilniško konce* sijo (6 meblovsnib sob, salon z elekričnim klavir* jem, sobe za služinčad. dve veliki privatni sobi s Inventarjem i posteljni* no, soba zs hlapca), konj* ski hlev, klet. velik vrt za aočivje, atavbišče, veliko dvorišče * lesom in dva prašiča — se takoj proda proti takojšnjemu plačilu za 450.000 Din. — Heinl, posestnik v Varaž. dinu, Madjaraka ulica 9.
2915
Marica I
Nisem Te mogel ob* vestiti s pismom, ker pozno pride. Zato Ti poročam potom »Slovenske* ga Naroda« — ki ga vestno prebiraš — da grem jutri z »gorenjcem« v dotični kraj. Pridi go* tovo! Zdravo!
3101
Ženitna ponudba*
Resna dama, najboljših let, z malim premožc* njem, bi poročila državnega uradnika-vdovca — brez otrok. Pravijo, da sem dobra ženska in pridna gospodinja. Kdor se hoče prepričati, naj se izvoli zglasiti pod »Dama 3102« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Ženitna ponudba*
Obrtnik v malem me* stecu Slovenije, ki nima družabne prilike, išče tem potom poznanstva v svrho ženitve. Prednost imajo malomeščanke s skromno doto, bodisi de* kleta ali vdove. Doto ra* bim le za izpopolnitev obrti. — Resne ponudbe na naslov: Karol Mali?, Kamnik. 3103
Resnega znanja I
želim se poročiti s mladenko, staro 18 do 23 let, katera ie dovršila gospodinjsko šolo, ali pa tudi temu primerno. — Po možnosti prosim pri* ložiti tudi sliko sedanje starosti. Star sem 26 let in imam trgovsko iz* obrazbo. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Moderna kultura 2028«.
Razno
i
Električno
brušenje
sprejeme Besednik i drug, Ljubljana, Prešernova ul. it 5. 3091
Za pomlac9!
Kavarne in gostilna
»POD KLANCKOM«,
Pot v Rožno dolino — se priporoča. — Odprta je še ob 5. zjutraj. Izletniki v okolico dobe dobro kavo, likerje itd Postrežba točna in solidna — V gostilni se toči vino čez ulico 1 Din ceneje. Sprejmejo se abonenti na hrano. Obedi d«» pol 3. ure. — Marij* Zponc 2042
Otroški vozički,
dvokolesa, šivalni stroji, motorji (novi in rabljeni) poceni naprodaj. Prodaja tudi na obroke. Ceniki franko. — »TRIBUNA«, F. B. L., Ljubljana, Kar* lovska cesta 4. 2822
Zaloga klavirjev
in pianinov
najboljših tovsren Bo* sendorfer, Czapka, Ehr. bar, HoIzL Schweigho* fer, Originag Stingl itd Tudi na obroke 1 — Jeri* ca Hubad, roj Dolenc, Ljubljana, Hilšerjeva ul. it 5 30
Specijalna
delavnica
za brušenje kovin in je* kla; zavod za ponikljanje in bakrenje raznih delov koles in drugo — po najnižjih cenah. — Za delo jamčim. — Se priporp* čam — Aberšek Vid. Vodmat. Poljsko cesta 13.
3077
K. Widmayer
»Pri Solne u« za vo* do pripoioča: Raznovrstno perilo, svilnate in druge robce, šerpe, manufakturno blago, ob* lekce, predpasnike, vso opravo za novorojenčke, maje in nogavice doma* čega izdelka; nadalje ven* čke in šopke za neveste in birmanke, odeje (kov. tre), peče (abtahe)! — Na debelo primeren po« pust. 2309
Kupujem i
prodajem
kukuruz, 7.0b, grah, zdra* vi birani krumpir za jelo, bukovo i grabrovo gorivo drvo; sve prvorazrednu robu. Izvolite mi ponuditi, odnosno tražiti od mene ponude i cjene. — Kupujem samo iz prvo ruke, a prodajem uz naj« solidnije cjene; imadern uvijek po nekoliko vago* na za prometnu otpremu. — Hinko Glocke, Zagreb Petrova ulica 7. Telefon br. 23—79. 2758
Znižane cene za otroške vozičke«
Novi modeli. Poslužujte ae izdelkov domače to* varne otroških vozičkov in dvokolea — »Tribuna« F. B. L., Ljubljana, Kar* loška cesta št. 4. — Isto* tam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, nt« li pomožni motorčki, Ši* valni stroji in pneumati* ka ter ae sprejemajo v popolno opravo za emajliranje   z   ognjenim po*
nikljanjem dvokolesa, otroški vozički, šivalni ia razni drugi stroji. Proda« ja se tudi na obroke. — Ceniki franko. 2217
Pri nakupu
pohišt
nikakor ne zamudite ogle« dati si mojo zalogo vsa« kovrstnh oprav za spalne in jedilne sobe — od naj« priproste j Še» do naj fine j« ia vrste, kakor tudi pi« aalne mize, kuhinjska oprave, oprave za pred« sobe in modroco (zimnice). — Priporočam s« za vsa v to stroko spadajo« Ca cen j. naroČila. Samo solidni domači izdelki — Cene konkurenčno. — Josip Andlovic, zaloga pohištva, Komenskega uL 28 (zraven gostilna Bre-aovšeaO. 3046
Jffodra galica „JKarengo" a
(plavi kamen 98/99%)
v vrečah po 100 kg aH v sodih po izvirnih tovarniških cenah proti menicam.   Tovarniško skladišče:
,0rbis' 9. d«, Zagreb,
DraSkovičeva nlica 27
Tclegr. Orbis, Zagreb. Tel. 16-27
močno
lepo In pooenl
- sukno -
in kamgarn, hlačevlno, ceflr, tiska-nine (druk), platno, volneno blago in vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovini R. S-crmecki. Caiia. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. — Trgovci engros cene. Cenik zastoni.
Zastonj vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
toda po izredno nizkih cenah ga dobite pri tvrdki
- „Danica" -
Maj zeli & Halfteli
Ljubljana, Turjaški trg 1 (bivša Preskrbovalnica)
Velika zslopa najrazličnejšega mannfaktnrnega in galanterijskega blaga ter eaafa vseh vrst
Vsak si naj ogleda.
Krojači in preprodajalci poseben popust
2S50
Živinski sejmi
▼ Verieju, politični okraj Ljutomer
6. maja, 29. septembra (Mahaljev sejem), c0. novembra
(Andražev sejem) se vrši vsako leto. Tuzemcem   in  inozemcem  s koncesijami   je prost nakup popolnoma dovoljen.
2996
Seršen, župaa
Centralna Banka za trgovinu, ; obrt i industriju d. d. !
JelaCičev trg 4«  ZAGREB (vlastita palača) Dionička glavnica Din 80,000 000*—
Brzojavi: CENTROBAN'KA
TELEFON: Devizni odio; 3-07, 10-78, 13-33, noćna služba: 7-78. — MENJALNICA: 5 56, kn-čna centrala: 2-85, 7-13, 7-96, 11-94 i 12-23. PODRUŽNICA: Brodn/S., Djakovo, Ivanec, Karlovac, Klanjec, Krapina, Koprivnica, Maribor, Novi Sad, Požrea, Ruma, Varaždin i Vel. Trgovište. — AF1-LIRANI ZAVODI u svim većim trgovačkim središtima Jugoslavije. — IZRAVNE VEZE sa prvorazrednim bankama u cijeloj Europi i Americi.
ikt
V. Krier l Ko.,
Jesenice.
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA DOMŽALE ZAGREB
Izvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo 7721
Tvornica perila
A.RAŽEM O
LJUBLJANA,   Zabjak st. 3
se priporoča cenjenim trgovcem za nakup moškega perila v največji izbiri. Na zalogi ima vedno vse vrste moških srajc, spodnjih hlač, spalnih
srajc, ovratnikov Itd. itd. 3*09
Idem za Ameriku?
KaL\    sjajno nrcđjenje s* treća klaaa naflčess aa đsaavaim   brodovima Sjedinjenih AmcziCkDi Bremen   N«w York DJ cndotrocMi'
•LEWIATHAN"
a Satrtempiooa ili Cherboorg*.  Lape, dobro ■ i udobno naunastc&e aob« a& dve, četiri i ee*t poetelj«, velike drnitveaa prostorija, nenadmašne krajne, mnogobrojne kupatila,  Usluga kao a prvoj klasi.   Svako pa*
podne i veoe aataMfaa niivanje.  Tražite_bes]
Ona tro van prospekt i raspored ladja*
UNITED STATES LINES
Beograd, Paleta fieoeradiiko Žaarog«, Preko Hotel Đrietolet Zagreb, Sredi snf« S.-.-.-«•* Hrvatskih Seljačkih Zadruga, tfthano* viceva allcae, Prpkopnia kolodvora; Ljubljana. Drodarstve Zjeđinjenlli isaatII*II DrSar. Dunajska Sveta at. 29; Sarajevo. '8avea Hrvatskih BaJJsdl ih »admjra aa Bosno i Hereaorl&a. AJeaandroTa ulica       Sušak, Banka aa Pomorstvo.
J
nmmmrrrinmnnmmnnnnnnnnnnnnnrnnrif mr ir mr^n a n h |i g^eopD
HMMIC
svih vrsti električnih madina, transformatora i aparata   preuzima   uz  jamstvo prvorazredne
stručne izvedbe
moderno uredjena tvornica
J ugoslavenskog 5 I EMI Ei\IS d. d. u Zagrebu
Uredi i Draik o viceva 23, Telefon 8-84. 25-82 Naslov aa pošiljke s ZAGREB - SAVA« industrljalni koloajek.
□
c
H 1 I JLJLJUUUUUUUULiUL^^ A | ^OTO"
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB —podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50,000.000-— in rez. preko Din 12,500.000-—
PODRUŽNICE:
Beograd Bjelovar Brod a. S Celja
EKSPOZITURE:
AGENCIJI:
AFILUACIJI:
Dubrovnik Gornja Radgona Kranj Maribor
Murska Sobota Novi Sad Osijek Sarajevo
Sombor
Sušak
Šibenik
VrSac
V/ien
Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice.
Buenos Aires, Rosario de Santa Fe.
Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Izvršuje vse bančne posle hajkulantneje.
86
CMX
stran 8.
Modni salon
Marija šdt%l
Mongresni trg štev. 8
Pariški modeli
pravkar došli (ggfed samo a satana
fiovost!
Jiovost!
Največja izbira slovitih 1 anzpaar-steznikov
samo prt
P. Magdič-Ljubljana
(nasproti glavne pošte)
Vsako moderna dama nosi danes 7an2paar-stejnik Uri napravi ■ telo vitlro in poste v no. —
V zalogi vedno najpopolnejše fasone.
Cena od 35'— do 4S0 — 2>in
j^ikadont
as o«
sobna pasta, ustna voda, sobni prašek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A- KAliC. LJubljana.
G. F. Jurasek
Ljubljana falfmn ni. 12 Oglašujem   ter popravljam
i^lasovirje in harmonije, Špecijelno strokovno in ceno!
Nsjmocfernejlo
damske slamnike In klobuke
priporoča najceneje
IVANKA STEGNAR
modistka, LJUBLJANA, Rimska cesta 10
Popravila točno in ceno!
•o
papirji se zopet dobijo
v vseh trgovinah s fotomanufakturo. Generalno zastopstvo in skladišče na debelo
Iso Welss, Zagreb, Palmotičeva ul. 66.
■
1
Nafvoljši šivalni strof
za rodbinsko In obrtno rabo |o odlno
JOSIP PETELINCA .n GRITZNER
In Adier
--UUBUANA =
Najstsrejša slovenska
pleskarska in litarska
delavnica
Ivan Brlcall, Dnaaiaka s. I9t
se priporoča. Izvršitev točna. cene zmerne 2530
Ob vodi polog Prešernovega spomenika.
Radi preselitve!
■
geeceeceeeeeooooooooeoooooooeei M^^^-*-*w**wi****r+-*-m*n*i*-+.. ■ aaaManaoonBoaacoaaoooo
/najbolje 5e kupi br*y dvoma 3052 „<3V: rusk* ceni" "^H
Ignac Žargi, Ljubljana,
Sv» &etra cesta 3. Veliko, zaloga potrebščin ya krojače in šivilie. Veliko ijttra rasnega perila, pletenin, krovatita\
aoooooeoeeaoooaoooooctx
OOCXX»OOOOOOe»OCW30CXXXJOOCGOCC
M I N Al
Za božjo voljo, nikar ne pozabi kupiti si jtisnpsr pri
A.SinkovicMti.K.Soss
Mestni trg 10.
Tam dobiš: volnen jumper od Din M naprej, svilen jumper po Din 180, 250, 325, 440, etaaiin in opal bluze Din 134. — Zunanja naročila poštno obratno!
2501
Moško perilo
vsakovrstno, po znižani ceni
priporoča Tovarna perila „T R I G L A V"
G. VOJSKA& DRUG
LJUBLJANA
Kolodvorska ulica 8, nasproti hotela Štrukelj.
Najboljši in najmodernejši pisalni I stroj sedanjostih
THE REX CO, LJUBLJANA,
Telefon 26S      GRADIŠČE 10      Telefon 268
Specijalna trgovina vseh pisarniških potrebščina
Trgovina
3035
Marija Rogelj
LJUBLJANA, Lingarjeva ulica 4
vljudno naznanja, da se radi preselitve prodaja po znatno znižanih eenah zimsko blsgo poti lastno ceno. — V zalogi imam blago (itof), cajg, sifon, kotenino, cefir, oksford, evilh za odeje (kovtre), modroce, belo in rjavo za rjuhe, moško In žensko perilo, kravate in drobnarijo. Nobeden naj ne zamudi! — Samo še nekaj dni!
Lisičje kože
sprejema v črno, alaska, križasto skunks barvarne in strojenje — PRVA JUGOSLOVENSKA BAR-VARIJA, KRZNARSTVO iN STROJARSTVO l ELEKTRIČNIM OBRATOM. Delo se sprejema: LJUBLJANA,  KRIZEVN1ŠKA 7.
2972
Dr. JANKO OB.IP
odvetnik v Beogradu
je preselil svojo oisarno
v Kolarčevo ulico št« 7
NAJBOLJŠA
PUCH KOLESA
nove konstrukcije z garancijo po znižanih cenah priporoča
IGN. VOK, Ljubljana
Sodna ulica štev. 7. PODRUŽNICA i NOVOftlESTO.
E L ! n
P
na Hiitak
3048
prvovrstna vina, gorka in mrzla jedila, vrt in krogljišče. — Cene zmerne. Za obilen obiak st priporoča J. Slamič.
& Stili
DRIKBlf Zfl ELEKTR. INDUSTRIJO D.ZO.Z.
Bradi električne centrale fn naprave. Velika zaloga mctorjsa In električnega materijala. Cene Izredno nfzke. Postrežba točna, tla želio poset Inženirja brezplačno.
UUBUnnfl, Dunajska cesta 1. — TeL 88. mHRlBOR, Vetiiniska ul. II.  —  TeL 239.
T0B0SD.D.
BROD n/5.
TELEfON INT. 7 &
Ljubljana, Dalmatinova ulica 13 priporoča vsakovrstno perilo za dame in gospode, kravate, naramnice in drugo, galanterijsko in modno blago po najnižjih eenah.
Iz slavonskega hrasta In bukove dobavljam v vsaki mno-
žini najet ne je
Jos R. Puh, Ljubljana
Gradaška ulica 22.  Telet. 513
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dražba ILIRIJA
Ljnbliana, Kralja Petra trg 8
Plačilo tudi na obroke.
Telefon S20 272
Tvornica za željeznu industriju
OSIGURAVA
Reseneradjo
Vašoj tvornici najbolje usojehe
starih parnih i vodenih cijevi
po patentu
POPRAVAK MOSNIH PRELOMA po patentu
Generalni popravak i montaža LOKOMOTIVA. L0K0M0BILA PARNIH KOROVA, STROJEVA MOTORA itd. itd.
/Suftffltfff željeznih konstrukcija MlUUIljU svih vrsta 2691
! Za nlnkoitl!
Ravnokar došli damski in dekliški slamniki po najnižjih cenah. Prevzemam tudi vsa popravila. 2044
Mlaka Horvat.
modistka Ljubljana, Stari trg 21
Velika maloga klobukov in slamnikov so dobi pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobu, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi stari klobuk in slamniki v popravilo pri Kovače vič i Trsan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5. fsrejesiaa|e v sredo. Zaloga v Celju, Gosposka ul. 4.
*
Vsakovrstne tiskovine prevzema in lično izdeluje
efosip Mrmpofič
kartonaža — tiskarna — knjigoveznica — razstrirnica in papirna industrija
Naslov za Ljubljano poštni predal 165 Vir-Domžale, pošta Dob« 2719
ROYAL MAIL LINE
Kr. angleška poštaa parobrodna linija — Generalno zastopstvo ra kraljevino S. H. S. Zagreb, Trg. L štev. J7. 366«
Redoviti potniški prometi Hamburg-Cherboorq-Southampton v
New York in Kanado
Cherbourg.Livarpooi'Southampton v
Južno Ameriko.
— — P'a de Janelro, Saatos. Moaftavideo, Suenos Alrea, Sanpaolo. — — Odirava potnikov v prv.ru, druj.ai in tretjem razredu. Kabina tretjega razreda z dvama In itirimi poiteljimt.
Podzaatoostva:
Beograd. Karjgjonrjeva uliet 91. — Ljubljana, Kolodvorska ulita 36. — Veliki Bećkerek,  Kralja Aleksandra nllca 4 m. naslov ra gori navedena podzastopstva ,,Roymallpa O*'.
Bosno, Hercegovino, Dalmacijo In Crn o goro i
Sroska Prarnetaa banka v Sarajevu fn Orufu. Brzojavni naslov: „Prometnu banka".
Dopisovanje v vseh jezikih.
avni
CESKA
Telefon številka 104 podružnica V Ljubljani. Marijin tPg 8t 5. Brzojavni nas..: Indusbanka
Delniška glavnica in rezerve eea       I Centrala V Pragi, na Pfikope 35. I       Hranilne vloge na knjižice in te-
2698 Kč 290,000.000-— I        «7 p«irufaic v vMh ve«a. *wJ* t*«^aike r^ubiike.        | koči računi Kč 2.170,000.000 —
Sprejema vloge na knjiiioe in račune ter provaja vse bančne in borzne transakcije kar najknlantneje.
in tisk »Narodne tiskarne««
06
4456
Stev. 102.
„SLOVENSKI NAROD"   *we 4  maja 1924
Položaj v Romuniji.
(NOVA POLITIKA NA OBZORJU?)
V Romuniji se zadnje čase nekaj kuha, Proglašeno je na vsem ozemlju vojno stanje. Kralj In kraljica se Se nista vrnila iz Francije, kamor sta odpotovala gotovo ne za zabavo, ampak radi življenjskih potreb države. G. Bra-tianu je pa nameril svoje stopinje na vzhod, kjer hoče konferirati s Kemal pašo. Tam daleč v Moskvi pa sede ljudski komisarji in organizirajo mrežo komunistične zarote v Besarabiji, ki so jo proglasili za ruski teritorij. Politika g. Bratiana je zadela na kamen, to Je lasno. Govori se in namiguje, da imamo v kratkem pričakovati, da se krmilo romunske politike obrne, kajti pihati so začeli negostoljubni vetrovi
Ako ne upoštevamo konflikta z Rusijo, ki je zunanjega značaja, moramo iskati vzroke labilnosti politike g. Bratiana od znotraj, zlasti v ekonomski politiki. Take Jonescu je bil bolj Evropejec nego Romun. Njegovi široki nazori niso prijali odločujočim krogom. Reakcija, ki je nastala proti njegovemu delovanju, je izročila vlado v roke liberalni stranki z g. Bratianom na čelu. Nastopila je z geslom, ki je navdušil ves narod, z geslom »z lastno silo«. Slika Romunije, ki je stoletja poprej tlačanila In dvorila velesilam, je bila veličastna, ko se je osamosvojila in stopila na pot politike samozaupanja. Nihče ni dvomil o njeni uspešnosti. Veliko ulogo je tu igralo nacijonalno čustvo, ki je vzvišeno nad vse mere. Toda politika zahteva več razuma nego čustva. To silno čustvo samozavesti je narekovalo j liberalni stranki take korake in sklepe, j kf bi si jih druga stranka, četudi bi imela dalekovidnost liberalne, nikdar ne upala storiti Predvsem je trdovratno In puritansko sledila svoji politiki samozaupanja in samostojnosti, ozirajoč se | na sijajno geslo »z lastno siloc. Vsa Evropa se je na pr. čudila Romuniji, videč s kako neupogljivo vstrajnostjo kabinet odklanja inflacijo denarnega obtoka.
Danes pa vidimo, v luči dogodkov zadnjih dni, obratno stran medalje. Država, ki ima pogum, da s povdarkom in brezobzirno zapre vrata pred nosom tujega kapitala in tuje podjetnosti, mora biti presneto trdna v nogah. Finančno in ekonomsko mora biti neranljiva. Romunija pa je celo vrsto let imela edl-nole deficite. Da bi si zagotovila ekonomsko stabilnost, bi morala reducirati uvoz in povečati izvoz. V to svrho pa bi morala razviti svoje skrito bogastvo. Tega pa bi ne mogla doseči, ne da bi si križem sveta nabavila stroje, ki so za to potrebni. Ti stroji in sploh Industrijski inventarji pa bi ogromno povišali uvoz. Torej nekak circulus vi-tiosus. Romunska vlada pa je, zaslepljena od svojega gesla » z lastno silo«, bila nesposobna, da bi spoznala svojo zmoto in ni hotela poklicati na pomoč tujega kapitala. Poskušala si je izposoditi industrijski material, da bi potem z dobičkom plačala svoje upnike. Najbolj potrebne so bile lokomotive. Te je dostavila Baldwin Locomotive Company. Izplačilo se je razdelilo na celo vrsto let Istotako so mislili nabaviti še drugih potrebnih strojev in upali so, da bo domaČa industrija spontano razvila svoje cvetje. Toda ti upi se niso realizirali, letni deficit se je ponavljal. Morali so razglasiti moratorij in blokado kapitala. Država ni bila več v stanu plačati svoje dolgove, ustaviti le morala letna odplačila Baldwinovi Com-pany. Kredit drŽave je tako zelo padel, da ni mogla dobiti posojila nikjer. V tem težkem položaju se je vlada morala zateči k javni dražbi državnih petrolejskih vrelcev, toda resnega ponudnika
ni bilo od nikoder. Romunija, dežela neizmernih prirodnih bogastev, petroleja, žita, stavbenega lesa, oglja in zlata ugodno situirana v zemljepisnem pogledu, naseljena do 90 % z delavnim in skromnim kmečkim prebivalstvom, se je nahajala in se Še nahaja v nezavid-nem, mučnem položaju.
Kabinet g. Bratianu je naposled menda le spoznal, da je vsemu kriva politika samozaupanja in odtujevanja. Tu je zopet priskočila na pomoč kraljevska rodbina, ki je že opetovano šla na roko vodilnim politikom. Oči vidno je, da stoji potovanje romunske kraljevske dvojice v zvezi s poizkusom rehabilitirati romunski kredit Širom Evrope. Ko so se pred par meseci Romuni;! izjalovila pogajanja za stomilijonski kredit v Patizu, se je to pripisovalo dejstvu, da se Romunija neče tako tesno priklopiti francoski evropski politiki, kakor je to storila Cehoslovakija. Toda tedaj se je tudi vmešavala Italija in se začela potegovati za prijateljstvo Romunije. Romuni so mislili, da bodo posojilo bolj poceni dobili v Italiji. Zato so se oklenili Mussolinija. Ta pa je potem naenkrat izjavil, da se Italija Čuti silno nesrečno, ker ne more pomagati
svoji latinski sestri Dejansko pa je vsa stvar bila samo farsa izigrana napram Romuniji, kajti Italija je bila zainteresirana v tem, da si Romunija ne odpo-more od dolgov. Današnji položaj pa Romunijo tem bolj sili. da se asimilira francoski politiki, posebno ker ji grozi Moskva. G. Bratianu je zamislil sodelovanje s Kema! pašo, da si osigura brezopasnost od strani Moskve. Sicer je res. da prijateljske vezi med Angoro in Rusijo ohladevajo, vendar ni misliti, da bo Turčiia zaradi romunskih interesov začela rožljati z orcžjem, zlasti ker ima doma še obilo posla.
Položaj v Romuniji se bo izčistil menda, ko se vrneta kralj in kraljica. Iz naših razmotri vanj pa je razvidno, da tiči napaka g. Bratianu v tem. da je predrzno zaupal v svojo lastno silo. Zaupanje v svojo moč je plemenita lastnost in korenina ii poganja iz časti naroda. Toda moderna Evropa ie vsled dolgotrajnega več ali manj vzajemnega zgodovinskega razvoia ekonomska celota, ki jo prepleta brez števila ekonomskih vezi. Presekati te vezi se pravi: presekati ekonomsko kooperacijo. To je storil g. Bratianu. Vsled tega danes Romunija trpi.
Balkonska sobica.
(Koroška idila. Spisala Gabrijela Preissova. Zbirka: Naše otčinc. Domoljubna knjižnica češkoslovaškega naraščaja. Štev. 4. Str. 32. Zal. K. Vačlena v Bratislavi.   L 1924. —
Cena 1.80 Kč.)
Pred osemindvajsetimi leti se je godila v koroških gorah povest pod naslovom: »Pridite k nam, ko bo pomlad...« Napisala jo je Gabrijela Preissova, češka pisateljica in je izšla tudi ▼ slovenskem prevodu v »Korotanskih povestih*, ki jih je prevedel A. Dermota. Zgodba je bila taka*le:
Trudi je bilo takrat sedemnajst let: bila je lepo razvita kot pomladanska gorska ro* ža, ki čaka na potnika. Vedela je. da bo srečen, kdor jo dobi, zato si je hotela sama izbrati njega, kt bo njen tovariš življenja. Bila je edina hčerka posestnika Pogačnika s Priklopa v podnožju koroških gora. Ko ji je bilo petnajst let, je zagledala v cerkvi na koru pri orglah mladega gorenjskega učitelja. Ugajal ji je zelo, ker je tako lepo igral na orgle in je imel lepe, velike lase in oči žive kakor arhangelj Mihael... Takoj so jo začele motiti med molitvijo čudne posvetne misli in ko je bila kmalu nato družica pri poroki svoje sestričine in je zopet slišala glasove • kora, ji je bilo žal, da ni za druga ta gorenjski učitelj ... In odločila se je, da poide po počitnicah zopet v Solo in se bo učila poleg drugih otrok, ker je mislila, da ta učitelj v šoli dosti lepega pove. Očetu je bilo to sicer malo všeč, toda Truda je znala biti tudi trmasta in ker je bila edini otrok, ji niso branili. Tako Je začela v jeseni hoditi z otroki v Solo in je bila vsa srečna, ko je poslušala učitelja. Nekoč pozimi pa se je zgodilo, da vsled žametov ni bilo ▼ šolo nobenega otroka razven Trude. Mladi učitelj je bil v zadregi in ni vedel, kaj bi. Nazadnje ji je dal nalogo: »Popišite pokrajino, kakor jo vidite z okna v pomladnem času« — in je odšel v svojo sobo, kjer je igral na klavir. Postrežnica Barba je naložila v raz« redu drv v peč — Truda se je z njo malo pogovarjala — potem pa je pisala nalogo — na dolgo in široko, lepo in navdušeno — popisovala je pomlad v koroški dolini in je na koncu pristavila: »Pridite k nam, ko bo pomlad...«
»... Zato pridite k nam spomladi — ob času, ko je nebo jasno in kakor laneno polje a kresnicami prepleteno; in če se bo že temnilo, zažgemo vam na čast kres, ki vam bo svetil daleč na pot in vam zapojemo najlepšo pesem — takrat boste spoznali, da ni zaman vas vabila v najlepši kraj Truda P...«
Ko je mladi učitelj prečital nalogo, jo je pohvalil s popolnoma spremenjenim glasom in ji je rekel, naj raj še poslej ostane doma, da ji bo pošiljal knjige in ko bo pomlad, pride k njim pogledat z okna. ali je res vse tako lepo —
In res je prišel in domači se niso mogli upirati mladi sreči, ki se je razcvetela v tisti novi pomladi. Oče je imel sicer neka
pomisleke, ker bi bil želel zeta na posestvo —- toda nazadnje je spoznal, da je sreča src najlepša in morebiti edina sreča na svetu. In tako se je Truda poročila z mladim učiteljem in sta živela in delala med pri* prostim narodom onstran Karavank ...
To je bilo pred osemindvajsetimi leti. Gabri iela Preissova je takrat živela nekaj časa pri nas na Koroškem, kjer je imela mal gradiček in tu sa je rodila tudi naj« mlajša hčerka. Tako so nastale njene »Ko« rotanske povesti«. Pozne ie je posestvo pro» dala in bolj zahajala na Slovaško. Naše ko« roške gore in ljudi je ohranila v prijetnem spominu in se še večkrat v svojih povestih spomnila nanje. Tu in tam je prišla nas zopet obiskat in v Pragi rada sprejemala v svoji hiši slovenske znance. Med tem Je prišla svetovna vojna. pTevrat, plebiscit, polom in vse. kar je sledilo...
Lansko leto je prišla pisateljica zopet na naš Bled. Srečala sva se slučajno na ljubljanskem kolodvoru, ko je odhajala na Gorenjsko.
»Grem zopet malo v vaše gore,« je rekla, »in potem malo na Koroško pogledat, kaj delajo naši ubogi ljudje. LTpam, da se mi ne zgodi nič hudega, imam vse dokumente s seboj.*
Te dni sem preje iz Prage dve novi nfeni knjigi, ena nosi naslov »Balkonska sobica* m je nadaljevanje, oziroma konec one lepe povesti: »Pridite k nam, ko bo pomlad ...« Na kresen večer je pisateljica na Blejskem jezeru gledala krasoto naših gor, žarečih v nebeških zvezdah in gorečih krasovih. poleg nje so otroci postavljali šopek narcis z Golice, m ko se je spomnita na kraje onstran Karavank, je zagledala pred seboj čudno znan ženski obraz — po* gledala je in spoznala Trudo. Mnogo se je spremenilo v teh letih, tudi Truda se Je spremenila. Takrat ji je bilo sedemnajst let — tistih lepih cvetočih, maiskih sedem« naist let — in zdaj je starka*vdova. Lansko leto je umrl nien mož, tisti mladi idealist, koroški učitelj, ki je tako lepo igral na orgle in potem skupno s Trudo delal za zapuščeni in preganjani narod onstrsn Karavank. Vkljub temu, da je imela ona posestvo, je ostal učitelj in bila sta zelo srečna. Naučil jo je igrati na klavir in sta živela v gorskem zakotju daleč od sveta, kjer je narod le malo občutil pritisk tuje kulture. Imela sta dvoje otrok: eno hčerko in sina. Hčerko sta poslala njenim staršem na dom. kjer se je kmalu poročila in Ima že tri otroke. Sin je študiral najprej v Celovcu in tam je kmalu začela nanj vplivati dijaška družba. Postal je narodno mlačen. Njegovi tovariši so bili sinovi velikega »kulturnega« naroda, on pa ni vedel, kako naj jim dokaže, da smo tudi mi veliki In silni. Da bi ga rešil nemške
nevarnosti, ga je poslal oče v Ljubljano, toda ni se mogel prav udomačiti in po m a* turi Je nastal v hiši spor: oče je hotel, naj gre sin študirat v Prago, on pa je hotel iti za svojimi tovariši v Gradec. Ker je bilo treba misliti na poznejše življenje in na službo — je oče popvsti! in sin je šel v Gradec: tam ga je obdala družba koroških Študentov in ker ni mogel popolnoma zata* Jiti svojega rodu — je postal človek »sir« Šega svetovnega obzorja češ da so vse te narodne stvari neumnosti, da je to samo šovinizem, on je internacijonalen. Crital Je Verhaerenovo »Svitanje* in je verjel, da bo enkrat zmagala svetovna vsečloveška misel, ko ne bo več vojn in prepirov med ljudmi. To je bil zadnji izgovor, s katerimi je hotel prikriti svojo bolno zastrupljeno slovensko dnSo, kajti ni verjel na bodočnost malega naroda onstran Karavank »brez zgodovine, brez kulture in skoraj brez jezika«. Oče Je vsako leto bolj energično zahteval, da naj gre sin v Prago — prišlo je do hudega pre* pira in sin in oče nista več govorila. Mati ie posredovala in sin je odšel na Dunaj, kjer t?a je mati skrivaj podpirala.
Naenkrat je prišla vojna. Sina so vzeli k vojakom. Prišel je domov po slovo In oče mu je rekel, naj se ne bori, ako ima take nazore o bratstvu narodov, kakor jih je prej razlagal.
»Za kaj bi se boril In umiral in za koga? Srbi so naši bratje in Rus je kakor naš stric. Izogni se vsaj temu. da bi ubijal brata...« Sin je smatral to za sentimentalno razlago v teh časih. Poslovil se je skoraj veselo in je odšel v Galicijo in je bil tam težko ranjen. Pisal je domov in oba sta hitela k njemu. Nasla sta ga v zadnjih zdihih in sin je spoznal, da se je varal, ko je verjel na kulturo; da samo mali in slabi verujejo na mir in usmiljenje, silni in veliki pa ne poznajo drugega, kot boj in nasilje. Tn želel je. da bi trdi njegov narod bil rešen in da bi bil združen v lastni državi ... Oče in sin sta se spravila in sedaj je sin verjel, da je imel oče idealist prav. ko Je zahteval odločnosti v boiu proti uničevanju naroda. Tako je sin umrl in truplo so prepeljali domov. Tam je njegov grob.
Kmalu na to je bila vojna končana in od ubogih Korošcev so zahtevali, naj po« vedo, kje je pravica; pripravljal se je ple* biscit.
Truda je pripovedovala, kako se Je boril mali del slovenskega naroda proti stoletnim tradicijam, kako so nasprotniki znali izrabiti naše slabe strani in kako se je vse Žalostno končalo. Ostala sta sicer tudi po plebiscitu na svojem mestu — toda on ni mogel pre* boleti poraza; bil je odstavljen in na nje« govo mesto je prišel — nemški učitelj. Odšla sta k hčeri na domače posestvo, da bi tam mirno preživela stare dni. Toda on jo hodil nemirno po okolici In končno si Je zaželel, da bi šli še enkrat na Golico. Sli so. Bil je lep dan in vsa Koroška je ležala pred njimi kakor na dlani. In tam na vrhu so videli kamen, ki je kazal — mejo. Na* enkrat mu je postalo slabo — zadela ga je kap. Tako se je končala povest: »Pridite k nam, ko bo pomlad . ..«•
Truda se je naselila na Preklonu pri hčerki in si je izbrala balkonsko sobico. Tam je imela star klavir in troje vnukov. In skozi okno je bil lep razgled po dolini. Vsa tista njena mala domovina je bila ka* kor taka balkonska sobica, prislonjena na pobočje gor. Vse je odneslo življenje — samo vnuki so ostali in z njimi Čaka Truda bodočnosti. Tam doli po dolini izginja, kar je našega, v tujem svetu — tu na gorah se razvija mlado življenje, ki ga še nI za stru« pila tuja mestna kultura.
Truda Je povabila pisateljico naj pride k njim, ko bo padel beli sneg. Takrat je posebno lepo. Kajti bogve, ali pride zopet pomlad___
Poslovili sta se in Truda je odšla.
Tako se konča t« koroška idila. Moram priznati, da sem jo prečital z zanimanjem in sem pri tem mislil na tisto mladino, ki ji je ta zbirka namenjena. Kak češki aH slovaški deček ali deklica bosta čitala to zgodbo in mislila na one nesrečne naše kra« je, ki so preživljali trpko usodo v teku zgo« dovine in nazadnje prišli pred težko vpra* sanje: odločiti se za novo življenje: bilo je več takih slovanskih kotov ob gorah okoli Tater ali Alp. In usodo teh krajev je podala pisateljica v priprosti zgodbi in v lahni ob* liki. Knjigo je leno ilustriral ak. slikar Do« ležal. V zbirki Je doslej izšlo nekaj takih dobrih mladostnih stvari. Je risova »Crna
ura«, EliŠke Krasnohorske: »Na svojem« la
druge. Nas veseli, da je v to zbirko prišla tudi knjiga o usodi nase Koroške. Saj ml sami nismo nič podobnega napisali in sme hvaležni pisateljici, da se nas je zopet sponi* nila. Od »Pridite k nam. ko bo pomlad . . .« do »Balkonske sobice« je osemindvajset let in vendar je v tej povesti se toliko svežosti in mladosti, kolikor je je bilo takrat v »Ko« rotanskih povestih*. To je pohvala in pri* znanje. Zbirka »Naše otčina« \n v nji ta povest v zapuščeni Koroški je dokazi kako znajo Cehi poskrbeti za dobro hrano mls« dini. Pri nas smo v tem oziru t ' počasni in nerodni. In kdo ve, če bi mi *amt taka znali govoriti o Koroški in o drv.jjih naših povest o zapvš!cni Koroški je dokaz, kako spozna preteklost in skt^ša z mladimi silami poiskati zdravila za bodočnost.
Balkonska sobica! Da, tako se mi Ja zazdela pokrajina onstran gor: in babica v nji in vnuki okoli nje: nekoč je bila po* mlad in zdaj je vse samo spomin... Ko pojdemo na Golico po narcise, se bomo na vrhu spomnili te povesti. Dr. /. L.
. wKjmiimrmnmmmemmm*
Zdravstvo.
Dr. T;'-"-*er B!elwe!s-Trsfenlškl:
ANOMALIJE SEKSUALNEGA RAZPOLOŽENJA-
III.
Da ponovimo: Vse spolno življenje urejuje pubertetna žleza, pri možu torej del moda, pri ženski del jajčnika s svoje* notranjo sekrecijo. Ako je ta v redu, se v rastočem organizmu normalno razvijejo soimenski spolni organi. Obenem učinkuje Izločevina moške pubertetne žleze »andrin«, ki se primeša krvi, na osrednje živčevje tako, da Izzove privlačnost ženskega spola, izločevina ženske pubertne žleze »ginajcin« pa tako, da izzove privlačnost moškega spola.
S Stelnachovimi poskusi In prejS-nimi raziskavami so nedvomno In trdno dognana tri dejstva:
1. ) )Z operativno vsaditvijo moške spolne tkanine je moč Žensko rojene po-edince telesno in duševno preustrojiti in naravnati v moško smer In prav tako moško rojene z vsaditvijo tkanine jajčnika v žensko smer.
2. ) Poznamo moška bitja, ki kažejo od narave vse mogoče drugotvorne in tretjetvome ženske spolne znake (n. pr. glede velikosti telesa in udov, kapacitete lobanje, obsega medence, kretenj, glasu tn oblike jabolka, mimike, zarast-losti las, razvoja prsnih žlez itd.) Nasprotno nahajamo ženske s prirojenimi moškimi telesnimi in duševnimi lastnostmi.
3. ) Pri živalih in Človeku se Je n ženskih spolnih žlezah našlo moško tkanino, zlasti staničnino moške pubertetne žleze, nasprotno pa tudi v modu staničnino jajčnika,
Ta dejstva nam razjasnjujejo posta* nek seksualnih anomalij in nam kažejo, da niso le psihičnega izvora, ampak da se razvijejo na podlagi organskih izprememb.
Homoseksualnost si imamo tolmačiti takole: Rodi se Človek z dvostrano pubertetno žlezo. Vzemimo, da gre za moža z normalnimi organi Izprva ovira prevladajoča moška pubertetna stanič-nina delovanje ženskih pubertetnih Stanič, vsled česar se razvije moški spolni značaj z vsemi svojimi telesnimi znaki. Ako pa moške stanice prej ali slej iz-gube svojo vitalnost svojo življenjsko silo in ustavijo notranjo sekrecijo, oživi to navzoče ženske stanice In jih uvede v dejalnost. Prav tako, kakor to lahko izzove razvoj drugo in tretjetvornih ženskih spolnih znakov, pa tudi lahko učinkuje (ginajcin!) zgolj na osrednje živčevje, s čemur se pojavi homoseksualno razpoloženje.
Radi popolnosti moramo omeniti, da je skušala struja psihoanalitikov, na
K. Makuszvnski:
Pijanec.
Kdo bi si mislili... Tako ponosen je bil vedno nato, da je jadral v teh naravnost groznih, dragih in nesrečnih časih še dokaj srečno in pametno, brez bančnih vlomov in sličnih afer, in danes zjutraj... Pa bom pripovedoval raje vse lepo po vrsti.
Gospod dramatik je srečal znanca, ki ga n{ videl že izza svojih mladih let.
»Pojdi, greva v gostilno, kamor zahajam jaz!« ga je prosil. Vsak petek se shaja naša družba pri »divjem petelinu«. Jaz pa ie par gospodov, sami dobrodušni, veseli fantje. Pridi, pridi enkrat. Zelo nas bo veselilo!«
Nesrečnež — namreč dramatik — mu je obljubil, ne da bi si delal kakih pomislekov. Kdo bi Imel ob takih vsakdanjih doživljajih Še pomisleke?
Ko je doma pripovedoval dramatik svoji ženi o tem sestanku In ii tudi resnici na ljubo sporočil, kaj Je možu obljubil, da pride namreč enkrat k »divjemu petelinu«, ga je gospa soproga pogledala s tako strašnim m izbuljenim pogledom kot kdo, ki se v tem trenot-ku potaplja v Visli ali sicer večjem vodovju.
Ob tem pogledu je gospod dramatik dramatično v zadregi pobesil svojo glavo. Ona pa je rekla: »Upam, da le
to le »duhovita« sala, ki ti je prišla na misel.«
»čemu pa naj bi bila Sala?« jo je vprašal.
»No, resno, upam, da tega ne misliš!«
»Resnol« se je boječe oglasil dramatik.
Gospa soproga je vstala. Se enkrat pogledala g. dramatika s pogledom, ki bi bil prodrl meter debelo oklopno ploščo In dejala: »Pijanec!« Drugega nič. Toda v tej edini besedi je ležalo več, ko če govori kdo drugi cele ure.
In je že tako na svetu krivično urejeno, da je človek Čisto sam svoj sovražnik. Mesto da bi molčal, kar bi bilo v danih razmerah najboljše, je norec — pardon! dramatik — vprašal:
»Pijanec?« Zakaj?«
To ni bilo dobro! Človek stav! na usodo lahko najbolj zapletena in kočljiva vprašanja, pa ti ne da odgovora. Toda človek naj se v takih slučajih nikar ne obrača s takim vprašanjem na ženo. kajti nikdar nisi prejel Se tako podrobnega, vestnega in izdatnega izvest-ja, kot če si zastavil svoji ženi tako navadno in nedolžno vprašanje.
»Zakaj pijanec?« je za vpila z dejansko poštenim ogorčenjem. »No, mož. ki presedi svoje noči v krčmi, je vendar pijanec?«
In zopet je postal g. dramatik svoj lastni sovražnik. Moral bi namreč spet
molčati, pa bi bila šla mimo grozeča nevihta, ki se je zbirala nad njegovo glavo — seveda morda — morda pa tudi ne. kdo ve to? Pa ne!... Menda ga je obsedel tisti dan znani dramatični hudič, In je bleknil svoji ženi: »Oprosti! Prvič nimam namena, prebiti niti ene noči ▼ gostilni, o »nočeh« pa sploh ni govora!... Saj pravijo, da je enkrat nobenkrat!«
»Nasprotno!« je zakričala. »Enkrat je stokrat, tisočkrat! ■.. Kdor načne enkrat pot hudega in zlega, ta se nikdar več ne loči od nje. Je prav res Skoda besedi, da bi mi to utajil... In me prepričeval o Čem drugem, saj se poznamo!«
»Kje si se pa nalezla te modrosti?« Jo Je vprašal dramatik. »Kje zajemaš take izkuSnje?«
»Saj nisem znorela! Tudi ušes nimam zamašenih!... Se Se spominjaS družine Makovske, ki Je stanovala pred enajstimi leti v naši hiSi?«
»Ne!« je dejal gospod dramatik. »Saj se včasih niti na dogodke včerajšnjega dneva ne spomnim!... Pa bi se potem spominjal ljudi, ki so pred enajstimi leti..«
»Že vem, nočeš se spomniti!«
»Oh. ti ljubi Bog. čemu bi ti pa ne priznal, da se Makovskih ne spominjam?«
»Ker ima zadeva prav obupno podobnost in sorodnost s slučajem, v ka-
terem se nahajaš ti sedaj. Gospod Ma-kovski Je bil vrl, dober družinski oče. Pošteno je skrbel za svoje in niti večera ni izostal od doma. Pa je nekoč spoznal na električni moža, ki ga je povabil, da ga obišče. Gospa Makovska. neizkušena in nič hudega sluteča, pa je še prigovarjala možu. naj gre. Štirinajst dni kasneje je imel gospod Ma-kovski že ljubavno razmerje z ženo dotičnega moža, ki je bil vrhu tega še menični ponarejevalec, goljuf. Gospod Makovski Je bil potem zapleten v sodno preiskavo, njegov šef ga Je radi tega odpustil, bil je brez kruha... njegova žena se je dala ločiti, in njegovi trije otroci so umrli na lakotnem...«
»Ti bi bila izvrstna romanopiska!«
»Tako?« Ti mi torej ne verjameš? Takoj pošljem k tebi hišnico, ki ti bo Se bolj natančno kot jaz razložila vso zadevo!«
»N! treba! Saj t! verjamem! Toda glej, ljuba duša, prvič nima mož, ki me je prosil, naj pridem k »divjemu pelinu«, nobene žene . . .«
Oospa ga je takoj prekinila:
»To mora biti zares čeden gospod, ki Se žene ne najde!«
»Neumnost! Lahko bi se bil zelo bogato oženil, pa se ne mara!«
»To mora biti lep tiček!... O seveda, kot poročen bi ne mogel uganjati takega falotskega življenja, kakor ga lahko sedaj kot samec. Kot poročen
bi ne utegnil tako lahko zahajati v ka-bareje In nočne kavarne...!«
»Toda za božjo voljo, kdo pa govori o tem?«
»Le ne govori mi o tem!. -. Mislil, da sem kaka kmečka bunka, da mi boi takele natvezal? Od gostilne do nočna kavarne je samo še korak!«
»No, niso vedno tako blizu!«
»Kako dobro to veš!... si torej najbrž že poizvedoval, če m v bližini tiste gostilne nočna kavama?«
»Toda, ljuba dušica, tako se ml zdiŠ včasih kot indijski fakir, ki muči samega sebe in trpinči brez potrebe, ki poseda na razgretem kamenju v pa-lečem solncu in ne črhne, ko ga pikajo muhe in komarji... ti prismojeni ljudje...«
In je nato gospa jako zajokala In v joku pripovedovala:
»No, vedno lepše! Torej sem prismojena, ker se ti upam predočiti vse zlo, ki te čaka, Če se spustiš na pot grdobije?... Prismojena sem, ker no čem, da bi postal lopov... zguba.. ker ti branim, da bi zapravljal svoj te? ko prisluženi denar v družbi ničvredn javnih ponud v nočnih kavarnah... ke< ne maram, da bi kazali ljudje s prstom za teboj in govorili: »To je tudi eden onih varalic . ..«
In je gospa tako zajokala, tako Jako zajokala, ko da je pobrala največja epidemija vse njene sorodnike in ie h*
Stran 10.
•SLOVENSKI   NAKOD«.   dne 4. maja 1924
«tev. 102
Selu Jim F r e u d in Stekel, h orno seksualno s t razlagati zgolj Iz psihičnih vtisov, ki učinkujejo se Iz zgodnje mladosti sem in ki zadevajo človeka za časa dozorevanja. Priznati moramo, da vtisi lz dobe dozorevanja lahko pospešijo izbruh homoseksualnosti, tako da se je prizadeti prične zavedati Toda brez prirojenega nagnjenja bi si te anomalije ne mogli razlagati. In to priznava danes struja psihoanalitikov tudi sama.
Pač pa se homoseksualnost često pojavlja v nevropatičnih, to je v živčno obremenjenih rodbinah. Kakor vse kaže, ni pri nevropatični konstituciji moSka In ženska dedovina vselej v ravnovesju in se ne ustali popolnoma na eno ali drugo stran. Zaradi tega so vse seksualne prehodne oblike in tako tudi homoseksualnost često združene z živčno labilnostjo. Pogosto in sicer približno v 35% je homoseksualnost rodbinsko zlo, ki se pojavlja pri več sorojencih, ki če-tto tega eden o drugem niti ne vejo.
Tudi to Je dokaz, da gre sa prirojeno lastnost.
Velik pogreSek je, ki ga zlasti zakrivijo matere pa včasih tudi zdravniki, siliti homoseksualce v zakon, kakor da bi se mogli tamkaj otresti svojega razpoloženja. Homoseksualec za ženitev nI sposoben; takemu zakonu bi bila od vsega početka usojena nesreča. Se go-rostasnejši nesmisel pa je, prigovarjati homoseksualcu, naj se v javnih hišah privadi na drugi spol.
Poudarjati je treba, da se tudi na tem polju pojavljajo osebe, ki se prostituira jo, ki pa po večini same niso homoseksualne. Način občevanja z njimi nikakor ni karakterističen, pojavlja se jedva v 896 homoseksualnosti
Slednjič naj omenimo, da nam otvar-jajo Steinbachovi poskusi pogled v bodočnost ko bo moč operativnim potom uravnavati notranio sekrecijo. S tem bo dana možnost, da ozdravimo nesrečnike, ki jim moremo danes nuditi le pravičnost in psihično uteho.
To in ono.
Ghandi in njegova politika.
Pred kratkim Je M ah a trna Ghand! opisal nekemu prijatelju Angležu svoje sedanje ndejstvovanje. Kakor znano on zastopa politiko nesodelovanja z Angleži. On hoče Indijo napraviti neodvisno od zapadne civilizacije ter jo privesti nazaj k vrelom starodavne domače kulture. Ta smernica je jasno razvidna H točk. ki jih je Ghandi v gori omenjenem pismu navaja. On piše:
Moje udejstvovanje je v kratkem za-popadeno v sledečem:
1. ) Treba je odpraviti prokletstvo razlike med kastami Hindujev.
2. ) Treba je razširiti med narodom ročno prejo In ročno tkanje ter propagirati nošenje doma tkanih oblek, da se na ta način prekine dovoz inozemskih tekstilnih proizvodov In celo takih, ki so bili Izgotovlje-nf v Indijskih tkalnicah (ki so seveda v angleških rokah).
3. ) Treba je pridigati priprosto življe-aje m radi tega vzdržnost od opojnih pijač In zastrupl.iajočlh snovi.
4. Treba Je ustanoviti samostojne na-cfjonalne Sole, ki naj tako odvajajo dijake od vladnih Sol kakor tudi dajejo duška politiki nesodelovanja. Te šole naj bodo podlaga za vzgojo In celo industrijsko In obrtno pripravo naroda v smislu narodne tradicije.
5. Treba je širiti edlnstvo med Hinduji, MusulmanI, Kristjani, Parzi. Judi Itd.
»Da pa se bo moglo vse to IzvrSItl Imamo dva zavoda. Prvi je kolegij blizu Ah-medabebada, ustanov. 1916, kamor so povabljeni vsi. ki se želijo udeležiti ožlvotvo-rttve teh Idealov. StroSke krijemo s pomočjo zasebnih darov, ki jih dobivamo od premožnih prijateljev, ki se zanimajo za naše načrte. V tem trenotku živ! v tem kolegiju okoli sto oseb možkega In Ženskega spola, celo nekoliko družin takozvane »nedotakljive kaste«. V tem kolegiju Imamo šolo za prejo, za tkanje In pa šolo za pismenost. Člani kolegija se pečajo s priprostim kmečkim delom ki ravno sedaj se vrše poizkusi, kako bi vzgojili svoje Ustne bombaževe nasade.
»Druga ustanova pa je nacijonaln! zbor, ki je obširna politična organizacija z zelo priprostim, ampak mislim, dovršenim ustavom. Ta zbor je odobril ves gornji program. Zbor hna podružnice po vsej Indiji hi šteje aa tisoče članov, ki vsako leto volijo svoje zas'rpnike. Član tega zbora lahko postane vsak odraščen moški ali ženska, ki letno plača 4 anna In prizna zborove Ideale. Zbor nima stalnega programa, ampak ga more spreminjati od leta do leta. Njegov cilj je zapopaden v stremljenju doseči Swarajya, to Je samovlado, na miren m legitimen način. V zadnjih štirih letih se je zbor držal politike nenasilnega nesodelovanja z vlado.
»Moja lastna želja Je zastaviti vso tvojo energijo za to, da se reši Indijska, to je stara kultura, pred razpadom, ki ji grozi, odkar se zapadna, moderna kultura nasilno uvaja v Indijo. Bistvo stare Indijske kulture temelj! na stremljenju, da se uporablja črni manj nasilja. Gibalo stare kulture je blagor vseh živih stvari. Zapadna kultura pa se vsecelo naslanja na nasilje. Zato ne spoštuje življenja m si v svojem razvoju celo ne pomišlja na debelo uničevati človeško življenje. Rad bi videl, da bi Indija posnemala Zapadne dežele kar se tiče Iskanja resnice, mesto da se brez vsakega ugovora zadovoljava s starimi tradicijami. Toda Indija ne more posnemati drugih kultur, dokler se nI Izživela v sami sebi In dokler si ne bo na jasnem, da je njena kultura med drugimi kulturami sveta vele-pomembna. In zato jo moramo braniti, pa naj velja kar hoče. Uvajanje zapadne kulture v Indijo je milijone ljudi obsodilo na beraško palico in na smrt od gladu.
»Točke, ki sem jih zgoraj navedel kot moj program, so poskus, kako bi se odvrnil grozeči pogin Indiji. Metode niso evro-pejske, ampak naše, indijske: notranja reformacija m samoočišSevanje. Da se odpravi prokletstvo »nedotakljivosti«, moramo vsi delati pokoro za greh, ki so ga zakrivili Hlnduji. ko so eno petino svojih sovernikov tako globoko ponižali. Kar se tiče Izkorenltve opojnih pijač hi uživanja za-striipljajočin snovi, to ne bo samo očistilo ljudstva, ampak bo tudi napravilo konec nemoralnemu vladnemu sitemu, ki s protekcijo alkohola fn opija letno nabere v svoje blagajne okoli
»Ako se nam posreči zopet oživeti ročno prejo hi ročno tkanje, bo Indija lahko dala potom domaČe obrtf zaslužka milijonom indijskih koč, oživela bo stara Indij* ska umetnost, ublažil se bo napredujoči pauperfzera in Imeli bomo avtomatično zavarovanje zoper lakoto. Istočasno pa to dejanje oropa Veliko Britanijo najsllnejšega mika za eksploatacijo Indije. Kajti če se bo Indija mogla oblačiti sama, ne da bi uvažala tuje obleke in stroje, bodo odnosa jI med njo In Anglijo postali Cisto Idealistični.
»Samo po sebi je umevno, da se bodo dogajale pomote In nerodnosti, ko bomo izvrševali naš načrt. Že sedaj Imamo več neprijetnih In obžalovanja vrednih dogodkov. Toda na drugi strani moram reči, da do današnjega dne še nI bilo naroda, kjer bi se toliko milijonov ljudi udeleževalo re-volucijskega gibanja fn kjer bi se pri tem tako male krvi prelilo ter bi ljudje talce vestno opravljali svoj vsakdanji posel.«
Tako Ghaudl. To Je prvi konclzen račun, ki ga Je položil o svoji politkl In ki Je prodrl v zapadni tisk. Marsikdo te bo čudil, kajti Iz vsega povedanega je razvidno da je gibanje ghaudlstev bolj ekonomskega
premenil istočasno hud potres vse njeno mogoče premično in nepremično premoženje v prah in pepel.
Cel niagarskl slap solza!... Z Jezo in obupom v srcu je sedel gospod dramatik nemo poleg svoje žene in poslušal, kako so padale solze gospe soproge liki deževne kaplje na pločevinasto streho.
In mu je bilo pri srcu. da bi zgrabil kak predmet in ga razbil na kosce, pa ni bilo ničesar pri roki, kar bi bilo bolj poceni in bi se dalo istočasno učinkovito razbiti; in je zato škripal s preostanki svojih zob, ki mu jih je pustil še dobrohotno zob časa, ter natihem prisegal, da ne pove doma nikdar več resnice. Ali je morda zinil kaj drugega, ko da hoče iti v gostilno!... Pa so na svetu Še tepci, ki pridigajo, da mora človek vedno govoriti resnico, brez strahu in očito.
In so prišli zvečer kot navadno otroci, da bi voščili g. dramatiku »lahko noč«. Gospa pa jih je potegnila k sebi in zakričala: »Ne onečaščaj čistih otroških src z nočnokavarniško atmosfero!«
Otrokom pa je naročila: »Otročlč-H le pojdite lepo spat in molite za ubogega papana!..- Kajti Je bolan!«
Ponoči ob pol ene je gospa le vedno jokala. Jokala ie sicer bolj tiho, ampak jokala Je le. Ko je g. dramatik začutil, da se preceja solzna vlaga tudi v njegovo posteljo, je vstal in napisal svojemu staremu znancu tole pismo:
»Dragi prijatelj! Zelo žal mi je, da moram svojo dano obljubo danes preklicati. Ko sem prišel včeraj zvečer
domov, me je Čakal gledališki ravnatelj dr. Jožef Glowacki in me za božjo voljo prosil, naj mu napišem do jeseni petdejansko žaloigro, ki bi bila obenem moderna in v komteskem stilu. Jaz da sem njegova edina in poslednja nada. Obljubil mi je trideset odstotne tantieme in mi zagotovil sto predstav. In to boš razumel, da nisem mogel odkloniti sijajne ponudbe. Saj bo še kdaj kasneje prilika, da se sestanemo m pokram-ljamo o preteklih časlh.Te srčno pozdravlja...« itd.
Štirinajst dni pozneje ob neki drugi priliki je gospa dejala g. dramatiku, da ni dobro, če bo vedno čepel doma in se ne ganil iz hiše. saj vendar ni nič slabega na tem, če izpile mož tupatam z znancem vrček piva. Pa jo je g. dramatik spomnil one stvari.
»Mar sem te jaz zadrževala?« je vlknila. »Saj sem ti povedala vendar čisto mimo in zlepa, da postane mož na ta način prav lahko pijanec in zguba!... Drugega vendar nič?-.. Seveda Iz sobe vreči te ne morem In te siliti, da bi iel v gostilno, tega še manj, ker sila ni nikjer dobra in je sploh ne trpim In je tudi ne bom nikdar trpela!«
In je bil gospod dramatik lahko lako vesel, da je imel tako ženo!. •. Nehote je bušil potem v smeli, če je kdaj slišal, kakšne so druge žene. In je bil o svoji ženi zelo prepričan, da je zelo razumna, dobra ženska, ženka, ki je vedno, vedno Istih misli in načel ki ne govori danes tako, jutri pa drugače. In je bil lahko res jako srečen in zavidanja vreden, gospod dramatiki
nego političnega značaja. Ako se iim posreči, bodo zadali angleški industriji glo-[ boko rano.
(Po Mauchestes Guardian Weekly, od 25. aprila 1924.)
LAMA IN LAMAIZEM
Poljski profesor Osendowski je izdal v Parizu knjigo s čudnim naslovom »Živali, ljudje In bogovi« (BČtes, Hommes et Die-ux), v kateri popisuje kako je zbežal iz boljševiške Rusije rn prebival v srcu Mongolije in Tibeta, v teh skrivnostnih deželah kjer. se skriva duh In bogoslužje starega veka po brezštevilnih samostanih.
Najvažnejši med njimi, versko sreč Azile, je samostan v Urgi, svetem mestu, mestu včlovečenih bogov, mestu 30.000 Bud-hov In 60.000 menihov. Ta-Kure {veliki samostan) je mesto v mestu: kup velikih In malih svetišč, skrivnih temp^ev, oltarjev pod milim nebom, palač, šotorov, šol, knjižnic arhivov In stolpov, na katerih zvczdoslovci preiskujejo nebo.
Ta-Kure vsebuje včlovečenje večnega Budhe, to je Njegova Svetost »Živi Bud-h°*. Imenovan Bogdo Gheohen, »Čuvaj Skrivnosti«. V njem so združene vse azijske bajke In vsemogočnost mongolskih osvojevalcev. Njegovo ime se časti od obrežja Volge do Tigra in Evfrata, od Indo-kitajskih džungel do valov severnega ledenega morja.
Sedanji Bogdo v Urg! je enaintrideseti »živeči Budha« in tretji prvak lamaške vere. Prvi je namreč nedosegljivi Veliki Lama v Lhassf v Tibetu, drugi pa »Premodrl Lama« v Taski-Ltrrrroo, nekem tibetskem samostanu. Predhodniku Bogdoja Je podaril Džingis-Kan v znak oblasti prstan. Profesor Osendovski Je videl ta prstan, ki ga je Bogdo vzel, da mu ga pokaže, iz slonokoščene, skrbno izrezljane škstlje, ki Je zaprta v zapečateni skrinji. Džinsis-ka-nov prstan obstoji Iz širokega zlatega traka, na katerem je pritrjen ogromen in krasen rubin z nakom svastike (Hackenkreutz)
Cesa vsega nI videl prof. Osendovski za časa svojega bivanja v Urgi! Imel je priporočilna pisma drugih samostanov m zaklndničar mu je razkazoval ogromne dvorane, zaprte s srebrnimi ključavnicami, kjer Je nagromadeno neprecenljivo bogastvo, darila romarjev In budhistovskih vernikov vsega sveta. Videl Je tu kose čistega zlata, kupe dragocenih kamnov in redkih kožuhovin, vreč Iz zlatih niti, polne biserov, m neštete kipe Budhe, napravljene lz vseh kovin. Iz vseh vrst lesa, tudi iz slonove kosti, blserlne in koralov.
V knjižnici, ki Je bogata na starih rokopisih ln knjigah, so lame prepisovali (prevajali In tako ohranjevali za svoje naslednike ta pričevanja stare modrosti. Nekateri teh rokopisov bi bili razpadli od starosti, če bi jih ne bili čuvaji teh dragocenosti prevleki! z neko raztopino, ki se takoj posuSI In Jfh obvaruje dotike z zrakom.
Vseh skrivnost! pa pogumnemu potniku niso pokazal!. Oseba živega Budhe je obdana od 5000 lam, ki so razdeljen! v razrede, od navadnih služabnikov do »božjih svčtnlkov«, Izmed katerih je izbrana vlada. V številu teh svetnikov se nahajajo mongolski kani In pet najvišjih prinčev.
V tretjem razredu so doktorji najvišje vrste, smeli bi jih imenovat! doktorje politične medicine, to so namreč zastruplie-valci. To so predvsem TibetancI in Kal-muki ln so strašno tajno orožje v rokah Živega Budhe. Večina jih je baje nema. G. Osendovskemu so pokazali onega, ki je zastrupil kitajskega zdravnika, katerega je posla cesar »Nebeškega kraljestva« da spravi s pota Bodgoja. Pravili so, da se lokalni »Bog« ne upa več jesti In piti, če se ta pokaže kot gost v kakem samostanu. A vkljub temu zanj n! rešitve, zadostuje zastrupljena čepica, srajca, škorajl, klobuk, knjige ali cerkveni predmeti, da sa izpolni želja Bcdgo-kana.
Živeči Budna ima skrivnosten in svet Izvor. Odkar se Je utelesil v Bogdoju v Urgi. njegova vzvišena duša n! več zapustila tega sveta. Ce preneha živet! fizično telo, k! Je bil zanj za nekaj časa tabema-kelj, preide v telo otroka, Id Je rojen isti dan.
če Bagdo umira, iščejo po celi deželi znakov, kje se bo rodil nov! Budna, Ti znaki so aH beli volk, ki jih vod! do Šotora kakega pastirja, ali Jagnje. ki se rodi s dvema glavama al! meteor, ki pade z neba. Včasih nosijo luskine ribe, ki so Jo ujeli v svetem jezeru, napisano ime bodočega Bogdoja.
POLICIJSKI PSI V SLUŽBI BANDITOV.
Profesijonalnl V*pov! v Berlinu vadilo sedaj živali v zločinih ter jih dresiralo kot svoje pomočnike. Velike pee-bemhardince uče, da planejo na pasante ter Jih podro, nakar Jih zločinci oropajo. Izučene so tudj inteligentne in razumne opice, da gredo sfco" zl okna kleti odnosno po žicah strelovoda v hišo. In da tam odprejo vrata za v'om pripravljenim zločincem. Zanimivo pa Je predvsem, da se lopov! poslužujejo policijskih psov. Id so najinteligentnejše živali, za bol policij L Pred kratkim Je berlinska po'lclja v nekem predmestju zalotila tolpo zločincev, s katerimi je nastal trd boj. Tekom hoja se le nenadoma pojavil velik poJciJ-skl pes In se zaletel v stražnika. Ni pa pes skočil policistu za grlo, temveč Je kakor blisk plani! od stran! ter zgrabil policaja za roko v zapestju, s katero Je držal revolver. Drugi stražnik Je med tem psa ustrelil. Skok psa Je bil po mnenju policije tehnično popoten. Objektiv psu Je bi'a roka policista in pes le skočit tako, da n! bil izpostavljen strelu stražnikovez samokresa. Policija le Imela torej tu opraviti s skrajno rafiniranima* zločinci In izprevidela le. da Je bi'* prvikrat tekom vsojega delovanja napadena od »policijskega« ,tli pravzaprav od »protipo, Hefjskega psa« ln sicer dreslranega celo boljše kot njeni testni psi. Psi pa niso izu-čenl samo za boj, temveč Jih 'opovt uporabljajo tudi kot vohune in stražnike pri vlomih In tatvinah. Po cele ure leže psi v temnih vezah, prislužukujoč na vsak glas In
prežeč na vsako osebo, do čim njegovi mojstri nemoteno kradejo po stanovanjih. Pes z lajanjem razodene, koliko oseb prihaja In so H uniformirani a'J ne. Če opazi P^s uni-formarinega plicista, zalaja trikrat, če Človeka v civilu, enkrat. Psi so tudi naučeni, da navale na človeka, napadejo vse čuvale in Jih usmrte, plezajo po lestvah, v'amlja-jo v hiše in kradejo različne predmete. Istotako se zločinci poslužujejo za vlome opic kar Je dokazal dokazal eden zadnjih drznih vlomov v neko berdnsko palač", kjer se je na podlagi odtisov orangutanovih nog m rek odkrilo, da je z!:kovcem opica odDrla okna in vrata v palačo. Berlinska policija, ki ve iz lastne izk::5n]e, kako nevarne 'rahko postanejo te živali, ki so v rokah zločincev, za napadanje ljudi, se trudi na vso moč. da uniči lopove, ki oper!rajo z živalmi. V Nemčiji se namerava tudi uzakoniti postavo, glasom katere ne bi nihče smel imeti policijskega psa, razen oni, ki bi za to dobil izjemno dovoljenje.
MEDNARODNA LEDNA PATRULJA.
Ob pusti obali severnega dela otoka Newfoundland so se že začeli pojavljati prvi morski ledeniki v tej sezoni. Zvezno obrežno stražarstvo, katerega naloga je, da obvaruje plovitvene poti pred nevarnostjo p'avajoćih ledenikov, se spravlja na vsakoletno ledno patruliu blizu velikih plitvin ob Ne\vfoudIanskem otoku. Ladji »Tam-pa« fn »Modac« čakata v Bostonskem pristanišču na povelje, da odploveta. Led se je letos nekoliko zakasnil, ali kmalu bodo ledene gore začele plavati proti lugu in prekriževat* pot velikih oceanskih pami-kov; obe ladji-stražnici bosta Imel! polno dela.
Grenlandija, oni ogromni, z ledom pokriti otok na skrajnem severu Amerike. Je domovina morskih ledenikov. Rnde se ob njeni obali. Skoraj vsa dežeTa je pokrita z ogromno ledeno odejo, po sto fn celo tisoč čevljev globoko. Počasi se to ledlšče premika navzdol proti obali in. ko se zvrne v morje, se zdrobi In morska struja priganja ogromne ledene kose proti Jugu. T! plavajoči ledenik! tvorilo največjo nevarnost atlantski iplovitvi. Nekateri izmed njih potujejo celo do 1800 milj proti jugu, pred-no se stope.
Dolgost njihove vožnje od rojstnega kraja do groba v gorkih vodah velike morske struje »Gulf Stream«, k! jo poznajo vsi potniki preko oceana, je različna. Vse je odvisno od večne Igre med mrzlo morsko strujo, k! prihaja s severnega tečaja, m gorko strujo »Gulf Stream«, ki prihaja iz južnih tropičnih vod. Pot ledenikov traja leto dni, kakšenkrat še več. Tretja morska struja, ona, ki prihaja z vszhodne obale dela Grenlandije, se rud! udeležuje te Igre In doprinaša svoj prispevek morskih ledenikov h glavni zalogi, ki priplava Is zapadne obale Grenlandije.
Ledeniki se rode ob grenlandskl obali v ranem poletju, plovejo v smer! proti La-bradorskl obali. Tu jih zasači zima, ko morje zmrzne !n ustavi ledene gore. Meseca marca se nahajajo v severnem kotu Newfoundlanda, od koder začno zopet pluti proti Jugu v brzin! od 10 do 20 mHj na dan. Nekaj ledu zavlne v St. Lawrence zaliv, nekaj več ubera svojo pot med otokom In zapadnim delom ogromnih plitvin, ki se nahajajo ob hzhodu otoka, večina ledenikov pa se drži vzhodnega dela plitvin in plove proti jugu, dokler ob Južnem kotu plitvin sreča gorko morsko strujo z juga. Ravno tu obstoja največja nevarnost za plovbo med Ameriko In Evropo, kajti pot, katere se drže oceanski parnild, je tukaj najbolj plitka. Dolžnost mednarodne ledne patrulje je. da pazi na smer ledenikov, svar! pamlke rn jih opozarja, ako Je treba, naj se drže bolj Južne pot!. Mednarodna ledna patrulja Je upravljena od Združenih Držav, ali vse glavne pomorske države prispevajo k njenemu vzdrževanju.
Ob najbolj vedrem vremenu po dnevi čuječl mornar lahko zapazi ledenik Že v daljavi 15 milj. Ali ob slabem vremenu, v dežju aH megli je vse drugačna stvar. Ob gosti megli ga n! videti dalje od 100 metrov. Celo v zvezdnati noči ne bo straža na brodu zapazila ledenika, ako je oddaljen več od Četrt milje, razun ako je bil opozorjen na njegovo bližino in smer. Te-Je befa črfa na morju, povzročena od valov, ki se lomijo ob vznožju ledenika, zadostno svarilo njegove bližine. Ravno v taki noč! je blio, ko je straža na parnlku »Titanlc«, plovečim južno od Newfoundland-skih plitvin, toliko prekasno zapazila bližino ogromnega ledenika, da ni bilo več mogoče Izognit! se mu. Sledila Je, kakor se vs! spominjajo, ena Izmed najstrašnejših morskih katastrof. S pomočjo električnih rekleftorjev je videti ledenik v daljavi dveh milj In ob svetli lunini noči tudi v daljav! petih in celo osmih milj.
Edina vama stvar za ladjo, ki je zabredla v vodovje, polno ledenikov, je ta, da pluje zadosti počasi, da se lahko Izogne vsakemu ledeniku. Ledna patrulja pa potom brezžičnega brzojava opozarja ladje na nevarnost m smer ledenikov, zlasti ob slabem vremenu. Od omenjenih dveh ladij stražnic se vsaka nahaja na straži po dva tedna zaporedoma hi se zamenjujeta. Te služba traja dotlej, dokler obstoja nevernost s strani ledenikov.
POMEN SPORTA,
Ce se slabijo telesa, padejo značaji, narod izgubi svojo telesno in moralno moč in se stara.
— Lacordalrt.
Ca Je Jasno, da so nas Rimljani, predvsem pa Grki, telesno daleko prekašali, ni tudi nič manj resnično, da so ustvarili telovadbo z namenom, da Izboljšajo držanje telesa hi delovanje dihanja. Hoteli so torej pobijati neprilike civilizacije s telesno vežbo in so v tem Izborno uspeli.
Rimljan je v Avgustovem stoletju končeval svoj dan na ta način — teko nam popisuje Charles Dezobrv — da se Je podal na Mar tov o polje in se tam telesno ta-
ko zabaval, da si je ohranil zdrav'e. ki ?ma največji vpliv na duševno delovanje.
Za časa stare republike jt Marij, ki je bil 2e star in si je bil priboril marsikateri lavorjev venec, prihajal vsak dan vadit se z navadnimi vojaki in Pompej je skakal z najgibčnejšimi, tekel z najla/.iirm m nosil bremena z najkrepkejšiml In Katon je prihajal bit žogo s svojimi prijatelji. Trenutki, ki so jfh preživljali na Marto-vem polju, so bili v resnici vsem v okrep-čilo, vsakdo je bil že opravi! svoje dnevnr delo ln pustil v mestu za seboj vse skrb In dnevne neprilike.
Železnica, avtomobili,  tramvaji  in IM ti, sploh vsa človeška transportna sred stva. ki so omejila izborno vajo korakanja za zaposlenega človeka, kakor rudi za lenuha, imajo za telo slabe posledice; dihanje je nezadostno in pospešuje   se debelost nevrastenija, naglo staranje hi druga zla Iti so vsa v resnici mnogo bolj nevarna kot si m! .splnšno predstavljamo.
Kaj nam ie storiti, da uspešno pobijamo ta zla. da si obe nimo ali pridobim** gibčnost, prožnost in zdravje? Treba je * športih ve?bati se. Dan se mora Pričeti < kratkim telovadenjem. ki je ravno takr koristno kot jutranja kopel. Napredek sc bo šele udejstvll. ko bodo vsi otroci dobivali z umstveno vzgojo obenem tudi teles no vzgojo, ki je ravnotako potrebna. In k bi Iz njih napravila neki i in harmonične razvita bitja, ki bodo torej zdrava fie krepka.
Telesna kultura 'ia   noben   način n uničuje   duševnih   zmotteo&tL Zgodovina nam nudi dosti primerov za to.   In znan: sodobniki so nam še bolj jasen dokaz.
Slednjič še ma;hen nasvet za osebe, ki želijo postati suhe tn Tad! tega telovadijo (m teh je nebroj): oblačiti se morajo toplo, toda na tak način, da jih obleka ne ovira pri gibanju, obut! pa naj hodijo v sandale. Ostali pa naj telovadijo v kopalnih hlačicah In bost
Kdor redno goji telo, postane lep, krepak in eleganten, —K.
O. S. Mardens
BODOČNOSTI NIMA.
(Prevel dr. F. S.)
1. ) Lenuh.
2. ) Nesamostojne!.
3. ) Strahopetnik.
4. ) Neodločnež.
5. ) Tisti, ki mu je vse eno.
6. ) Tisti, ki ni pripravljen.
7. )  Ne*prakrfčnl teoretik.
8. )Tisti. ki šteje ure.
9. ) Tisti, ki ne ljubi redu ft.lt M ** nit ne briga.
10. ) Mlad! mož brez načeL IIJ Človek, ki se boji ovir.
12. ) Človek v čigar krvi ni železa.
13. ) Tisti, ki se mu vedno mudi. da hi dovršil delo, ki ga je Že Imel dovršiti.
14. ) Tisti, ki misli, da nt vTedno brigati se za to. kako bi dvignil svoje misli k vzvišenejšim predmetom.
15. ) Mladenič, Id lenari pri učenju ali pri nalogah.
16. ) Človek, ki skuša varčevati pr! temeljih in ki Je mnenja, da se ne Izplača nobena priprava.
Kratkocasnice.
Njegova bol
Prizor s pokopališča. Ob nefcem grobu je stal človek, ganljivo stokajoč: -Samo ti ne bi! smel umreti, — samo ti ne bi smel umreti«. Tujec, ki Je začuden opazoval neznanca, Je ganjen pristopil, skušajoč nesrečnika potolažiti. Vedno pa Je sledil odgovor: »Samo ti ne bi smel umreti!« KonC-no Je po dolgem Izpraševanju, za kom pač žaluje, Izjavil obupno: »Tu počiva prvi mož moje žene«.
Maček.
»Naš Tdubi maček Je danes ponoči poginil« je pripovedovala Je privedovala kuharica mlekarici.
»Ah, res žalostno« je rekel slednji sočutno.
»Na čem pa Je umrl?« »Na vodenici, potem ko Je popU t no steklenico vašega mleka.«
On Jo pozna.
On: »Včeraj sem sprejel dve kuharici*. Ona: »Kar dve?«
On: »Da, ena pride Jutri In drugi čez 14 dni.«
Tehten vzrok.
Nenadoma se Je brzovlak postavil. Nekdo je potegnil za zasilno zavoro. Sprevrd-n?k !e prišel v oddelek, odkoder Je bil oddan signal, našel pa te ma samo neko mlado Ženo.
»Čemu ste potegnili za zasilno zavoro?« Je robato vprašat
»MoJ mož Je pri zadnjf postaji Izstopi! In predno se Je vrnil Je v'ak oddrdral.«
»To vendar ni vzrok, da ste ustavili vlak«, je rohnel sprevodnik. »Bi se že za vami pripeljal.«
»Da,« je Izjavila mlada žena sramežljivo, »a'4 midva sva na poročnem potovanju.«
• Rumen sneg. Na Japonskem Je te dni po poročilih iz Tokiia snezTo. V očigled vremenskim naprilikam. k{ te dni vladalo po celem svetu, ni to nič posebnega. Nenaravna pa je barva snega, ki Jt padal v zlato-rumenih kosmih. Prebivalci Toki j a, ki so znani praznovercJ, smatrajo to kot nesrečo naznanjajoče znamenje. Japonski znanstveniki pa si ta pojav drugače tolmačijo. Po njih mnenju je sneg postal rumen vs'ed puščavskega peska, ld ga le veter zanesel ir puščave Gobi na Japonsko.
• Mesto Mussolinija. Lasici Usti pore čajo, da Je Mussolini prvi dan majrUka pi svetil mesto Mussolrnia na Siciliji Jki to ga sezidali na mestu, kjer Je ležala vas Caltag! rone, ki Jo Je uničil zadnji Izbruh Etna. Mesto se samo zato Imenuje Mussollnla, ker ste se rodila v nJem dva vs""a nasprotnika fašizma* namreč don Stur?    In soeDaliat VoUa,