✓ 5 Si n Št. 17-18 (2175-76) Leto XLII Novo mesto, četrtek, 25. aprila 1991 Cena: 22 din '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ■LASLUGE ZA NflRnn S SRFRRmm žarki DiLEMJSKI UST YU ISSN 0416-2242 bc Ul 1 £ EBU'11-l'il^j H- CUii^il2E33 >(jj EtUill-MUm Večdnevna stavka v GIP Pionir Zamude s plačami so del delavcev novomeškega Pionirja pred tednom pognale na ulico — Opozarjajo, da nimajo več niti za kruh — Govorice dodatno jezijo NOVO MESTO — V času nastajanja tega poročila (torek) del delavcev GIP Pionirja Novo mesto v menzi (delo so ji onemogočili) v Bršljinu in pred njo stavka že četrti dan in še ni jasno, kako se bo spor razpletel. Vodstvo jim je sicer obljubilo, da bodo denar za plače spravili skupaj do včeng, a se ne ve, ali bo to in odgovori vodstva na še druge zastavljene zahteve stavkajoče toliko pomirilo, da bodo spet šli delat. 1« 5 p!lViU1igl^ | BjMUitficgi _ SNEG KREPKO NAGAJAL k°čevje rk" prekril Sneg, kije minuli čevsi„K7,‘J",!?receJ na debelo Ko- vzročii n,?. ?° do 50 cm)' Je Po le v pretcl "evšečnosti, in to ne dreviaP °me!u Polomi> je precej ,I>irzah^)nKk0d P®JC pnšl°tudi do Zaradi cimubo s,ab5a sad"4 letina, lek m ]bbega vremena je bil v pe-kaSkih ,UIe od*°^en start na kaja-Kolne „ck5’ab na dlvJlh vodah i^sssi^is frsH^HSJSS vožnjo p« a5S’?°8°Z>l kajakašem je b?lJVJra da^' Progi V soboto pa *avlabb)|VedK,n J svojega praznika. Prav tako imajo do sV ga praznika pravico delavci, ne da bi se li po strankarskih pripadnostih ali P° tovnem nazoru. Skratka, naš praznik* KOČEVJE. OSILNICA, RISNJAK — Pred kratkim so se sestali v narodnem parku Risnjak v občini Delnice predsedniki občinskih skupščin Kočevje, Delnice in Čabar s sodelavci in ocenili skupni nastop teh treh občin na pred kratkim končanim sejmom Alpe-Adria v Ljubljani. Sestanek je vodil Stanko Nikolič, predsednik KS Osilnica in usklajevalec uresničevanja dogovora o razvoju Zgornje Kolpske doline. Osnovna ugotovitev je bila, daje bila predstavitev na sejmu uspešna. Pohvalili so ureditev skupnega razstavnega prostora, ki jo je v obliki kozolca pripravil amaterski likovnik Marjan Leš iz Gerova. Tudi ta oblika je bila zaslužna za velik obisk paviljona. Priznali pa so, da je bilo tudi več pomanjkljivosti, ki pa so razumljive, ker so se na takem sejmu sploh prvič pojavili, in to še s skupno predstavitvijo vseh treh občin. Predvsem ni bilo na razpolago dovolj turističnih programov, cenikov in prospektov. Menili so, da bi bilo tudi bolje, če bi vse tri občine imele res povsem svoj prostor, saj so ga zdaj delile z Grosupljem in Kolesarsko zvezo. Zadovoljni tudi niso bili z obiskom novinaijev na posebni predstavitvi tega območja, saj m bilo nobenega z radia in s televizije. DR. SLAVKO SUŠIN, predsednik brežiških socialistov: »Ljudje bodo L maj praznovali, če bodo sami v tem našli smisel. Razlog za praznik je lahko že to, daje to prvi dan meseca maja. Prazniki so včasih lepi že zato, ker so v določenem letnem času. Civilizirani svet neguje odnos do dela in ravno tako pozna praznik dela. Socialisti ga mislimo praznovati, saj želimo delavcem, ki ponavadi povsod potegnejo najkrajšo, posvetiti čim večjo pozornost.« FRANC PERPAR, prodajalec v valnici Novotehne v Trebnjem: mam proti praznikom, kot so dan maj in drugi spominski dnevi. sicer malo čudno gledali, če si dela* ptr tako imenovanih državnih prazm* Up dobno pa velja še danes za cerkven«' P jp ke. Jaz se že veselim letošnjih prV‘’ / praznikov, a ne toliko zaradi odd> pak zato, ker sem predvidel kat dela.« ALOJZ PUGELJ, natakar v obratu družbene prehrane Riko v Ribnici: »Sem za čimmanj praznikov, da nas ne bo prehitro vrag vzel. Zdaj so slabi in hudi časi, zato je treba delati, da se rešimo iz težav. Prazniki naj sicer bodo, a ne tako, da bomo praznovali 10 dni skupaj, nič delali in le zapravljali. Če hočemo v Evropo, moramo doseči tudi evropsko produktivnost. Šele potem si bomo lahko privoščili tudi evropske praznike in evropski standard.« prosto tudi v tujini. Toje družinski P^pd* I ŠTEFKA ULE, medicinska Domu starejših občanov v Ko&vJ . jjgd: nikov imamo preveč. Menim, da enodnevne državne praznike uki nevne pa skrčiti na en dan. . t praznovali teden dni, takrat imajo ; Ostalih cerkvenih praznikov najI jgpf novali. V našem Domu starejišm Je1* pa tako ali tako delamo vse dm. " lavnik ali praznik, državni ali <*r J' kmetijstvo Čemu intervencije v kmetijstvu? VVWWWW\.VVVVVVVVVVVVV\VVVVAAAAAAA.\\\V\VVy Brežičani so kmetijstvu namenili nepovratna proračunska sredstva in še kredite pod posebnimi pogoji — V nasprotnem ogrožena samooskrba s hrano BREŽICE — Naravne in ekonomske ujme, predvsem velik razkorak med cenami repromateriala in prodajnimi cenami pridelkov, so povzročile krizo v kmetijstvu in postavile pod vprašaj tudi samooskrbo brežiške občine. Da bi zagotovili normalno preskrbo s hrano, so za intervencije v kmetijstvo namenili del nepovratnih proračunskih sredstev, poleg tega so se odločili tudi. da kmetijstvu omogočijo uporabo kreditov za gospodarski razvoj. Ti bodo dodeljeni pod posebnimi pogoji, in sicer v 1. letu brez obresti, v 2. in 3. pa z 10-odst. obrestno V živinoreji bodo najprej morali pomagati kmetom, ki so zgradili hleve za krave. Usmerjanje v živinorejo za- REPARJU IN SIMONČIČU NAJVIŠJE OCENE SEVNICA — Društvo vinogradnikov Dolenjske — podružnica Sevnica — Boštanj je ocenjevalo vina svojih članov. Med 17 primerki belega vina je najvišjo oceno dobil pridelek Franca Reparja (16,52), sledi Bruno Plaustei-ner (16,37), Alojz Zalašček (16,26) itd. V zelo izenačeni konkurenci 15 vzorcev cvička je komisija najvišje ocenila pridelek Izidoija Simončiča (15,88), sledi Ivan Mastnak (15,85), Alojz Zalašček (15,75) itd. Rdeče dolenjsko vino sta prinesla v oceno le Franc Repar(16,01) in Anton Kranjc (15,13). hteva od kmetov velika vlaganja v izgradnjo, nabavo plemenske živine, gnojil, semena in ostalih materialov. Ker morajo v prvem, najtežjem letu, že tudi odplačevati kredite, so v Brežicah predlagali, naj se jim pomaga z enoletnimi premostitvenimi krediti. Da bi ohranili življenje v hribovitih predelih, bodo tam spodbujali predelavo mleka v kvalitetne sire in vzrejo plemenskih telic. V občini je potrebno letno obnoviti 16. SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA prodaja obrtniških izdelkov in široke potrošnje KRANJ. 7 'nm?l&Zje učila trdnosii- P°ni- liubezni (Pauiekj pnčakovania in ^VPMjttTRŽNICE v minul«6*1 >,Z‘msklh" tržnih dnevih daDeiadTnl TP'oh je °Paziti- dobivain ,n .ln domače branjevke Postaja konkurenco. Tržnica spet Uramj „ ldJ6,d‘n> M™ 2edinasirček din, shve ^i "3 din- orehi 150 niči £W,°d'n dd- V pokriti stoj-nud^ Ka'n‘Ja Je bila "“slednja pi dln.hrušken4nneH45 dln> Jabolka 30 Pomaranče ^ h?’ 8,rozdJe 120 din’ graPe fruit in Hdm’ i lmone 40 dm, SffjsMstsa 60 din, k??i 70 din.0"61368 Sejmišča °d treh ter ^ Ptičev, starejših "dnjših jScev> Pr<>danih je bilo 83 5° 26 do 2« Tidin ‘n 14 s,arejSih ^d'dneva npk, °Eram žive ,eže‘ sejma ne b^ °F v “h0*0’21 ■ aPrila' v Šentjerneju Prod* 24* sejmu so imeli na-,edn0v,li tlS^ev, starih 8 do 14 ?°40do44df„ , ,l8do35k8- ^1^ tf* sojih IS7 Rk^žlve,eie’Proda- Prašičev « Re£! s° Ponujali tudi tr * konj u, 7^.e^rodali so pitanca ČRNOMELJ — V Črnomlju imajo že pripravljeno obsežno zasnovo programa razvoja desetkilometrskega pasu ob reki Kolpi, v katerega spada šest manj razvitih krajevnih skupnosti. Precej prostora je v razvojnem programu namenjeno kmetijstvu, tako sedanjemu stanju kot razvojnim priložnostim. Čeprav je eden od vpijočih problemov zaraščanje kmetijskih površin, ob bok pa mu stopata vse manjša stopnja obdelanosti in zmanjševanje števila čistih kmetij, v razvojnih programih ocenjujejo kmetijstvo kot perspektivno dejavnost v Pokolpju. V KS Adlešiči je danes od 214 kmetij 70 zaščitenih, čistih pa le 39. Povprečna velikost kmetije je 11,4 ha, v povprečju pa je obdelanih le 3,6 ha. V KS Butoraj imajo 37 kmetij, a nobene čiste. Skoraj vsi prebivalci so zaposleni izven kmetijstva. V KS Dragatuš je bilo ob popisu pred desetimi leti naštetih 270 kmečkih gospodarstev, od tega 56 čistih kmetij, vendar ocenjujejo, da jih je danes le še nekaj nad 20. Celo v KS Griblje, kjer so na gribelj-skem in cerkviškem polju najboljše možnosti za kmetovanje v občini, je od 99 kmetij le 10 čistih. Na ostalih mešanih kmetijah pa predstavlja dohodek od kmetijstva le polovico ali celo manj dohodka. Zelo izrazito je usihanje kmetovanja v starotrški krajevni skupnosti. Pred desetimi leti je bilo 111 kmetij, od tega 37 čistih, danes pa ocenjujejo, da se izključno s kmetijstvom ukvaijajo le še na desetih domačijah. Tudi obdelovalne površine so se precej zmanjšale, saj je nenehni boj z naravo, bodisi zaraščanje, bodisi škodo zaradi divjadi, odvračal ljudi od kmetovanja. Tako danes tudi na kmetijah predstavlja pretežni del dohodka zaslužek izven kmetijstva. Tudi v viniški krajevni skupnosti seje število čistih kmetij v zadnjem desetletju zmanjšalo od 112 na 24, dohodek od kmetijstva pa predstavlja pri mešanih kmetijah le tretjino celotnega dohodka. Kljub vsemu naštetemu pa, kot že omenjeno, štejejo kmetijstvo med dejavnosti, na katere je moč računati. M. BEZEK-JAKŠE Kmetijski nasveti ldn za plevelnat krompir j^.mPirja /g-!1>eratura ta saditev (8*C) je mimo in večina dolenjskega « n° rast Pi« V .zemU‘- Nasadom bo zdaj treba zagotoviti zdravo in svo-ranjati z mr.,xC ne .raslline, ki to preprečujejo, je prej ali slej najbolj od-^"jkanju ,'„ilko a*> okopalnikom, toda na večjih površinah to ob polnoč k herh°vi rok P°staja vse težje uresničljivo. Zateči seje treba po Pl|3®vih nasadih'rt”1’Pa so taradi neznanja ali nevestnosti prav v krom-t, razlik0 od dos'eJ Povzročili največ neprijetnih presenečenj. nHVe>je kromrc ?71rnn‘l’ posevkov in koruze, ki botanično spadajo med iul u do herh*^ vi0t ^rokc>l>sIna rastlina bolj dovzeten in občutljiv tudi v Si '‘tahtevnT l ^avo'j° tega je uporaba herbicidov v krompiijevem Pa se cfi„ „e-lSa'kar pomeni, daje treba navodila natančneje upoštevati hfV>Omn?rrSVetovali s strokovnjakom. nizr Vznikom v em nasadu je najbolje uporabiti herbicid po saditvi, toda (3'Vo in n,no ■mP'rja- Vendar iz teh ali onih razlogov to ni vedno ures-i^Plevelnih 8' poljedelci se znajdejo v zadregi, ko po saditvi njiva ozeleni astl,n, pravi čas za zatiranje pa je že minil. Kaj naj naredijo brayke, k i jih ^ Stroka v takih primerih priporoča naslednje kemične pri-._____J Pr' nas mogoče kupiti. Na prvem mestu je fusilade super, ki ‘hesn?®'v ze NISO? — Če sumimo, da so na njivi, na kateri bo- oS«i. PoloiiJU*1 strune> priporoča stroka naslediui preizkus. Na vsaj 4 fcil« da i ^ *e,rt kvadratnega metra črne folije in jo na robovih v^vkki kroJ^ n.e.°dnese veter. Pod njo damo v globino 10 cm po 1 do 2 *^felar^*e4a®o.,'adiiba). DrirJ ,®v- Česo med krompirjevimi rastlinami trave(muhvič, di J. jna pirnir^1 - i0 * do 21 herbicida na hektar, če pa je med njimi tudi biljj 8rasidjr?’{e ^reba količino podvojiti. Nadaljnji priporočeni herbici-r%°voljenje m’ kl lma Podobne lastnosti, ter basagran, herbicid, kije do-' tlasad , ,uP°rabo šele v letošnjem letu. S temi pripravki je mogoče U(h potem, ko je pravi čas za uporabo herbicidov že mimo. Inž. M. LEGAN * 1 Bela krajina je domovina najboljših vin Dr. Slavica šikovec o lanski letini METLIKA — Za letošnjo razstavo belokranjskih vin, ki bo kot vsa zadnja leta v okviru Vinske vigredi v Metliki 17., 18. in 19. maja, so belokranjski vinogradniki v oceno poslali 340 vzorcev vin, od tega 264 belih in 76 rdečih vin. Vzorce je ocenila strokovna komisija pod vodstvom prof. dr. Slavice Šikovec, kije takole strnila oceno lanske vinske letine: »V primeijavi s prejšnjimi leti je pri belokranjskih vinih opazen oči- Dr. Slavica Šikovec ten napredek. Kljub vsemu pa se še vedno vidi, da je Belokranjec izvrsten in marljiv vinogradnik, manjka pa mu znanja iz kletarstva. Največ napak je zaradi slabe posode in raznih cikov, zlasti je pogost mlečni cik. Dobre letine, kakršna je bila lanska, zahtevajo še boljše kletaije-nje. Ob taki nadpovprečno kakovostni letini ne bi smeli mošta do-sladkati, kot so vinogradniki sicer navajeni. Tisti, ki so dobro kletarili, pa imajo zelo dobro vino, nekaj je naravnost izvrstnih. Med sortnimi belokranjskimi vini so zelo lepi laški rizling, renski rizling, šipon, beli pinot, chardonnay, rumeni muškat in še kateri, kar kažejo tudi naše ocene, saj je več vin dobilo oceno nad 18 točk, se pravi oceno za vrhunsko kakovost. Bela krajina ima izvrstne možnosti za pridelavo vrhunskih sortnih vin, vse ostalo so napačna prepričanja in predsodki. Na najboljših vinogradniških legah v Beli krajini je moč proizvesti najboljša slovenska bela vina. Nasploh je kakovost belih vin v Beli krajini v stalnem porastu. Pred leti, ko smo začeli ocenjevati belokranjska vina za razstavo, so bila bela vina v večini oksidirana. Upam si trditi, da je tudi razstava belokranjskih vin oziroma ocenjevanje in vse, kar je povezano s tem, pripomoglo, da se kakovost stalno izboljšuje.« A. B. vsaj 35 do 1150 ha vinogradov, in sicer s kakovostnimi klonskimi trsnimi cepljenkami iz domačih trsnic ter iz uvoza. Večje proizvajalce ali proizvodne skupnosti nameravajo spodbuditi, da bi na mini polnilnih linijah sami stekleničili vrhunsko vino. Tudi sadjarstvo mora nujno slediti razvoju v Evropi, zato ne bi smeli prekiniti uvajanja perspektivnih sort, nove tehnologije gostega sajenja in računalniško vodenega namakanja s fertilizaci-jo. Taka usmeritev jim namreč obeta neposredno sodelovanje s holandsko strokovno službo, ki jo financira holandska vlada, da bi prenesla nove tehnologije v manj razvita območja Evrope. Brez ustrezne finančne spodbude bodo v razvoju zaostali in s tem izgubili precej delovnih mest, kijih sicer obetata intenzivno ter v izvoz usmerjeno sadjarstvo in vinogradništvo. Za večje in bolj kakovostne pridelke v poljedelstvu je nujno redno testiranje škropilnic, sejalnic in trosilcev gnojil. Poleg tega morajo nadaljevati proizvodne poskuse, ki jim pomagajo izbrati najboljšo tehnologijo in najbolj gospodarno proizvodnjo. Svoj delež h gospodarnosti prispevajo tudi analize zemlje. Razen tega naj bi v Brežicah poskrbeli še za območne sirarne, v katerih bi predelovali mleko tam, kjer so stroški rednega odvoza previsoki. B. DUŠIČ-GORNIK ŠENTJERNEJSKA CVIČKARIJA ŠENTJERNEJ — Potem ko so v Novem mestu odpovedali tradicionalni Teden cvička, nameravajo svojo prireditev kar doma pripraviti šentjernejski vinogradniki. Cvička-rija bo v soboto, 4., in nedeljo, 5. maja na hipodromu. Vse skupaj se bo pričelo s povorko ob 14.30, ob 15. uri pa bo slovesna otvoritev »Šentjernejske cvičkarije«. Po nastopu Šentjernejskega okteta in recitatorja Jožeta Falkneija bodo 105 slušateljem letošnje kletarske šole za podružnico Šentjernej podelili spričevala in priznanja za najbolje ocenjena vina na lokalni pokušnji. • Če drža va zadružništva ne bo podprla, bo zasebni kapital zadružnega postopoma uničiL (Frelih) EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Ocenjevanje vina 2. nadaljevanje V prejšnjih dveh člankih sem opisal tehniko pokušanja in končal z ugotovljanjem okusa, kar naj bi trajalo do 15 sekund z vinom v ustih in še nekaj trenutkov potem, ko smo vino zaužili ali izpljunili. Zadnje dejanje je tudi del ocenjevanja vina, saj nam le-to za slovo lahko pusti nekajsekundne natančne občutke (vtise), kijih merimo s časom, če smo v strokovni komisiji, ali pa na pamet ugotavljamo obstojnost arome, ki traja ali se hitro izgubi. Sedaj šele lahko damo vinu oceno. Da bi lažje razumeli ocenjevanje, navajam, da naša zakonodaja pozna naslednje kakovostne razrede: • namizno vino z geografskim poreklom od 14,1 do 16 točk, • kakovostno vino z geografskim poreklom od 16,1 do 18 točk, • vrhunsko vino z geografskim poreklom nad 18,1 točke. Poudariti moram, da je vino lahko uvrščeno v vrhunski razred, če ni bil mošt nič popravljen s sladkorjem, skratka, če je letnik omogočil dobro dozorelost grozdja, ki zagotavlja vinu najmanj, 10 volumenskih odstotkov naravnega alkohola. Oba pogoja: degustacijska ocena nad 18,1 točke in 10 volumenskih procentov naravnega alkohola sorte, ki je po zakonu o vinu priporočena za posamezni slovenski vinorodni okoliš, daje pravico pridelovalcu vina, da ga označuje z etiketo na steklenici kot vrhunsko vino. Majhen delež je vrhunskih vin, odvisno od letnika, lahko nič odstotkov, lahko pa recimo 30. Da bi bila informacija o kakovostnih razredih vin še popolnejša, navajam še en podatek o namiznih vinih. Znotraj tega razreda obstajata dve kakovostni stopnji. Označba na etiketi »namizno vino« pomeni, daje vino pridelano izven Slovenije in ni poznan njegov sortni sestav niti za končnega porabnika poreklo. Označba »namizno vino z geografskim poreklom« pa nam opisuje slovensko vino, če je pridelovalec iz Slovenije. V tem razredu lahko najdemo prav prijetna vina, zelo pitna, lažja, tanjša po okusu, ker je bila rodna letina in je bilo grozdje manj dozorelo. Značilen predstavnik vin tega kakovostnega razreda je dolenjski cviček, lahko pa tudi zelo poznane zvrsti slovenskih vin. Ocenjevalec vina ali degustator na osnovi svojih vtisov, zaznanih z očmi, nosom in usti, odmeri oceno. V pooblaščenih komisijah mora ocenjevati popolnoma samostojno najmanj 5 ocenjevalcev, še bolje 7, in povprečna ocena vseh pomeni končno oceno za vino. Vsako celodnevno ocenjevanje mora biti organizirano z odmori, ki sledijo po recimo 15 vzorcih vina. V primeru, daje degustator med ocenjevanjem izpral usta z mineralno vodo, je toliko vplival na svoje sposobnosti zaznavanja, da ne more naslednjega vina ocenjevati z enakimi merili, kot je ocenjeval vino pred požirkom mineralne vode. Mineralna voda, kije na razpolago, je namenjena za nevtralizacijo ust tik pred odmorom, da se jezik v 20 minutah ponovno rehabilitira. Med samim ocenjevanjem se priporoča za aktiviranje čutnic zaužiti ali kockico kruha, sira ali rezino jabolku. Sir je na zatožni klopi in veijetno g bo novi mednarodni pravilnik, ki se pripravlja že 4 leta in bo predvidi; ma veljaven v letu 1993, izločil. P. S. Tiskarski škrat je v pre jšnjem sestavku pod poglavjem okus zamenjal besedo preširoko s prešibko. Celoten stavek bi se moral glasiti: »Osebno menim, da je razmerje vonj: okus □ 1 : 3, preširoko. »(Nadaljevanje prihodnič) mag. JULIJ NEMANIČ Malo sodelovanja, dosti hude krvi tje z območja Strug so imeli veliko pripomb na delo in odnose med njimi in Kočevje — večina nesporazumov je zgolj posledica slabe informiranosti Kmetje z obrni KG STRUGE — Sestanek kmetov z območja Strug, ki so se ga udeležili tudi najvišji predstavniki občinske skupščine Kočevje in Kmetijskega gospodarstva Kočevja, je bil 17. aprila zvečer v Strugah, vodil pa ga je predsednik KS Struge Janez Kralj. Domači kmetje so najprej protestirali, ker k izdelavi načrta II o agromelioraciji Strug niso bili povabljeni tudi domačini, ampak so ga izdelali le strokovnjaki, ki so izpustili iz načrta precejšen del kmetov in zemlje. Odgovorjeno jim je bilo, daje načrt šele v osnutku in da torej ni prekasno za njihovo sodelovanje, nadalje, da so v načrt lahko zajete le kmetije oz. površine, ki ustrezajo predpisanim republiškim merilom; da mora načrt pregledati recenzent, in da z Graditelji, pozor! Šamotiranje vseh vrst peči in štedilnikov, prezidava kaminov, postavitev štedilnikov, kaminov, dimnikov ter vse vrste stenske in talne keramike. Cene so konkurenčno nizke tudi za družbeni sektor. JOŽE MRVAR, Sela 9, Straža Tel. (068) 85-393 novim letom KG nima več nobenih pristojnosti na področju svetovalne službe, kije prešla v pristojnost republike. Razprava je bila ostra in vroča, gotovo pa tudi potrebna. Do nje ne bi prišlo, če bi bili kmetje že pritegnjeni ob nastajanju plana zraven, kar bodo zdaj popravili. Podobno je prišlo do nesporazumov zaradi neinformiranja v primeru razdeljevanja parcel za sadovnjake na območju Vrbovca (KS Struge) in Mačkovca (KS Rudnik—Salka vas). Strokovnjaki so spet izdelali študije o boljšem izkoriščanju zemljišč na območju opuščenih kočevskih vasi, potem je KG razdelil zemljišča na parcele in jih s pogodbo dal v najem posameznikom. Zamera je bila, ker to spet ni bilo opravljeno javno, z natečajem oz. razpisom, saj z možnostjo najema tako niso bili seznanjeni vsi občani. To zadevo obrav- nava zdaj tudi republiška kmetijska inšpekcija. Direktor KG Kočevje Janez Žlindra pa je na lastno željo naslednji dan, po sestanku v Strugah, dodal k že omenjenim ugotovitvam sestanka še, da so pogodbe sklenjene po vseh veljavnih predpisih, in sicer za najem sadnih nasadov za dobo 25 let (ostalih zem ljišč 10 do 25 let), da za najemne pogodbe ni potreben javni razpis (ki pa je potreben v primeru, da gre za proda > zemljišč). Ob zaključku so se pogovorili tudi o nadaljnjem sodelovanju kmetijske kooperacije KG s kmeti na območj.' Strug, o nekaterih novih medsebojni! odnosih, investicijah, novih kultura., novih kmetijah in o možnosti cenejše nabave kmetijskih strojev in gradben-, ga materiala. J. PRIMC Nazaj hočejo tudi vaške gmajne METLIKA — Doslej so na metliški občini dobili 29 vlog za vrnitev brezplačno odvzetega premoženja, pa naj gre za agrarno reformo, nacionalizacijo ali zaplembo; 14 pa je takih vlog, ko so prejšnji lastniki sicer dobili odškodnine za odvzeta zemljišča, a naj bi bile te mnogo premajhne. Tu gre zlasti za arondacije na območju Krasinca. Med 29 vlogami se jih največ, 16, nanaša na zaplenjeno premoženje, od tega gre v 14 primerih za zaplenjena zemljišča, v dveh pa za hiši; ostale vloge se nanašajo na nacionalizirano premoženje, od lokalov in poslovnih prostorov do zemljišč. gospodinjski kotiček Kaj vemo in ne vemo o čajih Narava nam ponuja v zdravilnih rastlinah veliko število spojin, kijih je možno sintetizirati v določene namene. Ljudje so že od nekdaj pripravljali napitke iz posušenih delov rastlin, kijih poznamo pod imenom čaji, strokovno pa jih imenujemo »droge«. V navadi je pitje čajev za žejo in pitje zdravilnih čajev pri različnih obolenjih. Pri nekaterih narodih je pitje čaja postala življenjska navada, kije hkrati tudi ugodno vplivala na preprečevanje nekaterih bolezni, npr. arterioskleroze. Med preprostimi ljudstvi je poznavanje uporabnosti in zdravilnega učinka rastlin zelo veliko. V ljudski medicini zavzemajo čaji prvo mesto. Vključujemo jih v zdrav način prehranjevanja, čeprav nimajo bistvene biološke in energijske vrednosti. Človek vnaša s pijačo dve tretjini dnevno potrebne tekočine, ki znaša 2,41. Nikakor nam ne sme biti vseeno, kaj pijemo. Žejo si lahko dobro pogasimo s pitjem nevtralnih čajev, kot je šipkov čaj, in z mešanico sadnih čajev. To so cenena in zdrava pijača, ki jo vse premalo nudimo v družinskem krogu in tudi gostu. Nevtralni čaj brez slad-koija je primeren za ljudi, ki so nagnjeni k debelosti. Tudi otrokom ponudimo za žejo osvežilne čaje ali s šipkovim čajem razredčene sadne sokove, ki so brez konzervansov. Prišel je čas, ko se bomo lahko preskrbeli z domačimi čaji in mešanicami zelišč, saj je Slovenija zelo bogata z različnimi rastlinskimi vrstami. Čaji, ki jih uporabljamo v zdravilne namene pri motnjah prebavil, so čreslovinski, spazmolitični in karminativni. Čreslovinski čaji vsebujejo veliko čreslovine, ki utrjuje vneto črevesno sluznico pri ka-taijih črevesa. V ta namen uporabljamo pravi čaj, posušene borovnice in tepke. Spazmolitični čaji pomirjajo krče notranjih organov. Pripravljamo kamilične cvetove, ki vsebujejo blažilno eterično olje azu-len. Karminativni čaji, kot so kumina in janež ter poprova meta, pa ugodno vplivajo na prebavila v primeru zastoja vetrov in napihnjenosti. Za vse čaje p velja pravilo ustreznega nabiranja, sušenja in toplotne obdelave. (Dalje prihodnjič) HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana 2175-76)25. aprila 1991 DOLENJSKI UST 3 k JU 11 IZ NtkŠIH OBČIN iiih IZ NlkŠIH OBČIN Kako dograditi avtobusno postajo Vladna podpora razreševanju vprašanj po izgradnji prve faze novomeške posta-je — Iskanje denarja za ureditev peš poti, parkirišč, doplačilo Pionirju NOVO MESI O — Novomeška avtobusna postaja deluje na novi lokaeiji, s katero se mnogi Se vedno ne morejo sprijazniti, že od sredine lanskega junija. Kljub temu da bo kmalu mimo že ieto, je nekaj ne nepomembnih vprašanj po dograditvi prve faze nove novomeške avtobusne postaje še vendo nerešenih. Ureditev peš poti ob železniški progi je nujna vsaj iz dveh razlogov. V občinskem sekretariatu namreč pripravljajo Ure za ureditev poti za pešce s postaje ob železniški progi proti Drski in ureditev parkirišč za taksije na tem delu postaje, za ureditev parkiršč za osebna vozila in avtobuse nasproti postaje, za zahtevano doplačilo s strani Pionirja, pa za zahteve lastnikov lokalov na postaji po dostavnem prometu na platoju in uporabi skupnih površin, terase, razgledne ploščadi in pločnika. Slednjim naj ne bi ugodili, ker odgovorni trdijo, da bi vsaka sprememba namembnosti teh površin negativno vplivala na funkcionalnost in varnost avtobusne postaje. Kaj predsednik dela na občini? METLIKA — Pred dnevi je predsednika metliškega izvršnega sveta Jožeta Matekoviča ustavila znanka in ga ogorčena vprašala, kaj bo počel s tolikim denarjem, ki so si ga na občini razdelili kot ragres za dopust. »Dobro obveščeni metliški viri« so vedeli povedati, da so Občinarji dobili po 27 starih milijard regresa, sicer pa so se ulične govorice sukale med 17 in 27 milijardami. Matekovič nikakor ni mogel ženske prepričati, da ne samo da na občini niso dobili 27 milijard regresa, ampak da ga sploh še niso dobili. Tudi ji ni mogel do-po vedati, da bi o tem, da so regres dobili w koliko znaša, moral on vsaj vedeti, če že ne bi imel pri stvari vsaj malo besede. »Kajpa sploh delaš na občini, češe lega ne veš, da ste dobili 27 milijard regresa?!« je ogorčeno vzkliknila in odvihrala. Stvar pa stoji takole. Prvi so si v občini izplačali regres v metliškem Domu počitka, in sicer po 9 tisočakov. V domu so pohiteli z regresom, ker se je go vori-lo, da bodo regres močno obdavčili. Ostali so postali nemirni in so vsi hoteli regres izplačati čimprej. Da bi stvari postavili na svoje mesto, je metliški izvršni svet najprej sprejel sklep, da je do nadaljnjega prepovedano izplačevati regres v s-m, ki se napajajo iz občinskega proračuna. Potem pa so se dogo vorili, da bo regres za vse te, se pravi tudi za »Občinarje«, znašal 6.000 din, če imajo denar, pa ga lahko izplačajo že pred L majem. V Kmetijski zadrugi so sklenili, da bo njihov regres znašal 7 tisočakov, v Kometu so ga že izplačali v višini 5.000 din. v Beti pa so zelo uradno natančni: regres bo znašal 90 odst. izhodiščnega bruto osebnega dohodka za L tarifni razred kolektivne tekstilne pogodbe in ga bodo predvidoma izplačali v dveh delih. Po sedanji višini tega izhodiščnega itd. hi regres znašal okoli 6.300 din. A. B. vse potrebno za prestavitev oz. izgradnjo nove Šmihelske ceste proti Šmihelu v podaljšku novega mosta, vsaj v času gradnje pešci pa sedanje poti ne bodo mogli uporabljati. Poleg tega bi se z novo potjo za večino pešcev, dijakov šolskega centra v Šmihelu, izognili potrebi po železniškem prehodu, s čimer bi bilo precej storjeno za njihovo večjo varnost. Taksiji začasno stojijo na platoju avtobusne postaje, z dograditvijo parkirišč ob njem bi trajno rešili problem taksi službe. Nasproti postaje je bila že predvidena ureditev 157 parkirišč za osebne avtomobile in 16 za avtobuse. Ob obravnavi nerešenih vprašanj okrog prve faze avtobusne postaje je novomeška vlada naročila sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, da v sklopu uresničevanja projekta •>Šmihelska cesta« sproti skrbi za ureditev poti za pešce proti Drski in za parkirišča za taksije, tako, kolje že predvideno s projekti. V sekretariatu morajo tudi proučiti način najugodnejšega financiranja tega projekta. Zaradi velikega pomanjkanja parkirišč v celem Novem mestu naj bi storili vse za to, da bodo narejena predvidena parkirišča nasproti avtobusne postaje. Po zdajšnjih cenah naj bi to stalo okrog 5,5 milijona dinarjev. Kako jih zagotoviti, mora sekretariat za varstvo okolja občinski vladi ponudili rešitev že v obliki predloga pogodbe. Že avgusta lani je GIP Pionir, ki je postajo gradil, zahteval doplačilo za prvo fazo v višini 12,9 milijona dinarjev. Takrat je dobil odgovor, daje občina že poravnala vse svoje pogodbene obveznosti. Ker pa je na dlani, da je sama gradnja močno porušila pogodbeno razmerje vlaganj v škodo izvajalca, naj bi občina vendar plačala nekaj zahtevanega doplačila, o čemer se bodo še pogajali s Pionirjem. Z. L.-D. POLICIJA Z IZGUBO METLIKA — V lanskem letuje Postaja milice Metlika delala z — izgubo. Naj razumemo to, kakor hočemo, obračun je pokazal, da ob koncu leta manko znaša 6.401 dinar. To sicer res ni velik znesek, in če bi zamižali na eno oko, bi lahko rekli, daje metliška policija lansko leto končala z —negativno ničlo. Ampak red je red, še posebej, če gre za policijo, in tako bo ta primanjklaj, ki je nastal, kot poudarjajo, kljub racionalnemu trošenju sredstev za redne materialne izdatke, poravnala metliška občina. OBČINSKO TEKMOVANJE METLIKA — V soboto, 20. aprila, je bilo v Metliki občinsko tekmovanje v znanju iz. »Vesele šole«. Občinski prvaki so: za 4. razred Darja Muc, OŠ Podzemelj; za 5. razred Gabrijela Kočevar, OŠ Podzemelj; za 6. razred Dejan Vladika, OŠ Metlika; za 7. razred Mojca Štubljar, OŠ Metlika, in za 8. razred Mojca Kostelec, OŠ Metlika. Zveza prijateljev občine Metlika je prvakom podelila knjižne nagrade. Davčni dolg treba plačati Dolg davka na posest stavb ni prispevek NOVO MESTO Obvestila o neporavnanih obveznostih, ki sojih pred dnevi dobivali davkoplačevalci iz novomeške Uprave za družbene prihodke so povzročila precej jeze. Nekaj pritožb je prišlo celo do nas. Ljudem kljub specifikaciji obvestila ni povsem jasno, za kakšne dolgove gre, pritožbe so tudi na račun terjatve plačila dolga, za katerega ljudje pravijo, da jih niti terjali niso. Direktorica novomeške Uprave za družbene prihodke Marjeta Primic je povedala, da so pri njih pred kratkim res poslali ven 7.800 obvestil vsem tistim, ki imajo pri njih kakršenkoli dolg. Precej od teh pa jim dolguje le v glavnem manjše vsote davka od premoženja na posest stavb. Kako je ta dolg na- Večina je tako tudi naredila, s tem pa je po besedah Primčeve »davkariji« ostala dolžna nekaj davka na posest stavb. Tovrstni dolg in še druge dolgove so ljudje dolžni poravnati takoj. Hkrati direktorica Uprave za družbene prihodke dopušča možnost, da je pri kom prišlo do napake, ko so podatkovno bazo vnašali v računalnik. Vsi, ki se jim kaj ne zdi v redu ali jim kaj ni jasno, pa sc seveda lahko oglasijo na »davkariji«, da bodo nejasnosti razčistili. Poslanci o predvolilnih obljubah Na »zboru volivcev« SDP tudi predsednik IS Lojze Peterle . NOVO MESTO — Poslanski klub stranke demokratične prenove iz Novega mesta je v konferenčni dvorani hotela Metropol prejšnji torek zvečer pripravil zbor volilcev s poslanci skupščine Republike Slovenije ter z. ministri v republiški vladi, ki so vezani na Dolenjsko. Udeležba ni bila najboljša. Na srečo sta se zbora udeležila predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in dolenjska poslanka SDP Sonja Lokar. Večji del pogovora je potekal o tem, kako poslanci uresničujejo svoje predvolilne obljube. Glede na to, da je bil to zbor stranke demokratične prenove, je Lojze Peterle bržkone pričakoval več neprijetnih vprašanj iz vrst poslušalcev, a najbolj ustvarjalno neprijetna je bila Lokarjeva, tako da se je večer včasih spremenil na zanimiv besedni dvoboj med gostoma. Sicer pa so prenovitelji Peterletu zastavili vprašanja o pokojninski politiki, gospodarskih težavah, cestnem dinarju. Ob koncu so imeli občutek, da jih je v pomirjevalnih tonih žejne prepeljal čez vodo, čeprav jih je vsaj glede cest deloma pomiril, zlasti glede povezave med Ljubljano in Zagretem. Posebno mešano podjetje, ki bi ga sestavljali italijanski, nemški in slovenski partnerji, naj bi poskrbelo, da bi v kratkem začeli delati na trasi Ljubljana — Bregana. Prisotni so imeli precej pripomb tudi na vladni razvojni in socialni program in na račun pretiranega dajanja prednosti vojski in policiji. Negodovali so tudi zaradi pretirane centralizacije odločanja in sredstev v Sloveniji ter s tem onemogočanja lokalne samouprave, ki da brez denarja nima kaj početi. Ob koncu so se zmenili, da bodo podobno srečanje ponovili. Vse je seveda odvisno od discipliniranih poslancev. J P. stal? Primčeva je razložila, da so ta davek obračunavali skupaj s prispevkom za zaklonišča. Ko je bil prispevek za zaklonišče ukinjen, je bilo rečeno tako smo tudi mi prenesli razlage pristojnih služb — da lahko ljudje zadnjo položnico za zaklonišče vržejo proč. Srednja Sola — da ali ne Srednja šola tekstilne usmeritve, edina srednja šola v Metliki, nujno potrebuje nove prostore METLIKA — Edina srednja šola v Metliki, Srednja šola tekstilne usmeritve, se že več let spopada z vse hujšo prostorsko stisko, kije sedaj že taka, da te treba do začetka prihodnjega šolskega leta v jeseni to stvar urediti, sicer se te še bolj resno zastavilo vprašanje nadaljnjega obstoja te šole v Metliki. Tekstilna šola je v Metliki že več kot 20 let, dolga leta je bila to poklicna šola Beti, ki pa je ves čas izobraževala potrebne kadre tudi za druge tekstilne tovarne v Beli krajini in na drugi strani Gotjancev; od 1980 do 1990je bila to srednja šola, kije delovala kot tozd Beti, sedaj pa je povsem samostojna šola, ki jo financira, tako kot druge, republiški sekretariat za izobraževanje. V tem šolskem letu jo obiskuje okoli 200 učenk in učencev (dekleta so v veliki večini) iz Bele krajine, Dolenjske in sosednje Hrvaške, ki se izobražujejo za tekstilnega konfekcionatja, tekstilno-obrtnega konfekcionatja ter pomočnika tekstilnega konfek- cionatja. »So sola deluje kot že ves čas v prostorih Beti, za katere sedaj, ko smo samostojni, plačujemo najemnimo in seveda vse ostale stroške..Imamo 7 oddelkov in 6 učilnic,« je povedala ravnateljica šole dipl. inž. Branko Kusič. »Kadar so na šoli vsi učenci, nam manjka ena učilnica, poleg tega pa je pretesna tudi učilnica za praktični pouk. V prihodnjem šol- skem letu temo to še bolj občutili, kajti prakse je po novem predmetniku precej več. Ker se večina učenk v šolo vozi bodisi iz Bele krajine, sosednje Hrvaške ali z one strani Gorjancev, ne moremo vpeljati pouka v dveh izmenah ali celo samo popoldanskega pouka.« Že sedaj si pomagajo tako, da poteka pouk določenih predmetov v specialnih učilnicah v metliški osnovni šoli, kjer imajo tudi telovadbo. Seveda to »preseljevanje« otežuje organizacijo pouka in gotovo ne deluje spodbudno, četudi, kot poudarjajo, imajo z metliško osnovno šolo zelo dobre odnose. Za naslednje šolsko leto so razpisali dva oddelka za poklic šivilja-krojač in en oddelek za poklic pomožna šivilja, za kar že sprejemajo prijave, in tako te na šoli 8 oddelkov. Nujno bi potrebovali še dve učilnici za teoretični pouk, še eno učilnico za praktični pouk, krojilnico, kabinet za učila, garderobi ter večnamenski prostor. Ena od možnosti, za sedaj najresnejša in najbolj realna, je, da se šola preseli v prostore stare metliške osnovne šole na Partizanskem trgu, ki bi jih bilo seveda treba primerno urediti. »V sedanjih prostorih v prihodnjem šolskem letu pouk ni več možen,« pravijo v šoli. Kakorkoli že, zadnjo besedo te imela metliška občina. A. B. bi Delo po evropsko ne dela težav? Prilagajanje spremembam NOVO MESTO Občinski izvršni svet je sredi februarja obravnaval problematiko razporejanja delovnega časa v podjetjih s področja gospodarstva, od česar je pač močno odvisno delo vrtcev, šol, trgovin, prevoznih podjetij itd. V podjetjih s področja gospodarstva ima 65 odstotkov od 17.422 zaposlenih običajen fiksni delovni čas 6. do 14. ure, 16 odst. od 7. do 15. ure, 19 odst. delavcev pa uporablja spremenljive oblike delovnega časa, v večini primerov z možnim pričetkom med 6. in 8. uro in koncem dela med 15. in 17.uro. Vozni red nosilnih podjetij na področju javnega potniškega prometa ŽG Ljubljana—Sekcija za promet Novo mesto in Gotjanci Straža ustrezajo potrebam delavcev. »Gotjanci« svoj vozni red delavskih prog prilagajajo na pobudo podjetij, ki so imela možnost sodelovati tudi pri oblikovanju novega voznega reda za redne avtobusne proge, ki te začel veljati z junijem. Spremembam, ki jih večina poimenuje kar z evropskim delovnim časom, se po potrebi sproti prilagajajo tudi v vrtcih. Med novomeškimi osnovnimi šolami je grmska tista, ki ima največ otrok, katerih starši delajo po »evropsko«, do 16. ure. Šola bi lahko uredila za te otroke dodatno prehrano, manjka pa ji prostor za podaljšano bivanje otrok v šoli in za razne dejavnosti. Nasploh je družbena usmeritev v postopno ukinjanje celodnevne šole, potrebe po podaljšanem bivanju pa so vse večje, pri čemer je prizadetost predvsem otrok zaradi takšnega razbijanja družin poglavje zase. Za trgovine, obrtne, gostinske in druge storitve so v sekretariatu za družbeni razvoj ugotovili, da je poslovni čas v teh dejavnostih usklajen z odlokom, ki daje široke možnosti za začetek in konec dela. Sekretariat je skratka ugotovil, daje delo omenjenih dejavnosti usklajeno s potrebami delavcev, tudi tistih, ki imajo »evropsko« razporeditev delovnega časa. • Veličina je to, kar mi nismo. (Burckhardt) Kar obrekuj, nekaj bo že ostalo. (Latinski pregovor) • Bog nikogar ne vleče za lase v nebesa. (Finski pregovor) • So ljudje, ki se odrečejo svoji osebnosti, da bi se uveljavila njihova oseba. (Beutelrock) PROTI ZAKLJUČNIM IZPITOM — Maturantje novomeških in črnomaljskih srednjih šol so v torek dopoldan demonstrirali proti najnovejšim ukrepom ministra dr. Venclja in proti Glavnemu trgu. Za sedaj še ne vemo, če jim je »rock koncert« prinesel kaj novega v šolski koledar, zagotovo pa jim je uspelo dodobra vznemiriti mirno mestno središče. »Štrajk« bi lahko izvedli tudi v dvorani doma JLA, kjer so istega dne ob IL uri lahko vsi demonstranti prisluhnili uri jazza z ansamblom Big-band. Pravzaprav jih je na koncertu kar precej tudi manjkalo. Zaključni izpit so prenekateri bodoči študenti kar »zapili« v očem bolj skritih novomeških lokalih (Foto: J. Pavlin) DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 27. aprila, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Potrošniški center v Ločni • v Šentjerneju; Market Dolenjka • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Rog • v Žužemberku: Market Dolenjka. • V nedeljo bosta od 8. do 11. ure odprti v Novem mestu Samopostrežba na Glavnem trgu 23, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo. V soboto, 4. maja, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Potrošni center igre Set Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Samopostrežba KZ. V nedeljo sta od 8. do 11. ure odprti • v Novem mestu prodajalna Pri vodnjaku, Glavni trg 3, v Črnomlju Samopostrežba Pod lipo. na Zagrebški • v Šentjerneju: Samopostrežba Največji dolžniki so obrtniki Davkariji so največ dolžni obrtniki, ki tudi sicer prispevajo tri četrt vseh prihodkov uprave za prihodke — Dolgovi zaradi slabega stanja gospodarstva METLIKA — V razpravi ob sprejemanju zaključnega računa davkov in prispevkov občanov metliške občine za lansko leto so opozorili na sorazmerno velik znesek dolgov, se pravi neplačanih davkov in prispevkov. Skupne obveznosti iz tega naslova so za lansko leto v tej belokranjski občini znašale 30,2 milijona dinarjev, ob koncu leta pa je dolg znašal 4,1 milijona ali 14 odstotkov celotne vsote. Razpravljavci niso kar tako opozarjali na velik dolg, saj je bil prejšnja leta odstotek plačanih obveznosti bistveno višji, povprečno 95. Skoraj ves dolg izhaja iz obrtne dejavnosti, glavni razlog za to pa je splošno slabo stanje v gospodarstvu in plačilna nesposobnost, metliška obrt pa je v veliki meri tesno povezana z gospodarstvom in tako so skupni dolgovi od obrti konec lanskega leta presegli 4 milijone dinarjev. Kakšno je dejansko stanje v gospodarstvu in z njim povezane obrtne de- javnosti. pove podatek, da je metliška uprava za družbene prihodke konec lanskega leta šla v prisilno izterjavo dolgov in izdala več sklepov za blokiranje dolžnikov žiro računov. Vendar kaj prida od tega ukrepa ni bilo. kajti dotoka na te žiro račune obrtnikov enostavno ni bilo. Take sklepe so sprejeli le za dolžnike, ki st) davkariji dolgovali več kot 5000 din. Naj večji dolg pa je znašal okoli 250 tisočakov. Vendar tudi v tem primeru vrag ni tako črn, kot je izgledal na prvi pogled. Večino tega davčnega dolga so obrtniki poravnali v prvih dveh mesecih letošnjega leta, za liste, ki tega iz tega ali onega razloga niso storili, pa teče naprej postopek prisilne izterjave. Tako ima kakih 30 metliških obrtnikov žiro račune še vedno blokirane. Kot rečeno, so konec lanskega leta davkariji veliko večino denarja dolgovali metliški obrtniki. To pa ni nič nenavadnega, saj je tako tudi razmerje v celotni strukturi obremenitev. Od dobrih 30 milijonov dinarjev vseh obremenitev občanov v lanskem letu znašajo obremenitve obrti kar 77 odst.; prometni davki znašajo 15 odst., kmetijstvo skupaj s prispevkom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje 7 odst. A. B. Dvornikovih izjav o odvzemu k-i borcem zanje je pač bilo slišati n* ru — je tako pač ostal ljudem P° skrit. „ MOST - Naš največji dnevniUJ samostojen časnik za samostojnoS^J jo, se je, vsaj kar se krajev južno oo ^ ljane tiče, že večkrat izkazal za ne P1', nesljiv vir informacij. Zadnji p*-postregel z informacijo (s sliko prenovljenem novomeškem mt* Loki. Kolikor vemo v Novem Loki most gradijo, ne pa prenavljaj0’) pa bi bila zadeva po svoje lahko vw’ Na mn«! fukamn žp tnlikn časU. 0* Na most čakamo že toliko časa, že bil potreben prenove. KIOSK — Pred leti je v RagovS» kar je imel lastnik " stal kiosk, za um jc imu iosu«*- . trebne papirje. Nenadoma je kiosk ( ppr rp« ni Kil up^ \j »nhralnvitll 11‘S . cer res ni bil več v »obratovanju1 V pa je tam stal povsem legalno,1^ močno v nos takratnemu komun**. inšpektorju. Zadeva je potem čudežno izginila s svojega mesta. di, zakaj je inšpektor nikakor ni n™ deti. Natančno tak kiosk je bil n*rj| njegovi gradbeni parceli, kjer vzo^ vlogo gradbegne barake. V torek dopoldn* j tptou* vanim zaključnim izpitom na p°. vseslovenski protest dijakov Prollv(j vanim zaključnim izpitom na n® kem Glavnem trgu vključili tudi NCIII VJiaVIlCUl llgu VMJUUII IU«' » dijaki. Protestirali so pod velikim^« rentom »ZAKLJUČNI IZPIT NU LA«. S takšnim znanjem slovenj' d* jim na maturi — mimoidoči so^jj mendrali, da jih nanjo ne bi niti st” stili —res bolj slabo piše. Ena gospa je slišala, daj^j Pionirju vsaj začasno spren»d*1 i it m 111 ju vsaj /.acasiiu spi *-»■ u parkirišča pred upravno 4*% strahu pred morebitnimi poš»°7j so za doma varno spravljen* ^ lesne lepotce morale v ogenj katrce, jugiči, pejčki in fički- ŠE TRGOVINA K REZERVNIMI DF NOVO MESTO — Pionirji' tohiša v Ločni je z letošnjim 1**J čela poslovati kot delniška dnmjj nir Avtohiša, Servisno prodaj J,'.J V Avtohiši, ki je ena naših vod' ■ tohiš po prodanih novih in raL. , tomobilih, poudarjajo, da ne S v dopolnitev imena, ampak d*J?J) razširitev dejavnosti, večjo m i nejšo ponudbo. S ponedeljki f prodaji in cenitvi vozil, P tehničnim pregledom, plačil01^ p takse ipd. v prostorih servisa ^ pridružila še trgovina z rezcn^l in butično opremo za avtom®- J da so na eni lokaciji združili v)s^ te od prodaje, vzdrževanj: vanja vozila. 0U"’) m Sprehod po NOGOMETNI KLUB V PODZEMLJA pripravlja z^ , Itd VSCII IIC1I IIICUISMII Uf- . Ty , nje te v soboto, 18. maja. 0. Trgu svobode. Nogometaši.$0^ S zaslužili kak dinar za kritje str ^ imajo s tekmami doma in d*0* veniji, srečni izžrebanci pa h°^iii* valo test in praktično vožnjft. le ekipe metliške in podzemri) 6 , K-šole. Tekmovali so šolarji razredov, največ prvih mes j ud1’,, kolesarji iz osnovne šole Novomeška kronik! F PRESENEČENJE - Na neM zboru novomeške stranke prenovi®) je na presenečenje mnogih, sicer pojavil tudi slovenski premier Lojzc^1 le. Toliko bolj opazna je bila zato"** ležba novomeškega župana MJ5 Dvornika, ki mu je Peterle med®? strankarski »šef«. Dvornik se je ^ vljudno opravičil, češ daje zadržan Lj gimi obveznostmi, ki pa bi skoraj Ir prejele opravičilo namesto prenova? če ne bi Peterle prišel v Novo mes10 znenada. Njun morebitni pomeneaH gred srečelov, ki bo verjetnte(jd nakupu srečk veliko število 1,0 ^ saj bodo glavni dobitki avto- ) oprema za kopalnico. Srečk0 r((ji narjev bodo naprodaj že Pr*“„p»<š Vinska vigred, v petek in sobo f na vseh treh metliških trgih- J* n\ dobrin, o katerih verjetno Pr' * čah lahko samo sanjajo. A V METLIKI JE BILOV,- NJE OSNOVNOŠOLCEV »;j •kmovanja' veš o prometu. Tekmovanj8’^^r, 6 Slednji bodo morali na. Ljubljano, ki jo pa bolj ma 0(jon’0'.li' je manj verjetno, da bi s* -ji. okrašeni z republiškimi prlZ jd ZA DEMOGRAFSKO0^^ OBMOČJE so šteti kraji. od republiške meje najma^j|iil% trov. Nekaterim v metlišk' 0 |jsA# v račun, pa zato niso pred*®Hjji> V be zakona, marveč *noStč,cio L? DOLENJSKI UST premakniti bi bilo treba t storiti, ne ve nihče, korist Št. 17-18 (2175-76) 25. a£ I (J^maijski drobir ,4 KADROV«!^ A .ran.., . ill PeUhA{i»0VSKA POLITIKA - Od IN skuRVin, 0.^ Predsedstva črnomaljske "j gotovo » °^ln® Je lc “ enega povsem la*’ ',da ni rekrutiran v JI.A Pnnmt. kiuba Zagožena oh t »' doliii(^i m ?°,ju držale državniške n°stinisva>im^ak|r5nih državniških dolž-da sva «. e imate tako slabe. <*• ftsnicolinh maj prebila v Črnomelj,« sta * » pSkovaliP°dlt!f g0sta' Čra°Wi '.ialdemokr.t L,^ ^odo na »botnem so- *»« slovenskeva"1 f?™mu lahko P°vPra-zveM kria kega m“"stra za promet in suh, pa J. £ voz'li po boljših ce-kraniskihri? ?l,tno *?ko ustrašil belo-meil kljub na n,hJjyon’ev. da ga v Čmo-STRA» P°,v,edl sPloh ni b>lo. ■zpadi elelrt. A * sem® Iskri bi nenehni Sknr«; _ ^nega toka DrPtpkli ^Plrlplr ved«nestavk7 Tf' “ prej naP°' terni kot erJe bila tovarna več v ni vedelo ali , na’x na prvi P°8led niti kanja effi?laC1 stojij° “«di pomanj-V PdhodnL ^ga t0ka ali zaradl Strajka. da bo n«hTv!^0,morali'ic bodo hoteli, bolj upošteva,Stavka pr‘5la bolj do izraza, ne bodo (^aj'1Vremcnsk“ napoved, da se b° zapadel sneg' M ^tradk ravno takrat, ko iNme bila v dvora3*lRA^ Minuli teden je ■gnca, M°arko' a"8 V KočevJu lutk°vna nar. Bili a 5kra,<< avtorice Jane Strži- ZF'£sag;£3St tcr K oče™. A.®ONMA — Kulturni cen-abonnta Pr, Je spet P^pravii filmski tek> danes tv? Predstava je bila minuli pe-b°d na Bnv lJ18 sporedu film »Zadnji iz-'6 ftiajalnk yn“’9 maja >>Ples v teminam kieriJUgOSt0re kavboj«, 23. maj Pfijateli«. Jes.rce<<’30- maja »Dolgoletn SSfšSšsS b;junija »Ano»|0t "adnja Podstava pa bo djo najbolitik rf8 mojo mizo « Gre za se- ^di^stonn m°V Cenaabonmaiale v<) pa je jo ' 2?,Tok«Wna fka značll"ost razne govori- ( ®J^ki dobili T “Mi"ski uslužbenci v,sok regres v okz"1 res in da m.sve,u smo zvedeli, da lef^-nskega proraZPl°h "ob*0 porabnik Wd°pustP2SU“ ni dobil regresa za ^‘hplačak..*8 !50 tudi govorice o ni dobil regresa za inS°k,h Plačah na 80 tudi govorice o ^Povedali j! a °,bč'ni (z do 50.000 din) fcada'jol4^nr^P'a4a“dfe-Do iln da sodi r v,?"1 Ibrez minulega | šsg&sSS t okri^^včiiira^3 v’n°gradniŠtva slabo, t t^fmije^ P° trdnem delu lahko 1 Ur! sPije itaC ,a iCa m v vese'i družbi riU>adnik znorin kozarCek, dolenjski vi- a &s;«»sss?:iro f ?*ZiZ&&»££S: m j IZ NKŠIH OBČIN Umiranje društev Pomanjkanje denarja kroji nadaljnjo usodo društev Namerno zavajanje ali nepoučenost? O prejemkih borcev RIBNICA — Več govoric, pisem in tudi delegatskih vprašanj v zadnjem obdobju seje nanašalo na borce, njihove prejemke («ki so taki, da z njimi živi vse sorodstvo ali pa vsaj polovica sorodstva«), na nočne obiske borcev s kuvertami itd. Odgovore na ta in druga vprašanja povzemamo skrajšano po občinskem gradivu in iz pogovora s predsednikom OO ZZB NOV Vinkom Kersničem. V občini je še 537 borcev NOV, od katerih ima priznano dvojno dobo 236 članov. Povprečno so stari okoli 75 let. Pokojnine dobivajo po veljavnih predpisih, in sicer tisti z najmanj 15 leti pokojninske osnove 5.630 din, s polno pokojninsko osnovo pa največ 6.611,46 din. Tisti s polno dobo nimajo nobenih posebnih ugodnosti in dodatkov. Višje pokojnine dobivata le dva nosilca spomenice 1941. Za novo leto so predstavniki ZZB NOV res obiskali okoli 100 borcev invalidov in jim razdelili darila (kava, vino), najtežjim invalidom, kijih je bilo 8, pa denarno pomoč. Vertdar denar za te obdaritve ni šel iz sredstev občinske skupščine, ampak so ga darovala podjetja in drugi. V odgovoru so podrobneje pojasnjeni še podatki o priznavalninah in raznih pomočeh. Ti prejemki niso visoki, so pa vsi izplačani v skladu z veljavnimi predpisi. rspm 1 Milit IZ NkŠIH OBČIN ČRNOMELJ — V črnomaljski občinije oziroma je bilo do nedavnega veliko družbenih organizacij in druitev, ki so se začela letos srečevati s kopico težav. Predvsem so odprta vpražanja financiranja, statusa, prostorske in kadrovske problematike in še česa. Ta druitva so bila do lani pod okriljem Socialistične zveze, odkar pa se je preobli-ko vala v stranko, je postala dolžnost države, da druitvom pove, kako v prihodnje. Pa ne le pove, ampak tudi pomaga. Današnja Socialistična stranka kot naslednica SZDL namreč še vedno čuti odgovornost do teh društev, zato je opozorila, da ima lahko površen odnos do njih resne posledice, saj so dejavnosti nekaterih društev izrednega pomena za družbo, zlasti humanitarna ali strokovna društva ter zveza organizacij za tehnično kulturo. Toda, kot vse kaže, se bodo prav zaradi pomanjkanja denarja dejavnosti nekaterih društev tako zmanjšale, da bodo društva zamrla. O kakšni dodatni racionalizaciji tako rekoč ni moč razmišljati, ker so bile dejavnosti črnomaljskih društev praviloma že doslej slabše razvite kot marsikje po Sloveniji, delo pa je bilo izključno ljubiteljsko. Na sponzoriranje društev je skoraj utopija računati zaradi šibkega družbenega in zasebnega sektorja. Tako se je moč zanesti le na državno pomoč, ki pa je tudi več kot pičla. Zastoj, nazadovanje in zamiranje dela društev je torej neizbežno. M. BEZEK-JAKŠE Razvojna agencija se le poraja IS pripravil odlok ČRNOMELJ — Razvoj podjetništva in obrti ter razvojni program, ki sta ga sprejela izvršni svet in črnomaljska skupščina občine, narekujeta v Črnomlju ustanovitev agencije za razvoj, ki bo s svojo dejavnostjo vplivala na pospešen razvoj podjetništva in obrti. Zato so na občini pripravili tudi odlok o ustanovitvi agencije, ki naj bi delovala kot javno podjetje, z delom pa naj bi pričela sredi letošnjega leta. Agencija bo spremljala postopke privatizacije podjetij in družbene lastnine v občini. Pri razvoju podjetništva in obrti pa bo svetovala pri preoblikovanju družbenih in zasebnih podjetij in ustanavljanju podjetij in obrtnih obratovalnic. Poleg svetovanja bo pripravljala analize in strokovne podlage za odločitve o vlaganju državnega kapitala v donosne podjetniške programe. Te programe bo pripravila oz. jih ocenila, dala predloge in mnenja. Če se bodo v Črnomlju odločili izdati občinske obveznice, bo agencija opravila strokovna in tehnična opravila in svetovala glede njihove prodaje in uporabe. Pripravljala bo tudi izobraževanje s področja podjetništva, obrti in privatizacije. Pomagala bo posredovati programe, tehnologijo, domače in tuje izkušnje v podjetja in obrtne obratovalnice v občini. Denar za ustanovitev in začetek dela bo zagotovila skupščina občine iz proračuna, pozneje pa bo agencija ustvarila del prihodkov s prodajo storitev, delno pa bi bila še vedno vezana na proračun. Odlok o ustanovitvi agencije za razvoj, o katerem je črnomaljski izvršni svet razpravljal pretekli teden, bodo še nekoliko dopolnili, na majski seji pa bodo o njem odločali še delegati zborov občinske skupščine. M. B.-J. Padlo vodstvo največjega podjetja V semiški Iskri stavkali zaradi prenizkih plač in še nekaterih neuresničenih zahtev — Odstop direktorja Janeza Kureta — V.d. Janez Stefanič SEMIČ — V semiški Iskri, s 1.600 zaposlenimi mgvečjem podjetju v črnomaljski občini, so delavci pretekli četrtek ob 6. uri ustavili stroje in začeli stavkati. Stavkovni odbor pa se je začel pogajati z vodstvom družbe o izpolnitvi zahtev delavcev. Na dnevnem redu so bile štiri točke, vendar direktor Janez Kure ni mogel ugoditi nobeni od njih. Zato je stavkovni odbor zahteval odstop direktoija in s tem celotnega vodstva družbe, kajti iz proizvodnje so obljubili, da prej ne prenehajo s stavko. Toda kljub temu daje Kure približno ob 10. uri podal pisni odstop, seje stavka nadaljevala in stroji so stekli šele v petek popoldne. Šele takrat je bil namreč izpolnjen del zahtev delavcev. In kaj so pravzaprav zahtevali? Najvažnejša zahteva je bilo izplačilo plač po ko- lektivni pogodbi, zmanjšano za 20 odst. Tako bi 1., torej najnižja skupina, preje- la 3.665 din. V četrtek je Kure dopove- DEMOS ZAHTEVA NADZOR NAD PRIVATIZACIJO ČRNOMELJ — Tukajšnji Demos je predlagal, naj pri skupščini občine ustanovijo komisijo za reprivatizacijo družbene lastnine, ki bo nadzorovala zakonitost poteka tega procesa, šteje pa naj pet članov. V izvršnem svetu so pojasnili, da ni ovir za ustanovitev komisije, kakršno predlaga Demos, vendar bodo njene pristojnosti odvisne od zakona. Sicer pa bo zakonitost privatizacije nadzirala republiška komisija in ustrezno ukrepala, občinski izvršni svet pa je pretekli teden razpravljal tudi o odloku o ustanovitvi Agencije občine Črnomelj za razvoj, ki bi bil lahko kot vmesni člen med republiško agencijo, občinskim izvršnim svetom in podjetji v pomoč pri privatizacijah podjetij v občini. • V petek, drugi dan stavke, so se v Iskri skupitj z vodstvom občine in vlade le dogovorili, da bodo ta teden izplačali zahtevane osebne dohodke, in to v celoti v dinarjih, medtem ko inuyo za izplačilo regresa še čas, vendar pa mora biti prav tako v dinarjih. Na ponedeljkovi seji upravnega odbora, vodstva družbe, predstavnikov sindikata in predsednika izvršnega sveta so izglasovali razrešnico Janezu Kuretu, za v.d. direktorja pa imenovali Janeza Štefaniča, dosedanjega predsednika upravnega odbora. februarskih plač, povečanih za 8 odst., to pa pomeni pri osnovni skupini za več kot 800 din manj od prej omenjene vsote. Druga zahteva je bilo izplačilo razlike osebnih dohodkov za janaur in februar, ko so bili prejemki le 80 odst., a je Kure odgovoril, da iz praznega Žaklja ni moč nič vzeti. Tretji zahtevi, izplačilu regresa, bi v Iskri lahko ugodili, in sicer bi vsak zaposleni prejel po 2.800 din v bonih. S tem pa se stavkovni odbor ni strinjal, češ da so boni nezakoniti. Tej trditvi je direktor nasprotoval z utemeljitvijo, da bi bili boni legalni, če bi zanje plačali državi dohodnino. Četrta točka pa je zvenela bolj kot vprašanje, kako to, daje kljub sanacijskemu programu v prvih treh letošnjih mesecih 12 milijonov din primanjkljaja, od lani pa ostaja nepokritih 26 milijonov din izgube. M. BEZEK-JAKŠE doval, da takšno izplačilo ni možno in da lahko zagotovi le prejemke v višini BORCI ZA PRAZNIK RIBNICA — Občinski odbor ZZB NOV Ribnica bo na dan OF 27. aprila organiziral skupinski izlet na svečanost v Ljubljano. Iz ribniške občine bosta odpeljala dva avtobusa. Na proslavo v Ljubljano so borci povabili tudi druge organizacije in društva. Poleg tega bodo borci ob tem prazniku organizirali polaganje vencev k spomenikom padlim. Če ne bo nevarnosti za požar, bodo tudi kurili kresove. DRAŽJE KOMUNALNE STORITVE ČRNOMELJ — Od 1. maja bodo v črnomaljski občini veljale nove cene komunalnih storitev, ki bodo večje za 14 (pri ogrevanju) do 66 odst. (voda za vse porabnike razen gospodinjstev). To je prva letošnja podražitev, naslednja pa naj bi bila julija. Ob koncu februarja je imela Komunala za dobrih 600 tisočakov izgube, ki se bo, kot ocenjujejo, do konca junija podvojila, vendar pa bi, kot obljubljajo na Komunali, ob koncu leta lahko poslovali brez primanjkljaja, če bodo višje cene uveljavljene in če se ne bodo povečevale cene vhodnih materialnih stroškov. Izvršni svet pa je sprejel tudi posebni 20-odst. prispevek k ceni vode. Ta denar, ki naj bi ga od 1. maja do konca leta zbrali za 1,5 milijona dinarjev, pa bi namenili za uresničitev programa komunalnih naložb. PITNA VODA IZPOD MIRNE GORE? ČRNOMELJ — V okviru petletnih raziskav novih oz. nadomestnih virov pitne vode v Beli krajini so geologi preteklo leto opravili geološko vrtanje v bližini sedanjega zajetja Trije gabri pri Blatniku pod Mirno goro v semiški krajevni skupnosti. Po podatkih geologov je na območju blatnika, Brezovice in doline pri Rožnem dolu perspektivno območje pitne vode. Prav iz vrtine pri Blatniku pa je po oceni geologov moč črpati več kot 10 litrov vode na sekundo. Sedaj opravljajo še dodatne raziskave, ki naj bi bile končane do letošnjega junija, potem pa naj bi črnomaljska občina naročila projektno dokumentacijo za črpanje te vode. TIKA SEMENARNA TREBNJE — Na Starem trgu v T rebrnem je Alojz Kastelic odprl prodajalno Tika semenarna, ki je pridobitev zlasti za vrtičkarje. V Tiki prodaja in svetuje tudi dipl. inž. agronomije Vida Smole. Kupcem je na voljo širok izbor pripomočkov nemškega proizvajalca Gardena. Kastelic, ki ima sicer že 4 leta Napoved konca ribniške uspešnosti servis gospodinjskih strojev, bo poslej servis opravljal v isti stavbi, to je v preurejeni hiši Hučevih, naprodaj pa bodo tudi razni aparati bele tehnike. Akumulacija ribniškega gospodarstva je še pokrila izgubo, kočevsko gospodarstvo pa je »prigospodarilo« kar 28-krat več izgube kot akumulacije NOVE GRADBENE CENE STANOVANJ KOČEVJE, RIBNICA — O gospodarjenju lani in sploh razmerah v gospodarstvu razpravljajo te dni nekateri organi v občinah Kočevje in Ribnica, v kratkem pa bodo s tem seznanjeni tudi občinski odborniki. Skupna značilnost obeh občin je, da se stanje poslabšuje. OBČINA KOČEVJE — Gospodarstvo že v prvem lanskem polletju ni moglo pokriti odhodkov s prihodki, kasneje pa seje položaj le še slabšal. 23 podjetij s 3.822 delavci je imelo lani skoraj 280 milijonov dinariev izgube ali 12-krat več kot leto prej. Število zapo- • Vsaka oblast znižuje standard učitelja. (J. Zupančič) • Kaj človek je, mu pove samo zgodovina (Dilthey) • Ženska je poročena z moškim, moški pa z delom. (Indijski pregovor) KAJ ZA PRAZNIKE KOČEVJE — Pred dnevom OF bo Delavska godba Kočevje priredila jutri, v petek, 26. aprila, ob 18. uri promenadni koncert na ploščadi na Trgu Kočevskega zbora. Na praznik dela L maj bo godba igrala budnico od 5.30 naprej, najprej po Kočevju, nato pa še po ostalih večjih okoliških krajih. 1. maja ob 15. uri se bo začelo na stadionu v Kočevju športno srečanje moških in ženskih nogometnih ekip iz Richtersvvila (Švica) in Kočevja. Pred tekmo bodo ob 14.30 pripravile nastop skupine Delavske godbe, in sicer mažoretke, plesne skupine, bobnatji, baletke itd. Zvečer bo še prijateljsko srečanje. slenih je padlo za 3 odstotke in je znašalo 5.831. Akumulacija na delavca je znašala samo 1.701 din, izguba na delavca pa 47.599 din. Stečajni postopek je bil lani predlagan za dve podjetji in je za obe tudi že uveden, letos pa doslej še za eno. Povprečni čisti mesečni osebni dohodek je realno padel za preko 28 odst. kazalci uspešnosti poslovanja so se poslabšali. Povprečni čisti mesečni osebni dohodki na delavca so realno padli za 32,4 odstotka. Prvič po mnogih letih se je število zaposlenih na osnovi delovnih ur zmanjšalo za 6 odstotkov. Negativna gibanja in okoliščine, v katerih se utaplja slovensko gospodarstvo, napovedujejo konec uspešnosti tudi ribniškemu. KJE JE PRAVI VZROK ZA HUDO KRI? OBČINA RIBNICA — Razmeije med prihodki in odhodki se je med letom stalno poslabševalo. Štiri podjetja s 427 delavci so ugotovila 17,7 milijona dinaijev izgube (leto prej le eno podjetje 638.000 din izgube). Število zaposlenih v gospodarstvu je padlo za 6 odstotkov in znaša 3.672 delavcev. Ob koncu leta je akumulacija komaj še pokrila izgubo. Akumulacija je znašala 93 odstotkov izgube; v kočevski občini pa je bila izguba 28-krat večja kot akumulacija. Vsi Trebanjci vse bolj čutijo krizo Tepeni za poslušnost pri zmanjševanju porabe in razbremenjevanju gospodarstva RIBNICA, KOT - Delegatsko vprašanje o peskokopu v Kotu in pritožbah krajanov zaradi njega in druge govorice o tem so te dni tema razgovorov v ribnšiki občini. Niso rekli, ki trdijo, da so pritožbe krajanov Kota pretirane in neupravičene. Za mnenje smo vprašali krajana Kota Janeza Goršeta, ki je bil minula leta tudi v vodstvu vaške in krajevne skupnosti. Povedal je, da vaščani Kota protestirajo zaradi peskokopa že okoli 20 let, odkar peskokop obratuje. Vaščane Kota najbolj moti hrup, zato so se že pred leti dogovarjali, naj bi vozila pesek le oba lastnika peskokopa s tovornjakoma in morda še kakšen traktor. Vaščani menijo tudi, naj bi peskokop (in z njim vožnje) obratoval le od 7. do 15. ure, medtem ko zdaj včasih od 6. do 23. ure, miru pa ni niti ob sobotah in nedeljah. Zaradi gostega in težkega prometa je cesta uničena in hiše razpokane. J. P. TREBNJE — Trebanjski izvršni svet je sklenil, da znaša povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine, zmanjšana za stroške komunalnega urejanja zemljišča na območju občine Trebnje na dan 31. 12. 1990 10.890 din (lani je bila ta cena 6420 din). To je nekoliko več kot v Novem mestu in precej manj kot v Črnomlju. Povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč na območju občine so za individualne komunalne naprave 871 din za m2 in za kolektivne komunalne naprave 1.306 din za m2. Vrednost stavbnega zemljišča se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, in sicer 0,9 odst. za naselje Trebnje, 0,8 odst. za Mimo, Mokronog, Šentrupert in 0,7 odst. za druga naselja in ob-močja v občini. KRVODAJALSKA AKCIJA TREBNJE - V trebanjski občini bo potekala tridnevna krvodajalska akcija. V ponedeljek, 6. maja, bo od 7. do 13. ure odvzem krvi v osnovni šoli Mirna, naslednji dan od 7. do 13. ure v zdravstvenem domu v Trebnjem ter 8. maja od 7. do 12. ure v kulturnem domu v Mokronogu. Vabimo, da se akcije udeležite v čim večjem številu in se že vnaprej zahvaljujemo. OO RK Trebnje TREBNJE — Trebanjci ne pričakujejo zmanjšanja javne porabe in še nadaljnjega razbremenjevanja gospodarstva v občini, dokler bo imela občina Trebnje skoraj nqjnižjo porabo na prebivalca v Sloveniji (okrog 7600 din). V Trebnjem pravijo, nqj zmanjšajo porabo tam, kjer je ta tudi trikrat večja kot v njihovi občini. tem pa bi radi Trebanjci dosegli ponovno oživitev proizvodnje v mokronoški Zmagi, ki je že šla na boben. p. PERC Pri tem pa se sprašujejo, od kod neki jemljejo nekatere občine, ki hudo tarnajo, kako jim gre slabo, za gospodarsko infrastrukturo vsote, o katerih lahko v Trebnjem le sanjajo. Pri tem ne gre za nekakšno nevoščljivost prislovično širokosrčnih Trebanjcev do tistih, ki se pač bolje »znajdejo« in imajo boljše zveze, ampak za odkrito izraženo razočaranje, da so tepeni, ker so ubogljivo poslušali priporočila, tudi tisto o zmanjšanju lanskih stopenj za družbene dejavnosti za 15 odstotkov in imajo zdaj nižje startne osnove. Trebanjski župan Ciril Pungartnik je na zadnji seji občinske vlade poudaril, da se čutijo opeharjene, ker jim je repu- blika pobrala izvirne dohodke, ni jih pa vrnila, kot so obljubljali. Zato je novi sistem potisnil občino Trebnje v še slabši položaj kot prejšnji, je še pribil. Zaradi vse bolj kritičnih razmer v gospodarstvu in družbenih dejavnostih pa se občina, kije izgubila številne pristojnosti ob vse večji centralizaciji, ne namerava pojavljati v vlogi razsodnika v ostrem boju za preživetje. »Če republika ne bo zmanjšala pravic, ne bomo mogli nič narediti, saj se bomo samo prepirali,« je dejal predsednik trebanjskega izvršnega sveta Jože Rebolj. Po njegovih besedah vsi direktorji v občini izjavljajo, da gre na slabše. Marsikje razmišljajo o odpuščanju delavcev, bojijo se celo stečajev. Ob • Navkljub temu da je gospodarstvo trebanjske občine lani po številu pravnih oseb doseglo rekord, sqj je bilo ustanovljeno veliko novih zasebnih podjetji (teh je že 39, družbenih pa 161), Trebanjci ugotavljajo, da drobno gospodarstvo še ni odigralo tiste vloge, kot so pričakovali, predvsem pa, da bodo prevzele vsaj del presežkov delovne sile. Veliko zasetmih podjetij je zgolj na papiiju, registriranih, le tretjina pa jih količkaj uspešno deluje. In še te »firmice« zaposlujejo po statistiki zgolj 0,74 delavcev na obratovalnico. Kritično zmanjševanje števila zaposlenih grozi, da se bo 323 nezaposlenim ob koncu prvega letošnjega četrtletja pridružila ob koncu leta nova armada okrog 300 brezposelnih, predvsem mladih. ZA TELEFONOM ŠE ASFALT — Krajani dela Vine Gorice, ki živijo ob poti od No volesove tovarne A kripol proti severu, so te dni le dočakali srečen trenutek, da so dobili asfaltno prevleko v dolžini 1200 metrov do svojih domačij. V sedmih gospodinjstvih je lani prvič zazvonil telefon, vsako od šestih paje letos za asfalt primaknilo še okrog 25 tisočakov. A ko ne bi plačevali še krajevnega samoprispevka in ne bi primaknili nekaj denarja tudi Trimo, Akripol in še nekateri posamezniki, bi bila obremenitev za krajane, ki so tudi pretekli ponedeljek pridno pomagali novomeškim cestarjem (na posnetku), toliko večja. (Foto: P. Perc) DOLENJSKI UST IZ NCkŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN MOST V MESECU DNI? - Zadnje Zase so e brežiški občini stroji zabrneli kar na večih mostovih. Poleg starega mostu pri Brežicah je bil lansko leto zaradi obnove zaprt tudi leseni most Zez Krko. ki povezuje DoL Pirošico in Cerklje ob Krki Na Bizeljskem se je v nedogled vlekla izgradnja mostu Zez potok Sušica, ki ga je poškodovalo neurje. Zdaj teče gradnja mostu na cesti od Brežic proti Bukošku (na sliki). Most naj bi postavili v mesecu dni, verjetno pa takrat še ne bo prevozen, saj vzporedno urejajo tudi strugo reke Gabmice. (Foto: B D. G.) Obnovo mostu zaenkrat obeta samo obljuba Bo delo na loku čez Krko steklo še letos? BREŽICE — V lanskem letuje z veliko truda in večkratnim dogovarjanjem na republiški ravni Brežičanom vendarle uspelo izbojevati pričetek obnove starega mostu čez Krko in Savo. Most je sicer uvrščen med tehnične spomenike in hkrati nosi tudi pomembno funkcijo južnega vhoda v mesto, čeprav je bil zadnja leta zaprt za promet in skoraj povsem zapuščen. Obnovo, ki jo financira Republiška uprava za ceste, je prevzelo podjetje Gradis in do začetka minule zime tudi opravilo načrtovana dela na prvem loku mosta čez reko Krko. Zaenkrat še ni znajo, kdaj bodo z deli pričeli, in tudi ne, ali jih bo nadaljeval Gradis, saj jradis, saj pogodba za nadaljnje delo menda še ni podpisana. Predstavniki brežiške občine so se v začetku tega leta udeležili razgovora z direktorjem in pomočnikom direktoija Republiške uprave za ceste, kjer so izrazili željo po čimprejšnjem dokončanju obnove. Dokončnega dogovora ni bilo, vendar je vodstvo uprave kljub temu obljubilo, da se bo obnova brežiškega mostu še v tem letu nadaljevala. Osnovna ovira za dokončen dogovor o obnovi je bil republiški proračun, ki takrat še ni bil sprejet. Danes so sredstva iz proračuna razdeljena, a končne besede o nadaljevanju del v Brežicah še vedno ne poznajo, zato se odpravljajo na ponoven razgovor v Ljubljano. B. D.-G. PREDČASNA SKUPŠČINA OGORČENIH BORCEV bi Naveličal se je ciganskega življenja Rom I. Kovačič je kupil hišo v Starem Gradu STARI GRAD PRI KRŠKEM — Domala pravilo je, da Rom, ki se naveliča ciganskega življenja, naleti na težave. Med svojimi sonarodnjaki ati med »civili«. Takim težavam se ni mogel izogniti niti Ivan Kovačič iz krške občine. Kdor je kdaj videl cigansko naselje Kerinov Grm, bo Ivanu Kovačiču dal prav, ker se je odselil iz njega. »Pet otrok imam in težko sem jih gledal, kako so morali shajati brez elektrike in vode, pa sem sklenil, da se preselimo. Kupil sem parcelo med Mrtvicami in Vihrami, postavil brunarico, pa mi je sosed Vinko Pirc dejal, da bo ponoči gorelo. In res mi je brunarica zagorela. Potem sem postavil kozolec, ker so mi rekli, da lahko kozolec stoji na takem kraju. Pa so privezali kozolec na traktor in ga podrli,« pripoveduje Kovačič. Potem pa je Ivanu uspelo, da je našel v vasi Stari Grad hiško za malo denarja, jo kupil in se s svojo sedemčlansko družino naselil vanjo. Koliko avtomobilskih karoserij, koliko starega železa je moral zvoziti na odpad, da sije najprej kupil traktor in potem še kombi! »Kombi pa mi je pomagal, da sem dobil službo, služba pa reši človeka,« pove Ivan, ki sedaj že nekaj časa prevaža romske otroke v vrtec in šolo. Da je ravno pravšnji za ta posel, govori že dejstvo, da romske paglavce polovi tudi po grmovju, kadar se jim ne da iti v šolo. Trdno je tudi sklenil, da bodo njegovi otroci opravili šolanje. Najstarejši bi bil lahko mehanik, drugi sin kovinar, tretji pa glasbenik, ko bodo na krški glasbeni šoli vendarle priznali, da ima fant posluh. J. S. SLUŽBA REŠI ČLOVEKA — Tako pravi Rom Ivan Kovačič iz Starega Grada pri Krškem, ki vozi romske otroke v vrtec in šolo. Nastaja skupnost občin Posavja? Posavci morajo do jeseni doseči sprejem zakona — Regija naj zadrži kar najvišjo stopnjo državne uprave — Krško je v več ozirih že center__________________________ BREŽICE — Brežiški socialisti so povabili predstavnike ožjega vodstva vseh strank in občinskih organov na posvet o regiji Posavje. Skupaj s kolegi iz krške in sevniške občine so sprožili akcijo, v kateri naj bi se prebivalci Posavja aktivno vključili v regionalizacijo Slovenije in nato z zadovoljstvom sprejeli sejo sveta posavskih občin o tej temi. Kot so povedali v četrtek zvečer na posvetu, je zadeva zdaj v pravih rokah. Verjetno ne bo nikoli povsem jasno, kaj je botrovalo temu, da se kljub dobri obveščenosti in aktualni temi brežiške stranke niso odzvale posvetu. To, da so o regiji predtem razpravljali že na svetu posavskih občin, seveda ne more biti osnovni razlog. Težko je tudi verjeti, da nuli, če odštejemo strankarska prerekanja skupščinskih udeležencev. lile določene funkcije. Smisel našega prizadevanja mora biti v tem, da ohranimo čimveč državne uprave v regiji, ne pa da se vse preseli v Celje ali Novo mesto, pri nas pa ostanejo samo izpostave, brez možnosti za kakršnokoli odločanje.« • Kot je poudaril predsednik brežiških socialistov dr. Slavko Sušin, je zdaj potrebno, da Posavci enostavno priznajo Krško za center. Čeprav bi v primeru skupnosti občin nekatere pristojnosti (notranje zadeve, ljudsko obrambo, občo in geodetsko upravo ter davkarijo) morali prenesti v skupno središče, to še ni najhujše. Mnogo slabše bi bilo, če bi Posavje upravne pristojnosti sploh izgubilo. Sprejem republiškega zakona skupnosti posavskih občin bodo Posavci morali doseči do jeseni, drugače jih bo prehitela sprememba zakona o državni upravi. Kljub temu je razgovor o regiji stekel, saj sta se ga udeležila predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik in župan Ivan Tomše. Prisotna je bila tudi strokovna delavka z mapo gradiva o nadaljnjih možnostih za regijo, ki ga po sklepu sveta posavskih občin v teh dneh pripravlja brežiški izvršni svet. Kolešnik je pri tem poudaril, da ne bo nobene koristi od deklarativne podpore regiji, ampak mora biti cilj Posavja, da prehiti združevanje v republiki in vpliva na organizacijo državne uprave. »Prav tako ne bodo koristile razprave o regijskem centru ter o tem, kako si bodo občine razde- Pri tem je Kolešnik omenil Posavje kot skupnost občin in kot eno občino. nakar so se tudi na tem posvetu oprede-, do katere bo Po- lili za skupnost občin, savje lahko prišlo po zakonsko predvidenem postopku. Svet posavskih občin mora zaradi tega oblikovani predlog posredovati občinskim skupščinam. Če bodo te pobude sprejele, je treba v 60 dneh organizirati široko javno razpravo, nato pa poslati predlog republiški skupščini, da sprejme zakon o skupnosti občin in ji z njim določi pristojnosti. Republiška skupščina lahko razpiše re- ferendum, če se ji zdi potrebno. B. DUSIČ -GORNIK Le premišljeno do poklica ostalih strank ne bi zanimala tema, zato ostaja samo še en odgovor: brežiške stranke so po volitvah zadremale. Njihove aktivnosti so se nevarno približale V krški srednji šoli premalo prijav, v brežiški pa pričakujejo sprejemne izpite oz. dodaten oddelek DREVI RAZSTAVA DENARNIŠTVO V ANTIKI BREŽICE — Razstavo Denarništvo v antiki na Slovenskem, ki jo je pripravil Numizmatični kabinet Narodnega muzeja v Ljubljani ob gmotni podpori Ljubljanske banke in nekaterih pokrajinskih bank v njeni sestavi, bodo videli tudi v Posavju. V sodelovanju s Posavsko banko, d.d., Krško in Posavskim muzejem Brežice jo bodo odprli danes, v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri v slavnostni dvorani Posavskega SEVNICA — »Na vseh treh posavskih srednjih šolah je precejšen razkorak med razpisanimi mesti in številom prijavljenih učencev za določene programe. V Srednji šoli Brežice tako lahko pričakujemo sprejemne izpite, seveda pa bi bilo potrebno razmisliti o dodatnem oddelku v programu gimnazija,« nam je pretekli petek povedal Andrej Mihelin z enote republiškega zavoda za zaposlovanje v Sevnici. V Srednji šoli Brežice je precej večje število prijav od razpisanih mest za pro- gram gimnazija in poklic ekonomsko-kon muzeja. Kulturni program ob otvoritvi bo izvedel tamburašlii orkester PD Oton Žu- pančič iz Artič. PREDSTAVITEV MAPE SEVNICA — Danes 25. aprila, bodo v konferenčni dvorani sevniškega gradu predstavili mapo slovenskih okraskov, ki jo je ZKO Sevnica pripravila in izdala v sodelovanju z Galerijo kresilne umetnosti Ivana Razbotška. Mapa poskuša na preprost način predstaviti otrokom kresilno umetnost, zato se začenja kot pobarvanka. O publikaciji, ki jo namenjajo učencem nižjih razredov osnovnih šol in najmlajšim v vrtcih, bo na predstavitvi podrobneje govoril Ivan Razboršek. □mercialni tehnik. Ker se v ta program vključujejo predvsem dekleta, jih ne bo mogoče preusmeriti v ostale programe na peti zahtevnostni stopnji, ki se izvajajo v Posavju. Tu so mišljeni programi v Srednji šoli Krško, kamor se predvsem vključujejo. Sicer pa je treba povedati, daje zanimanje za programe te šole zaradi trenutnih gospodarskih razmer majhno. Več prijav, kot je razpisanih mest, je le za elektroniko in dvoletni poklic obdelovalec kovin. Za vse ostale poklice na tej šoli pa je prijav bistveno manj od razpisanih zmogljivosti. Na Srednji tekstilni šoli v Sevnici je v dvoletnem programu število prijav usklajeno z razpisom, medtem ko je za triletni poklic šivilja (krojač) še dovolj prostih mest. prijav znova temeljito premislijo, če bodo v izbranem programu, glede na svoje pridobljeno znanje v osnovni šoli, glede na svoje učne in delovne navade ter glede na svoje sposobnosti in interese, lahko resnično uspevali v poklicu, katerega so izbrali. Informacije o stanju prijav na vseh slovenskih srednjih šolah lahko dobijo učenci in njihovi starši pri svetovalnih delavcih na šolah kakor tudi pri poklicnih svetovalcih Zavoda za zaposlovanje v Sevnici, Krškem in v Brežicah. Učenci, ki so se pravočasno prijavili, imajo do 10. maja možnost prenesti prijave na vse slovenske srednje šole. Po tem datumu bodo lahko učenci prenesli prijave le na tiste šole, ki ne bodo imele dovolj prijav! P. P. POD OKNOM KAPELSKIH GASILK Prej ko slej pa je zdaj pravi trenutek, da učenci glede na sedaj znano stanje Kazenski bataljon v Kovinarski V družbi Dopolnilni programi krške Kovinarske čaka 127 delavcev na stečaj BREŽICE — Za včeraj dopoldne so člani Zveze združenj borcev NOV Brežice sklicali predčasno letno skupščino. Za takšen korak so se odločili, ker sodijo, da so delegati občinske skupščine na zadnji seji z nezakonitim sklepom onemogočili delovanje njihove organizacije. Več o predčasnem zboru borcev prihodnjič. KRŠKO — So bile v krški Kovinarski zaposlene mrtve duše, je sedma družba z omejeno odgovornostjo neke vrste kazenski bataljon, ki ga čaka odpust? To so vprašanja, ki se zastavljajo po pogovoru s sindikalnimi aktivisti v tej krški tovarni m s samoupravljala, kolikor jih ie še ostalo. Kovinarska Krško je v težavah okroglih 15 let in v tem času je bilo več menjav direktoijev, pred štirimi, petimi leti je bil izrečen ukrep družbenega varstva, nekaj direktorjev pa se je zvrstilo tudi potem. Vsi so se trudili z reorganizacijami, ampak te so sc dogajale izključno v proizvodnih dejavnostih, nikoli pa niso segle v vrhove. Vzrok za težave je bilo vedno pomanjkanje dela. Toda nihče ni za to odgovarjal, denimo, v komerciali. Predsednik zbora delavcev, ki želi ostati anonimen, pravi, da prisilni upravitelj Trafela ni nič rešil, Dedič pa da se je samo preživljal. In potem je prišel Zastal obetaven program gajbic V Invalidskih delavnicah (INDE) v Sevnici že 48 zaposlenih SEVNICA — Invalidske delavnice (INDE) v Sevnici so si ob začetku delovanju v prvem lanskem četrtletju obetale precej od sodelovanja z Zlatarno Cele, toda zaradi težav v tem podjetju je pogodba o medsebojnem sodelovanju žal ie na začetku padla v vodo. K sreči pa se je pred približno mesecem dni spet nadaljevalo komaj porojeno delo za celjsko Zlatarno, in sicer pletenje zlatih verižic v prostorih Stillesa na Blanci. K sreči pravimo tudi zato, ker so INDE na tej lokaciji najele 500 m2 prostorov, da bi lahko nemoteno razvili program sestavljivih gajbic, ki naj bi ga vpeljal tehnični vodja Iztok Primožič. Primožiča, kije bil nazadnje zaposlen v Mizarstvu Litija, so s posredovanjem Lesnine zaposlili za določen čas. Ta program je tržno zanimiv in omogoča primerno usposabljanje zaposlenih v INDE. ak< pri programu sestavljivih gajbic, pomembno pa je k našemu dokaj normalnemu poslovanju prispevala tudi sev- 4DE, ako bi seveda vse potekalo po napovedih in pričakovanjih. Direktorica INDE Andreja Žafran ne: eja Žafran ne skriva nezadovoljstva zavoljo zamujanja obetavnega programa gajbic. »Ni nobenega pravega razloga, da ta program ni stekel niti v petih mesecih! Se dobro. dobro, da smo le del, to je 13 od skupno 48 delavcev, usposabijancev in varovancev iz INDE preusmerili na Blanco. Z razumevanjem sevniške občine smo premostili tudi likvidnostne težave, ki so nastale zaradi tega zastoja niška enota republiškega Zavoda za zaposlovanje. Uspelo mi je pridobiti stalnega dobavitelja lesa in še druge lesne programe raznih elementov (deci-mirnega lesa) in palet. Vzporedno pa tečejo še trije programi, in sicer v sodelovanju z Iskro Feriti iz Ljubjjane (navijanje tuljav, različna lepljenja, elementi), kijih izvažajo v Francijo, za celjsko Metko izdelujem prte, ki gredo dobro v promet tudi v Nemčiji, krškemu Impe-rialu pa pomagamo pri embalaži žvečilnih gumijev .Čeprav je zaskrbljujoče, da smo veliko vložili v lesni program (sestavljivih gajbic) in se nam to ne vračale vsaj redno delo nekakšna tolažba, spodbuda in upanje hkrati!« P. PERC Mulej. Ponovno se je lotil reorganiazci-je in tako je nastalo sedem družb z omejeno odgovornostjo ter krovno podjetje. Krovno podjetje je postalo lastnik vseh 70 stanovanj in počitniških zmogljivosti, v njej pa ni zaposlen niti en delavec. Kam je šel denar od prodaje prostorov inženirskega biroja v Ljubljani, ni znano. V sedmo družbo z omejeno odgovornostjo pa so razvrstili vse presežne delavce in vanjo »namestili« tudi vso izgubo, čeprav zaposleni v njej niso delali niti uro. V tem kazenskem bataljonu je sedaj 127 ljudi, ki čakajo na stečajni postopek, če ga bodo delavci seveda dovolili. Stečaj bodo pospešili sami vodilni delavci Kovinarske, ki ne morejo več živeti »lenuhov« v sedmi firmi, zato ga skušajo izpeljati pred zakonskim rokom. Kako in zakaj so se ti delavci znašli v KAPELE — Francu Pestotniku, znanemu Osinemu podokničaiju, je vreme precej zagodlo, ko se je pretekli petek ob 18. uri spravil plezat po lojtri h gospe Slavici Urek in zraven še k vsem gasilkam Gasilskega društva Kapele. Kljub temu je bilo na »Ošini podoknici«, ki sta jo tokrat prvič v Posavju organizirala Nedeljski dnevnik in kapelsko gasilsko društvo, precej veselo. Pot pod okno je namreč popestril ansambel Prerod s Ptuja, zadonela je pesem kapelskega moškega pevskega zbora in slavnostno je udanla glasba domače godbe na pihala. Po uradnem podok-ničnem delu prireditve so domači gasilci kot spodobni organizatoiji poskrbeli še za nadaljnje veselo razpoloženje ob zvokih »Kapelskih muzikantov«. DOBRODELNI KONCERT KRŠKO — Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Krškega organizira dobrodelni koncert IZGUBILI SO SONCE — ODPRIMO JIM SVOJA SRCA. Koncert bo v petek, 26. aprila, ob 18. uri v športni dvorani osnovne šole v Leskovco. Sponzor koncerta je Studio D. Na njem pa nastopajo: Miran Rudan, Avtomobili, Veronique, Boži- dar Wolfand-Wolf, Zlatko Dobrič, Nastja in Sandra Dimnik, Alberto Gregorič, Don Mentony Band, Pop Design, Majda Arh in skupina Memory’s Roman Abrams in Plesni studio Krško. • Najbolj žalostno pri vsem tem je, da je vse skupaj pravno čisto, kar so ugotovili tudi sindikalni advokati, končni cilj pa je seveda, da se rešijo nezaželenih delavcev. Prav nikakršnih možnosti pa ni, da bi delavci lahko dokazali, kako je bilo v Kovinarski izplačanih več plač, kot je bilo zaposlenih delavcev. Zdaj vsi čakajo na sredo, ko naj bi se začel stečajni postopek. POSAVSKO SMETIŠČE Andreja Žafran, direktorica INDE SEVNICA — V sevniški občini se lotevajo projekta izgradnje skupne deponije komunalnih odpadkov v Posavju. Po prvih ocenah je projekt vreden 140 milijonov dinarjev, kar so veliki denarji. Posavci računajo, da bodo na republiki »izvrtali« jjolovico denarja, potrebnega za to naložbo, ki naj bi jo končali še letos. tem bataljonu, namreč ni jasno. Merila, po katerih so prihajali v to firmo, med njimi sta tudi dva delavca, ki delata že od začetkov Kovinarske, namreč niso bila nikjer sprejeta. Očitno pa je, da čakajo na stečaj tisti delavci, ki so na bolniški, ki so sc komu zamerili, itd. J. SIMČIČ SPET JEZIKOVA NEDELJA NA BOHORJU SENOVO — Planinsko društvo Bohor Senovo vabi na 14. jezikovo nedeljo, ki bo 5. maja pri Koči na Bohoiju s pričetkom ob 11. uri. Pripravili bodo šaljivo tekmovanje z jeziki in nagradili zmagovalca v posamezni kategoriji. Ocenjevali bodo najdaljši jezik, najtežji jezik in najlepše dekoriran jezik. Edini pogoj je, da je jezik užiten, kar ugotavlja posebna komisija. Ob 7.30 bo organiziran avtobusni prevoz, izpred železniške postaje Brestanica do Srebotnega, od koder je še dobro uro hoje. Vabljeni! NOV KLAVIR • Kdor govori, seje, kdor molči, žanje. • Neumnost je zadnje, kar si na kme- tiji smeš dovoliti SEVNICA — Na sevniški glasbeni šoli, kj deluje kot enota v okviru Osnovne šole Sava Kladnika v Sevnici, se veselijo pridobitve — novega klavirja. Drevi, 25. aprila, bodo ob 18. uri ta veseli dogodek počastili v prostorih glasbene šole s prvim javnim nastopom na novem klavirju. Sodelovali bodo učenci in učitelji sevniške glasbene šole ter priznani slovenski pianist Bojan Gorišek. Novo v Brežicah V SREDIŠČU — Brežiška tržnic**' kar širi z vse bogatejšo ponudbo, park^ prostorov pa ni od nikoder. Pravzapr* *v čisto tako. Ob robu cestišča so kupe* * davno pridobili kar nekaj označenih P* kirnih mest, a kot vse kaže, polna bela rumena črta za mnoge ni dovolj. V n# namreč parkirišč ne vidijo ali jih celoj; čejo videti, temveč si parkirno mesto & rejo po svoje, najraje čisto v križišču. ™ so vsaj enkrat v središču dogajanja. ZA POLICAJE — Mnogo dela za & i tudi Dri Petrol®*’ te v modrem se ponuja tudi pri Petrol črpalkah na Čatežu. Nevarno cesto P naprej prečkajo pešci in kdaj pa kdaj & polno črto k drugi črpalki ali k motel'*' pelje celo avtobus, poln potnikov. Or j ko imajo nekateri kar za počivališče, katerem potem potniki postavajo ob f®* cestišča in se dobesedno nastavljajo *J moidočim vozilom. Vrhunec dogajPr ki bi ga lahko videli tudi policaji, če "j nedeljo popoldne malo pogledali tod » okrog, pa se je zgodil, ko seje nekaj **' dih Bosancev zadovoljno naslonilo n*"; izmed postavljenih črpalk ter si tam & brižno prižgalo še cigareto. STRANKA DVEH — Ob ugotojj socialistov, daje brežiška stranka pren°. socialistov, aa je brežiška stranka piu ’ teljev opravičila svojo odsotnost na ^ tu o regiji, »ker sta oba na sestanku* škem«, bi veljalo uporabiti znano lju*rj Eden ni nobeden, dva pa sta, vsaj * . primeru, menda že stranka. Pa naj sf rj novitelji ne jezijo preveč! V občin* “J edini primer, saj so stranke s svojim r stvom precej na tleh. Če se prenovim! j niso pobrali po volilnem zasuku 111 nančni suši, so socialisti šele nedavne? pravili ustanovni zbor. Liberalni pravili ustanovni zbor. Liberalni "T* krati so pred razsulom, kmetje za p®”'’ nimajo časa, zelenih je premalo, za sc®\ nimajo časa, zelenih je premalo, za demokrate že od volitev sem nismo emokrate že od volitev sem nismo »e a tudi demokrati in krščanski dem0*, nimajo časa za odmevne strankarske*' je. Le kje so dobri predvolilni časi? Krške novice DEMANTI — Posavski novin®^ zdaj razkrinkani. Gospodje vrhov*1 j »nekaterih« občin v Posavju so odkrili, da novinarji »delajo članke logo«, da uporabljajo »usmerjeno sUC jo napadanja« ne samo na občine ko* p in občinske funkcionarje, marveč k', republiške poslance. Posebej na sled**? novinarji usmerili kritiko, češ da * vi bliški skupščini niso dovolj deja**L zvezi s tem posavski novinarji *7iaVjJ Ni res, da posavski poslanci ždijo *** JJjj dajo po poslanskih klopeh v rep® * skupščini. So zelo živahne nature i** J dvignejo glavo, ko gre za [»savske ** j se, zlasti pa trikrat plačani gosf*od “V GROZOTA — Naš dobri zn®1*^ prijatelj je ouKru, aa K.rsKO pu zaostaja za Ljubljano. To velja ''^ir specdway dirke. V Ljubljani dobijo rut m/ttnricfi^nn nroHelat/n 7P 78 til po motoristično predstavo že za .%* Krškem pa taka predstava velja c*11 ^ din. Je potem sploh čudno, da st, spidvejski strokovnjaki prevažajo rj lem svetu, se je spraševal °m SAMOUPRAVLJANJE — uj močno je bilo cenjeno pokojno f-j upravljanje, kažejo rezultati razp% družbenega pravobranilca samoUPo nja. Kljub množicam brezposeln*" nikov se na razpis za družbenega ly branilca samoupravljanja v Posavju , ni javil še niti en kandidat. Je ko1*1 sploh potreben? Sevniški paberki $ DREVORED - SevniškeitiU V redu ob Savi so ozaljšali podobo *■ fj da so odstranili betežne kostanje * novo barako. Zasadili so že nov® in izravnavali navoženo zemljo- N .%' hortikulturna ureditev po zasnov* ^ de Cimperšek bo sicer zaenkrat okrnjena zavoljo pomanjkanj® V Zdaj pa lahko le upamo, da bode>■ / zasajena drevesa zdržala pred n j/ jestnežev. Morda bodo drevesa manj zanimiva za najrazličnejša^.* vanja korajže, kakor so to pos<)£c pr padke ob glavnih ulicah v mes* zjutraj nemalokrat najdejo prevmr pločnikih. J Gradbinci bo®® Jf -STREHA — Gradbinci popraviti streho prizidka dom® Ur,,# cev v Sevnici. To je eden '7tne<> poskusov, kako preprečiti 1 strehe pod in okoli katere so se d prave anekdote. Zdaj Sevniča® />; ali lahko tokraten poskus obn® ^ končno uspe, če pa imajo s vendarle več ali manj isti ljudje, fasado? EN GLAS — Nekaterim C*'1,/ politikom v občini nikakor neg politikom v občim nikakor nca kako malo medijske pozorno^.* la njihova pobuda na sevn -1___««• - j • t- ■ X«trlillO ^ -Nr i a njimfva ^tutruun na jv-- skupščini, da naj bi za četrt***®^ iss±rižzSSsj mosovci zatrjujejo, da bi bd' bolj tepeni, če bi bil njihov PrCtl jj / a so jih za en sam glas preglas® vitelji in socialisti. V tolažbo P oT Ijemje menda lahko vsaj t°. d® niki lahko na tem prime* .: fb* koliko je komu v resnici M | ništva in razbremenitev gosp®*^ DOLENJSKI US Št. 17-18 (2175-76) 25. a gosp®" >| 1 VJKUZU 1 A — IN as aODN uf prijatelj je odkril, da Krško po <2^% j 9- T opliški knjižni sejem 6. do 11. maja v Zdravilišču Dolenjske Toplice — Gostje sei-J. Dular, F. Šali, S. _____Šali, I. Zoran MiD,0LENJSKE TOPLICE — •* >nska knjiga iz Novega mesta, T^tovna Sola baza 20 iz Dolenjskih Trmi-C '.n Zdravilišče Dolenjske { tudi letos pripravili knjižni »it‘o že deri,, bo od ponedeljka, 6„ sobole- " uiaja, o °"h Zdravilišča. V razstavnem zdravT*?068 VlleS*te dvorane v kn i* kem ho,elu bo prodajna Id,.-: "a razstava, ki jo bo pripravila Mlaa*rn,a novorne5ke poslovalnice Minske Icj^Na 25 panojih bo ,0-^ . naProdaj co v Maribor in l'ovoniex. na tamlcajšnji Naši pesmi, ne Premorp . rovska scena še vedno da Pevstvo i.!". Pa moč Požreti dejstva, E°naprediiioTV nov.ome5k' občini le-Slosar v,o^Tr ki Saje mag. Mirko na Več si‘m- ,zpbraževanje zborovodij 13110 le obrestuj111' V Novem mestu’ * Prv' Predslatr pevski. reviji so se kot Jcnskega * 1 * v Pevc' 'n pevke upoko-v°dstv0m o ra 'z Novega mesta pod 0sam|jeni nje P'rc. Bržkone ne bomo uPokojenri mnenju, da novomeški PCl' ^ko dr,?3 lak5ni prireditvi še niso 6 1 Mrvalo lake, Kot rečeno, bi takšno 7 >jočihhz£dali kateremu od najt rokr,,._. .. rov, a naj to naredijo % k $ i f <4 i '“tu i fr / Ž i 4 td k % % ovnialf,', . ’ d naJ to na za zborovsko petje. Uspešni tudi Hercegnovem 8lasbe j, * ^ncev in študentov ■Oljenih? ,Jugoslav'Je. Od 313 12 ado c ev,l° ^k za L, 2. ali 3. Va" C»o|eni^roe-ia’ ki ga »pokri-, na pez(jjJr„ 1 si je Metličanka [ ?a glasb,!C' 5tudentka Akademi-C^orij: s navto prislužila v 6. l *ba p|evn ,nagrado in 4. mesto. ia,36 5o'e jev -Jz.črnomaljske glas-f anJem L ,, kategoriji osvojil z ‘>sto. n3klar!nct 2. nagrado in .e<- Sfednj.. ",el Jvša iz Brežic, uče-V'Pa Je v tr8 .3S^‘ne 5ole v Maribo-e dosp„„, ,e,J' kategoriji harmoni-tagrado in 1. mesto. Vsekakor pa moramo omeniti zbore, ki so nastopili v novi izdaji ali pa so se predstavili prvič. Najprej naj velja naša pozornost komornemu moškemu zboru Šempeter iz Otočca, kije nastopil prvič. Pevci, ki jih vodi Jože Tori, so že z izvajanjem samo dveh pesmi pokazali, da se hočejo pridružiti tistim zborom, ki bi radi zborovsko pesem gojili na višji ravni. Komorni zbor je nastal po pre-osnovanju otoškega zbora, ko se je več pevcev in pevk vključilo v Pioniijev mešani zbor. Ta seje na reviji predstavil tudi z narodno Dolenjski furmani v zanimivi priredbi svojega zborovodje Francija Možeta. Prvič pa je nastopil tudi mešani zbor Ajda, ki je nastal z združitvijo orehoviškega in šentjemej-skega zbora, vodi pa ga Milan Pavlič. Program petkove revije so sestavljale večinoma slovenske ljudske in umetne pesmi, a tudi dela tujih skladateljev. Glede na to, da obhajamo letos 400-letnico Gallusove in 200-letnice Mozartove smrti ter daje leto 1991 proglašeno za Gallusovo in Mozartovo leto, bi pri- Likovni natečaj na temo Okolje Razstavo v Ljubljani bo 5. junija odpri dr. D. Plut LJUBLJANA — S ponedeljkom, 15. aprila, se je iztekel rok za oddajo likovnih del, ustvaijenih na temo Varujmo naše okolje, in sicer na natečaju, ki so ga že sredi lanskega decembra razpisali Zeleni Slovenije, da bi na ta način k problematiziranju okolja in ozavešča-nju na tem področju pritegnili tudi šolsko mladino. Tema natečaja ni bila izrecno predpisana, vendar so organiza-toiji želeli, da bi se mladi likovniki odzvali na najbolj pereča vprašanja okolja. Medtem strokovna komisija, ki jo sestavlja sedem profesoijev, umetnostnih zgodovinaijev in likovnih pedagogov, že opravlja svoje delo, naredila bo izbor del za razstavo in določila nagrajence. Slovesna otvoritev razstave s podelitvijo priznanj bo v sredo, 5. junija, na svetovni dan varovanja okolja, in sicer ob 11. uri v Galeriji Ars v Ljubljani. Otvoritveni govor bo imel dr. Dušan Plut, predsednik Zelenih Slovenije in član Predsedstva Republike Slovenije. čakovali več pesmi teh dveh glasbenih velikanov na novomeški pevski reviji. V celoti je to »naročilo« izpolnil le Dolenjski oktet, kije edini izvajal tudi Mozarta, Gallusove pesmi pa so poleg tega • Ob koncu petkove revije pevskih zborov novomeške občine je predsednik ZKO Novo mesto, Zdravko Hribar, izročil mag. Mirku Slosarju, vodji in izvajalcu strokovnih seminarjev za zborovodje v Novem mestu, posebno priznanje, ki mu ga je ZKO Novo mesto podelil za uspešno delo na omenjenem področju. okteta imeli v programu še Šentjernej-ski oktet, mešani zbor Ajda in komorni zbor Šempeter. I. ZORAN NOVO MESTO — Kaka dva meseca je že, kar je Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpisala natečaj za udeležbo na letošnjem 19. srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov, ki pišejo v slovenskem jeziku, sredi marca pa se je tudi že iztekel rok za oddajo pesmi, proze in dramskih besedil, s katerimi lahko še ne uveljavljeni avtoiji oz. začetniki, ki še nimajo svoje knjige (razen izdane v samozaložbi), sodelujejo na natečaju in srečanju. Kot smo že ob razpisu zapisali v Dolenjskem listu, bo v okviru i9. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov najprej, in to aprila in maja, v šestih slovenskih mestih šest območnih prireditev, na katerih bodo na običajen način (na literarnih večerih) predstavljeni izbrani avtoiji, najboljši pa predlagani za nastop na zaključni republiški prireditvi. V istem zapisu smo tudi omenili, da bo letos območno srečanje za Dolenjsko v Novem mestu (lani je bilo v Trebnjem, prej pa nekaj let zapovrstjo v belokranjski Vinici). Medtem so na republiški Zvezi kulturnih organizacij oz. v njenem literarnem odboru že izbrali avtorje letošnjega srečanja za Dolenjsko in poslali njihove prispevke v Novo mesto na tukajšnjo Zvezo kulturnih organizacij. V pošiljki so prispevki 15avtoijev,inkotsejeda-lo zvedeti, jih je večina iz Novega mesta in okolice, vsi pa sodelujejo s pesmimi. SREČANJE Z IGRALKO NOVO MESTO — Jutri, v petek, 26. aprila, ob 19. uri bo v razstavišču SDK (v Kandiji) zanimiva prireditev. Nastopila bo slovenska gledališka igralka Štefka Drolc. Sodeloval bo Dolenjski oktet. Visok jubilej novomeške gimnazije Pokrovitelj praznovanja 245-letnice ustanovitve je predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, nekdanji novomeški gimnazijec — Ob jubileju številne _____prireditve, ki se začenjajo danes, posebna izdaja Stezic NOVO MESTO — Novomeška gimnazija, druga najstarejša gimnazija na Slovenskem, obhaja letos visok jubilej — 245. obletnico ustanovitve. To je tudi pomemben mejnik v življenju šole, ki je začela delovati pod okriljem novomeških frančiškanov in je bila potem vseskozi ena najboljših in v mnogočem vodilnih tovrstnih ustanov pri nas. Seveda je imela poleg svetlih tudi temne trenutke, vendar je edino degradacijo v vsej svoji zgodovini doživela v novejšem času. Prišla je z uvedbo usmerjenega izobraževanja, ko je gimnazija izgubila ne le ime, ampak tudi vse tisto, kar jo je nad 230 let potrjevalo kot gimnazijo. Uvrstili sojo med tako imenovane usmerjene srednje šole, ki so izobraževale neposredno za poklic, celo za čevljarskega. Zdaj se po več kot desetletni vladavini ponesrečenega in celo škodljivega usmerjenega izobraževanja spet vrača v izobraževalni sistem, seveda nanovo vzpostavljen, kot stara dobra gimnazija. Novomeški gimnaziji se je srečno naključilo, da lahko to vprašanje simbolično obeleži prav s praznovanjem omejenega jubileja, na ta način pa s spremembami, ki so nujne za vnovično vzpostavitev in utrditev gimnazije, vsaj okvirno seznani tudi širšo javnost. • Prva prireditev ob 245. obletnici novomeške gimnazije bo danes, v četrtek, ob 20. uri v Dolenjski galeriji. V veliki dvorani bo razstava likovnih del nekdanjih gimnazijcev Marina Beroviča, Tonija Vovka, Sama Kralja, Ane Guštin in drugih, v spodnji dvorani pa se bodo z likovnimi deli predstavili zdajšnji dijaki novomeške gimnazije. V torek, 7. maja, bodo v gimnazijski avli odprli razstavo izbranih maturitetnih nalog novomeških gimnazijcev. V petek, 10. maja, pa bodo najprej ob 20. uri odprli v fotogaleriji Vista 21 razstavo fotografij Bojana Radoviča in Saše Fuisa, uro kasneje, ob 21. uri, pa bo v Kozinovi dvorani glasbene šole koncert pianista Aleša Vesela. O drugih prireditvah bomo še poročali. Zunanje obeležje praznovanju 245. obletnice ustanovitve bodo dale prireditve s sodelovanjem nekdanjih in sedanjih gimnazijcev. Načrtovanih in tudi že napovedanih je kar enajst najrazličnejših kulturnih prireditev, ki se bodo vrstile več tednov zapored in se iztekle 17. maja, ko bo na Otočcu zaključna slovesnost pod naslovom Srečanje gimnazijcev. Na njej bo poleg drugih govoril tudi pokrovitelj praznovanja, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, nekdanji dijak novomeške gimnazije. V okviru zaključne prireditve bodo tudi predstavili slavnostno izdajo Stezic, gimnazijskega glasila, ki izhaja skoraj štiri desetletja. Stezice bodo natisnjene kot obsežna knjiga najrazličnejših prispevkov zdajšnjih in nekdanjih gimnazijcev, profesorjev in drugih, ki so kakorkoli povezani z novomeško gimnazijo. Bodo nekakšna predhodnica novi monografiji o novomeški gimnaziji, ki bo izšla čez pet let, ob 250-letnici šole. Letošnji jubilej je za novomeško gimnazijo po mnenju ravnateljice prof. Vasje Fuis tudi priložnost za začetek njene revitalizacije. Prostorska ureditev, kije včasih ustrezala, šola pa se tudi ni pritoževala nad utesnjenostjo, potrebuje popravke. »Zamišljeno je, da bi najprej pokrili notranje dvorišče, s čimer bi pridobili še eno telovadnico oziroma trim kabinete, zgornji del, nadzidek, pa bi postal večnamenska dvorana za gimnazijce, ki imajo večje intelektualne ambicije, se pravi prostor za najrazličnejše kulturne dejavnosti, prireditve in drugo. Tehnična dokumentacija je že v izdelavi, Financira pa jo novomeški izvršni svet. Izvedbene načrte pripravlja arhitekt Marjan Zupanc iz GIP Pionir, naš nekdanji gimnazijec. Računamo, da bo to moč uresničiti z republiškimi sredstvi.« Kot rečeno, bo to šele začetek revitalizacije, ki naj bi zatem zajela celotno gimnazijsko stavbo. »Stavbo bo treba čimprej usposobiti za to, da bi bila tudi prostorsko kos vsemu, kar zahteva vrnitev gimnazije. Naša gimnazija naj bi spet postala, kar je nekoč že bila: ena vodilnih gimnazij na Slovenskem,« pravi prof. Vasja Fuis. I. ZORAN kultura in izobra- ževanje Prispevki so poslani pod šiframi in bodo prava imena njihovih avtorjev znana šele potem, ko bo tričlanska žirija območnega srečanja prebrala, ocenila in razvrstila vse pesmi po kakovosti. V izpeljavo območnega srečanja v Novem mestu se bo po svojih močeh • Literarni odbor pri novomeški Zvezi kulturnih organizacij je v sredo, 17. aprila, razpravljal tudi o izpeljavi letošnjega srečanja mladih btera tov iz osnovnih šol v novomeški občini. Prispevke učencev mg bi, kot že prejšnja leta, pregledal in izbral za nastop pesnik Severin Šali. Prireditev bo v petek, 31. nuya, v avli poslovne stavbe tovarne zdravil Krka v Ločni, in sicer kot ena od manifestacij letošnjega že 14. dolenjskega knjižnega sejma. vpregel literarni odbor pri novomeški Zvezi kulturnih organizacij. Člani odbora so se v ta namen že sestali minulo sredo, 17. aprila, in predlagali dva člana žirije (tretjega člana bo določila republiška Zveza kulturnih organizacij). Prireditev, sestavljena iz dveh delov, bo v petek, 24. maja, in sicer, kot je za zdaj predlagano, v prostorih Glasbene šole Marjana Kozine. Popoldne ob 16. uri bo v zbornici okrogla miza, na kateri bodo člani žirije povedali svoje mnenje o poslanih prispevkih, nakar bodo skupaj z avtoiji razpravljali o problematiki literarnega pisanja. Zvečer ob 19. uri pa bo v Kozinovi dvorani literarni večer s predstavitvijo izbranih besedil, žirija pa bo objavila imena tistih, kijih bo predlagala za nastop na zaključni republiški prireditvi 19. srečanja pesnikov in pisateljev začetnikov. I. ZORAN Kozolci, hrami in zidanice NOVO MESTO — Na Dolenjskem še stoje tu in tam stari leseni kozolci ter na sončnih vinorodnih pobočjih leseni hrami in preproste kamnite zidanice. A kdo ve, doklej bodo še stali, čedalje bolj osameli in načeti, vse bolj le še kot pomniki nekega življenja in časa, od katerih se je sodobnost obrnila in ju brez sočutja prepustila minljivosti. Tako staro izgineva in tudi kozolci, hrami in zidanice, ki jih je na svojih slikarskih popotovanjih po Dolenjskem uzrla Novomeščanka Danja Bajc, imajo že vsi pohabljene strehe, preraščene z mahom, ali pa že močno kažejo rebra. Prenekateri takšni zgradbi, ki obenem predstavlja element stare ljudske arhitekture, običajno vedno lepo vrasle v okolje, že grozi trenutek sesutja in odstranitve. Bajčeva je nekaj tistih, ki še kljubujejo času, naslikala in morda so tovrstne njene slike zadnje in celo edine upodobitve kozolcev, hramov in zidanic. Dvanajst takšnih slik, ki so vse ustvarjene v pastelni tehniki, je Danja Bajc razstavila v razstavišču gostišča Pri slonu v Novem mestu. Motivi so iz raznih krajev in iz različnih letnih časov. Na nekaterih slikah se ob propadajoči taki kmečki zgadbi bohoti razcve-teno drevo, kar le še poudarja včasih nerazumljeno kontrastnost življenja in časa. Razstavo, ki bo na ogled do 9. maja, so odprli 18. aprila. Na otvoritvi je Božena Petrov prebrala nekaj misli, ki jih je Bajčeva zapisala ob srečanjih z zadnjim kljubovanjem starega, arhaičnega in včasih tudi arhetipskega za določeno okolje in življenje v njem, glasbeni del pa je prispeval 10-letni Domen Zorko iz Družinske vasi, učenec novomeške glasbene Sole, z igranjem na harmoniko. IZ. Nemški umetMki v Sloveniji Na tednu nemške kulture LJUBLJANA — Ta teden, od 22. do 26. aprila, potekajo v Sloveniji dnevi nemške kulture. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani že od minulega četrtka, 18. aprila, skupaj ustvarjajo nemški umetniki Max Uhlig, Franz Hitzler in Reiner Plum ter slovenski grafiki Janez Bernik, Gorazd Še-fran in Andrej Jemec. Skupno razstavo v tem času ustvaijenih del bodo odpili danes, v četrtek, 25. aprila, ob 18. uri v galeriji Tivoli. Hkrati bodo predstavili grafično mapo z deli omenjene šesterice. V Sloveniji pa gostujejo tudi trije pomembni nemški pisatelji: Gert Hei-denreich, Herta Miiller in Hans-Josef Ortheil. Že od ponedeljka, 22. aprila, nastopajo na literarnih večerih v Ljubljani in Mariboru, v torek so bili npr. gostje oddelka za germanistiko Filozofske fakultete v Ljubljani, danes ob 18. uri pa bodo brali svoja dela v prostorih SLG v Celju. Nemški pistelji bodo obisk v Sloveniji končali z jutrišnjo okroglo mizo o položaju literature v združeni Nemčiji in v sodobnem svetu, in sicer v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani. Novo v Visti 21 NOVO MESTO — Jutri, 26. aprila, bodo v galerijskih prostorih Visle 21 ob 7. uri zvečer odprli novo fotografsko razstavo, in sicer se bo javnosti predstavila fotografska ustvaijalka Sonja Le-bedincc iz Ljubljane. Lebedinčeva je diplomirala iz fotografije na praški Akademiji lepih umetnosti, zdaj pa nadaljuje študij na Nacionalni šoli vizualnih umetnosti La Cambre v Bruslju. Sodelovala je že na številnih razstavah, bila pa je tudi komisar razstav drugih umetnikov. Tema razstavljenih fotografij je projekcija relacije med moškim in žensko. NAGRAJENE V ZAGREBU NOVO MESTO — Zveznega likovnega natečaja Svet okoli nas, ki so ga razpisali v Zagrebu, so se udeležili tudi mladi likovniki OŠ Bršljin, ki jih vodi likovni pedagog Ljubo Žagar. Dosegli so lep uspeh. Učenka Mateja Retelj je dobila prvo nagrado in jo bo sama sprejela na slovesni podelitvi 24. maja v Zagrebu, učenki Tjaša Kump in Jerneja Luštek pa sta dobili manjši nagradi. DOLENJSKI UST 7 pisma in odmevi Za javnost dela Kakšna oddaja zemlje? ŠALKA VAS — V krajevni skupnosti Rudnik—Šalka vas ugotavljajo, da so se v preteklosti opuščala še tista maloštevilna naselja, kjer so ljudje prebivali. Šele pred 14 leti je uspelo vodstvu te krajevne skupnosti doseči preko občinskega izvršnega sveta, ki mu je takrat predsedoval Alojz Petek, da so sprejeli sklep o gradnji stanovanjskih in ostalih stavb v opuščenih naseljih. Odločitev občinskega izvršnega sveta je omogočila gradnjo družinskih stanovanjskih hiš v Cvišlarjih in počitniških hiš v Mačkovcu. V izpraznjeni prostor so prišli ljudje iz mestnih središč, ki so gradili po svoji meri in ne da bi upoštevali merila urejanja podeželskega prostora. Škoda je, da o nameravanih gradnjah ni bilo javnih razprav. Še manj je razumljivo, da je sedaj zgolj na podlagi zakupnih razmerij možna gradnja različnih stavb v okolici Cvišlarjev in Maškovca, brez sodelovanja stroke in izdelanih ureditvenih načrtov. Prav bi bilo, da bi tisti, ki razpolagajo z državnim zemljiščem, ne oddajali zemljišč v zakup brez javnih natečajev in brez sodelovanja občinskih strokovnih služb. -vd KAKŠNE OBRESTI? Mnogi varčevalci so dvignili iz bank svoje dinarske in devizne prihranke, v zadnjem času pa si banke zelo prizadevajo, da bi si znova pridobile zaupanje varčevalcev. Prav bi bilo, če bi te banke nekoliko bolj natančno seznanjale varčevalce, kolikšne so obresti za vezane vloge. V banki zveš le, koliko je letna obrestna mera. Varčevalec to obrestno mero razdeli z 12 in dobi mesečne obresti. Vendar pa se pri tem ušteje, kajti banka računa po dnevih in faktorjih, če pa bi preprost varčevalec hotel vse to razumeti, bi moral prej na tečaj. Zato predlagam, da banke seznanjajo varčevalce tudi z mesečnimi obrestnimi merami. K. J. USPEH SEVNIŠKIH MODELARJEV KRŠKO — V Žadovinku pri Krškem je bilo v soboto slovensko mladinsko prvenstvo v raketnem modelarstvu, ki so ga pripravili člani ARK Vega iz Sevnice. Gostitelji so v ekipni uvrstitvi tudi zasedli 1. mesto, in sicer kar 372 točk pred I. ekipo OŠ II. grupe odredov iz Ljut> Ijane, 3. mesto pa je osvojila OŠ Sava Kladnika iz Sevnice. Člani ARK Vega so blesteli predvsem v njihovi paradni disciplini, v tekmovanju z malimi raketami s trakom. Zmagal je Matjaž Požun pred klubskim tovarišem Matjažem Čamer-nikom. Pri raketoplanih je zmagal Sevničan Sebastijan Pelko, tretji je bil Matjaž Požun, ekipna zmaga pa je bila prav tako sevniška. Pri raketah s padali je bil Sebastijan Pelko drugi, Robi Pavlin pa četrti, ekipno pa je bila sevniška osnovna šola druga. A. Ž. Politika kot vreme Politika mora biti resna stvar in ne gostilniški trič-trač V silni želji, da bi SKZ-Ljudska stranka zabrisala tesno povezavo stranke, kot tudi Demosa, z neuspešno razvojno politiko Slovenije, z vedno slabšim položajem slovenskega kmeta, se je odločila za zelo hudomušen politični manever, ki najbolj spominja na vremenske razmere preteklih dni. Slovenski kmet bo po obetavnem začetku pomladi občutil vpliv nedavnega snega, kakor bo, žal, občutil tudi posledice nenadzorovanega trošenja misli nekaterih vplivnih veljakov Demosove koalicije. Zgovornih primerov o tem je več. V zadnjem času aktualen in zanimiv pa je »odstop, zamenjava« kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca. Predsednik črnomaljske podružnice SKZ-LS Janko Bukovec je ob tem 9. aprila za Delo dejal: »Kmetje smo želeli, da bi se uresničile naše zahteve, in pričakovali smo, da bosta to opravila minister in njegov resor. To se ni zgodilo. Razmere v kmetijstvu so vse slabše. Pri gozdarskem zakonu niso upoštevali naših stališč. Kakor da kmetje, ki znamo vse pridelati, saditi trto in sadno drevje, ne bi znali skrbeti tudi za gozd. Gozdarji naj poskrbijo za škodljive vplive, ki so očitni v gozdu, odkar so gospodarili z njimi oni. Tudi pri zadrugah ni narejenega ničesar, zakon o denacionalizaciji pa je tako omejujoč, da pravzaprav potrjuje odvzemanje. O tem bomo povedali svoje stališče tudi ministru Rajku Pirnatu, ki smo ga že povabili v Črnomelj. Kmetje v naši občini menimo, da mora minister Osterc oditi. »Teden dni kasneje, 18. aprila, ko smo že imeli sneg, pa smo v Dolenjskem listu lahko prebrali Bukovčevo izjavo, v kateri je med drugim zapisano: »Prehitro je bilo rečeno, da mora minister za kmetijstvo odstopiti...« Očitno se bo potrebno navaditi, daje tudi politika resna stvar, ki ima dolgoročne posledice in ne le go- stilniški trač. BORIS MUŽAR, ZVONE BUTALA, Semič Ribnica: kdo »demokratično« vlada Člani Demosa protestiramo in pričakujemo spoštovanje demokratičnih pravil Minilo je leto dni od prvih povojnih demokratičnih volitev, vendar se ribniška javnost še vedno zavaja s tem, kdo je v Ribnici na oblasti oziroma kdo vlada v Ribnici. V Ribnici so »politični režiserji« v okviru priprav na politični pluralizem 'poskrbeli’ še pred volitvami, daje bila sprejeta sprememba številčne sestave ribniške skupščine, to je njenih zborov, kot jih določa ustava. To je bil tudi eden redkih primerov 'reorganizacije zborov’ v naši republiki. Tako jim je uspelo statutarno zmanjšati število poslanskih mest v družbenopolitičnem zboru. V tem zboru nastopajo predvsem stranke in njihova številčnost oziroma sestava je lahko merilo dosežene pluralne demokracije; za le-to smo se lansko leto odločali Slovenci. Seveda so tudi v Ribnici 'preračunali' število poslanskih mest v posameznih zborih, da stranke v družbenopolitičnem zboru ne bi imele veliko vpliva. Na ta način je bil dosežen cilj, da bodo imele nove politične skupine — stranke — čim manjši vpliv pri skupščinskem odločanju o razvoju in načinu življenja ribniške občine. Toliko o zgodovini priprave za »enakopraven« vstop v ribniško demokracijo! In kakšna je sestava nove ribniške oblasti — skupščine —po lanskih volitvah? V skupščini občine Ribnica je skupaj 64 poslancev; od tega Slovenski krščanski demokrati 26,56% Stranka demokratične prenove 23,43% Neodvisni, samostojni, neopredeljeni 26,56% Kmečka zveza-ljudska stranka 9,37% Liberalna stranka 4,68% Zveza socialistov 3,12% Slovenska demokratična zveza 1,56% Pri tem je upoštevana dejanska pripadnost poslancev politični stranki — to je članstvo v posamezni stranki. Iz tega je razvidno, da ima DEMOS združena koalicija (v Ribnici jo sestavljata SDZ in SKD) samo 28,2%. poslancev v skupščini in je kvečjemu partner ali opozicija ostalim strankam, nikakor pa ne stranka ali koalicija z večino »skupščinske oblasti«. In čigava je občinska vlada? Po volitvah je Demosova koalicija sicer poskušala ponuditi novo občinsko vlado, vendar v Ribnici ni dobila zadostnega števila pripravljenih kandidatov za svojo vlado. Zato je moral Demosov mandatar odstopiti. Skupščina je nato podaljšala mandat »stari vladi«. Da pa bi v Ribnici le prišlo do neke spremembe, je skupina poslancev, ki so sicer vsi zaposleni v podjetju RIKO —Ribnica, predlagala novega mandatarja, ki je dobil mandat, sestavil vlado in skupščina jo je potrdila. V tej »novi vladi« ni nobenga SMETI NA KOČEVSKEM — Ob vseh cestah, ki vodijo v kočevske gozdove, je grozljiva izkaznica naše kulture. (Foto: A. Starc) Smeti, ki krojijo naš vsakdan Se bo končno kdo od odgovornih le spotaknil ob smeti na Kočevskem? Kočevska je bila že večkrat predstavljena kot negativen primer razmerja med človekom in okoljem. Kar 90 odst. površine je zaraščene, vendar žal ne le z gozdom, ampak z grmovjem. Narava, predvsem pa gozd, je Kočevcem blizu. Kako zelo blizu je nekaterim, pa žal ali pa na srečo naključni obiskovalec spozna že po nekajminutnem sprehodu po gozdnih poteh, ki vodijo v Šahen, Rdečo zemljo, Črnopotoške gredice, Rog.... Ob vseh cestah, ki vodijo v gozd, je na kupih grozljiva izkaznica naše kulture, prebivalcev te doline. Človek ima občutek, daje primestni gozd eno samo veliko smetišče. Pred leti začete akcije gozdarjev niso bile uspešne, na mestu odstranjenega ali z zemljo zasutega materiala so se takoj pojavile druge smeti. Odvoz materiala z divjih smetišč je sicer možen, a zbiranje in nakladanje ali zasipavanje odpadkov ne bo prav drobno kislo jabolko, v katerega bo morala s svojim proračunom ugrizniti občina, če naj bo Kočevska zanimiva in lepa za tako željene goste. V dobro nastajajočemu ali željenemu kočevskemu nacionalnemu, krajinskemu ali kakšnemu koli že parku, bi lahko takšna smetišča celo strokovno utemeljili. Pogled preko pisanih smeti lahko spodbudno in ilustrativno vpliva na obiskovalca, ki že na samem obrobju gozda začuti njegovo spokojno mogočnost na eni in majhnost človeka na drugi strani. Upajmo, da vsaj ob železniški progi ni smetišč, sicer potniki turističnega vlaka onih v gozdovih sploh ne bodo hoteli videti. Upajmo, da se konji gozdnih popotnikov ne bodo spotikali ob ropotijo sredi naših širnih gozdov. Skrajni čas bi že bil, da bi se spotaknil kdo drug. In kaj pravijo o smeteh najbolj odgo- Kmetov molk ob zakonu o gozdovih Pisanje g. Marjana Dvornika s tem naslovom (DL 11. aprila) je v celoti sprto z logiko, zato mu ni uspel (ne edini) poskus izničenja gozdarske stroke Vsaka pobuda ali mišljenje ob tako pomembni problematiki, kot je slovensko gozdarstvo in z njim sprejemanje ustrezne zakonodaje, je več kot dobrodošlo, zlasti še, če je tudi dobronamerno. Članek iz 15. številke Dolenjskega lista ni tak. Pisal gaje g. Marjan Dvornik, predsednik občinske skupščine Novo mesto in človek, ki je že v marsikateri izjavi poskušal izničiti gozdarstvo oziroma gozdarsko stroko. V omenjenem članku mu to ni uspelo, saj je članek v celoti sprt z logiko in dobrim okusom, ali pa morda tudi z nevednostjo. Naj grem kar lepo po vrsti. njal vzrok s posledico in za to posledico obtožil gozdarje, ki jim je naprtil vso krivdo za umiranje gozdov. Ali g. Dvornik ne ve, kdo je to stanje povzročil? Gozdarji vsekakor ne! Ne pozabimo, da pripada g. Dvornik stroki, kije s svojimi emisijami prispevala pomemben delež k umiranju gozdov, kot tudi rek. 1. Zakon o maratoriju je prizadel tudi Gozdno gospodarstvo Novo mesto, saj se je s tem aktom izločilo iz gospodarjenja približno 1 /4 družbenih gozdov. Na račun moratorija je tako izgubilo delo preko 80 zaposlenih, za katere je Gozdno gospodarstvo samo iskalo možnost dela, in to v nemških in hrvaških gozdovih. Da pa je gozdarstvo problem prezaposlenosti in bližajočo se krizo predvidelo že prej, je samo pozitivno, saj je le tako lahko prebrodilo težave v novih pogojih. 3. Ali gozdarska operativa dobro ali slabo opravlja svoje delo, tega se, žal, ne da oceniti na podlagi 146 ugotovljenih primerov črnih sečenj. To vsekakor ni veliko, je pa veliko, če upoštevamo, v kakšnih pogojih je ta stroka poslovala v letu 1990. Veljavni zakon, na katerega se sklicuje g. Dvornik, je postal zgolj črka na papirju, zlasti še na področju trgovine z lesom. Poleg tega bi bilo tudi pošteno, da bi g. Dvornik navedel, koliko kršilcev je sodišče kaznovalo za nedovoljeno sečnjo. Kolikor vem, nikogar! 2. Brožura »SLOVENIJA BREZ GOZDA? OBUP!« ni bila izdana, da bi vzbujala občutek krivde, temveč da bi tudi tisti »slepi«, ki ne opazijo, kaj se danes dogaja v naravi, le spregledali. Dvorniku to ni uspelo, saj je v članku, kjer govori o umiranju gozdov, zame- 4. Z razmišljanjem glede gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov se strinjam z g. Dvornikom, saj brez dobrega načrtovanja ne smemo posegati v gozdove. Gozdovi namreč niso lastnina z neomejenimi pravicami. Vloga, ki jo imajo, ni samo produkcija lesa, pomembnejše so splošno koristne funkcije, zlasti varovalna, hidrološka in klimatska. Zavedati se namreč moramp, da bi brez lesa lahko živeli, da pa bi s posekom zadnjega drevesa izginilo tudi človeštvo. Ne razumem tudi, koga moti odkazilo drevja. To dejanje je samo potrditev usmeritev gozdnogospodarskega in gojitvenega načrta, nikakor pa ne monopol nad gozdovi. Gozdovi ne potrebujejo monopola, potrebujejo pa visoko strokovno delo, ki bo koristilo gozdu in tudi lastniku. 5. K organizaciji republiške uprave za gozdove bi pripomnil le to, da ta rešitev ni najbolj ustrezna. Delitev stroke na javno službo in izvajalska podjetja je pokazala svoje slabe strani na Hrvaškem, zato so tam prešli v javno gozdarsko podjetje, ki opravlja poleg javne gozdarske službe tudi vsa potrebna dela v gozdovih. Večina gozdarjev podpira javno gozdarsko podjetje, za katerega pa, žal, v sedanji politični evforiji ni možnosti. 6. Nazadnje pa moram le poudariti, da je gozdarska stroka, kot ena redkih slovenskih strok, vendarle v evropskem in svetovnem vrhu. Za to imamo gozdarji lepe dokaze v naših gozdovih, ki nam jih je kljub pritiskom in planskim sečnjam uspelo ohraniti in tudi izboljšati. In pri svojem delu nismo imeli nikogar, ki bi nas vodil zg roko med drevjem po gozdu, kot pravi g. Dvornik, ampak smo imeli mnogo več tistih, ki so se in se še trudijo izničiti naše dolgoletno delo. Ali mogoče gospod Dvornik tudi ni med njimi? TONE ŠEPEC za GG Novo mesto KULTURNA DRUŠTVA PRIREDILA KONCERT BREŽICE — Občinska zveza kulturnih organizacij je minulo soboto ob 17. uri v Prosvetnem domu v Brežicah organizrala koncert narodnozabavnega ansambla Slovenija s pevko Stanko Kovačič. Posebnost koncerta je bila v tem, da je prodaja vstopnic potekala preko amaterskih kulturnih društev v občini. Na ta način so si zaslužila vsaj nekaj sredstev za lažje delo na kulturnem področju, ki v občini kljub gospodarski krizi za zdaj še ostaja pestro. člana iz Demosovih vrst. Kdo v Ribnici »demokratično« vlada, je volivcem lahko razvidno! Pošteno bi bilo pričakovati od javnih medijev ali od profesionalnih občinskih mož, da bi ribniške volivce oz. javnost končno pravilno informirali o delitvi skupščinske oblasti. Raje se dopušča, da se pripisuje samo Demosu oblast in zlasti seveda »provokacije«. Te »provokacije« pa niso nič drugega kot legalno podani predlogi o razvoju življenja v občini, za katere, žal a to je normalno predlagatelji Demosovih vrst ne dobe potrebne večinske podpore. Zato članstvo Demosa to je člani SDZ in SKD — lahko upravičeno protestirajo in pričakujejo, da se o njihovi vlogi v ribniškem življenju piše argumentirano, in ne, da se še naprej širijo dezinformacije! Pri takšnem »opravljanju« prednjači dopisnik »DELA«, podpisan M. D., ki celo tega ne prizna, da v Ribnici le imamo pluralno skupščino, ki odloča o stvareh, o katerih on širi svoje ali sugerirane zavajajoče dezinformacije, primerne za na sodišče. FRANC MIHIČ SKD Ribnica ZA MEDICINSKE INSTRUMENTE NOVO MESTO — V sklad za drage medicinske instrumente pri občinski organizaciji Rdečega križa Novo mesto so prispevali: osnovna organizacija sindikata osnovne šole Škocjan namesto venca za pokojnega brata Romana Čelesnika 1.000 din, Adria Caravan-nabava iz Novega mesta namesto cvetja na grob Gvardjan-čičevi mami 1.660 din, osnovna organizacija sindikata Aride Caravan Novo mesto namesto cvetja na grob mame Matjance Verstovšek 1.000 din, Socialistična stranka Novo mesto namesto venca za pokojno Emo Muscr 2.000 din, sodelavci Mirka Žela z Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto namesto cvetja za pokojno sestro 1.650 din. Novomeščanko, kije v imenu treh družin vplačala v sklad namesto venca 600 din, pa prosimo, da se čimprej oglasi v Rdečem križu. vorni v Kočevju? L. Lenassi, direktor Komunale,je prepričan, daje potrebna akcija, strpnost in čas. Morali bi povečati zmogljivosti za odvoz smeti, a denarja ni. V. Janežič, sodnica za prekrške, je povedala, da lani ni bil obravnavan niti en prekršek odlaganja smeti, saj je problem prijava, ki mora biti opremljena z vsemi podatki o storilcu, zato seje ljudje izogibajo. J. Nose, pomočnik komandirja milice Kočevje, je pojasnil, da so, čeprav osnensaževanju okolja posvečajo vse večjo pozornost, nemočni in le slučajno odkrijejo storilce. D. Petrovič, sanitarni inšpektor, pa je dejal, da je težava, ker je zaradi celostne ureditve odvoza smeti in reciklaže že v osnovni onemogočeno normalno obnašanje krajanov. Problem je centralna deponija, izvršni svet pa je po njegovem tisti, ki mora skupaj s Komunalo to stanje sanirati. ANTON STARC, dipl. inž. gozdarstva Kočevje STARA CERKEV IMA POPOLNO OSEMLETKO STARA CERKEV PRI KOČEVJU — Z dograditvijo šolskih učnih prostorov v Stari Cerkvi je v tem kraju nastala popolna osemletna šola. V šolo so se vrnili vsi učenci višjih razredov z bivališčem v tem šolskem okolišu. Pouk Predpis v škodo države in državljanov Predlog za odpravo. Ko sva prodajalec in kupec na soj ču hotela overoviti kupoprodaja0’ godbo, so naju napotili na občino' bova tam dobila potrdilo, na p0^ katerega kupec parcelo lahko kup1' prav nima statusa kmeta, oziro®* kmetija prodajalca ni zaščitena. . O zaščiteni kmetiji sem že slišal.® lahko odproda le slabša zemlja,'J, III. razr. navzgor. Pri meni pa *° pride v poštev. Uslužbenka na obSJ pogledala pogodbo in na velike®*; ljevidu, ki visi na steni, hitro našlsjj čelno številko travnika VI. Kupca je vprašala, če ima status ki® »Nimam, saj razen hiše in malo v® posedujem zemlje.« Ker nimate st* kmeta, se na to parcelo ne morete S' sati, taki so predpisi!« Na moje vp® 'j nje, če bi tako parcelo lahko dfll j mu sinu, ki tudi nima statusa kfl1^ pojasnila, da prav tako ne. Od tistih, ki so na oblasti, bi tVK menoj še mnogi drugi) zvedel, **’« to dobro. Kakor menda vsak predpis ima tudi ta majhno »la*J Pozanimal sem se pri kmetih, z* **’, vem, da so zemljo prodali kup®' nima statusa kmeta. Potem se® **) zanimal še pri tistih, ki so svoji®^ kom oziroma vnukom podarili z®, no zemljo. V enem in drugem P?K ko se taka kupna in darilna pog®®a more izvesti, jo prodajalec in kup® j rovalec in obdarjenec) podpiše®« da je vse po zakoniti poti, se teg*®' le da obdarovanec po taki P »bivšemu« lastniku povrne d*' druge stroške. , J Kdo in kakšne koristi ima o®Z predpisov, ko prometni davek v® države avtomatično odpade?! J Nova enoletna oblast je že odrj nekaj predpisov, ki so bili državlrjj v škodo, državi pa ne v korist pa i upravičeno pričakujemo, da bo ™ ga odpravila. --- ■ ' LlM'j FRANCI ODREZANI OD SVETA Delavci Cestnega podjetja sp prišli pretekli četrtek plužit cesto od Črnomlja proti Staremu trgu ob Kolpi šele ob 12. uri, ko je zapadlo že toliko snega, da z enkratnim pluženjem niso mogli očistiti ceste. Do takrat smo bili Starotrža-ni odrezani od sveta in tudi tisti, ki bi se morali odpeljati na delo v Črnomelj, so bili prisiljeni ostati doma. Sicer pa je tudi telefonska povezava z našim krajem kot pajčevina, saj ob vsakem deževju ali sneženju ni moč klicati nikamor. Kdaj se bodo zbudili odgovorni za ceste in telefonske zveze, torej tisti, ki so za to delo tudi plačani? g r Dokončujejo^ Odprli jo bodo julij*, tos, in sicer pri Sv^ RIBNICA — Ribniški začeli lani graditi kočo pri Sv. Mali gori (920 m). Koča je že P®, ho in izolirana, popolnoma P* končana najkasneje julija leM%jj bodo na praznik sv. Ane (26.J®jL prli. Sv. Ana je lepa razgledna nje pa je iz Ribnice uro in če®gj Predsednik Planinskega društv* ^ ca Jože Andoljšek je P°vej'0 planinci doslej opravili pri g m®’) okoli 1.500 prostovoljnih del Predvsem pri nabavi material*^ so planincem pomagala vsa podjetja, največ pa seveda najvW djetji, Inles in Riko. Glavno delo planincev je bu% leto dni usmerjeno v gradnjo »Sj obiskujejo učenci vozači iz smeri Smuke, Polom, T rnovec, Koprivnik- ditve in markacije Ribniške laiji—Željna—Klinja vas, ra lje iz vasi Željne. V tem -Cviš-razen učencev nižje stopnje i šolskem letu obiskuje šolo 408 učencev; pouk poteka v 17 oddelkih. V prejšnjem šolskem letu pa je bilo 168 učencev oziroma 8 oddelkov. Podatki o povečanem številu učencev kažejo, kako potrebna je bila dograditev šolskih prostorov. poti in to zadnjega dela od ze Slovenije bodo ribniški P>*nS delovali tudi pri urejanju in ®j*rrf planinske poti od Ljubljane in sicer na ribniškem delu ( j Grčarice-Glažuta), vodila pa®, (f preko Kočevske Reke do Kolpf,,' tvo načrtuje letos tudi več poh°® jih članov. ČAS CVETJA — Skupina osmih velikih amarilisovih cvetov krvavordeče barve, kakršne je Martini Jerič iz gostilne Pod smrekco v Srebrničah pri Novem mestu podarila čebulica, ki jo je kupila lani jeseni, bi gotovo razveselila marsikatero gospodinjo. Iz čebulice sta pognali dve stebli, od katerih vsako nosi po štiri cvetove. (Foto: T. J.) Taborniki po 40 letih dej* Predsednik Milan Kučan o jubileju ZTS^ Živahno je bilo preteklo soboto zjutraj na železniški postaji Center v kom ob 40-letnem delovne® i ^ leju in se zahvalil še posebej 'tuf teljskim kadrom, ki se brezp1 ukvarjajo z mladim človeko®' . j V isti dvorani univerze, kj* la 22. aprila 1951 ustanovna s> čina Združenja tabornikov W je (poznejša ZTS), je Tone JjlJ čič, predsednik RK ZTS, tgjjja priznanja ob obeh visokih cah. Novomeščan Janez K y)t j večletni predsednik ZTS, J^if plaketo dr. Jožeta Potr&C med soustanoviteljev ZTS 1 fo*L Novem mestu, kjer sc je vkrcalo na vlak nekaj nad 20 članov in članic Odreda gorjanskih tabornikov. Odšli so v Mengeš na dvodnevno srečanje, ki so ga ob dnevu slovenskih tabornikov pripravili Odred mlinskih kamnov iz Radomelj, Odred upornega plamena iz Mengša in Odred skalnih taborov iz Domžal. Ob 70-letnici taborništva na Slovenskem in 40-letnici Zveze tabornikov Slovenije (ZTS) pa so se v soboto dopoldne v dvorani Pravne fakultete univerze v Ljubljani sešli tudi številni taborniki na slavnostni seji predsedstva republiške konference ZTS. Spregovoril jim je Milan Kučan, predsednik predsedstva republike Slovenije in nekoč sam aktiven tabornik. Poudaril je pomen gesla organizacije »Z naravo k človeku« in pomemben delež taborništva kot način življenja. Kot nadstrankarsko gibanje se taborništvo usmerja tudi v novo Evropo in že goji stike z vodstvom svetovnega skavtskega gibanja. Predsednik Kučan je podčrtal dragocena vzgojna sredstva taborništva, s katerimi organizacija vzgaja člane z vodovim načinom dela ter pripravlja otroka in mladinca na samostojno življenje. Čestital je slovenskim taborni- novitelj novomeškega od®?*, •~‘Y jeli tudi zaslužni taborniki Gošnik pa priznanje ob ^ organizacije. Taka priznanj* „ V * J Lil IUUI /.dM U/.I1I u/dM let organizacije: Jovo G® , ftr Andrej Pelko, Elza, Marja? t maž Dobovšek, Marko . Marjan Moškon. Med P^-Ljli srebrnega znaka ZTS so 1 .!» člani OGT: Primož Badov®*^ { taša Bambič, dr. Zdenka “ # Mitja in Žak Gros, Jure | o8~uPOdarstvu Republike Slo- # "o, da braynavi Je bilo ugotovlje-rt»» nosti nh i^,ektlVna P°g°dba dejav- 8odbnalisKe,nJ5ka kolektivna po-8°čiti jn Žr x"‘akt ne moreJ° onemo-za izračun j111 manJ ugodne osnove 2310 vsi tisi■0 upajo, da bo-.. vsem tem sp"eSek dobil' izPla£ano' Ob M Morajo deiavHm I^uje vPraSanJe- ali Preko soch5čaC ‘SkaU SV°je pravice le \ ti ti * # k! .) i merilo. V. D. Amaterski oder dobil krila j*jLv Brežicah **lep ^breži5ka S'afe l?,■■K?souti,,n,'Mse»e- doI,lači »im ,v"! 8leda|iSčniki na nevzdr#.8' naziP' Je nastala prav V nen ,praznina Poinjenj dvnrP°poldne se Je v °a-nega doma kaT artl5kega Pr°svet-Posvetilo h* • I!? tnst0 8le(lalcem ^ kakšno^JC bd res že skrajni čas 'ato, da 'oj8a ,nad zadrego«. Tudi Je nekdal aVa 0ton Župančič, ki dejavnost rCdn° gojdo gledališko VerJetnoavd^tcrica ‘gralcev, ki se tanjših 0J8 P°skušala že od rKPreChranOŠOlskihvlog’jeza-Jeni’ z Rlasn 3 Z ,zre^n‘m vživet-t0n,-Cj!'ln,ra2loinim govo-|otovo tudi ni™' kulisami ter prav Ppgovič siJr dob5° režijo Mateje ?režicah nam>dsilda M naPrej- V kuje Ijudfr^č kronično primanj-•kjPasti z’ režijo * bdl PriPravUeni 'a?l in k tvwiz'S°1Zn'm očem v dvo-p.risPevala mnlr?.d*anem je gotovo s'tuacij in v^ožica zares smešnih e manjka Klifll’k,jih v komediji ndobre ; b temu ne moremo ny in Mirandsta ju Mitja Jan- SFSo je aml °L80vič'Skratka- v 0>i spet »art*i!i oder v brežiški B. D.-G. VEČ BO ŠPORTA KOT KULTURE OSILNICA — Na nedavni letni skupščini KSD Tone Ožbolt iz Osilnice so ugotovili, da so uspešno organizirali več športnih turnirjev in tekmovanj, sodelovali v športnih igrah krajevnih skupnosti itd. Na teh nastopih so ob otvoritvi ali zaključku običajno nastopile tudi kulturne skupine društva, ki so razen tega nastopale še (včasih skupaj s Čabranci) na proslavi krajevnega praznika, raznih prireditvah in otvoritvah itd. V zadnjem obdobju pa je kulturno delo nekoliko zamrlo, ker je mentorica na porodniškem dopustu. Zamenjave zanjo jim ni uspelo dobiti ne iz občinskega središča v Kočevju in ne v sosednjih hrvaških občinskih središčih, čeprav Osilničani z obojimi tudi na kulturnem področju tesno sodelujejo. Na skupščini so ugotovili, da so se v preteklosti, še bolj pa se bodo letos in v prihodnje, otepali s finančnimi težavami. Iz občinskih virov je denarna pomoč tako za kulturo kot športno dejavnost skromna ali pa je sploh ni. j p Slovo in slava Kaj Pomeni Planica Pred letošnjimi smučarskimi poleti v Planici je bila v Ljubljani na Fakulteti za telesno kulturo tiskovna konferenca. Lojze Gorjanc in Andrej Marinc sta se uradno poslovila od 25-letnega Matjaža Debelaka, ki se je s težkim srcem sprijaznil z dejstvom, da je zanj konec skakalne sezone. Matjaž Debelak, prvi jugoslovanski skakalec z olimpijsko kolajno (1988 v Calgariju) in jugoslovanski rekorder v poletih s 185 metri, seje namreč moral zaradi hude poškodbe kolena posloviti od tekmovalnega športa. Želimo mu, da bi bil uspešen poslovnež v trgovini športne opreme, kajti odprl je trgovino Šport čaplja v Novih Fužinah v Ljubljani. Na tiskovni konferenci je Miran Tepeš, z 29 leti naš najstarejši skaklec, povedal, da bo skakal še naslednjo sezono. Predplaniško srečanje pa se je izteklo s predstavitvijo pesniške zbirke »Slava Planici«, dela Nika Križanca, dolgoletnega planiškega organizatorja in ljubitelja poezije. V novem umetniškem delu je 44 sonetov, posvečenih Planici, enemu od simbolov naše slovenske domovine. Igralec Boris Kralj je mojstrsko recitiral več sonetov iz Križančeve zbirke. Sonete je priredil Rado Bordon, spremno besedo je napisal Tone Pavček, pojasnila Drago Ulaga, ilustriral jo je Bine Rogelj in opremil Ernest Krnaič-Enči. MARJANA ŠTERN »Švercanje« cveti bolj kot kdajkoli Bo prekupčevalcem zdaj res odklenkalo? Nizke kazni, pomanjkljivi odloki, blagovne poravnave, neusklajeni predpisi, neprijavljanje kršilcev in prekrškov, nemoč inšpekcijskih služb, miličnikov in še kajje pripomoglo k temu, da se je v metliški občini razpaslo prekupčevanje in »švercanje« v naj večji možni meri. Kdorkoli ima čas, prodaja, kjer koli se mu zljubi, kozmetiko, tekstil, čistila, obutev, alkoholne pijače itd, ne da bi pri tem plačal počen groš prispevkov, od katerih se sicer plačuje davek. Na semanji dan je najti na Trgu svobode na desetine prekupčevalcev, celo Poljakov ne manjka, ki posta vijo svoje stojnice pred vrata do sedaj še družbenih prodajaln, ki so še kako obremenjene s prispevki. Da gre za nelojalno konkurenco posebne sorte, verjetno ni treba posebej poudarjati Prizadeti zahtevajo od metliškega izvršnega sveta, naj naredi red na tem področju, in resnici na ljubo moramo zapisati, da so se pričele stvari premikati na boljše. V razpravah je bilo podudarjeno, da je treba glede obveznosti do družbe izenačiti družbeni in zasebni sektor, prekupčevalce pa ostro kaznovati oziroma jih onemogočiti Inšpekcijske službe so se v preteklosti izgovarjale, da so pri preganjanju črnega trga nemočne, češ da v občini niso sprejeti ustrezni odloki, na podlagi katerih bi lahko opravljale svoje delo. Metliški izvršni svet je poskrbel, da je spra vil vse črno na belo in prav zanimivo bo čez nekaj časa ugotavljati učinke. Da se v teh upih nebo dogajalo tako, kot se godi s črnimi zakoli živine, za katere vedo celo vrabci na telefonskih žicah, kaznovani pa so redki ali nihče. »Niprijav,« se izmikajo odgovorni. Če pa se kdo od krajanov le drzne prijaviti kršitelja zakona, si nakoplje na grbo zgolj sovraštvo in jezo prijavljenega. Krajanko, ki je ovadila gostilničarja zaradi povzročanja hrupa, sta inšpektor in prizadeti gostilničar povabila na čašo »razgovora«. Rezultat je bil, da so bili ta dan vsaj trije v Metliki več vinjeni No, tudi tako se navsezadnje rešujejo zapleti TONI GAŠPERIČ Kaj v resnici skrivajo grobišča? Odziv na informacije o domnevnih množičnih pobojih ob Krakovskem gozdu Že dalj časa se v medijih razvnemajo polemike glede naše novejše zgodovine, predvsem o narodnoosvobodilni vojni. Zlasti v časopisju se pojavljajo zadnjih nekaj mesecev poročila o odkritju množičnih grobišč, kjer naj bi bile na Slovenskem pokopane žrtve t. i. množičnih pobojev po drugi svetovni vojni, kar naj bi bil kronski dokaz o zločinskosti narodnoosvobodilnega gibanja in »totalitarnega komunističnega režima in terorja« že med vojno in po njej. Tudi na območju sedanje občine Krško naj bi po teh informacijah bila množična grobišča v Krakovskem gozdu v bližini Kostanjevice, kjer naj bi bile pokopane žrtve enega od t. i. množičnih pobojev po drugi svetovni vojni. Predvsem naj bi bile tu žrtve pripadniki vojske Nezavisne države Hrvaške (domo-brani, ustaši) in tudi civili, med njimi ženske in otroci hrvatske narodnosti, ki so se ob koncu vojne umikali skupaj s pripadniki oboroženih formacij pred enotami prodirajoče jugoslovanske armade. Navajajo se zelo ralični podatki o številu žrtev, številu grobišč in zelo megleni podatki o času tega dogajanja. Pričujoči prispevek je zato poizkus, da se na podlagi znanih in objavljenih dokumentov, ki govore o dogajanjih na našem območju ob koncu vojne, osvetli to vprašanje brez pretenzije, daje s tem odkrita dokončna resnica. Kaj seje dogajalo na območju naše občine, predvsem med Savo in Krko, med 8. in 15. majem 1945? Zaključne operacije za osvoboditev jugoslovanskega ozemlja so zajele tudi naše območje. Slednje se je v zadnjih dneh vojne nahajalo na južni periferiji obko-litvenega obroča, v katerem so se znašle tako oborožene sile nemške vojske kot tudi vse kvislinške formacije slovenskega domobranstva, vojske NDH in del četniških formacij. Dejstvo je, da se je skupaj z oboroženimi formacijami NDH umikalo tudi hrvatsko civilno prebivalstvo, kar je bilo s strani kvislin-gov načrtovano, da se Anglo-amerikan-cem prikaže strah pred terorjem Jugoslovanske armade, se pravi strah pred maščevanjem, in s tem animirajo zavezniki za takojšnjo intervencijo proti slovenskemu in hrvatskemu delu ozemlja Jugoslavije. Po nekaterih virih (tudi hrvaške emigracije) so kvislinški organi NDH načrtovali, da se skupaj z oboroženimi formacijami umakne tudi 500.000 civilistov, da bi bil učinek njihove vdaje in efekt glede omilitve njihove usode čim večji. Ker so se torej • Kdor v jezi pije in v žalosti molči, dolgo ne živi hkrati z vojaki umikali tudi civilisti, ne gre izključiti, da so bili med žrtvami v bojih tudi ti. Kvislinške formacije niso varovale civilnega prebivalstva v skladu z mednarodnimi konvecijami. Nasprotno, videti je, kot da so želele, da bi bilo čimveč žrtev med civilnim prebivalstvom, da bi tako argumentirale svojo tezo o terorju partizanske vojske in o genocidu, ki ga le-ta izvaja nad hrvaškim prebivalstvom. Ta argument naj bi jim zagotovil čim bolj ugodne pogoje za vdajo zaveznikom. Iz podatkov o premikih posameznih enot m bojih sledi, da so se od 9. do 13. maja na našem območju vodili boji enot Jugoslovanske armade in nekaterih elitnih nemških in kvislinških enot, predvsem ustaških. O ogorčenosti borb govore tudi podatki o sovražnikovih izgubah, ki so znašale okoli 240 mrtvih, 330 ranjenih in okrog 150 zajetih sovražnikovih vojakov. Naše izgube pa so bile 23 mrtvih in preko 60 ranjenih. Realno je oceniti, daje glede na vojne razmere stanje in možnosti sanitetne slubže ter stopnjo poškodovanosti ranjenih lahko veliko ljudi za posledicami ran kasneje umrlo. Prav tako je realno, da se je v takratnih vojnih razmerah opravila asanacija bojišča (pokop mrtvih, zakop poginulih konj) na kraju samem, torej na primerni lokaciji, kar naj bi Krakovski gozd prav gotovo bil. To je povsem normalen postopek v vojni. Navedeni razpoložljivi viri navajajo torej na to, da so v Krakovskem gozdu pokopani pripadniki nemške vojske in kvislinških formacij, ki so padli ali umrli za posledicami ran v borbah na tem območju v času od 9. do 13. maja 1945, torej v času, ko je na slovenskem še trajala II. svetovna vojna, in to kljub temu, da je Nemčija podpisala brezpogojno kapitulacijo, ki je stopila v veljavo 9. maja 1945. Na našem območju je sovražnikov odpor trajal celih 6 dni dlje. Podoben logičen zaključek pa se ponuja tudi glede drugih grobišč na območju občine Krško. Glede na navedene ugotovitve je težko sprejeti tezo, daje bil na območju Krakovskega gozda po vojni izvršen množičen poboj zajetih pripadnikov nemške vojske in ustaško-domobranskih formacij. O tem ni nikakršnih podatkov, niti ustnih niti pisnih, ki bi navajali dokaze o tem. Govorice o tako imenovanem množičnem poboju pa najverjetneje temeljijo na pomnjenju okoliških ljudi, ki so sodelovali pri pokopu mrtvih v času od 9. do 13. maja 1945. Glede na to, da so v zadnjem času pogoste informacije o množičnih pobojih in grobiščih, pa je možen in verjeten sklep, da so govorice o grobišču v Krakovskem gozdu tudi plod domišljije in nekritičnosti spominov posameznikov. Pri tem seveda velja opozoriti tudi na dejstvo, da oblastni in drugi pristojni organi niso storili nič, da bi ugotovili dejstva. In še: ne gre gledati v vsakem grobišču le mesto množičnih pobojev med vojno in po njej, temveč je povsem normalno, da so ta grobišča grobišča padlih v bojih, ki so se vodili na našem območju v zaključnih operacijah ob koncu 2. svetovne vojne. BLAŽ KOLAR-ŽEUKO Cankarjeva 1 a Krško Bolnišnice ne smejo ukiniti Pismo v podporo brežiški bolnišnici — »Kam?« Že pred dnevi sem na TV ekranu zagledala imena bolnišnic, katere mislijo zapreti. Med njimi sem opazila tudi ime naše bolnišnice Brežice. V Dolenjskem listu sem zagledala članek Napovedana ukinitev buri Brežice. Pošteno sem se zamislila nad tistim, o čemer je govor v teh informacijah. Sama sem namreč velikokrat iskala pomoč v tej bolnišnici. Že pred 25 leti sem močno zbolela na jetrih. Toda ob rednih kontrolah in pregledih dr. Teppeya sem po petih letih popolnoma ozdravela. Bila sem tudi trikrat operirana, pa seje vse dobro izteklo s pomočjo prave diagnoze zdravnikov in prijaznega strežnega osebja. Saj prijazna beseda in nasmeh sta pol zdravja in omenjenega pri brežiških zdravnikih, sestrah in strežnicah ne manjka. Nujno potrebujemo tudi bolnico za otroke. Sprašujem se, kam bi morali v bolnišnico in po pomoč, če bi to ukinili. Vse bi se še bolj zapletlo in čakalna doba za sprejeme bi se povečala, morda bi se tudi smrtnost povečala. To se mogoče višjim zdi prav, ker je že tako preveč delovne sile. Zato sprašujem ministrico za zdravstvo dr. Katjo Boh, če so vse dobro premislili. Tega nisem napisala zato, ker bi delala v brežiški bolnišnici, ampak zato, ker ničvredno razpravljanje v prid ukinitvi boli vse, ki nam je bolnica v Brežicah tako potrebna. k p Še druga plat o domnevni prevari Kocjanova z Butoraja pri Črnomlju zavračat§ očitke novomeškega zasebnega podjetja Ga-ma, češ da za obnovo gostišča v Črmošnjicah dolgujeta 1,2 milijona V prejšnji številki Dolenjskega lista smo pisali o Kocjanovih z Butoraja pri Črnomlju, ki, kot zatrjujejo v novomeškem zasebnem podjetju za projektiranje, gradnjo in trgovino Ga-ma, dolgujejo tej družbi za obnovo bivšega črmošnjiškega gozdarskega doma v gostišče, 1,2 milijona dinarjev. Vendar tokrat tudi Kocjanovi niso hoteli biti tiho, ker so prepričani, da obtožbe lastnikov Ga-me ne držijo povsem in da imajo tudi oni svoj prav. Druga plat medalje je sicer podobna prvi, le s to razliko, da precej grehov, ki jih v Ga-mi valijo na Kocjanove, slednji prepisujejo Ga-mi. Vida in Vinko Kocjan priznavata, da je bil gradbeni dnevnik, v katerem so navedena opravljena dela in nabavljene količine materiala, tudi z njune strani podpisan vsak dan, nikakor pa to ne velja za gradbeno knjigo. »Gradbeno knjigo sva dobila šele konec marca in je NOVEM MESTU — Druga revija slovenskih cerkvenih ’ cerkvi jv. Nikolaja 4. in 5. maja. Lanska prva revija na Bledu je imela velik VEN'H PEVSKIH ZBOROV LETOS V i • Cfl ffitetlo ° e!°S v Novem mestu v cerkvi sv. Nikolaja ■ %, Kt‘N lLr°se!nnajs! zborov. Od tega šestnajst domačih in dva iz zamejstva, iz Italije. Tudi letošnjo prireditev bo t1 Valni duhU 'vak zbor pa bo zapelpo dve pesmi Ker revija ni tekmovalna, tudi ni nagrad. Vseeno pa med zbori h<>'0: /u'k. Slo » n’ P°Plemeni ■Piše zgodovinar Zdenko Picelj ZDRUŽEVALNA SILA V USODNEM ČASU Pred 50 leti je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda OSVOBODILNA FRONTA NA DOLENJSKEM Na Dolenjskem je bila iniciator in organizator narodnosvobodilnega boja komunistična stranka Slovenije, ki je leta 1941 skupaj z drugimi naprednimi političnimi in nazorskimi skupinami ter posamezniki ustanovila Osvobodilno fronto (OF) slovenskega naroda in organizirala prve partizanske skupine, ki so vodile oboroženi boj proti okupatorjem. V poletnih mesecih leta 1941 seje prebivalstvo Dolenjske množično vključilo v OF, ki je tako postala edina vsenarodna politična organizacija. Na ruševinah bivše kraljevine Jugoslavije je zrastla nova politična organizacija, nova ljudska oblast in nova narodnoosvobodilna vojska, kije skupaj z ljudstvom vodila neizprosen boj proti okupatorjem in njihovim zaveznikom do popolne zmage in osvoboditve. Po kapitulaciji Jugoslavije je v Novem mestu in bližnji okolici nastala specifična situacija. Ker med nemškimi in italijanskimi oblastmi ni bilo rešeno, kdo naj zavzame ta del slovenskega ozemlja, je do 25. aprila upravljala mesto z oklico mesta uprava in organizira- la varnostno stražarsko službo, med drugim tudi pri vojaških skladiščih. V to službo so se načrtno vključili tudi člani komunistične partije in SKOJ-a, ki so orožje in municijo iz vojaških skladišč prenesli v varna skrivališča. Podobno se je dogajalo po drugih krajih na Dolenjskem, saj je ob glavnih cestah ležalo dovolj orožja, ki ga je bila odvrgla razpadla jugoslovanska vojska. To orožje so ljudje pobirali in ga skrivali ter ga tudi na poziv okupatorjev niso oddali. Povečala se je tudi politična in propagandna aktivnost vsega članstva komunistične partije in SKOJ-a. Vajeni na delovanje v ilegalnih razmerah, so tudi v pogojih okupacije nadaljevali delo. renciacijo. Le malo je bilo takih, ki so sprejeli okupatoije, ne glede na to, da so nekateri ostali v službi pod njihovo kontrolo. Velika večina je doživela prihod okupatorjev kot narodno katastrofo, kot sovražno in nasilno dejanje, ki spravlja v nevarnost usodo slovenskega naroda in v negotovost usodo vsakega posameznika. Utiralo si je pot spoznanje, da se ne sme čakati na razvoj dogodkov prekrižanih rok, da se je potrebno okupatorju organizirano zoperstaviti. Pripravljenost ljudi na sodelovanje v odporu je bila velika, zlasti med mladino. Komunistična partija se je kot pobudnik organiziranja OF na Dolenjskem postavila na najširše stališče. Aktivno si je prizadevala, da bi se OF pridružili tudi taki ljudje, ki so pred vojno stali na nasprotnih političnih in idejnih pozicijah. Želela je upoštevati, da so v razmerah okupacije tudi ti lahko prišli do spoznanja, da se morajo pridružiti skupnemu boju proti okupatorju. Pokazalo seje, da so bili mnogi pripravljeni tako ravnati, medtem ko so posamezniki že od vsega začetka sodelovanje zavračali. Na Dolenjskem so si vse napredne skupine in posamezniki prizadevali širiti organizacijo OF vse od njene ustanovitve. Tako so vsi ustanavljali številne krajevne organizacije OF. V začetku meseca julija 1941 pa je bil ustanovljen okrožni odbor OF za Dolenjsko, v katerem so bili poleg predstavnikov komunistične partije tudi predstavniki drugih političnih in nazorskih skupin. Okrožni odbor je bil sestavljen iz treh predstavnikov partije, in sicer Franca Hočevarja, kije bil hkrati sekretar, Fani i Ža , Prihod (taljjanskih okupatprjev je ned ljudmi izzval naglo politično dife- Koširjeve in Žana Moreta. Sokola je v okrožnem odboru najprej zastopal Lojze Ivanetič, v začetku avgusta pa je vodstvo demokratičnega krila Sokola v Ljubljani kot svojega predstavnika delegiralo Lada Ambrožiča-Novljana. Krščanske socialiste je v okrožnem odboru najprej zastopal Franček Saje, po- zneje pa Vinko Paderšič-Batreja. Organiziranje okrožnega odbora OF je bilo zelo pomembno v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja na Dolenjskem. S tem da so se v okrožni odbor poleg predstavjnikov KPS vključili tudi predstavniki drugih političnih in nazorskih skupin, je bila ustvaijena široka politična baza, na katero seje lahko opiral oboroženi boj in brez katere se ta boj ne bi mogel razplamteti. Odgovornost za samo organizacijo OF kakor tudi za organiziranje oboroženega boja so s tem prevzele vse skupine. Okrožni odbor OF si je kot prvo zadal nalogo, da postavi na noge organizacijo OF v samem mestu in na podeželju. Julija, avgusta in septembra 1941 je bila organizirana osnovna mreža krajevnih odborov OF v mestu in v vseh večjih krajih na podeželju. Na podeželju je organiziranje OF potekalo izredno hitro zlasti zaradi velikega odzidva mladih. Ustanovnih sestankov OF so se udeležili člani KPS, SKOJ-a in njihovi simpatizerji, člani društev Kmečkih fantov in deklet, Sokola, posamezniki iz katoliških organizacij ter drugi napredno usmerjeni posamezniki. Iz vrst teh ljudi so prihajali aktivisti OF, ki so širili krog pristašev OF, zaupnikov in organiziranih sedežev po vaseh. V Novem mestu in okolici je bil čas od začetka maja 1941 do 22. junija 1941 izpolnjen s politično, organizacijsko in mobilizacijsko pripravo na oboroženo vstajo. V Novem mestu in po vseh večjih vaseh so se organizirali terenski in vaški odbori OF. Še večji zamah pa je dobila OF potem, ko je fašistična Nemčija 22. junija 1941 napadla Sovjetsko zvezo in ko je CK KPS izdal poziv na neposredno oboroženo vstajo proti fašističnim osvajalcem. V poletnih mesecih 1941 je nastala tako gosta mreža odborov OF, kot ni imela predtem svojih odborov nobena organizacija na Dolenjskem. Praktično je bila z njimi pokrita vsa Dolenjska. V tem času odbori OF še niso opravljali oblastvenih funkcij, bili so le organi vsenarodne politične organizacije, kije organizirala odpor proti okupatorju. Ne glede na to, da so bili v odborih ljudje različnih političnih prepričanj in opredelitev, so si bili enotni glede tedaj bistvenega vprašanja. Organizirali so se v skupno politično organizacijo, da bi tako združeni vodili boj zoper okupatorja. Zato seje že na ustanovnih sestankih govorilo o tem, kakšne akcije je moč izpeljati zoper okupatorja na posameznem terenu. Odbori OF so se pri svojem delu opirali na širok krog ljudi. Pripravljenost za sodelovanje v OF je bila velika, le malo ljudi je odbilo sodelovanje. Več je bilo takšnih, ki so stali ob strani zaradi strahu in negotovosti. OF je politično popolnoma obvladovala teren. V tem času ni bilo na Dolenjskem nobene druge politične organizacije. Tisti pa, ki jih je bolj motilo sodelovanje s komunisti kot z okupatorji, se še niso znašli pa tudi še niso mogli nastopiti, ker so se zavedali, da jih ljudje ne bi sprejeli. Prisiljeni so bili omejiti se na vohunjenje in izdajanje okupatorju ter zbiranje najožjih somišljenikov. ve slovenskega naroda. Vsak član odbora OF je imel nalogo širiti ideje OF, redno plačevati narodni davek, brati in razširjati Slovenskega poročevalca. Člana OF je odlikovala velika disciplina. Sestanki vseh članov odborov OF so bili redno vsak teden. Na njih je v večini primerov bil navzoč delegat mestnega ali pa okrožnega odbora OF, kije orisal politično situacijo in prenesel najnovejše direktive. Vseh odborov OF je bilo v Novem mestu konec decembra 1941 okrog trideset. tal za svoj razmah. Če ne bi bikL^ lenjskem tako objektivnega s0Ijrle * gibanja že od prve svetovne v Jjrf prej in tako dobre nacionaln mladih generacij, bi bilo P°P%* Okrožni odbor OF Novo mesto, kije stal na čelu osvobodilnega gibanja, je imel redne tedenske zveze z IO OF v Ljubljani, od koder je dobival navodila za nadaljnje akcije. Novembra 1941 se je okrožni odbor OF reorganiziral in posvetil svojo glavno pozornost širjenju in utrjevanju organizacij OF na ozemlju vsega okrožja. Okrožje je bilo tedaj razdeljeno na devet rajonov. imamu gonci au-ij, ui uiiv/ r •. nemogoče nekaj deset ko naglo in uspešno organi#** 1 lj udski odpor in vstajo, kar je 0 J# lo nastanek tako obširnih ozemelj in redno delovanje P°‘ $\o' in vojaškega vodstva NOB 28 n'j°- K Tako hitro razširitev ot^'ntK mreže OF po napadu Ne^LjsPU jetsko zvezo, posebno v LjuD J ic0n'11: krajini, pa je bolj kot vphvaejst*N stične partije treba pripisati 9.^1* so široki sloji Italijane sovi*»‘ so široki sloji Italijane sovraz ^$9 sov prve svetovne vojne, k . ulJlj venski polki avstroogrske voj jjtr njimi na soški fronti. Zatif* J cev na Primorskem pa je 1 samo še podžigalo. ^ V izredno slabih življenjsK'«|0v^ V Novem mestu je imela OF več vrst ijemov. Šti organizacijskih prijemov. Študentje, ki so bili tedaj na počitnicah, so se v septembru takoj povezali v Ljubljani v univerzitetski odbor OF. V mestu je bila posebej aktivna mladinska OF pod vodstvom SKOJ-a. Imela je močne organizacije y gimnaziji in med delavsko mladino. Železničarji, ki so bili sprva vezani na mestno organizacijo OF, so bili pozneje preko železniškega odbora OF povezani direktno z Ljubljano. Jedro OF v Novem mestu so bili terenski odbori OF v uradih in delavnicah. Taki odbori so bili v gimnaziji, meščanski in ljudski šoli, na sodišču, davkariji, občini, v Povhovi tovarni in Keramiki, med trgovskimi uslužbenci, med uslužbenci gradbene stroke in cestarji, med bivšimi oficirji in drugje. Antifašistke so bile organizirane v več posebnih terenskih odborih, ostali pripadniki pa so bili zajeti v uličnih odborih. Značilno za vse te odbore je bilo dejstvo, da so bili v njih organizirani ljudje, ki so bili v stari Jugoslaviji politično različno orientirani, ki pa so bili sedaj pripravljeni dejansko posvetiti vse svoje sile akciji osvobodit- Poseben pomen za širjenje idej osvobodilne borbe je imel časopis Slovenski poročevalec. Do agusta 1941 so ga v Novo mesto dobivali s posredovanjem železničarjev direktno iz Ljubljane, konec avgusta pa se je v Novem mestu ustanovila okrožna tehnika v zakonspi-riranih prostorih hotela Metropol. Vsak petek dopoldan je prinesel kurir iz Ljubljane ljubljansko izdajo Slovenskega poročevalca in redno vsako soboto dopoldan so kurirji raznesli novomeško izdajo, ki sojo preko noči razmnožili, v vse rajone novomeškega okrožja. V tehniki so se tiskali tudi razni letaki in druga ilegalna literatura. , ...-------------------------- "JT čloV , rah, v katerih je živel dolenjs* sn * nacionalni zavesti in PnP‘J;,.j0i'»)vji por--j0(i>i'j venskemu narodu ter tra ^ ^ sovraštvu do Italijanov Je. lnjSk*J\i \j7TC\Vp 7nični ie OF' MB • -ibi' vzroke, zakaj je OF na Do W šla tako plodna tla, da skofJ 0^ # <• ■ II l/ntnri nu ki rlnllU/lll . jl/lV .,l| si, v katen neb, deloval «0vJ vsaj njen zaupnik, in zakaiJcloV 1941 /42, ko je bilo povsodT „» t opazno upadanje partizan lenjskem tako množično di v partizane. mA Te razmere, to zavest, enotnost dolenjskih ljud* P > je**'# In Knmnnkti^nH nartiia, ,i ifl V množični aktivnosti Novega mesta je imela veljk delež mladinska organizacija OF. Že poleti in zgodaj jeseni je odšlo večje število mladincev v partizane, ostali pa so najakativneje sodelovali v vseh akcijah, ki jih je vodila OF. Mladinci so vsak dan trosili razne letake in listkd ter pisali po zidovih parole in znake OF. in posamezmike. S svojo dej*.^ **!"( je pritegnila v OF in preko JpatoO(l, noosvobodilni bolj pr°J’ ^pč*6 njegovim zaveznikom do boditve. Qff( V novejši zgodovini Združitev socialnih interesov z. nacionalnimi je v letu 1941 dolenjske ljudi ne glede na idejno pripadnost skoraj stoodstotno povezala v en sam organizem osvobodilnega gibanja. Verjetno Osvobodilna fronta nikjer drugje v Sjo-veniji leta 1941 ni imela thko plodniH vsenarodno *l°vens^“r^ili 5 ijc1^ rem je zavesi o |~-premagala strankarsko Slovence je združevala. 0 gh J prejšnjo politično, c*rU/cvetovl’lji/ cionafno opredelitev TopaješekakoaktualA/ njem za slovenski narod ^ i 3 & si i ( i l ž h 10 , DOLENJSKI LIST 2175-76) 2JL2 i"a7ocrU Ji Plesišče *ia meji obupa M V&. )'■ V*n‘je ^L,, aia ktos namerava ekipa TVSlo-diskih dokurnentame serije Razgledi s i .i. Vrbov posneti razglede z naših pre- yV'Y'^ * -• m % £ i(-9 ,v $/j % m fe&t i# ^lFtoor^ian"baraka v»Plesiščem«, kar iskPo 1 °dstraniti po končani gradnji e«a stolpa. lestnih Gorjancev. Seveda bodo snemali tudi z najprimernejšega razgledišča na Trdinovem vrhu. od koder se v lepem vremenu in v umitem ozračju vidi čez celo našo domovino Slovenijo na eni strani in Žumberak. Belo krajino in lep del Hrvaške na drugi Upajmo, da bomo na televiziji videli res samo te prelepe razglede, da nam ne bodo pokazali tudi samega vrha Gorjancev, kajti potem bi nas moralo biti sram. Kot ugotavlja Andrej Hudoklin iz novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, »je naš najvišji ter pohodniško in planinsko najbolj obiskan vrh degradiran z vrsto agresivnih in najverjetneje tudi nelegalnih po- segov, ki so povsem spremenili njegovo naravno podobo in privlačnost« Toje uvodna ugotovitev y zapisu o Trdinovem vrhu, ki gaje Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine poslal Sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora pri novomeški občinski skupščini z zahtevo, da »preverijo legalnost vseh motečih posegov in objektov in začnejo postopek za njihovo korekcijo ali odstranitev«. Seveda bi se morale pri vsej tej zadevi najbolj angažirati inšpekcijske službe. Tik pod vrhom, ko cesta zavije proti televizijskemu stolpu, je'ob cesti videti nezasut del vodovoda s hidrantom. To, kdo, zakaj, na kakšen način, s kakšnimi stroški in s kakšnim haskom jegradil vodovodna vrh Gorjancev, je posebna zgodba, v dopisu občini pa Zavod zahteva, da je treba to stvar na Trdinovem vrhu zasuti do konca, urediti traso vodovoda in preveriti legalnost celotnega posega Nekaj deset metrov naprej, prav pod stolpom na samem vrhu (nekdanji razgledni stolp), stoji ob poti lesena baraka krst Smučarskega društva Gorjanci »Zgradba je nastala ob gradnji televizijskega stolpa,« piše f zapisu Zavoda »Lokacija na Trdinovem vrhu je ekološko in vizualno nesprejemljiva sporna pa je tudi njegova funkcionalna oziroma vsebinska vloga Baraka je neoskrbovana zapuščena njena okolica neurejena in posuta z raznovrstnimi odpadki Preveriti je treba ali je objekt postavljen po legalni poti v vsakem primeru pa predlagamo njegovo odstranitev in vzpostavitev prvotnega stanja« S to barako je tako: gozdarji so ob gradnji televizijskega stolpa dali graditeljem dovoljenje za postavitev barake, a spogojem, da jo po koncu gradnje odstranijo. Graditelji pa so se te obveznosti »elegantno« rešili tako, da so barako za en dinar »prodali« Smučarskemu društvu Gorjanci to pa je kljub zahtevi gozdarjev ne umakne. Kaj nam pa morejo, morejo, morejo... Ob baraki je betonska ploščad, prav tako še iz časa gradnje televizij- skega stolpa, ki na vrhu Gorjancev deluje kot nekakšno groteskno plesišče na meji Plesišče na meji obupa »Televizijski oddajnik je nedvomno najbolj moteč in agresiven objekt na Trdinovem vrhu, saj sta se z njegovo postavitvijo močno spremenila krajinska slika in ekološko ravnovesje prostora na samem vrhu Gorjancev,« ugotavljajo v dopisu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Po njihovem je stolp sprejemljiv s tega vidika ker je zaradi njegove vidnosti Trdinov vrh veliko bolj vizualno izpostavljen in poudarjen in tako tudi bolj prisoten v širšem prostoru. Njegova mikrolokacija pa je povsem neprimerna in tudi neustrezno urejena Predvsem se ne morejo strinjati z obsežnim zagrajenim prostorom okoli stolpa Zato predlagajo, naj ta zagrajeni prostor zmanjšajo in primerneje uredijo. Na vrhu sta tudi ruševini dveh srednjeveških cerkvic, rimo katoliške sv. Jedrti in grškokato-liške sv. Elije ali sv. lipe, kot temu svetniku, zaščitniku groma pravijo ŽumberčanL Med obema cerkvicama gre že od nekdaj meja med Slovenijo in Hrvaško. Do leta 1923 seje po sv. Jedrti ali Jeri najvišji vrh Gorjancev tudi imenoval. Cerkvici predstavljata pomembno kul-tumo-zgodovinsko dediščino. Medtem ko so Hrvatje lani vsaj odstranili grmovje ob in v ruševinah svoje cerkvice, so ostanki sv. Jedrti zelo žalostnega videza da ta kraj obiskujejo razni »ljubitelji«, je videti zlasti po kuriščih. Potrebno bi bilo vsaj počistiti grmovje in drugo zarast ter ostanke zavarovati pred nadaljnjim propadanjem. Hrvatje so pri tem naredili več, sta so lani okolico cerkvice sv. Elije očistili, ogledala si jo je tudi skupina njihovih stroko vnjako v, letos pa nameravajo delo pri zaščiti ali celo obnovi cerkvice nadaljevati Na tem majhnem prostoru na vrhu sta tudi dva kontejnerja z antenama. Oba grda škatlasta objekta z antenama dehjeta na tej edini razgledni točki na vrhu Gorjancev hudo tuje in moteče. Zavod predlaga, naj za oba objekta najprej ugotovijo lastništvo, legalnost postavitve ter ju odstranijo oziroma prestavijo na manj moteče mesto. Na tej, sedaj zaradi teh kontejnerjev močno degradirani edini razgledni točki s Trdinovega vrha, s katere se odpira prostran razgled, nameravajo v kratkem Planinsko društvo Novo mesto in Zeleni Novega mesta urediti primemo razgledišče in postaviti pojasnjevalno tablo z reliefnim prikazom panorame v smeri proti Triglavu. In ko smo že pri antenah: tudi pri Miklavžu, tik za hišo, so pred časom postavili motečo anteno, ki je višja kot zvonik Miklavževe cerkve. Kdo lahko da dovoljenje za kaj takega in po kakšnih kriterijih? Kako to preprečiti ter popraviti ali vsaj omiliti že narejeno škodo? Kdo je za vse to odgovoren? Kdo bo prijel in kaznoval povzročitelje? Kdo °MQ dolenjskega lista i * Žumbtriani so posekali grmovje ob in v ruševinah cerkvice sv. Elije in nameravajo letos na- rediti še kaj več bo prijel tiste, ki bi morali ukrepati, pa tega ne počno? In ne nazadnje: doklej se bomo morali še tako spraševati? I * & Na nqjlepšem razgledišču na vrhu Gorjancev stojita dva moteča kontejnerja z antenama. Najbrž bo še najlažje doseči sporazum z gozdarji Strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine namreč predlagajo, naj smreko, ki je zasajena na pobočju pod vrhom, odstranijo in nadomestijo z listavci » Vrh mora v čim večji meri obdržati svojo pravo podobo in videz, k čemur v veliki meri pripomore prav avtohtona vegetacijska zarast« pravijo. V neposredni bližini Trdinovega vrha je vojaški objekt katerega okolico bi bilo treba predvsem zaradi vidne izpostavljenosti primerneje urediti Ob vsem tem pa na koncu še zadnje razočaranje za ljubitelje Gorjancev: kaže, da Trdinov vrh ni najvišji vrh Dolenjske. Po specialkah je namreč sam vrh, na katerem je stolp, v celoti na hrvaški strani A. BARTEU Zakaj sem postala partizanka Jl m ekaj let pred 2. svetovno vojno so gradili vojaško obrambo, ti Rupnikovo linijo, na Notranjskem. Potekala je za Cerknico, mojim rojstnim krajem. Pred neposrednim vojaškim spopadom smo bili v sredi med bivšo italijansko-jugoslovansko mejo. ki je potekala posredijavomiških gozdov, in jugoslovanskimi bunkerji in protitankovskimi betonskimi jezdeci in bodečo žico. Zato so bili dan pred spopadom Cerkničani, ki niso bili nujno potrebni pri obrambi in vaški zaščiti evakuirani v begunjske gozdove. Tudi moja mama je odšla z njimi, dva brata sta bila mobilizirana, z Mil-čkom pa sva ostala skupaj z drugimi mladinci (kasneje so bili vsi partizani) v sanitetni ekipi ki jo je vodil dr. Franjo Smerdu. Sanitetna postaja je bila v kletnih prostorih sodnijske stavbe. Vedeli smo, da bo hudo, toda takega razpleta nismo pričakovali V nedeljo, 6. aprila 1941, so ob 4. uri zjutraj napadli Slovenijo italijanski nemški in madžarski vojaki Čeprav smo bili sredi fronte, je bilo slišati le posamezne strele in rafale. Zjutraj smo dobili že dva ranjena jugoslovanska vojaka. Jokaje sta pripovedovala, kakšna zmeda je na fronti Ko so odpirali vojaške zaboje, so našli namesto municije pomaranče in cigarete. Bili so torej skoraj brez streliva. Rodovi vojske so bili pomešani in bi bili zato tudi neučinkoviti Kasneje smo iz radijskih poročil, ki smo jih poslušali naskrivaj, izvedeli, da je tudi drugod enako in da jejugoslovansko državno vodstvo s kraljem pobegnilo iz Jugoslavije. Ko smo doumeli to izdajstvo, je nekdo 10. aprila zvečer najprej zažgal skladišče municije pri Verliju. Jugoslovanski vojaki so metali orožje, še prej pa zminirali kamniti most čez Cerkniščico. Bila je prava kresna noč s pokanjem goreče municije. Kasneje so zažgali še skladišče bencina pri Butkoviču. Bilo je to v slovo jugoslovanski vojski in pozdrav okupatorju. V skladišču je to noč zgorel mladi sovaščan Miro Krašnja Ljudje so se vračali, plenili vojaška skladišča in trgovine. Vsepovsod je bilo razmetano orožje in municija jugoslovanske vojske. Popolna anarhija skrb in žalost 11. aprila sta skoraj brez odpora prestopili mejo 9. in 17. ital topniška skupina II. armadnega korpusa in se peljali proti Logatcu in Cerknici K nam je prispela le izvidnica in ko je videla razdejanje, se je umaknila V soboto, 12. aprila pa seje med 13. in 14. uro pripeljala kolona italijanskih avtomobilov. Zaprli smo se f hiše nemočni prestrašeni obupani Le peščica Cerkničanov je pozdravila »zmagovito italijansko vojsko«. Župan občine Cerknica Janez Otoničar je z razglasom pozival ljudi k miru in redu. Prvo hrabro italijansko dejanje je bil požig sokolske knjižnice. Z vilami so vojaki metali knjige skoz okno v prvem nadstropju Sokolskega doma na telovadišče in jih zažgali. Brez propagande in pojasnil smo razumeli, kaj so nam namenili okupatorji Uničenje slovenske besede in slovenskega naroda! Kakor drugi rodoljubi sva z Anico, ki sva bili urejali to sokolsko knjižnico, začutili brezmejno sovraštvo do okupatorja. Knjižnice klerikalcev niso požigali, ampak so jo le zapečatili Šolskega pouka nekaj časa ni bilo. Otroci so bili najprej žrtve vojne anarhije. Stikali so za orožjem in municijo. Že maja meseca je bomba do smrti razmesarila moja dva bratranca Rada in Slavka Uvedena je bila policijska ura Frizer Anton Rožanc je bil ustreljen na svojem hišnem pragu, ko je zvečer odprl vrata Italijanski vojak je nanj streljal brez opozorila.. V Cerknici so takoj odkrito stopili na italijansko stran klerikalni ideolog Mirko Javornik — pisec črnih bukev, organist Košnik, cerkveni mežnar Arhar, šolski upravitelj Skubic in še peščica drugih. Neopredeljeni so f tem letu bili voditelji Sokola dr. Rado Pušenjak. Ivan Kristan in še nekaj cerkniške liberalne inteligence. Večina je sovražila okupatorja in se oprijela rešilne bilke, organizacije Osvobodilne fronte z njenim programom in geslom Smrt fašizmu — svoboda narodu!« Cim več rodoljubov so zaprli, mučili in jim požigali domove, tem večja sta bila odpor Slovencev proti okupatorju in ugled OF. Poleg razpada jugoslovanske vojske, požiga sokolske knjižnice in kresne noči mi je ostal v nepozabnem spominu še en dogodek. Oktobra 1941 je bil spopad partizanske čete na Kožlje-kuz Italijani Ujete partizane in eno partizanko so ranjene povezali z vrvmi in jih s tankom vlekli po tleh iz Begunj na Rakek zmagoslav- nem pohodu iz bilke z banditi«. Nemo smo gledali ta sprevod Ob pogledu na ranjene in ujete partizanske mučenike je v meni dozoret sklep: »Raje smrt kot tako počasno mučenje in umiranje.« Skozi vso partizansko dobo sem imela pri sebi kragujevško bombo, ki sem jo namenila sebi, če bi bila sila, kajti strelu s pištolo nisem zaupala. Ko sta mi padla dva brata, oba zadeta y glavo s smrtnim strelom, mije bilo v olajšanje vsaj to, da nista trpela. Moje delovanje za OF ni bilo skrito nekaterim simpatizerjem okupatorja. Zanimivo pa je, da me je star italijanski karabinjer opozoril, da me bodo drugi dan zaprli. Tako sem se lahko pravočasno umaknila tja, kjer so bili že moji bratje — v partizane. Zakaj sem se mlada in nemočna odločila za težko partizansko življenje? V samoobrambi in kot ponosna Slovenka za svobodo našega naroda A li naj me bo lega dejanja ob 50. obletnici vstaje slovenskega naroda sram? Požgali so mi dom z vsem imetjem, dva brata so nemški okupatorji ustrelili, mamo vlačili po koncentracijskih taboriščih. Gonarsu, Rabu in v Nemčiji Bila sem ranjena ko sem obvezovala partizanskega ranjenca. Mojo teto Ivanko s sinom Marjanom so iz Maribora izselili y Srbijo že poleti 1941. Nič drugačna ni bila usoda tisočih zavednih slovenskih družin. DRAGICA BRANISEU-ROME Q) 11 4 V neobvezen premislek Ne imejmo vsega> imejmo Zemljo! V ponedeljek, ko so nastajale te vrstice, je bil mednarodni dan Zemlje. Naš planet se praznika seveda ni zavedaj njegovi so konec koncev vsi dnevi in noči, njegov je ves čas, ki mu ga je namenila sila, kije ustvarila Vesolje. Praznik Zemlje je y resnici praznik Človeka, ki hoče po eni strani povedati, da s svojo mislijo in vednostjo sega dlje, kot je kdajkoli, po drugi pa se zaveda svoje čudovite, edinstvene zibelke. V eni skodelice tehtnice sta samozavest in napuh, v drugi vsak dan trdnejše prepričanje, da se bo človeštvo moralo podrediti zakonom Zemlje in Narave. Da je mogoče tudi obratno, da se bo Univerzam podredil ljudem, je bila utvara iz naših otroških let, ki gredo h koncu Dan Zemlje je izumila naša slaba vest, spoznanje, da gremo po napačni poti Če hočemo imeti Zemljo, ne moremo imeti vsega. Ta zavest, ki prepričuje človeka k skromnosti, ne da bi mu vzela karkoli od njegove pokočnosti in samozavesti, je f temelju vseh verstev in ver, kar izpričuje vsaj dvoje: da globalna človekova modrost ni od včeraj ali danes in daje v nas vendarle seme dobrega. V Vesolju ni dobrega in zla. Uni-verzum je, če verjamemo fizikom, tako brezčuten, da bi bilo v njegovih prostranstvih še hudiču ledeno pri srcu, če ga ima. V Vesolju brez strasti in čustev nastajajo in izginjajo galaksije in zvezde. Za ta velede-janja in velekatastrofe ni ne plačila ne kaz- ni Tudi sodnika ne. Samo Časteče. Ne vemo, niti, ali od začetka h koncu ali od konca k začetku Kaj sploh sta začetek in konec? Ni nam znano, kdo nam je, majhnim pred Materijo in Časom, ponižnim pred Neznanim, vcepd moralne in etične metre, vemo samo, da bi nas brez lega samonadzora že zdravnaj ne bilo več. In čeprav je zgodovina polna naših grozodejstev, prevar, lakomnosti sovraštva, laži in vsega drugega, kar je ali pa tudi ni v kazenskih zakonih, verskih in drugih kodeksih, se življenje slehernika izteče tudi z zavestjo, da je storil tudi kaj dobrega. Pravo dobro je samo tisto, kar ni storjeno iz preračunljivosti Človeštvo je pred korakom da bo z Zemljo, svojo materjo in zibelko, začel ra vrtati drugače ne zato, ker ve, da pot po koteči smo hodili doslej, pelje *> uničenje človeške vrste, ampak zato, ker se je začel zavedati svetosti življenja Zemljani krogla iz kamenja vode in zraka planet Zemlja je Življenje samo. Če pomočile kazalec v morje, ste v stiku se namakale v vseh oceanih tega sveta Za en sam vdih nam je na voljo ves zrak te ne samo naše Zemlje. Kako majhen prst kako bežen vdih in kako neskončni oceani kako neizmerno nebo! Tako je bilo, je in bo. Le mi pijani napuha in ničevih ideologij, smo kakšnih sto ali dvesto let menili da je drugače. MARJAN BAUER »Z denacionalizacijo bo hudič!« K . rajevni leksikon Dravske banovine iz leta 1937 opisuje Brežice kot pomembno trgovsko in obrtno središče spodnjega Posa vja, v katerem so še posebej dobro obiskani živinski sejmi Že v drugi polovici 13. stoletja so si Brežice pridobile trške privilegije, k čemur sta veliko prispevala prav zelo razvita trgovina in obrt. Ko so y letu 1353 Brežice prvič dobile mestne pravice, so imele dva letna sejma, in sicer na binkošti in na Lovrenčevo, poleg tega pa še tedenski tržni dan na soboto. Brežičani so smeli tudi loviti in prodajati ribe, seveda ob pogoju, da so z njimi postregli salzburškemu nadškofu in njegovemu spremstvu, kadarkoli se je njegova prevzvišenost mudila m mestu. Cesar Jožef tl. je mestu dovolil 4 letne sejme in ob koncu 19. stoletja so imeli vsako leto že 9 sejmov. Ži vinski sejem je še danes zelo živ. Na tukajšnjem sejmišču se proda marsikatero prase, a ne le kupcem iz Posavja, ampak še daleč proti Dolenjski in Ljubljani. Tu na mestni tržnici je ob sredah in sobotah dopoldne še vedno zelo živahno. Prodajni prostor so posodobili in povečali, slišati pa je tudi obete, da bodo tržni čas razširili na ves teden. S trgo vino in obrtjo je drugače. Družbeni sistem je obrt po drugi vojni skoraj po vsem zatrl, a trgovin je še vedno ostalo precej, seveda v družbeni lasti K trije prispevalo k razvoju trgovine v Brežicah ? Že pred pol tisočletja je k temu največ pripomogla strateška lega, saj je mimo mesta potekala pomembna pot s Hrvaškega na Kranjsko, preko Zidanega mostu tudi na Štajersko ter mimo Podčetrtka v nekdaj pomembno trgovsko središče Slovensko Bistrico. Brežiška trgovina je danes rezultat tradicije in ima še vedno pomembno lego. ________ Takoj po vojni so bile brežiške trgovine nacionalizirane ali zaplenjene, a je kljub temu večina od njih še vedno služila trgovinski dejavnosti Danes s temi prostori (večina jih je samem središču mesta) upravlja trgovsko podjetje Posavje, ki mu zato obetajoča se denacionalizacija povzroča nemalo skrbi Osnutek zakonodaje je zanj zelo neugoden, saj predvideva neposredno vračanje premoženja bivšim lastnikom ali njihovim dedičem. Kaj pomeni to za brežiško trgovino? Vsekakor že na prvi pogled dolgo reševanje lastniških razmerij, ponovne zapuščinske razprave in lepe denarce za pristojne odvetnike in sodišča Drobljenje trgovske organizacije, kakršno je Posavje (seveda z vsemi slabostmi), bi bilo nedvomno korak nazaj. Pobralo bi jih vse tiste prednosti, kijih ima danes pred majhnimi za sebnimi prodajalnami. Direktor Posavja Anton Bibič ugotavlja, da je v lokalih, ki so bili nacionalizirani, zaposlenih kar polovica od okrog 400 delavcev njihovega podjetja. Tudi s človeškega stališča bi bilo zato tako reševanje zelo neugodno, saj bi bila usoda teh delavcev zelo negotova in v vsakem primeru prepuščena volji bodočih (nekdanjih lastnikov). Izguba teh prodajnih mest bi podjetje prizadela tudi finančno, saj so po dohodkov-nosli najbolj zanimiva j Kupci so že zaznali prve pozitivne rezultate I nove konkurence, ki jo je trgovsko podjetje Posavje dobilo z zasebnimi prodajalnami Prisi-1 Ijeno je bilo lepše in sodobneje urediti lokale ter več pozornosti posvetiti ponudbi in kakovosti prodajalčevih uslug. Nova zasebna konkurenca v trgo vini je zdaj že dejstvo, ki ga ni mogoče zaobiti »Posa i je zato tudi ob svoji no vi naložbi v maloprodajne in veleprodajne zmgoljivosti na Črncu, kije zdaj v fazi iskanja izvajalca gradnje, računa poleg lastnih sredstev in kreditov še na sovlaganje zasebnega kapitala Izgradnja no vih zmogljivosti ki bo stala 4 milijone DEM. se bo pričela sredi tega leta in še letos naj bi vsaj pokrili 4000 kvadratnih metrov velik prostor. Finalizacija prostorov bo potem glede na potrebe potekala postopno,« pravi Anton Bibič Trgovsko podjetje Posavje ima okrog 60 veleprodajnih in maloprodajnih enot, vse razen ene se nahajajo v občini Brežice. V primerjavi z lanskim letom se jim je promet poveča! za 50 odstotkov, kar pomeni ob precej višji stopnji rasti cen dejansko velik padec prometa Nove zasebne prodajalne zaenkrat še niso glavni krivec za zmanjšanje prometa prav lahko pa bodo sčasoma postale Trenutno ocenjujejo, da jim je promet na njihov račun padel najmanj za 15 odstotkov. Monopolu je konkurenca vsaj malo že stopila na prste Še pred zasebniki so to storila druž-bena podjetja ki so razpredla svoje trgovine po občini Med najpomembnejšimi je seveda Agraria Brežice s svojimi prodajalnami kmetijskega rapromateriala in strojev, cvetja zelenjave in na sploh prehrambenih izdelkov. V Brežicah pa poslujejo še KerametaL Ona-On. Tkanina Kora Peko, Borovo in tudi vrsta prodajala ki so jih odprla domača podjetja (Tovarna pohištva Jutranjka Opekama Agra servis, INOj Kot ugotavlja Betka Budič. referentka za drobno gospodarstvo v Brežicah, se trgovska dejavnost k občini zelo širi Skorajda ni ledna ko ne bi k njihov referat prejeli vsaj ene vloge za odprtje nove prodajalne. Trenutno ima v občini trgovino kot obrtno dejavnost prijavljeno 39 zasebnikov. Med njimi je največ takih, ki prodajajo živila (kar 12), tekstilne izdelke (5), rezervne dele za avtomobile in avtomobile (4), Anton Bibič, direktor Posavja Doma nimamo več kaj iskati A JL JL nton Vrščaj s svojim podjetjem in servisom Vako spada med vodilne črnomaljske podjetnike. Od leta 1968, ko je začel graditi svojo obrt kot pogodbeni serviser pri LTH, je njegova delavnica prerasla »> proizvodnjo sušilcev komprimiranega zraka in sušilcev prostorov. v zastopstvo priznanih tujih proizvajalcev hladilne tehnike, v trgovino na veliko z repro-materialom iz uvoza ter v servisiranje specialnih hladilnih laboratorijskih naprav. Kljub temu da je Vrščaj že dodobra zakoračil c tretje desetletje svojega zasebništva, pa pravi, da v tako težkem, skoraj brezizhodnem položaju še ni biL Ko govori o brezizhodnosti, misli na razmere na domačem, jugoslovanskem trgu. »Domači trg se zaradi nezmožnosti plačevanja vse bolj zapira. Čeprav so naprave, ki jih izdelujemo pri nas, marsikje neobhodno potrebne, pa si raje delajo škodo in se ne odločijo za nakup, ker preprosto ni denarja. Bomo pa poskušali biti kooperanti domačih podjetij, smo si mislili, a tudi to ne bi šlo, ker bi nam podjetja prav uiko ostala dolžna In če smo imeli prej zgolj slučajno stike s tujimi podjetji, so nas razmere na domačem trgu sedaj prisilile, da začnemo z načrtnim sodelovanjem s tujimi partnerji Edina rešitev, da Vako preživi je namreč usmeritev na tuji trg. Doma nimamo več skoraj kaj iskati to smo zelo dobro spoznali« razpreda misli Vrščaj. A nton se zaveda da prodreti na tuji trg in si na njem ustvariti ugled ni mačji kašelj. Z lohn poslom bi še nekako šlo, veliko težje pa s čistim izvozom, tudi zato, ker naša tehnologija ni izpopolnjena izdelki pa so dragi »Za nas Slo- venceje še toliko težje, ker moramo dokazo vati da se nekoliko razlikujemo od ostalih v Jugoslaviji da imamo evropsko miselnost in da smo sposobni ponuditi tudi evropsko kakovost izdelkov. Z balkanskim načinom dela namreč že na pragu Zahoda pogorimo,« pravi Vrščaj, ki želi prodreti na tuje trge predvsem s sušilci komprimiranega zraka in prostorov, kar velja v Vaku za najpomembnejšo proizvodnjo. Aprila bo v tujini sodeloval kar na dveh sejmih, in sicer na madžarskem sejmu hladilne tehnike Aguaterm ter y okviru Zveze obrtnih združenj Slovenije na sejmu v avstrijskem Gradcu. »Nastopanje na tujih sejmih je zelo drago, da pa je sploh moč priti nanje, je potrebno prinesti izdelek evropske kakovosti in dizajna. Za to, žal, vedno primanjkuje denarja. Obrtniki in podjetniki se zato poskušamo na tem področju povezovati, si svetovati in pomagati Še sreča, da je vsaj to pri nas mogoče.« Vrščaj ima sicer že 6 ali 7 let stike s tujimi sejmi vendar prej zgolj kot kupec, ki pa je tujim proizvajalcem s tem, ko se je držal norm, veljavnih v razviti Evropi dokazal da je lahko njihov resen partner. Sicer pa je s tujimi partnerji navezoval stike tudi na domačih sejmih. Tako je na lanskem majskem zagrebškem sejmu »Medicine in tehnike« zelo uspel s kompresorjem na stisnjeni zrak z vgrajenim sušilnikom, ki se uporablja v zobozdravstvu Madžari so si za to pripravo, ki so jo Vrščajevi strokovnjaki do letos še izpopolnili že zagotovili nakup. V Vaku imajo namreč lasten razvojni oddelek, v katerem delajo strokovnjaki le pri razvoju vrhunske tehnologije, ki jo neprestano izpopolnjujejo ter se tako lahko kosajo s tujimi proizvajalci Da gre zares za k valiteto, so spoz- nali tudi v mnogih tujih podjetjih. Takojinj. lijani ponujajo servise in zastopstvo za ot*\ za simulacijo vremenskih razmer. Dobro nično sodelo vanje pa so raz vili tudi z Nenut. že precej časa delajo kot kooperanti tamK°L šnje priznane firme Brabender, pri kateri SO Vrščajevi strokovnjaki tudi na izpopolniš nju Nemci so se namreč tudi na ta način M* prepričati, če pri Vrščaju ustrezajo nend^ zahtevam. ^ Kakor koli že, vse to, kar seje v Voku kdaj morda zdelo kot drobtinice, bo, pov^. v celoto, sedaj, ko se želijo načrtno usme’\jij tuji trg, prišlo še kako pra k pri njiho vem odjr nejšem, predvsem pa zaupanja vrednem * ku onstran Karavank. In četudi je juSosl0Z\ ska gospodarska kriza tako kruta, je ^ enem pogledu - v odpiranju na tuja tržišča' brodošla. Vsaj v Vrščajevem primeru je^ cvetje (4), tehnično blago (3), drobne tehnične in kovinske izdelke(3), mešano blago (3), sad-je(2), kmetijske stroje, semena in sadike (!) ter športne rekvizite za lov in ribolov (l). Pa to še ni vse. Kar 14 zasebnikov prodaja preko lastnih podjetij (3 tekstiI 2 športne izdelke, 2 živila, 2 tehnično blago, 2 avtomobile in po eden čevlje, plin in gradbeni material). Nekateri podatki kažejo, da je take prodaje preko podjetij še več, saj jih več posluje brez dovoljenja občinskega organa za poslovni prostor (147. ČL zakona o podjetjih) in zalo niso evidentirani na sekretariata za gospodarstvo. V času, ko to pišemo, se kar nekaj novih zasebnih prodajaln še pripravlja na odprtje. Največ novih lokalov se nahaja v samem mestu, precej jih je tudi v drugem večjem središču Dobovj vendar bi smeli reči da so posegli tudi v ostale vasi kjer je bila prej preskrba bolj revna Res pa je. da so tam najbolj potrebne trgovine z živili in drugimi osnovnimi artikli lahko bi rekli z mešanim blagom. Specializirani lokali npr. s tekstilom ali čevlji gotovo bolj sodijo v samo mesto, kamor zahaja največ kupcev. Doslej v Brežicah še ni bilo primera da bi kdo trgovino zaradi slabega posla zaprl, vendar pa so se po prvih uspehih mnogi že začeli spraševati kako naprej. Prenekateri so s trgovino začeli y ugodnih časih, ko se je dalo zelo poceni nabavljati na Hrvaškem, v Italiji in A vstriji ter na ta način priti do lepih zaslužkov. Danes teh ugodnosti ni več. Poseben problem marsikatere manjše trgovine, ki sicer ni odprta na kakšnem posebno ugodnem mestu, je tudi premajhna reklama Le malo kupcev ve zanje, še posebo, če so oddaljene iz centra V Brežicah je torej trgovina vsaj kar se tiče ponudbe, zelo pestra Toda kako je s kupci? Že od nekdaj zahajajo p Brežice po nakupih prebivalci vsega Posavja in posebno ob sobotah je opaziti tudi mnogo kupcev iz sosednjih hrvaških krajev. Domačini vsekakor vsega ponujenega blaga ne bodo mogli pokupili, zato bo treba mnogo bolj agresivno s ponudbo in reklamo privabiti sosede. p. DUŠIČ-GORN1K mščini Avtorica dr. Christine Kainz °"^t Koširja kot slovenskega potomca, Koj~l vključen tudi y avstrijski biografski lek-Omenjajo ga tudi v nekaterih revijah v Ej^L ter Severni in Južni Ameriki Tako na P°jJji verodostojnih dokumentov lahko trdimo, m Košir resnično prvi ki si je zamislil ^P‘^Lr štno znamko. Vemo. da je predložil 31. bra 1835 svoje zamisli o poštni znamki m. gih poštnih reformah avstrijskemu minisF^. za finance. Čeprav avstrijske oblasti n'soV\f tevale njegovih inovatorskih predlogov, jfjf dovinsko dokumentirano, da je leto 1835 P ko je bil dan predlog za lepilno znamko- u k'n tir hit /in trn*™ fivliemn nrenricar« J Avstrija je prezrla Koširja in znamko N. edavna stoletnica smrti Rovvlanda Hilla, angleškega vzgojitelja, iznajditelja in poštnega reformatorja, ki je splošno priznan kot iznajditelj poštne znamke, je ponovno zbudila zanimanje za začetke poštne znamke. Hkrati je povzročila tudi nekaj dvomov o tem, alije Row-land Hill res iznajditelj, kakor mu sicer priznavajo. Nihče ne zanika tega, daje bil Hill prvi ki jeleta 1840uresničil idejo o poštni znamki veliko zgodovinarjev pa meni da ideja ni bila njegova »Alije zgodovina prezrla Jamesa Chalmer-sa?« se sprašuje Robert J. Osterhoff v naslovu svojega članka »Prva znamka«, obja vljenega v Stamp Collector 21. junija 1979. Stemjepisec oživil staro trditev, da je Chalmers prvi osnoval znamko in da je Hill uporabil njegovo zamisel in z njo prodrl pri angleških oblasteh Zanimivo je. da je samo dan zalem izšel v Cleveland Plain Dealer članek z naslovom »Ali ni nekdo drug oče poštne znamke?«. V tem članku in naslednjih govori G. Esrati še o enem poštnem reformatorju. Lovrencu Koširju, oziroma Imu-renzu Koschierju Trdi, da je Košir tisti, ki je zasnoval lepilno znamko precej pred Rovvlan-dom Hillom. O svojih idejah daje govorit Košir z nekim angleškim trgovskim predstavnikom leta 1835 v Ljubljani in trgovski zastopnik naj bi seznanil s temi zamislimi »iznajditelja« poštne znamke. Gotovo ni treba poudarjati kako pomemben je izum poštne znamke za komuniciranje in za moderno civilizacijo. Mogoče pa je vseeno potrebno. da še enkrat kritično in pošteno pregledamo njen izvor. Gre namreč za Lovrenca Koširja, ki je kot pripadnik majhne etnične skupine zelo malo poznan. Košir ni omenjen y nobeni angleško pisani enciklopediji ali zgodovinski knjigi o poštnih reformah oziroma znamkah Tudi v zelo obširni knjigi» Fse o znamkah« ni nikjer omenjen. Daje bil Košir tako prezrt, si delno razlagamo z domnevo, da je večina angleških in ameriških piscev uporabljala samo angleške vire in tako prezrla Koširja, čigar predlogi beležke in članki so bili pisani y nemščini Po teh podatkih si oglejmo Lovrenca Koširja nekoliko bližje, potem bomo lažje trdili daje on slovensko-avstrijski poštni reformator in borec za poštno znamko. Rodil seje 29. julija 1804 v Spodnji Luši vasici blizu Škofje Loke. Košir se je po kratkem obdobju pri vojakih zaposlil kot računovodja in knjigo vodja pri a vstrijski drža vni administraciji in delal f Benetkah pozneje y Celovcu, Beljaku, Zagrebu in Milanu Leta 1834 so ga premestili na Dunaj, kjer je delal pri avstrijski poštni administraciji do leta 1851. Zvezni us-lubženci se niso strinjali z njegovimi številnimi predlogi za reforme in so ga premestili z Dunaja v Zagreb, kjer je postal državni avditor za Hrvaško in Slavonijo. Leta 1871 je bil odpuščen in postavljen pred sodišče zaradi političnega spora. Kljub temu da je bila njegova prošnja na višje sodišče ugodno rešena, je moral leta 1872 stopiti v pokoj. Člani Filatelističnega društva Ljubljana so 22. avgusta 1948 v Spodnji Luši odkrili spominsko ploščo Lovrencu Koširju Istega leta je izdala Jugoslavija več Koširjevih spominskih znamk in filatelist Ferdinand Kobal je napisal brošuro v francoščini, angleščini nemščini in slovenščini da bi prepričal svet, da je pravi izumitelj poštne znamke Košir. Tudi pričujoči članek je prispevek k tem prizadevanjem. Leta 1979, ob stoletnici Koširjeve smrti ko je Avstrija izdala spominsko znamko v čast Lovrenca Koširja, »pionirja poštne znamke«, je bila objavljena dragocena brošurica v ne- , pred komerkoli Večkrat je poskušatau~r p svoje trditve in se za priznanje °Enule^\jp avstrijskega cesarja pa na ministra za in na številne tuje vlade in dvore. Leta osamljen in razočaran predložil svoje f zapise, dopolnjene s predlogi iz leta primerki lepilne poštne znamke, medno^j mu poštnemu kongresu v Bernu Delegogu/f izognili spornemu vprašanju, češ da o iznajdbi poštne znamke ni v njihovi p* nosti . _5žr Kot rečeno, je Rovvland Hill splošno kot iznajditelj poštne znamke, James in Lovrenc Košir pa sta njegova nai'šg/ tekmeca za to priznanje. Navedbe v neZJ/f' časopisih in Britanski enciklopediji P° f da sloni vse o Chalmersovih zasbti^f znamko le na zahtevah njegovega pričevanju treh mož. ki pravijo, da se sp°rtf jo, da je James Chalmers tiskal zna"\.j(j 1834. Javno znano in dokumentiranihr^lt Chalmers nikomur ni omenil ali Prgfj[d pilne poštne znamke do 8. februarja je točno leto za tem, koje Rovvland žil poštnim ustanovam svojo zamisel znamki Doslej znana in verodostojni Jjf torej kažejo, da je vrstni red iznajditelj^ znamke ta: Lovrenc Košir, kije novodFjf gal decembra 1835, sir Rovvland HM fot 1837 in James Chalmers februarja 1° ^ kumenti v zvezi z očetom in razv°je?jgfi' znamke ter enotne poštne tarife torej H0 je iznajditelj Lovrenc Košir. V zvezi z Lovrencem Koširjem soj&jJjF lo zanimivo pismo, datirano z Jjr 1865. Košir ga je poslal z Dunaja Ivanu Murniku V njem ga prosi za P° avstrijskih oblasteh da bi mu P^jfjApdfj stvo poštne reforme, katero je leta žil avstrijski vladi Taje zavrnila Košar^/ti log za reformo v poštnem prometu .JfjlKj tega pa je prejel naslov sir in prime’ ^ nagrado. Za vse to je vedel Košir m s . f poslanca Murniku y iKf Navedeno pa še ne pomeni vscg )0-\ priznanjem reformnih zaslug Lovr* Mnf ju. Iz ZDA sem namreč dobil zanimrlln^l{/ in predlog, naj pomagamo doseči^^ ie oče noštne znamke vendarle 51 a m preaiug, naj pomugumu čin\ je oče poštne znamke vendarle M re"cK°“' „000*1 v fotogaleriji, bo prefotograf. rano in shranjeno. Zasnovana pa je tudi zbirka izvirnih fc to-grafij, ki bodo vključent v komisijsko prodajo avtors -ih fotografij. »Za to pri nas sicer še ni j ra-vega zanimanja, ker ljudj- še ne sprejemajo fotografije t ko kot druga umetniška dela, \ Ulčar se odnos počasi le spre ni-nja,« pravi Radovič. Bojan Radovič Razstav na dejav nost se\ da ne prinaša dobička. Radov bi jo moral celo opustiti, vei ar je zanjo našel podporo pr tekaj sponzorjih, veliko razi e-vanja pa so pokazali tud .e-lavci Doma kulture in v m o-meški ZKO. »Brez te pripravljenos in entuziazma, ki ga vsemi la-v kljub ohranjam, bi bila to-grafska razstavna dejav i, t v Novem mestu res vprašl t,« meni Radovič. M. MAI ,J Priloga dolenjskega lista C Pozeb in toč smo Slovenci vajeni K. aj vse se ne spravi na la ubogi slovenski narod! Lani jeseni so z bregov hrumele povodnji in mu v dolinah uničevale plodno zemljo in vse. kar je stalo na njej, letos spomladi se je v cvetočo pomlad zabil ledeni klin s severa in se zagrizel v komaj sluteno jesensko sadno letino. Res manjka samo Se že napovedani bratski sunek z juga in njegovo trpljenje bo dopolnjeno. Take misli so me spreletavale, ko sem se sredi aprila pripeljal pred kmečko domačijo Franca Jordana iz Dolenje vasi blizu Otočca. Povod za premišljevanje mi je dal debel sneg, ki je pokrival dvorišče, pa ozelenelo in cvetoče okrasno grmičje ob hiši, globoko poveznjeno in polomljeno pod težko in mokro odejo. Rumeni cvetovi so ležali sfrknjeni >> snegu kot opomin nekega prezgodaj porojenega upanja. Se bo tako zgodilo tudi s slovensko pomladjo? Pesimistične misli pa kmalu izpuhtijo, ko človek stopi v toplo kuhinjo in se spusti v pogovor z gospodarjem Francem Jordanom. Možakar gre c devetinosemdeseto leto in mnogo naravnih ujm pa tudi od človeka povzročenih viher je že dal skozi !z njega veje spoznanje, porojeno iz številnih izkušenj in izročit hudo je, ko se težave zgrnejo nate, toda misliti je treba vedno za naprej in se ne vdati jadikovanju nad trenutnimi težavami »Ja, seje zgodilo, daje v vinogradih mraz že spomladi skoraj vse pobrat samo delo je ostalo, « se spominja Franc.» Vedno smo bili v strahu. Če je šlo lepo spomladi skozi smo pa poleti gledali v nebo, če ni kje tistih črnih oblakov. Pred vojno, menda je bilo petintridesetega, je vse stolklo. Prav za malo mašo je bilo. Le še tu pa tam je kak grozdek ostat« Kadar je bilo tako, je Franc veliko izgubit kajti jeseni sta mu vinograda, eden v Vinjem vrhu, eden v Trški gori, vrgla tudi po pet tisoč litrov vina. Seveda niso vsega popili doma, čeprav je bilo za dela treba najeti kar precej jjudL Veliko vina je ostalo še za prodajo. Največkrat gaje Franc prodajal nekdanjemu novomeškemu gostilničarju Peru. Že to je bil znak, da je imel ne samo obilen, tem več tudi k valite ten pridelek, kajti stari Novomeščani se še spominjajo, da se je pri Peru vedno pilo dobro vino. Franc je bil doma iz Ruhne vasi nižje ob Krki od tod tudi vinograd v Vinjem vrhu, ki ga je podedoval po očetu. Domača kmetija je bila dokaj močna. Dovolj pove že to, da sta bila y hlevu vedno dva para konj. Tod so bili doma furmani Tudi Franc, ki se je od malega motal pod konjskimi nogami se je moral kmalu lotiti tega posla. Osem otrok je že bilo pri hiši ko so zagrmeli topovi prve svetovne vojne in za njiho- vim bobnenjem je odšel tudi oče. Takrat so morali starejši otroci na veliki kmetiji še bolj poprijeti za delo. Toda oče se je vrni! Tri leta se je izmikal smrti, najprej na Tirolskem, nato v Galiciji nazadnje pa so ga le poslali domov, toda odkupiti se je moral s tisoč goldinarji Prva vojna se je takrat že prevesila h kraju. Čisto na koncu pa so vendarle tudi Francu obesili puško na rame. Čeprav mu je bilo komaj šestnajst let, je moral pri Dragi stražiti most čez Krko. France se še najraje spominja fantovskih let Pri njem so trajala kar dolgo, saj seje v zakon k Cesarjevi Pepci in na novi dom v Dolenji vasi podal šele, ko mu je bilo petinštirideset let. Vmesje bila še druga svetovna vojna, ko je moral zapreči marsikateri voz, zdaj za to, zdaj za drugo vojsko. Čeprav se je zanj in za konje vedno vse srečno izteklo, se tistih časov France nerad spominja. Lepši mu je spomin na večere zgodnjih fantovskih let, ko je ob sobotnih večerih tja v pozno v noč zvenela ubrana pesem France je bil vedno zraven, tudi ko so se s pesmijo podajali na vasovanja v bližnje in bolj oddaljene vasi. Pravi, da hude krvi na tem koncu ni bilo toliko in so se fantovska srečanja razpletla bolj s šalo in pesmijo kot pa z jezo. Le enega poštenega pretepa se spominja. Bilo je to na ohceti v Maharovcu, ko se je zbralo preko trideset Voglarjev iz okoliških vasi To je bila že tista kritična meja, ko je treba pokazati kdo ima prednost in kdo kaj velja. Pa so planili skupaj in tako rešili vprašanje, kdo bo vodil kamelo in si s tem pridobil pravico do dobrot, ki bodo kanile s svatovske mize. Potem so tu tudi spomini na žegnanja pri cerkvi svetega Jožefa na Vinjem vrhu. Za Jožefo vo naj bi bile dimljene mesne dobrote zrele in v Francetovih časih so gospodarji še nosili na žegnanje svinjske krače kot ofer domačemu župniku. Danes so vsa ta doživetja že daleč zadaj. Kdor hoče poslušati, najde v spominih Franceta Jordana marsikateri poduk za današnje dni France sam pa je na stare dni ostal sam Žena mu je umrla, otrok nista imela Stik s svetom ohranja preko radia in Dolenjskega lista »Prav vse preberem v njem« pravi »bolj počasi gre sedaj, toda od petka ko pride, pa do drugega tedna ga že prežvečim « Pa čisto osamljen devetinosemdesetletnik le ni Sosedovi otroci Janez, Boštjan in Ljudmila ga radi obiskujejo, prinesejo drva in pomagajo pri drugih delih, ki jih sam ne zmore več. Ko pa bo spet toplo, pa se bo spet odpra vil pogledat vinograde v Trško goro, na pol ki jo je prej neštetokrat prehodil Morda pa slana letos le ni vsega pobrala? T. JAKŠE Bo mestno jedro zaživelo prav? red leti je prišlo do odločitve, da se historično jedro Novega mesta s širšo okolico opredeli v nalogi oziroma projektu z naslovom Prenova mestnega jedra Z Urbanističnim inštitutom iz Ljubljane je bil sklenjen sporazum da to nalogo pripravi pri lem pa so sodelovali novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje in še nekatere druge organizacije in posamezniki Lani so bili posamezni deli naloge usklajeni z ostalimi izdelovalci ki pripravljajo urbanistične zasnove za Novo mesto in prostorsko ureditvene pogoje za prostor izven ožjega območja mestnega jedra. Sedaj je čas, da se naloga y celotipredsta vi širši javnosti Nosilec naloge, magister Vldimir— Braco Mušič, se je o tem pogovarjal z Dolenjskim listom Kako ste se lotili te težke in zahtevne naloge? Najprej smo opredelili območje, ki ga tudi Novomeščani pojmujejo kot zgodovinsko jedro ter vplivno območje tega historičnega jedra, okoliški pas, kjer so medsebojni urbanistično arhitektonski vplivi najočitnejšl To ožje območje obsega mesto na okljuku Krke, nekdaj obzidano z obzidjem katerega sledovi so še tu in tam vidni historično mostišče Kandija, pa tudi območje gradičev Neuhof in Kamen, nekdanje bolnice usmiljenih bratov, območje Rogovega toga kot naravnega pandana historičnemu mestu in seveda Krko z neposrednim krajinskim obrobjem in bregovi Območje smo razširili še tako, da smo vključili Grm z Božjim grobom kot izrazit prostor kulturne in nara vne dediščine, pa tudi območje Trdinove ulice, ki veža Kandijo oziroma Grm z značilno pozidavo meščanskih vil iz časa med obema vojnama To je ožje območje, v katerem neg bi veliali posebni pogoji urejanja tako da bi dosegli čim večjo arhitektonsko skladnosl obenem pa tudi opredelili in razvijali posebno identiteto, ki jo Novo mesto gotovo ima Bi lahko Novo mesto kol celoto opredelili kot kulturni spomenik?' Novo mesto je le kot celota lahko kulturni spomenik. Je značilen primer mesta ki se je razvijalo v različnih obdobjih. Je pa tudi pomemben regionalni center v Sloveniji in tudi kot tak zasluži posebno pozornost V vplivnem območja ki pa sega precej daleč proti Marofu in zajema tisti prostor, od koder se lepo vidi na Novo mesto ali pa se kot prostor in zgradbe vidi iz starega mesta po moramo formulirati določene pogoje, da bi ta skladnost in tudi izraz starega mesta ne bili prizadeti Vpostopku izdelave smo izvedli zelo skrbne analize kulturne, zgodovinske in naravne dediščine, tako, da smo kot rezultat tega dela dobili členitev vsega omenjenega območja na neke morfološke ali recimo oblikovne enote in na neke spomeniške celote, kajti številni objekti v Novem mestu in tudi ambienti so že ustrezno zakonsko zavarovani skladno z zakonom o spomeniškem varstvu. To so bila ključna izhodišča. Členitev na posamezne enote je pomembna tudi zato, ker imajo te mikro enote v mestu dostikrat poseben značaj. Nastale so v zaključenih obdobjih in imajo nekatere funkcionalne karakteristike, bodisi kot mestni prostori ali kot skupine stavb. Taki so Glavni trg, ostali trgi, Šolska ulica, kapiteljski kompleks in drugo. Na ta način smo se postopno približevaliformulaciji pogojev, kijih bo treba upoštevati pri izdaji posameznih lokacijskih gradbenih dovoljenj, pri posegih v prostor, v objekte, tako glede zunanje oblike, oblike strešin, izbire kritine, vse do barvne 1412) obdelave izveskov, napisov, raznih elementov mestne opreme itd Temef/ito zbiranje in proučevanje podatkov pa se bo verjetno dalo uporabiti še v druge namene? Naš osnutek odloka seveda ni edini zaključek naloge. Je le pravni akt za pristojne službe, ki bo sprejet potem, ko bo o njem seveda potekla javna razprava in bo šel skozi vse potrebne skupščinske razpravne faze. So pa še drugi rezultati To so pred vsem posebne stroko vne podlage, dokumentacije, ki razlagajo posamezne predlagane ukrepe in pogoje, to so vzorčni primeri Delamo pa tudi skico, kjer bodo nekateri čisto urbanistični posegi, kot je recimo oživitev nekdanjega sprehajališča na Kapitlju, na Šancah Tu je še tema, povezana z Bregom, predlagamo ureditev okrog Kapitlja, na Grmu in drugod Tako bi s sorazmerno majhnimi sredstvi, s komunalnimi akcijami Novo mesto razmeroma hitro pokazalo občanom in seveda tudi obiskovalcem in turistom enotno, izrazito in novo voljo za kultiviranje tega izjemnega historičnega ambienta, ki ga mesto predstavlja. Ob prevzemu te naloge je bil dan tudi predlog, da bi se potem lotili tudi podrobne obdelave ureditvenega načrta enega od predelov, kjer bi šli prav do zadnjega detajla in poskušali vzorčno opredeliti, na kaj vse je treba biti pri prenovi pozoren. Ali bo do te naloge prišlo ali ne, je vprašanje delovnega programa, finančnih sredstev itd Zavzemam se za to, da ne bi pozabili tudi na kompleksen program prenove, kakršnega si je nekoč že zastavil poseben odbor, ki je v mestu na tem področju deloval, se pravi, da bi imeli za nekaj let vnaprej programirane naloge, ki bi sistematično reševale določene probleme, pa naj gre za probleme tržnice, ki se je precej stihijsko razvijala in ne nudi najlepše podobe, ali za projektiranje prometne ureditve, parkirišč, nadomestitve nakaterih neustreznih zgradb in komleksov v starem mestu, skratka, program, ki bi opredeljeval tudi finančna sredstva, organizacijske ukrepe, nosilce posameznih akcij in ki bi pomenil tudi to, da bi bilo v Novem mestu dobro oživiti organizacijsko telo, ki bi skrbelo za prenovo in revitalizacijo mestnega jedra. Do sedaj so procesi preobrazbe starih mestnih jeder potekali preveč v smeri cityzacije, kot to strokovno imenujemo, se pravi preobrazbe stanovanjskih objektov v poslovne, pisarne, obrtniške delavnice, skladišča itd V tej nalogi smo zelo striktni v zahtevi, da se število stanovanj ne sme več zmanjševati, obratno, treba ga je povečevati Mesto, ki je zvečer mrtvo, nima privlačnosti Drug problem, ki je s tem povezan je, kako bi dosegli, da bi čimvečje število prebivalcev vključili y razprave o tem dokumentu in s tem zbrali čimveč njihovih pogledov in želja na to tematiko, da bi »>fazi od osnutka do predloga ta odlok postal čimbolj njiho v. Žena začetku smo napravili manjšo anketo med podjetji in Novomeščani, to pa nam je pomagalo opredeliti posamezna območja in njihov značaj. Želel bi, da bi čimveč ljudi izrazilo svoje mnenje o osnutku in gradivih. To bo dragoceno vodilo za nadaljnje, tudi bolj detajlne akcije. Želeli bi tudi, da bi se priprava tega dokumenta razvila v širšo demokratično akcijo, kar bi prineslo demokratizacijo urbanizma v sodobnem pomenu. Kaj pri tem delu pomeni vaša rodbinska navezanost na mesto? To je tako kot s prvo ljubeznijo. Moj oče je star Novo meščan, tudi častni občan. Naša družina je bila velika in o počitnicah smo se zbirali tukaj. Tukaj sem našel tudi zatočišče med vojno, že na začetku, skratka, z Novim mestom nisem povezan samo družinsko, ampak tudi osebno, saj sem y letih, ko se človek najbolj oblikuje, v prvih letih gimnazije, z njim zelo tesno živel in imam tukaj številne znance in prijatelje. To je intimni odnos, ki je pri takih nalogah zelo pomemben, pomaga pa tudi, da s strokovnjaki domačini veliko lažje najdemo skupen jezik. Za številna vprašanja sem našel dobrega svetovalca v svojem očetu, ki ima kljub visoki starosti zelo dober spomin in kot zgodovinar medicina ve veliko tudi splošnozgodovinskih franceschi, ustanovitelj bolnice, delov, kot je Šolska ulica, ter c pre- tlska ulica, ter obdobja, kot je bilo Kettejevo, novomeška pomlad in podobno. Ne smem seveda pozabiti strica, pokojnega Marjana Mušiča, tudi častnega občana Novega mesta, kije vodil prenovo mesta f prvih povojnih letih in tako rekoč odkril arkade na Glavnem trgu. Na začetku je bil tudi moj mentor. Moje prve naloge v šoli so bile pravzaprav naloge za Novo mesto. Pri njem sem risal spominski steber na Glavnem trgu. To je bilo sploh moja prva, da tako rečem uradna risba na fakulteti Delal sem tudi maketo za ureditev na Vratih v začetku petdesetih let in številne druge naloge, ki jih je pokojni stric opravil za Novo mesto. Ta intimni odnos seveda nekaj pomeni Pra v tako sem v sedemdesetih letih delal na urbanističnem načrtu Novega mesta skupaj z domačinom Nikom Kosom. To je bila dragocena izkušnja, ker smo doživljali mesto v širšem prostoru. To je bil eden prvih urbanističnih načrtov, ki je zelo vizionarsko razmišljal o določenih razvojnih potezah. Takrat so mislili da celo preveč vizionarsko, vendar imam veliko zadoščenje, da so nekatere osnovne rešitve, ki jih danes iščemo, v bistvu še zelo tesno naslanjajo na rešitve, ki smo jih že takrat videli bodisi priključevanje na avtocesto, vodenje obvoznic. Seveda, če bi nas takrat bolj poslušali bi bila marsikatera napaka ravno v zvezi s prometom manj boleča, pa tudi razporeditev industrijskih con je bila prav vizionarsko opredeljena pra v zato, ker smo spojili dobro poznavanje terena s kolikor toliko solidno strokovno pripravo, ki sva jo oba s Kosom imela Skratka z urbanizmom Novega mesta sem zelo tesno povezan in bi rad, preprosto povedano, z njim še naprej delal Kako pa je z nekaterimi drugimi starimi, a zanimivimi zamislimi? Evociramo tudi starejše zamisli mojega strica ki so bile zamisli tudi številnih drugih ljudi na primer sprehajališča na obeh bregovih Krke, prav na nivoju vode, tako, da je človek v intimnem kontaktu z vodo, da bi bilo prav obnoviti Seidlov mlin kot svojevrsten historičnoteh-nični spomenik svoje vrste, kazalo bi razmišljati o postavitvi pešaške brvi na mestu nekdanjega srednjeveškega mosta se pravi da bi človek lahko doživljal mesto z vidikov in na način, kot so ga doživljali nekdaj. Strica Božidarju Jakcu in podobnim estetom je bil vedno zelo pri srcu Breg kot izrazita posebnost, kakršne ni nikjer v Sloveniji V resnici bi bila ve-^ lika Skoda če bi ljudje preobrazili te hišice sedaj z betonom in modernimi materiali na način, ki bi zabrisal tisto nekdanjo slikovitost, kijo jo Breg imel To je seveda težka naloga in družba bi morala nekako pomagati, da bi se skladno s sodobnimi principi spomeniškega varstva tudi ta etnološka dediščina ki jo Breg predstavlja, ustrezno revitalizirala Gotovo je, da ta dokument, kot vsi podobni, ni za večne čase, da ga bo čas nadgradil, važno pa je, da bi prišli z njegovo pomočjo do programa prenove, do sistematične akcija do združevanja sredstev za večje komunalne akcije, in potem bo tudi lažje pritegniti individualno investitorje. Ti bodo razvili dejavnost na način, da se bo umaknilo tisto, kar še preveč diši P° provincializmu ali nekdanjih preveč usmerjenih časih. Ali ni za mnoge posege le prepozno? Moram poudariti, da gledam s stališča reali-sta Življenje teče svojo pot Nikjer ni napisano, da morajo vsi ljudje razmišljati tako, kot ral-mišljajo urabanisti ali zgodovinarji To, 0° stvari niso šle svojo pot, kot smo si mi predstavljali da bi šle, je bila najbrž tudi naša krivda-Nismo bili dovolj prepričljivi Gotovo bi lahko precej stvari šlo drugače, toda s tem je kot no drugih področjih: zgodovina se je zgodila inj° moramo priznati tako ali drugačno. Novo mesto je imelo toliko sreče, da je potem, ko je bil° zelo porušeno, po vojni le doživelo kvalitetna obnovo in i> njem ni prevelikih neskladij. Pomebno je tudi da se je pri nekaterih velikih industrijskih posegih, kot je »Krka«, man! IMV, vendar našla neka skladnost z okolje"1-Za IMV se spomnim, da sem sodeloval na ral' govorih, ko smo skušali v republiki najti manj' kajoča sredstva, da bi preselili takrat še začem* tovarne v novo industrijsko cono med PrečnoJ* Stražo, pa tistih usodnih 600 milijonov dinatje ni bilo. IMV je potem po svojih potrebah Pre_ mikal hribe na lokaciji, ki je bila zelo talka1 danes omejuje mestni razvoj proti jugu, sončna pobočja od Grma proti Težki vodi- ‘ je bila velika napaka, vendar je do tega Ijala specifičnost razvoja. Zelo sem cenil P", kojnega Jurija Levičnika saj je bil človek v?11, kih vizij in sposobnosti pa tudi on ni mog premagati tistih usodnih pragov, ko bi se m°r la širša družba odločiti in pomagati, da se t“ velika industrijska cona namesti kje Gotovo smo tudi zamudili priliko, ko se jr m sto stihijsko Sirilo od Kandije proti Znančev njivam, da bi pravočasno izpeljali obvoznico, bi nadomestila Partizansko cesto. Te danes smemo širiti zaradi historičnega ambienta-so bile velike zamujene priložnosti, kijih j*'( ba realistično ocenjevati in danes iskati drM možnosti sanacije. Vrednote so bile pat &&'Z. no drugačne, in ne smemo misliti, da je bi‘° ko samo pri nas, dogajalo se je po celem Jj*. Spremenjena paradigma urbanizma, o kn svoj končni cilj! M. ROŽANC NAGRADNA KRIŽANKA ZNANI FRUMETN. ZGOOO- VMAR lac-Ei PESNIŠKA STOPICA STARA FENČANSKA LUKA S0006M NEM PISATELJ (HBNZ) SOKRATOV T02H.EC CRN PTIC NEG. NAELEKTREN ION KEM SIMBOL ZA 2VEPL0 ST RIM VARUHI OGNJIŠČA MESTO V PREDKAV-KAZJU(SZ) VDOLBINA V ZIDU STAR02I- D0VSKI VLADAR GL ŠTEVNA BELG TERME PREDVOJNI MEH PREDSEDNIK (LAZAR0) DIEREZA, PREMOLK V VERZU L0CUS SiGiUJ LISTNATO DREVO TUJE 2. AT RISANA ZGODBA Z BESEDILOM KRČENJE SRCA POŠILJKA IZRAELSKA LUKA AVTOR J UDIR Ženin brat ZVEZDA SPREMEN LHVKA AVT. OZNAKA ZA PRIZREN STOŽČAST VRH OTOK V TIHOMORSKEM ARHIPELAGU TUAM0TU DELAVEC NA PRIPRAVI ZAPHANJE VZVIŠENA LIRSKA PESEM SMJSKA VITEŠKA IGRA EDEN OSNOVNIH Čutov ŠLAJMER EDO GR MIT APOLONOV SVEČENIK V TROJ USLUŽBE- NEC NEKDAJ ŽENSKA ZA DELO NA KMETU Sodna usmrtitev na televiziji? Bodo televizijske kamere spremljale usmrtitve? — Prošnja kalifornijske televi-_ ziiske družbe KQED za snemanje usmrtitve v plinski celici 1* se vračajo časi, ko so zločince in ruge obsojence usmrtili javno pred rožico ljudi, ki se je zgrnila gledat ta rašni dogodek? Bo javnost ponovno življe •’ kak° roka previt* pretrga nit Seveda ne gre več za usmrtitve na K avnih trgih mest ali na drugih javnih P ostorih, marveč za poskus, da bi sod-usmrtitev spremljale televizijske i'vSiiiudjei jo opr?li na ‘r Po | Kin zaslonih v svojih domovih, i nekod v svetu sicer še vedno poznajo "e usmrtitve, v večini civiliziranega nAcT’ “ jih sploh še izvajajo, pa sojav-sen 1 lne^ostoPne Zato je vsekakor preit rfc£,Va za^’teva televizijske mreže vir G12 Kalifornije, da bi dobila pra-v u snemati usmrtitev, ki se pripravlja Francise”1 Zaporu ^an Quenan v San Direktor družbe KQED Michael nosa^kerl6?'; * ‘ma, PraV'rCO d° m er Je televizija kot informativm la. najbolj nevtralen pričevalec in nrK,° , J točno kot tisk posreduje ja v-V vk d°8°dek kot je usmrtitev, k- Kaliforniji bodo namreč v krat-tom a^'*' smrtno kazen nad Rober-197 g t°norn Harrisom, ki je bil leta um * °kS0Jen na najhujšo kazen zaradi Prav^ dVe** naJstnlk°v- Izčrpane so smrt *egalne pob za spremembo bo n!*6 • n' v oporno in trenutek, ko tro br*1*60 moralv Plinsko celico, se hi-K_,. *“*■ To bo v ameriški zvezni državi Plin v ,Prva usmrtitev po 24 letih, mir o ,cel'ca v zaporih San Quentin je doo i skoraj četrt stoletja, zato je za ll ek seveda veliko zanimanje, takojmn'tev.v 5811 Quentlnu poteka trai i7C' jkojenca odpeljejo zgodaj zju-jetle i^nce v oddelku za na smrt obso-v.zeleno obarvano osmerokotno ^lico in nji K ' *a Pr've*ej0 na stol, ki stoji v 0 zapro nepredušna vrata, spustijo v posodo z žvepleno kislino tablete cianida. Iz posode se zaradi kemične reakcije začno dvigati strupeni hlapi, ki obsojenca usmrte. V desetih minutah je vsega konec. Usmrtitev lahko spremljajo sodni in državni uslužbenci ter nekaj novinaijev, ki potem po svojih močeh popišejo in javnosti predstavijo usmrtitev. In prav tu se zapleta. Televizijski direktor Schwartz meni, da bi morala imeti televizija enake pravice kot tisk pri predstavitvi usmrtitve. Toda pri tej svoji zahtevi se mora spopadati z ostrimi predsodki ameriškega sodnega sistema, ki še vedno ne dovoljuje prisotnosti televizijskih kamer ne na zveznih sodiščih in tudi ne na moriščih. Zahteva televizije po prenosu usmrtitve je obudila vprašanje, kije v bistvu že kar precej staro. Zastavilo se je ob koncu 18. stol., ko se je v strokovnih krogih zahodnih držav razvila razprava o tem, koliko javne naj bodo usmrtitve. Do tistikrat in še v naslednjem stoletju so bile vse usmrtitve javne. Pogosto so bile izvršbe smrtne kazni tudi zelo krute in mučne, pa vendar so privabljale množice ljudi, kot bi šlo za kakšno cirkuško predstavo. Proti javnim usmrtitvam so se dvignili tako abolicionisti (nasprotniki smrtne kazni) kot humanistično usmeijeni zagovorniki najhujše kazni, ki so menili, da so javne eksekucije krute in necivilizacijske. V ZDA so zadnjo javno obešanje opravili leta 1937 in so poslej vse usmrtitve opravljali znotraj zaporov. Tudi fotografiranje eksekucij ni bilo več dovoljeno, kljub temu pa je znanih nekaj primerov prikritega fotografiranja usmrtitev. Najbolj razvpita je tajno posneta fotografija usmrtitve Rutha Snydra na električnem stolu. V Jugoslaviji, kjer še vedno poznamo svet v številkah »1000 200i 150 100 50 AIDS V SUETU 0 - ZDA UGANDA - BRAZILIJA FRANCIJA mmi ZAIRE KENIJA ITALIJA [sili liH HHsl ISTI ra rrrTTi I ° velikem medijskem pompu, ki gaje bil deležen aids, se je ta huda ln [kvarna bolezen umaknila s časopisnih strani, kar pa ne pomeni, da ^ J® unesla. Obratno, aids se še naprej nezadržno širi, celo bolj, kot so Predvidevali strokovnjaki. Graf tega tedna kaže z višino stolpcev, koli-0 ljudi je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije do letošnjega "frea zbolelo za aidsom. Podatki so za sedem držav, kjer beležijo no-lnalno največ obolelih. Še vedno je največ aidsa v ZDA, na drugem ■Pestu Pa je že Uganda. Sploh je Afrika v tem pogledu najbolj ogrožena ceuna. --r-r smrtno kazen za nekatera najhujša kriminalna dejanja v miru in za nekatera dejanja, stoijena v vojnem času, je določena izvršba smrtne kazni z ustrelitvijo obsojenca, navzočnost javnosti pa je pri usmrtitvi izključena. V Sloveniji smrtna kazen ni več predpisana za nobeno kaznivo dejanje, stoijeno v mirnem času. Vrhovno sodišče ZDA je že nekajkrat odločilo, da mediji množičnega obveščanja nimajo nobenih posebnih pravic prisostvovati usmrtitvam. Če so novinaiji pri nekaterih lahko bili, je to stvar posamičnih dovoljenj. Zato tudi televizija ne more kar tako zahtevati pravice do snemanja usmrtitve. Poleg tega strokovnjaki navajajo več drugih razlogov proti prisotnosti televizijskih kamer, predvsem pa jih skrbi, da bi snemanje ogrozilo tajnost identitete ljudi, ki morajo sodelovati pri usmrtitvi, in jih izpostavilo morebitnemu maščevanju. Ugovor televizijcev in tistih, ki se zavzemajo za prisotnost televizije na morišču je usmerjen predvsem v to, da je bilo na ameriški televiziji prikazanih veliko eksekucij iz drugih držav, ameriški državljani so lahko videli posnetke javnih obglavljenj v Savdski Arabiji in Iranu, eksekucije v Iraku in Vietnamu. Usmrtitev v lastni državi pa naj ne bi smeli? Nekateri pa podpirajo televizijski prenos, vendar zahtevajo, daje pred prikazom usmrtitve prikazana tudi verna simulacija zločinov, zaradi katerih je bila izrečena smrtna kazen. Zanimivo je, da je televizijski prenos usmrtitve podprla tudi skupina abolicionistov. Prepričani so, da bi televizijski prenos usmrtitve mnoge ljudi spreobrnil v nasprotnike smrtni kazni. MiM Proti ropom Osebna varnostna napra-va zoper ulične roparje V vsakdanjem življenjuje vse več nasilja, celo podnevi ljudje in njihova imovina niso več vami pred roparskimi napadi. Klicanje na pomoč običajno ne zaleže dosti, saj ulični ropar hitro izgine s plenom, le okoli žrtve roparskega napada se zberejo ljudje, ropaija pa ni mogoče izslediti. V ZDA, kjer je tovrstnega kriminala največ - a tudi pri nas uspešno sledimo »razvoju« v svetu - so izumili majhno napravo, ki naj bi preprečila roparjem, da bi s plenom ubežali na varno. Podjetje PPS iz New Yorka, ki se ukvarja z izdelavo varnostnih naprav, je izdelalo alarmno napravo Echo. Njena odlika je, da silno predirljivo zavija, jakost hrupa, ki ga zganja, ko se sproži, doseže 110 decibelov, kar je vsekakor dovolj, da sejo sliši daleč naokoli. Naprava je velika kot pri mladih zelo priljubljeni prenosni kasetofoni, da pa se pričvrstiti na kovčke, torbe, zaboje, tudi za pas, skratka na vse, kar naj bi varovala. Ko se naprava v primeru roparskega napada sproži, je ni mogoče hitro utišati, tudi s pištolo ne, saj je zalita v neprebojno plastiko. Alarm je mogoče prekiniti samo z zamudnim postopkom odstranitve baterije. Roparje tako prisiljen, da hrupni plen odvrže, saj ga ne more neopaženo odnesti. II MINI ZANIMIVOST: llllllllll DALJNOGLED KOMPAS Optična tovarna Steiner Optik iz Bayreutha v Nemčiji je izdelala nov daljnogled, kije nekaj več. Omogoča dnevno in nočno opazovanje pa tudi natančno orientacijo. S pritiskom na gumb se v daljnogledu zapiše natačna nebesna smer opazovanega objekta. Določanje smeri je mogoče tudi v premikajočem se vozilu. Naprava je namenjena predvsem vojski, vendar bo koristna tudi za pomorščake, gorske reševalce, gozdarje in druge. Nos je precej samosvoj Večji del nalog opravi nos kar sam — Nova odkritja o tem, kako deluje čutenje vonjev Voh je najbolj primitiven od vseh sedmih čutov, danih človeku, da občuti in zaznava svet okoli sebe. Je preostanek iz davnih razvojnih obdobij, ko je živo bitje, iz katerega seje skozi milijone in milijone let razvil človek, imelo zelo slabo razvite možgane in si je tudi s prepoznavanjem različnih vonjev pomagalo do preživetja. Sodobna znanost ve o vohu razmeroma malo, manj kot o ostalih čutih. Šele v novejšem času so znanstveniki razkrili nekatere skrivnosti delovanja voha. Dolgo se sicer ve, da človek lahko razločuje kakih 10.000 vonjev, nekatere živali so v tem pogledu še boljše. Nekatere žuželke zavohajo izredno majhne količine vonjivih snovi na velike razdalje. Kako poteka ta proces, pa se ni točno vedelo. Raziskovalci so sicer odkrili nosilce vonja, to so molekule, imenovane feromoni, nikakor pa jim ni šlo od rok odkrivanje molekularnih sprejemnikov. Kot kaže, je to uspelo raziskovalcema z newyorške univerze Columbia. Javnost sta prejšnji mesec obvestila, da sta izolirala prvi sprejemnik za vonj, posamične gene, ki so dejavni pri čutenju vonja. Molekule, ki sta jih izolirala, so člani po vsej verjetnosti večje družine vohalnih genov, ki se nahajajo v nosu in tudi drugod po telesu. »Zaenkrat smo identificirali nekaj sto genov, domnevamo pa, da jih je nekaj tisoč,« pravi prof. Howard Axel. Taka množina genov je presenetljiva. Oko denimo uporablja za čutenje svetlobe le tri različne tipe sprejemnikov, da razlikuje nekaj tisoč barvnih odtenkov, pri čemer poglavitno vlogo odigrajo možgani. Voh deluje bistveno drugače. Na osnovi novih odkritjih naj bi občutenje vonjev potekalo tako, da molekule posameznega vonja pridejo do čutilnih sprejemnikov, dovzetnih prav zanje, ne pa za druge. Če proces vohanja deluje na tak način, potem to pomeni, daje različnih sprejemnikov zelo veliko, poglavitno dogajanje pa poteka na kemični ravni v samem nosu in ne v možga- nih, kot je to pri drugih čutilih, pri katerih signale obdelajo ustrezna možganska središča. Možgani imajo pri vohu le manj pomembno vlogo. Ta odkritja so za mnoge strokovnjake zelo zanimiva, saj odpirajo nove pogleda tako na razvoj živih vrst kot na možnosti uporabe voha v koristne namene. V luči teh odkritij je razumljivo, zakaj pri manj razvitih bitjih voh igra pomembnejšo vlogo kot vid, saj ne zahteva velike dejavnosti možganov. Praktiki pa že razmišljajo o izdelavi sredstev za uničevanje škodljivcev, ki bodo zasnovana na povsem določenem vonju in bodo uničevala zares samo izbrano vrsto živih bitij. Pristno čustvo se lahko samo živi. M. SOLDATI Prava ustvarjalna družba bi morala upoštevati prav pomen in dragocenost vsega, kar nastane iz globjega človeškega sveta za vsakdanji svet, v katerem vsakodnevno živimo. M. KMECL So naše hiše, naše posesti, vsa naša zemeljska upanja postavljena na črepinjah hiš, posestih in zemeljskih upanj drugih. S. ANDRES Bo cirkus brez zverin? Mučenje divjih živali pri dresuri ogroža obstoj cirkusov — Prepoved nastopanja slonov, tigrov... TV in holesterol Strokovnjaki so našli še en razlog več, da starši nekoliko skrbneje pogledajo, koliko časa njihovi otroci presede pred televizijskim zaslonom. Opozarjajo namreč, da je večurno posedanje pred televizorjem povezano s povišano stopnjo škodljivega holesterola v krvi. Otroka, ki vsak dan gleda televizijo več kot dve uri, naj bi povišan holesterol bolj ogrožal kot debelušnega otroka ali otroka, ki ima tovrstno težavo v rodbini. Do teh presenetljivih odkritij je prišel pediater s Kalifornijske univerze Kurt V. Gold, ko je opravil študijsko raziskavo v skupini 1066 otrok in mladostnikov. Večina otrok, pri katerih so ugotovili povišano stopnjo holesterola v krvi, je povedala, da več kot dve uri dnevno prežde pred televizorjem. Izkazalo seje, daje dejansko kar 90 odst. otrok s povišano stopnjo holesterola vnetih televizijskih gledalcev. Vsekakor bolj vnetih, kot je dobro. Povezava je odkrita, a zakaj je tako, študija ni razjasnila. Cirkus je v mnogih deželah sveta zelo priljubljen. V zahodnem svetu sicer nima več take veljave kot nekoč, v nekaterih državah Vzhoda pa še vedno privablja velike množice gledalcev pod platneno streho. Lep primer je Indija, kjer je cirkus poleg filma najbolj priljubljena zabava. In prav tu se je močno zamajal. Kdo bi vedel, kakšne muke sta prestala ta dva slona, da sta zabavala gledalce cirkusa, ki je obiskal Novo mesto? (Foto: MiM) Bodočnost cirkusa je postala vprašljiva ne samo v Indiji, marveč tudi še kje drugje v svetu, kjer se bodo vlade ravnale po premislekih, ki so narekovale indijskim oblastem pripravo novih zakonov za zaščito divjih živali. Poslej naj bi bilo prepovedano cirkuško nastopanje medvedov, opic, tigrov, panterjev, psov, slonov in levov. Razlog za tako drastično poseganje v cirkus je en sam - mučenje živali. »Če bi videli kruto dresuro in slabo ravnanje z živalmi v cirkusih, si ne bi nikoli več zaželeli iti v cirkus,« zatrjuje Maneka Gandhi iz indijskega ministrstva za okolje. Krotilci divjih živali v cirkusih uporabljajo kruta sredstva: pretepanje, stradanje in električne šoke. Medvede učijo hoje po dveh nogah na razbeljenih ploščah, leve in panterje priklepajo na stolčke in jih zbadajo z jeklenimi ostmi, da jih nauče dvigniti taco v pozdrav, sloni so pogosto povsem izstradani. Cirkusanti so seveda proti tem nameram. Kako bo, pa bomo videli. Vsekakor cirkus brez divjih živali ne bo več pravi cirkus. P.C.: PUNČKE IN SPAKE Ko sem bila majhna, sem se kar naprej igrala s punčkami iz papirja, ki mi jih je narisala moja najstarejša sestra Maja. Ure in ure sem se igrala z njenimi punčkami. Bila sem pač četrta deklica v družini, zato sem se počutila nezaželena in vedno osamljena. Ko je Maja zbolela, je začela risati spake z repi namesto zlatolasih in rjavolasih punčk. Jaz seveda nisem imela kaj početi s spakami in sem trdovratno zahtevala nazaj svoje lepe punčke. Takrat nisem mogla razumeti, da so Majo, ki se je morala tako zgodaj poslavljati od življenja, obiskovale take spake. Bila sem debela, nezainteresirana in grda, Maja pa je bila lepa, suha in nadarjena. Zakaj je stvarnik klical k sebi njo in ne mene? Kot da bi se umetnik posmehoval svoji umetnini. Ali pa je umet-nik-stvarnik hotel svojo lepo stvaritev čimprej spet samo zase. Ko se je Maja odpravljala v šolo v drug kraj, je videla vse lepo pred seboj. Vendar je slutila tudi bolečino. Spominjam se, da je rekla:» Zaprla bom oči in zaplavala v življenje.« Oči pa so ostale zaprte. Spominjam se, da je čudno tiho prenašala težko bolezen. Samo s spakami, ki jih je risala na papir, je izražala ogorčenje nad zlom v svetu. To ogorčenje sem razumela šele mnogo let kasneje. V bolniški postelji je ležala skoraj leto dni. Umrla je, ko je dopolnila komaj štirinajst let. Ko je zaprla oči, je zaplavala, ne v življenje, v smrt. r > POTA m s tu? 5t dežurni poročajo SKOZ OKNO V TRGOVINO — V času med 13. in 15. aprilom je nekdo vlomil skoz okno trgovine Alpina na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Od vseh čevljev je bila možakarju najbolj všeč registrska blagajna, v kateri je bilo 3.500 din gotovine. ODŠEL PRAZNIH ROK — Neznan storilec je med 14. in 16. aprilom vlomil v zidanico Ljubljančana Franca Zagorca pri Cerovem Logu in vse premetal, vendar na koncu odšel praznih rok. Lastnik je z vlomom oškodovan za tisočaka. IZGINIL IZOTEKT — Med 10. in 20. aprilom je nekdo prišel do nedograjene stanovanjske hiše Alojza Metelka z Mirne. Inventura je pokazala, da je z obiskovalcem odšlo sedem rol izotekta, vrednega 3.500 din. OB KOLO — Neznan storilec je 16. aprila med 6. in 14. uro ukradel kolo poni, last Srečka Udovča iz Novega mesta. Udovč je oškodovan najmanj za 2.600 din. OŠKODOVANI CESTARJI — V noči na 15. april je neznan storilec v kamnolomu Camberk pri Cerovem Logu šaril po delovnem stroju nakladaču novomeškega Cestnega podjetja. Poškodoval je armaturno ploščo, mazalico in električno napeljavo, tako da je škode za okoli tisočaka. PRETRGAL ŽIČNO OGRAJO — Neznan storilec je 8. aprila okoli 8. ure v Sevnem pod Trško goro pretrgal žično ograjo ob kozolcu Alojza Žure, nato pa se po njegovi parceli prevažal s traktoijem Zura je oškodovan vsaj za poldrugi tisočak. TATVINA V GARDEROBI — 19. aprila med 10. in 11. uro je neznan storilec v garderobi novomeške športne dvorane pod Marofom iz hlač Boštjana L. iz Brežic zmaknil denarnico, v kateri je bilo 450 din. Z AVTOM OBTIČAL NA TIRIH SEVNICA — V nedeljo, 21. aprila, okoli 15. ure seje 62-letni Franc Smon-kar iz Krškega z osebnim avtom zapeljal čez zavarovan železniški prehod Gobovci pri Sevnici. Z avtom je zgrešil vozišče in zapeljal med tire. V času, ko seje mučil, da bi vozilo spravil nazaj na cesto, so se spustile zapornice. Smon-karju ni preostalo drugega, kot da je s sopotnikom zapustil vozilo, kajti prav takrat je iz dobovske smeri pripeljal vlak. Slednji je vozilo docela uničil in je škode na njem za 300.000 din, medtem ko škodo na lokomotivi in tirih še ugotavljajo. GOSPODARSKI KRIMINAL NA DOLENJSKEM IN VPOSA VJU (8) Kilometrsko ogledalo nevestnosti J. C. naj bi bil kriv, da je TES Brestanica utrpel 743 tisočakov škode Slovenski kriminalisti so napovedali razmahu gospodarskega kriminala neizprosen boj. Tudi krika in no vomeška UNZ v tem nista izjemni Pričujoči zapisi govore o nekaterih v zadnjih mesecih na Dolenjskem in v Posavju odkritih ter obravnavanih primerih tovrstnih kriminalnih dejanj, katerih »avtorji« so praviloma vodilne osebe delovnih organizacij, podjetij ali trgovin. KRŠKO — Redki so v praksi primeri, ko k temeljnemu javnemu tožilcu zaide kazenska ovadba, ki govori o nevestnem gospodarjenju, še redkejši, ko ovadba dobi tudi končen epilog s sodno obravnavo. Pa ne, da tovstnih kaznivih dejanj v našem vsakdanu ne bi bilo, nasprotno, vedno več jih je. Krivec uvodne trditve sta pač zastarela in neprimerna zakonodaja ter praviloma vselej zapleten in dolgotrajen dokazni postopek. Ne glede na vse to so krški kriminalisti v preteklosti ugriznili tudi v to kislo jabolko, lani so tožilcu predali kazensko ovadbo zoper Senovčana J. C., vodjo proizvodnega procesa v Vidmu, DE TES Brestanica. Po njihovem naj bi možakar zanematjal nadzor nad delovnim procesom in tako svoji delovni organizaciji napravil kar za 743.012,20 din škode. Kako? Brestaniški TES je proizvajalec lepenke, ki se uporablja za izdelavo embalaže. Lepenka nastaja na posebnem kartonskem stroju, osnovni surovini za njeno izdelavo pa sta papir in lepilo. Jabolko spora je postalo prav slednje. Dolgo časa so v Brestanici za to delo uporablali lepilo »Valofix«, katerojim je dobavljal zrenjaninski Servo Mihajl. Da pa bi postopek izdelave lepenke pocenili, so se odločili uporabljati domače lepilo, za katero so recept pripravili v kemijskem laboratoriju Vidma. Delo je nekaj časa teklo lepo in nemoteno, prve težave so se pojavile v predlanskem decembru. Že 6. decembra ponoči z lepenko nekaj ni bilo v redu. Težave so se nadaljevale še 7. decembra: kar v dolžini sedmih kilometrov je bila lepenka razlepljena. O dogajanju je bil obveščen tudi J. C., ki pa delovnega procesa ni prekinil, čeprav mu je moralo biti jasno, da je razlepljeno-sti lepenke krivo lepilo. Slaba in nekvalitetna lepenka je iz stroja prihajala tudi 8. decembra. J. D. dela tudi takrat ni zaustavil, pač pa je po navedbah kazenske ovadbe od- šel na dopust, problemi pa so se nadaljevali še naslednje dni. Čeprav je izmenovodja nadrejenega J. C., ki je bil ob direktorju edini pristojen za ustavitev delovnega procesa, opozarjal, kaj se dogaja, in je bilo po vseh teh dneh že povsem na dlani, da je razlepljenosti krivo lepilo, je delo tqklo naprej vse do 13. decembra. Šele takrat so na zahtevo J. C. prenehali uporabljati lepilo domače izdelave in pričeli lepenko znova izdelovati z »Valofixom«. Težav v proizvodnji je bilo s tem konec, zato pa so se pričele težave za J. Č. V spornih dneh so zaradi slabega lepila proizvedli kar 104.643 kilogramov lepenke neprimerne kvalitete, zanjo pa — tako pravi kazenska ovadba — iztržili vsega 293.184,40 din. V normalnih okoliščinah in seveda ob običajni kvaliteti je bila cena takšne količine lepenke precej večja, v Desu bi morali zanjo dobiti preko milijon dinarjev. In prav znesek izračunane višine povzročene škode 743.012,20 din, ki jo ovadba pripisuje ravnanju J. C., je razlika med dejansko vrednostjo lepenke in zneskom, ki so ga iztržili s prodajo raz-lepljenega izdelka. B. BUDJA Izginila jugo in golf Tatvine osebnih avtomobilov vse pogostejše NOVOMESTO Tatvine osebnih avtomobilov so vse pogostejše. Če je še pred meseci veljalo, da storilci najraje izbirajo med golfi in audiji, to pravilo danes ne velja več. Nekaj dokazov za to je dal tudi minuli teden. V noči na nedeljo, 21. aprila, je bila ob osebni avto Jugo 45 registrske številke NM 132-787 Irena Žlogar iz Novega mesta. Vozilo je bilo parkirano v Ulici Slavka Gruma. Žlogarjeva je s tatvino vsaj ob 52 tisočakov. Nekaj po- EDEN USTAVLJAL, DRUGI KRADEL ŽABJEK — 17. aprila okoli 17. ure je neznana Romka blizu romskega naselja Žabjek ustavljala in ustavila osebni avto 30-letnega Franca Špringerja iz Gornjega Podboršta. Ko je ta avtomobil ustavil, je k njemu pristopil neznani Rom in mirno s police pod armaturo pobral denarnico, jo izpraznil in tako lastnika oškodoval za 2 tisočaka. UKRADEL KOLO IN GA PRODAL ČRNOMELJ — 21-letni Sulejman B. iz Kudičev pri Veliki Kladiši je 4. aprila zvečer iz hodnika stanovanjskega bloka na Ulici Moše Pijadeja v Črnomlju ukradel kolo poni in ga še naslednjega dne za 500 din prodal naprej. Tako vsaj pravi kazenska ovadba, ki sojo zoper Sulejmana vložili črnomaljski miličniki. Dodajmo še, daje bilo vozilce, kije bilo last Draga Bla-žine, vredno 2.500 din. POJASNILO NOVO MESTO — V prejšnji številki smo pod naslovom »Kradel v IM V« objavili vest o tem, kako naj bi 30-letni Stanko M. iz Goriške vasi med oktobrom 1990 in februarjem 1991 iz novomeškega Revoza jemal avtomobilske dele. Ker Goriška vas ni edina s tem imenom, smo dolžni njeno natančnejšo lokacijo: osumljeni Stanko M. je doma iz Goriške vasi pri Škocjanu. OROPALA PRIJATELJA ŠMIHEL — 16. aprila nekaj po 17. uri sta 21 -letni S. B. in leto dni starejši M. R„ oba doma iz romskega naselja Šmihel, oropala 64-lctnega Avgusta Kaplana iz Drenovca pri Brežicah. Vsi trije so popoldne skupaj popivali v baraki romskega naselja, nakar sta osumljenca Kaplana podrla na tla in mu ukradla ročno uro in denarnico, na srečo prazno. KDO JE KRIVOLOVEC? VIMOLJ — Člani lovske družine Smuk iz Semiča so pred dnevi našli poginulega obstreljenega jelena. Vse kaže, da je nekdo med 10. in 16. aprilom na divjad streljal v gozdu blizu lovske koče na Vi-molju, vendar je jelena le obstrelil, tako da je ta pobegnil, se zavlekel v goščavo in tam poginil. Semiški lovci so tako oškodovani za 2.200 din. RAZDEJANJE V VAGONU NOVO MESTO — Pred dnevi so neznanci naredili pravo razdejanje v potniškem vagonu vlaka na relaciji med Trebnjem in Mokronogom. Poškodovali so stene vagona, sedeže in ostali inventar, tako da so ljubljanski železničarji, sekcija za promet Novo mesto, oškodovani za 6 tisočakov. Prvenstvo »modrih« v judu Krčani so bili gostitelji 20. prvenstva delavcev organov za notranje zadeve Slovenije LESKOVEC — V dvorani osnovne šole Milke Kerin v Leskovcu je bilo minuli teden jubilejno, že 20. prvenstvo delavcev organov za notranje zadeve Slovenije v judu. Nastopilo je kar 126 tekmovalcev iz vseh slovenskih uprav, izjema so le postojnska, kranjska, trboveljska in novomeška UNZ. Poglejmo rezultate; kategorija do 60 kg: 1. Jerman (Specialna enota RSNZ), 2. Lainšček (UNZ Ljublja-na-mesto), 3. Cafuta (Izobraževalni center ONZ) in Bokan (UNZ Nova Gorica); do 65 kg: 1. Rahle (Izobraževalni center ONZ), 2. Vivod (Specialna enota RSNZ), 3, Baša • UNZ Novo mesto bo S. maja gostitelj 32. republiškega prvenstva delavcev organov za notrapje zadeve v samoobrambi. Prvenstvo bo potekalo v telovadnici metliške osnovne šole, pričetek tekmovanj pa bo ob 9.30. Vstop bo prost, zatorej vabljeni! (UNZ Ljubljana mesto) in Čeplak (1C ONZ); do 71 kg: 1. Rizvič (Zaščitna enota milice RSNZ), 2. Zidanški (SE RSNZ), 3. Litrop(ZEM RSNZ) in Mikola (UNZ Nova Gorica); do 78 kg: 1. Pozvek (SE RSNZ), 2. Trivunovič (IC ONZ), 3. Gaber (UNZ Celje) in Ciglarič (IC ONZ); do 68 kg: 1. Pavlica, 2. Kangler (oba Specialna enota RSNZ), 3. Starman (UNZ Koper) in Kos (UNZ Celje); do 95 kg: I. Bakan (Zaščitna enota milice RSNZ), 2. Kopše (Izobraževalni center ONZ), 3. Mihalič (UNZ Nova Gorica) in Kregar (SE RSNZ) nad 95 kg: 1. Ličina (SE RSNZ), 2. Zajc (UNZ Maribor), 3. Biščič (UNZ Nova Gorica) in Travner (UNZ Celje). V ekipnem seštevku so zmagali judoisti Specialne enote Republiškega sekretariata za notranje zadeve z. 59 točkami, sledijo pa: Izobra-ževalr organov za notranje zadeve 35, UNZ Nova Gorica 22, Zaščitna enota milice RSNZ 20, UNZ Celje 16, UNZ Ljubljana-mesto 14, UNZ Koper9, UNZ Maribor 8, UNZ Ljubljana-okolica 3, UNZ Murska Sobota 1, UNZ Slovenj Gradec ter UNZ Krško 0. DOBRI GOSTITELJI - Krški UNZ je prejšnji teden v telovadnici OS Milke Kerin v Leskovcu pripravil letošnje, 20. prvenstvo delavcev organa v za notranje zadeve Slo veni-je v judu. Prvenstva se je udeležilo dvanajst ekip, vsi udeleženci pa so bili polni pohval na račun imenitne organizacije. Mišja gnezda v skladišču živil Kaj vse so inšpektorji odkrili ob obiskih kandijskega marketa »Zdenka«? — Pred-__________log, da se lastniku odvzame obrtno dovoljenje NOV O MESTO — Mini market Zdenka, ki posluje v prostorih bivše delikatese v novomeškem hotelu Kandija, je bil ena prvih lastovk, ki so naznanile prihod množice podobnih zasebnih prodajaln. Vse kaže, da bo ta market prvi ali med prvimi še po nečem: da bo njegov lastnik Mirsad Čustič že v kratkem ostal brez. obrtnega dovoljenja. To pomeni, da bo »Zdenka« morala zapreti vrata. Niso od včeraj številne pritožbe kupcev nad nečistočo v lokalu, nad oporečnimi živili, neurejenostjo. Številni inšpekcijski pregledi lani in letos, izdane odločbe in ukrepi stanja niso spremenili, market je še naprej neurejen, v njem je najti živila s pretečenim rokom. Sodu je izbilo dno zadnje odkritje, ki nedvoumno dokazuje, da so si v takem okolju uredili domovanje tudi glodalci. In če vemo, da živimo na območju, kjer je mišja mrzlica že pobirala svoj davek, celo smrtnega, potem je odločnost inšpektorjev novomeške UIS še kako upravičena. Poglejmo v ilustracijo le nekaj zapiskov opravljenih inšpekcijskih pregledov v prodajalni. Prva prijava je na naslov inšpektorjev priromala že 10. novembra 1989. Stranka se je pritožila zavoljo neprimerne higiene v lokalu. Da je bila pritožba upravičena, je potrdil ogled inšpektorjev; med številnimi napakami in nepravilnostmi še posebej bode v oči stavek, kako so sveže piščance v prodajalni hranili kar na zabojih s pivom. Podobno je bilo lanskega avgusta, ko je sanitarna inšpektorica — slednja je takrat prvič prepovedala uporabo prostorov, dokler se nepravilnosti ne odpravijo — zapisala v odločbo, da so prostori, oprema in pribor neprimerno 'vzdrževani in zanemarjeni. »Oprema je bila umazana, zamaščena in obložena z. debelim črnim slojem prahu, po tleh so bili odpadki, stropne luči od začetka obratovanja niso bile očiščene. V hladilnih vitrinah, po pultih in v umivalniku je ležalo polno umazanih in zaudarjajočih vileda krp. Sanitarije so bile zanemarjene, prostori so zaudarjali, na skladiščnih policah so bila raztresena živila.« To in še kaj je pisalo v odločbi. Med drugim so bila najdena tudi živila s pretečenim rokom uporabe, da ne naštevamo vsega. Sprehodimo se sedaj skozi zapisnik o ogledu prostorov, ki nosi datum 6. februar 1991. Živila so bila skladiščena v pisarni, veliko je bilo v prodaji blaga brez deklaracij, cene za veliko izdelkov niso bile nikjer označena, znova so bile v prodaji živila s pretečenim rokom uporabe. Kot že rečeno, pa je bil krona vsega inšpekcijski pregled letošnejga 2. aprila ob 12. uri. Nekaj ugotovitev sanitarnih inšpektorjev posredujemo dobesedno: »V skladišču živil so bila na skladiščnih policah med novoletnimi okraski najdena mišja gnezda in mišji iztrebki. Ne da bi bilo označeno, daje izločeno iz prometa, je bilo uskladiščenih 70 ste- IZPRAZNJENA BARAKA KRŠKO — Med 16. in 18. aprilom je bilo vlomljeno v leseno barako v Lokvah pri Krškem, ki je Vilimu Viku služila za priročno skladišče. Nepridiprav je iz nje odnesel nekaj orodja, 70 m električnega kabla, števec za vodo in kljuke za žlebove, tako daje škode za tri tisočake. VLOM V AVTO SEVNICA — Med 21. uro 15. aprila in 9. uro 16. aprila je neznani storilec vlomil v osebni avto Z-750, registrska številka NM 175-981, last Roberta Be-šeniča iz Sevnice. Bešenič je bil ob avtoradio in kaseto ter je skupne škode za poldrugi tisočak. klenic jedilnega olja za cvrtnik. Olju je rok uporabe pretekel, datum proizvodnje je bil 27. december 1989.« Ob najdenih še nekaj povrtninah v hladilni Spremembe z mostom Vrsta pripomb, v glavnem pa podpora novi prometni ureditvi v Novem mestu NOVO MESTO - Z odprtjem novega novomeškega mosta na Loki, na kar zdaj prav res ne bo treba več dolgo čakati, bo v Novem mestu začela veljati nova prometna ureditev, o kateri smo že poročali. Glavne novosti so: prednostna vožnja v kandijskem križišču po Partizanski in Zagrebški cesti; prepovedano zavijanje v levo v tem križišču s Partizanske na most in iz Zagrebške ceste proti Grmu; enosmerni promet po kandijskem mostu v smeri proti Glavnemu trgu in s tem prepovedano zavijanje v desno na most iz. mesta proti Kandiji, prepovedano zavijanje v levo proti Zdravstvenemu domu s Partizanske ceste in obrnitev sedanje smeri enosmernega prometa iz Glavnega trga po Jenkovi, Detelovi in Dilančevi ulici ponovno do Glanega trga pri Avto delih. Takšno ureditev prometa je na osnovi posebne študije ljubljanskega Prometnotehničnega inštituta dokončno oblikovala posebna projektna skupina, ki bo tudi dolžna spremljali dogajanje v prometu po uveljavitvi nove ureditve in ustrezno reagirati na morebitne pomanjkljivosti. Nova prometna ureditev je v glavnem dobila podporo tudi v javni obravnavi, ki pa je ponovno opozorila na nekaj problemov. Žal je precej takih, katerih razreševanje je odvisno od razpoložljivega denarja, tega pa vse bolj manjka. V javni obravnavi je bila izpostavljena potreba po ureditvi dostopa do Zdravstvenega doma s Šmihelske ceste, za kar je občinska vlada pripravljena zagotoviti potreben denar iz. proračuna. Izpostavljena je bila tudi potreba po semaforju v kandijskem križišču, vsaj za pešce' po semaforiziranju priključka Šmihelske ceste na Partizansko in po ureditvi javne razsvetljave na Partizanski cesti skozi zdravstveni kompleks, kar bodo skušali narediti; potreba po naporih za uvedbo mestnega prometa itd. Marsikomu se zdi neprimerna izvedba priključka novega mostu na Partizansko in Roško cesto; to, da na Ljubljanski cesti ni direktnega ločenega pasu za Bršljin mimo semaforja; opozorjeno je bilo, da bo otežen izhod na Partizansko ulico iz interne bolnišnice; da še vedno ni urejenih parkirišč pri lekarni, itd. Bilo je tudi precej opozoril o sedanji neurejenosti prometa, zlasti parkiranja in prehoda skozi mestno jedro. skrinji, katerim je rok uporabe prav tako potekel, sta inšpektorja v zapisnik zapisala še, da je higiensko stanje v pomožnih prostorih in skladišču nezadovoljivo; da ni na voljo tople tekoče vode in ostalih toaletnih potrebščin; da zaposleni delavec nima opravljenega tečaja iz. osnov higiene živil in osebne higiene za osebe, zaposlene v proizvodnji ali prometu z živili, da ne ponavljamo vsega. Temu primerni so bili ukrepi. Najpomembnejši je seveda, daje bilo nadaljnje obratovanje trgovine prepovedano, odrejeno pa med drugim tudi generalno čiščenje in seveda deratizacija. Verjetno ni potreben noben dokaz več, kako so vsa opozorila, odločbe, ukrepi bob ob steno; stanje v marketu se od lanskega avgusta sem ni v ničemer izboljšalo. Dovolj je bilo priložnosti za kaj takega. Ni nepomembna tudi ugotovitev, da ne lastnik Mirsad Čustič ne nihče od zaposlenih še do danes ni opravil tečaja iz osnov higiene živil in osebne higiene, čeprav bi to morali narediti v najkasneje šestih mesecih od pričetka nastopa dela. Temu primerna je podoba prodajalne, ki, taka kot je, svojemu namenu ne more in ne sme služiti. Prav zato bodo inšpektorji pristojnemu občinskemu upravnemu organu te dni poslali predlog, da Mirsadu Custiču odvzame obrtno dovoljenje. B. BUDJA DONOSEN VLOM V VIKEND ZAGRAD V času med 17. in 19. aprilom je neznan storilec v kraju Zagrad pri Otočcu vlomil v vikend Vjckoslava Čuliča iz Novega mesta. Nepridiprav je odnesel orodje, televizor in radio, tako da je lastnik oškodovan kar za 20.000 din. *TT# dobnega seje 15. aprila med polnočjo in 5. uro zjutraj zgodilo tudi na parkirišču Gami hotela na Otočcu. Izginil je namreč golf z registrsko oznako BL 154-186, njegov lastnik pa je banjaluški Uniš Rent a car, ki vozilo ceni na 200 tisočakov. Na parkirišču zasebnega salona pohištva na Cesti komandanta Staneta v Novem mestu je v noči na 20. april stal osebni avto R-4, last novomeškega No-volesa. Nekdo je ponoči na vozilu razbil premično šipo, odprl vrata in skušal vozilo spraviti v pogon s spajanjem kablov pod volanom. Na srečo je bil dovolj nespreten, tako da je avto ostal na parkirišču. Novolesovci pa so vendarle oškodovani za poldrugega tisočaka. — So pa tatovi in vlomilci zadovoljni tudi z manj vrednimi pleni. Tako je nekdo med 14. in 15. aprilom stopil v nezaklenjeno garažo Janeza Severja v Semiču. Namesto z avtombilom seje zadovoljil le z. lažjim priklopnikom, vrednim 6.500 din. O storilcih še ni nobenih sledov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Debelo je minuli četrtek zjutraj gledal N ovomeščan Ivan B. Nekam čudno pusta se mu je zdela notranjost njegove devetnajstice, naposledje le ugotovil, da mu je preko noči nekdo zmaknil volan. Komu je bil potreben, možje postaje še ugotavljajo. • Anton Ž. je imel prejšnji teden na Gubčevi cesti v Mokronogu parkiran avto, v njem pa shranjeno modro kuverto. Komu in za kaj je bila namenjena, ni znano, zanesljivo pa ne mimoidočemu sprehajalcu, ki se je ob pogledu nanjo spomnil vseh zgodb, ki so jih v preteklosti pletle modre kuverte. Segel je v odklenjen avtomobil in se tudi sam prepričal o dobrih lastnostih ovojnic takšnih barv: v njej je bilo namreč 4.200 gotovine. • Pred dnevi je nekdo vlomil v knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Ob pregledu prostorov je ugotovil, da je vse tamkaj spravljene knjige že prebral, zato je vlomil še v predal pisalne mize, ko pa željene »literature« tudi tam ni našel, je odšel z dolgim nosom in praznih rok. • Praviloma so doslej radiokasetofoni in podobne aparature izginjali iz avtomobilov ali stanovanj, v Malem Gabru pri Trebnjem pa seje zgodilo celo to, da je radiokasetofon izginil iz nezavarovanega šotora. Zakleniti ga je pozabil Tujko K. OTROK STEKEL PRED AVTO KRŠKO — 28-letni Abidin Kari-mani iz Krškega se je 19. aprila okoli 15. ure peljal z. osebnim avtom po Cesti 4. julija in zavijal na Kolodvorsko ulico. Tam je pred križiščem stal avtobus in čakal, da se vključi v promet na prednostno cesto, ko je izza njega pritekel na cesto 8-lctni Matej K. iz. Krškega. Abidin gaje zbil, pri čemer seje Matej hudo poškodoval in se zdravi v brežiški bolnišnici. IZPRAZNJEN VIKEND GABER NAD SEMIČEM — Minule dni je nekdo vlomil v vikend Kranjčana Janeza Zelnika v Gabru nad Semičem. Nepridiprav je odnesel s seboj betonski mešalec, samokolnico, električni kabel in kuhinjsko plinsko jeklenko, tako da je škode za 15 tisočakov. SPET »DOLENJKA « — To pot je bilo v nesreči minuli torek popoldne soudeleženih sicer več avtomobilov, žrtev na srečo pa ni bilo, kajti prevrnil se je tovornjak te prevoz Renaultovih »petič«. Toda vsaka taka nesreča vedno znova opozarja na pasti ki jih je naša magistralna cesta vsa polna (Foto: J. Simčič) HUDO POŠKODOVANA SOPOTNICA — 40-letni Alojz Bele iz Zameškega se je pred dnevi zapeljal z osebnim avtom Z-126 izpred Vidrihove avtomobilske delavnice na Otočcu na regionalno cesto proti Kronovemu. Prav takrat je po njej pravilno po svoji desni strani v smeri proti Novemu mestu z osebnim avtom pripeljal 43-letni Radivoj Kralj iz Otočca. Slednji je sicer zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. Vnezgodjsejehudora_ nila Beletova sopotnica, 38-letna Kristina Bele iz Zameškega. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Materialno škodo so ocenili na 19.000 din. TRČIL V PEŠČENI VSEK — 16. aprila ob 12.45 seje 20-letm Igor belina (t Gornjega Križa peljal z osebnim avtom 18 po cesti iz Žužemberka proti Dvoru.v vasi Klek je nameraval prehiteti vozu® pred seboj, takrat pa je opazil, da nasp(9u vozi drug osebni avto. Mladenič je polnil na zavore, pri tem pa gaje zaneslo najprej na neutrjeno travnato bankino, nato na levo, naposled pa v peščeni vsek. D» P® smola večja, je v Setinovo vozilo trčil se nasproti vozeči avtomobil 71-letn^. Ljubljančana Milana Slokana. Igor Setih* je bil pri trčenju hudo ranjen, prav ta* 66-letna Zvonka Slokar, njen mož. M»a pa lažje. Vsi se zdravijo v novomeški bo nišnici. Materialne škode je za 220.00" din. 16 DOLENJSKI UST Št. 17-18 (2175-76) 25. aprila 1991 Na prvomajski motokros Motoklub Mel je v sredo, 1. maja, organizator dirke za državno in republiško prvenstvo DOLENJSKE TOPLICE Pred etUe bilo samo po sebi umevno, da so se ljubitelji motokrosa na 1. maja dan ^pravili v Brezje pri Črmošnjicah. oda lepa tradicija je bila kdove zakaj nrckinuina n.._ ■ ■ , • • prekinjena. Pa ne za dolgo, Dolenjci etos znova dobivamo prvomajsko motokros prireditev: Motoklub Mel Po na svoji progi pri Dolenjskih Toplicah, ki dobiva vse več pohval in PPzP®nj> v sredo, I, maja, s pričetkom o 14. uri, pripravil tekmovanje za orzavno in republiško prvenstvo v razredih do 80 in 125 kubikov. >>‘° b° Prva dirka za državno prvenstvo v letošnji sezoni, zato je zanimanje zanjo tolikanj večje,« pravi udvik Mežnar, predsednik kluba ek ki ima danes že preko 20 registriranih tekmovalcev, predvsem mladih. PREUREJENA PROGA — Takih ln Podobnih skokov tudi na prvo-Majskih dirkah ne bo manjkalo, na delu proge bodo tekmovalci leteli po zraku celo 40 in več metrov. “Pričakujemo, da bo v obeh kategori-1™,™ startu blizu 70 tekmovalcev. "ko se 'Sodi, da bomo morali v azredu do 125 ccm pripraviti celo valihkacijsko vožnjo. Na startu bo-°,VSI najboljši, naj omenim le Kampa .Simčiča, Sitarja in - naj zveni se tako neskromno — Murna. Ob "jem bomo imeli melovci v razredu ln, • ccm v 08nju 5e Kovačiča in . hernjka, toda nobena skrivnost ni, a od Jureta Murna pričakujemo naj-eč, nemara celo stopničke za najboljše' I udi v razredu do 80 kubikov ni-'J1?” yrcz možnosti za dobro uvrstitev: mesta pri vrhu bo poskusil P°seči moj sin, ki mu bo to prvi start "a dirki za državno prvenstvo, ob tem Pa velja dodati, da je tačas z vsega dvanajstimi leti daleč najmlajši v tej -L. urenci. Ob njem bosta srečo po-, ušala 5e Bakšič in Jordan, gledalci ato imeli v sredo torej za koga navi- Mežn PraV' opt‘m'st‘^cn Ludvik Organizatorji so za prvomajsko Prireditev tudi preuredili progo, ki je , '“ preglednejša — posebna trakcija bo mesto, kjer bodo tekmo-J2J0 skakali po 40 in več metrov da-^ "v Pripravili velik parkiriščni pro- stor, poskrbeli za dobro počutje gledalcev, katerim je namenjena posebna atrakcija —žrebanje kart. Če verjamete ali ne, glavni dobitek bo osebni avto jugo, ki ga podarja glavni pokrovile|j prireditve Avto bum iz Šalke vasi; druga nagrada bo motor Honda, ki ga podarja podjetje Mel; v igri pa bo še več drugih nagrad, katerih skupna vrednost bo 100.000 din. Dodajmo ob tem, da so poleg Avto • Pred dnevi so progo v Dolenjskih Toplicah preizkusili tudi nizozemski motokrosisti, med njimi celo bivši svetovni prvak. Nad vožnjo so bili navdušeni; o tem priča njihovo zanimanje, da bi skupaj s topliškim zdraviliščem našli aranžma za prihodnje mesece. • Druga letošnja motokros prireditev v Dolenjskih Toplicah bo 21. julija, ko bo na sporedu dirka za republiško prvenstvo v razredih do 80 in 125 ccm. burna prvomajsko dirko podprli še v Krki, kočevski Opremi, OZ Metlika, OZ Hrast, VGP, Renaultovem servisu, na pomoč so prikočili številni zasebniki, da ne naštevamo naprej. Tako rekoč preko noči je Motoklub Mel zrasel v velik in pomemben center tega športa ne le na Dolenjskem, danes ima v svojih vrstah že blizu 100 članov. Februaija so bili organizatorji tečaja za športne funkcionarje društvenega in republiškega razreda, ta mesec so pripravili še tečaj za zvezne funkcionarje, ki bodo svoje znanje lahko pokazali že na prvomajski dirki. Ob tem naj omenimo, da že v maju pripravljajo tudi šolo motokrosa, kar je priložnost za vse, kijih ta šport zanima, da se jim pridružijo. Prijave zbirajo v Motoklubu Mel. B. B. Ludvik Mežnar: »Nemara se bo kdo vprašal, zakaj se nismo potegovali za dirko v razredu do 250 ccm. Prevesilo je dejstvo, da v tej kategoriji nimamo svojih tekmovalcev, kar bi verjetno tudi zmanjšalo zanimanje. Ni pa daleč dan, ko bomo nekaj pomenili tudi v tem razredu.« Rekordna zmaga prinesla obstanek Igralke Opreme so kar s sedemnajstimi zadetki razlike premagale Branik Rokometašice kočevske Opreme so v boju za obstanek v II. zvezni ligi zabeležile že peto zaporedno zmago. Z rekordno razliko sedemnajstih zadetkov so ugnale vrsto mariborskega Branika, nemara najnevarnejšega tekmeca na dnu lestvice, kjer utegnejo ob neugodnem razpletu zapustiti ligo kar štiri ekipe. Ko-čevk skoroda zanesljivo ne bo med njimi, z igrami v zadnjih kolih so dokazale, da sodijo celo v gornji del prvenstvene lestvice. In še nekaj je dokazala sodobna tekma med Opremo in Mariborčankami: to, da govorice o sumljivih zmagah branikovk niso iz trte izvile. Mariborčanke so namreč pokazale najslabšo igro od ekip, ki so gostovale v Kočevju; čudno je potemtakem, kako lahko ekipa s takšnim rokometnim znanjem doseže sedem prvenstvenih zmag; do sobote so bile na lestvici celo pred Ko-čevkami Slednje so zaigrale v velikem slogu, vseh 60 minut je bila na igrišču ena sama ekipa, kakih 300 gledalcev v dvorani ribniškega športnega centra je bilo navdušenih nad borbenostjo in zagnanostjo domače vrste. V slednji pravzaprav ni bilo slabe igralke, posebno pohvalo pa vendarle zaslužita Štcfanišinova, kije znova branila v velikem slogu, in razpoložena strelka Križmanova. Do konca prvenstva sta vsega dve koli; Kočevke, ki so si praktično že zagotovile obstanek v ligi, imajo v soboto novo priložnost, da potrdijo imenit- KOGOJ TRETJI FRANKFURT — Igor Kogoj, član triatlonskega kluba Novo mesto, je pred dnevi nastopil na tekmi v duatlonu (tek — kolo — tek) v Frankfurtu. Nastopilo je 200 tekmovalcev, ki so morali preteči dvakrat po 6,5 kilometra in jih prekolesariti 40. Zmagal je nemški triatlonski prvak Oliver Grafi, medtem ko je bil Igor Kogoj tretji. TURNIR V MALEM NOGOMETU ŠENTJERNEJ — NK Tabor — Zidaki oiganizira ob prazniku KS Šenjjemej turnir v malem nogometu za pokal krajevne skupnosti. Prijave bo organizator zbiral pred pričetkom tumiija, ki bo v nedeljo, 28. aprila, ob 9. uri na igrišču v Miho vici. KOLESARSKI SEJEM V BREŽICAH BREŽICE — Podjetje Gama iz Brežic organizira v soboto, 27. aprila, med 8. in 13. uro na prostoru pred svojo trgovino in avtosalonom Gama na Brežini 25 a v Brežicah tradicionalni kolesarski sejem. Ob tej priložnosti bo Gama ponudila kupcem veliko izbiro italijanskih koles, od moun-tain in city bika, do otroških in dirkalnih koles ter klasičnih old timeijev. K tej novici sodi tudi vesela vest, da bo za prodajo italijanskih koles veljal poseben sejemski popust. TEČAJA TENISA ŠMARJEŠKE TOPLICE — Turistična agencija Pionir Tours bo med 6. in 11. majem pripravila na teniških igriščih v Šmarjeških Toplicah 12-urna tečaja tenisa za ženske in otroke. Tečaja bosta začetna, cena pa je 700 din. Prijave z vplačilom zbira organizator do 25. aprila. Tri dni bojev na brzicah Kolpe ^jboljši na prvenstvu Hrvaške Hercea, na memorialu Toneta Ožbolta pa jejpre-—igj_pajvišje priznanje Martinis (oba Slavija ZG) — Stimac najboljši domačin šica, 2. SE I, 3. Avstrija itd.; 3xC-l: 1. Ljubljana, 2. Slavija 3, Končar. 21. aprila je bilo prvenstvo Hrvatske v spustu. Rezultati: C-2: 1. Martinis-Herceg (Slavija) itd.. K-1:1. Arnautovič (Slovenija) itd., K-l ženske: 1. Neškovič (Drina) itd., C-l: Tomislav Crnkovič (Končar). Na obeh prvenstvih Hrvaške je bil proglašen za najboljšega tekmovalca Danko Herceg, ki je prejel poseben pokal. KŠD Tone Ožbolt je podelilo pokal še naibolj-1. Kohler, 2. Kranz.l, 3. šemu domačemu tekmovalcu Ediju Stim- bilo ‘ LNICA — Tridnevnih tekmovanj v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki je je A * .*?'pri Osilnici, seje udeležilo preko 50 tekmovalcev iz Jugoslavije, A vstri- ' 1 ()VStra*'je >n Poljske. Žal se jih niso udeležili najboljši slovenski veslači. rial -fapr'*a Je bilo tekmovanje za memo- • ..... - Kran,?n,eta °žb°lta. Rezultati: K-l: 1. »rini iv .kohler (oba Avstrija) 3. Pellc- 2. EL, ^e eiektrarne); C-l: 1 Martinis, itd. Slavija), 3. Hočevar (U) 2 Gali ^‘nske: L Sosnovski (Avstrija), Tomane 7(AvstraliJa). 3- Jug (SE), C-2: 1. dn * , oma5ek Najboljši tekmovalec osvniii k'* Nenad Martinis, kije tako ■J" Pokal KŠD Tone Ožbolt Osilnica. Rez,,i.apn*a Je bilo prvenstvo Hrvatske. Pe,&K-1: L Kohler. 2. Kranzl, 3. 3. Ma8'n,ltd;C-': L Herceg, 2. Hočevar, 2 u m!s 'Id.; K-l ženske: L Sosnovski, V odbojki *eko, v košarki Old boysi končani občinski rekre-—--------acijski ligi________________ kon&uf 9,FIESTO Pred dnevi so sc hojk iro, l kmovanja v košarkarski in od-Hovalca*1 re*treativni občinski ligi, z.ma-in Qi,uPa sta ck'P' Reka med odbojkarji V&s P" košarkarjih, mesta c - skuP'n' za uvrstitev od I. do 4. z 2; |' ^.'jfra*c' Keka premagali Pedagoge Končni pa Novoles in Cestno podjetje. 2. p,,H ' vrsf' red je bil naslednji: I Keko, je 5 i n0®1' Novoles 4. Cestno podjet-Gim'‘ -.ra Hip°t- b. SŠTZU, 7. IMV, 8. G0riaf IJa!n' PaPagaJi- '0. Kapitelj I, 11. Kapuni?' n2'K.rka, 13. Frč, 14. PTT, 15. .JU "■ Pn košarkarjih je bila razred I Boys, V finalni skupini so s Lak«' °Tavili Cestno podjetje, s 96:85 ■oko 7aS ekipo Frča m s 114:50 Bovs n i eslv|ea je naslednja: I. Old Frč š "i .akersi, 3. Cestno Podjetje, 4. Manir O *a 74- b. Odpisani, 7. IMV, 8. ‘‘agOki ,7SlraJaml - 'O. Kapitelj, 11 Pe-Najkf i;,straža veterani. 13. Pionir. bov,: J?1. s*relec zmagovite ekipe Old Napival ufŠi260 ko5i’P bemčarjihje 1 Val ‘62, Plantan 155 itd. no formo: v goste jim prihaja vrsta Ine. Bodo Kočevke še šestič zapored ostale neporažene? V moški republiški ligi so do konca še štiri kola, vse manj je torej možnosti za spremembo na vrhu, ki jo Ribničani tako željno pričakujejo. Trboveljčani so namreč uspešno preskočili še eno težko stopnico, ekipo Jadrana, ki sedaj čaka »lesarje«. Slednji so brez večjih težav napolnili mrežo ekipi Krškega, za katero je vse manj možnosti, da se reši predzadnjega mesta na lestvici in izpada iz lige. Zadnjo priložnost za kaj takega ima v soboto, ko bo v Krškem na sporedu obračun dveh neposrednih nasprotnikov na dnu lestvice, Krkaši le za las ob normo za nastop na 01 Odlični nastopi novomeških kolesarjev na dirki »ekstra« kategorije NOVO MESTO — Članska vrsta kolesarjev novomeške Krke, kije minule dni v vlogi jugoslovanske državne reprezentance nastopala na 1560 kilometrov dolgi mednarodni dirki Po Spodnji Saški, je v konkurenci 105 kolesarjev iz štirinajstih držav le za las zgrešila normo za nastop na olimpijskih igrah v Barceloni. Dirko, kije štela v »ekstra« kategorijo svetovnega pokala, so končali na sedmem mestu, le mesto za tistim, ki je prinašalo vstopnico za Barcelono. Toda takih priložnosti bo še dovolj, navsezadnje trener Novomešča-nov Kamen Stančev načrtuje za oba najboljša kolesarja, Papeža in Glivaija, vrhunec forme sredi maja, ko bosta vozila na najtežji amaterski kolesarski preizkušnji, Dirki miru. Domačo KŠD je podelilo tudi plakete podjetjem, ki so najbolj zaslužna za razmah kajakaštva na divjih vodah Kolpe, za urejanje kajakaške tekmovalne in vadbene proge in za gradnjo kajakaškega športnega turističnega in rekreativnega centra (hotela), ki sicer še ni dokončan, je pa kljub temu letos že delno obratoval. Plakete so prejeli: Oprema, Mercator-Kmetij-skogospodarstvo, Melamin (vsi Kočevje), LIV Postojna, Posestvo Snežnik Kočevska Reka, RIKO Ribnica, Konus Slovenske Konjice in Ljubljanska banka-podruž-nica Kočevje. Predsednik organizacijskega odbora tekmovanja Alojz Eržen in predsednik občinske skupščine Kočevje sta med drugim v svojih govorih pohvalila prizadevanja predsednika KŠD Tone Ožbolt in predsednika KS Osilnica dr. Stanka Nikoliča, kije najbolj zaslužen tudi za razmah kajakaštva v Osdnici in urejanje kajakaških in drugih objektov. Tridnevnih tekmovanj so se udeležili še najvišji predstavniki Kajakaške zveze Jugoslavije in večih republiških zvez, prisostvovali pa so jim tudi najvišji predstavniki občin Kočevje, Delnice in Čabar. j pppvtc USPEŠEN NASTOP — Srečko Glivar je s šestim etapnim mestom v Nemčiji dokazal, da vrhunec forme, načrtovan za bližnjo Dirko miru, ni daleč. Zato so rezultati iz Nemčije več kot spodbudni; omenimo le, da so bili Novo-meščani v posameznih etapah vselej med deseterico, Sandi Papež je dolgo vodil v točkovanju gorskih ciljev, na končuje bil imeniten tretji, Glivar pa šesti. Med ostalimi dosežki omenimo; šesto etapno mesto Glivarja, Eržen je bil enkrat sedmi in enkrat deseti, Fink pa dvakrat deseti. Ekipno je zmagala ekipa Spodnje Saške, druga je bila Švedska in tretja ZRN; Jugoslovani so bili, kot že rečeno sedmi, ugnali pa so take kolesarke velesile, kot so Italijani, Francozi, Belgijci. Še posamična razvrstitev: 1. Tesar (CSFR), 2. Karlsson (Švedska), 3. Perelazni (SZ).... 14. Ravbar, 25. Papež, 26. Fink, 47. Glivar itd. 4. MAJA START DIRKE ALPE-ADRIA CRIKVEN1CA — Start leti jubi- KAJAKAŠl PREMAGALI VSE — Kajakaši se tri dni na Kolpi niso spopadali le z divjo Kolpo, amak tudi slabim in hladnim vremenom. (Foto: Primc) cu. Kot drugi domačin je dobil srebrno kolajno Nenad Klepec, bronasto pa Robert Štimac, medtem ko je bil domačin Andrej Klepec pohvaljen. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so domači fantje kar precejšen del kajakaške proge preplavali, kljub temu pa so pustili za seboj nekaj tekmovalcev. ČETRTI MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA — KD Rog, KK Adria Logner, Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in organizacijski odbor maratona »Franja« pripravljajo 4. kolesarski Maraton prijateljstva med Ljubljano, Trstom in Lonjerom. Start maratona bo 2. junija ob 10. uri pred obrtnim centrom na Viču, prijave pa sprejemajo v tovarni Rog, Trubaijeva 72, Ljubljana (Jože Nered). Število sodelujočih bo omejeno, zato bo organizator upošteval samo prvih 300 prijav. Startnina znaša 300 din. Podvig Elana v Ljubljani Nogometaši Elana pripravili največje presenečenje 22. kola v SNL — V nedeljo doma s Partizanom Hmezad Nogometašem novomeškega F.lana je v nedeljo uspel pravi podvig. Prvo spomladansko zmago so si po šestih bolj ali manj sušnih kolih priigrali nikjer drugje kot v Ljubljani, in to proti istoimeni ekipi, ki se bori celo za vrh lestvice. Uspeh Novomeš-čanov je tolikanj pomembnejši in dragocenejši. ker sta Mura in Steklar ostala praznih rok na domačem igrišču, jeseni odpisane Medvode pa so se z zmago v Rogaški Slatini povsem enakovredno vključile v boj za obstanek. Poročila iz Ljubljane govore, da so gostitelji imeli več od igre, več so napadali, toda elanovci so se spretno in uspešno branili. Vrnitev Pavlina v obrambne vrste Novomeščanov je še kako prispevala k takšnemu razpletu, kateremu je piko na i v Krškega in Velike Nedelje. Praznih rok so tokrat ostali tudi Dobovčani: naleteli so na izredno razpoložene igralce grosupeljskega Liplasta, proti katerim niso imeli prav nikakršnih možnosti /a presenečenje. odbojka II. ZVEZNA LICA, ženske, zahod, 18., zadnje KOLO: LIK KO- ČEVJE - BLED 3:2 (9, -14.10, -12, 12) LIK Kočevje: Klun, Levstik, Vidmar, Turk, Ibrahimovič, K. Briški, N. Briški, Hočevar, Drobnič. KONČNA LESTVICA: L Pula 30,2. Jedinstvo Elir 30,3. Bled 24,4. Igman 18, 5. Celje 16, 6. Jedinstvo 14, 7. LIK Kočevje 14, 8. Partizan Tabor 12,9. Nova Gorica 12,10. Poreč 10. I. SOL, ženske, 22., zadnje KOLO: PIONIR MISLINJA 1:3 (-7, -11, 15, 0) Pionir: Ostroveršnik, Fabjan, K. Vernig, J. Vernig, Blatnik, Hlača, Hočevar, Poreber. KONČNA LESTVICA: I. Koper Cimos 38,2. Krim 38, 3. Ljubno 34, 4. Paloma Branik II 26, 5. Topolšica Kajuh 24,6. Pionir 20, 7. Rogoza 18, 8. Fužinar 18, 9. Mežica 16, 10. Mislinja 16, 11. Partizan Tabor II 14, 12. Partizan Kamnica 2. rokomet II. ZVEZNA LIGA, ženske, 22. KOLO: OPREMA — BRANIK 30:13(18:7) Oprema: Štefanišin, Lindič 1, Guštin 3, Vuk 4, Križman 8, Jerič 6, Klančar, Dragičevič 2, Kersnič, Petek 5, Kovač-Jcrič 1, Benčina. LESTVICA: 1. Modea Šparla 42, 2. MTČ 37... 9. Oprema Kočevje 16, 10. Borovo 14,11. Branik 14,12. Burja Centrocoop 10, 13. Lokomotiva 0. Pari prihodnjega kola: Oprema — INA, Branik Modea Šparta, Borovo Kranj, Burja Centrocoop — Trešnjevka itd. SRl., moški. 22. KOLO: INLES RIKO KRŠKO 29:20 (17:7) Inles Riko: Lapajne, Djokič 1, Mohar, Marolt 2, Mihelič 2, Lesar 6, Tomšič 8, Fajdiga, Škaper, Šilc 6, Jakšič 1, Pajnič 3. Krško: Imperl, Iskra 5, Martinčič3, Vrstovšek 2, Urbanc 4, Kozinc 1, Keše 5, Kovač, Brodnik. L1PLAST GROSUPLJE — DOBOVA ASP 24:16 (14:5) Dobova: Jurkas, Levec 1, Bratanič, S. Deržič 6, Starc, I. Deržič 4, Žibert I, Glaser 3, Krajnc, Černoga, Večerič I, Polovič. LESTVICA: 1. STT Rudar 37, 2. Pomurka Bakovci 35, 3. Inles Riko 35, ... 9. Dobova 18, 10. Ferrotehna 18,11. Ormož 13,12. Velika Nedelja II, 13. Krško 9, 14. Emens Dol 0. Pari prihodnjega kola: Jadran — Inles Riko, Emens Dol —STT Rudar, Pomurka Bakovci — Liplast, Krško — Velika Nedelja, Dobova — Ormož itd. nogomet SNL, 22. KOLO: LJUBLJANA ELAN 0:1 (0:0) Strelec: 0:1 Kostrevc (75. min.) Elan: Črv, A. Primc, Kobe, Kramar, V. Primc, Pavlin, Horvat (Markovič), Mesojedec (Živkovič), Plevnik, Milanovič, Kostrevc. LESTVICA: 1. Slovan 31, 2. Rudar (V) 30... II. Vozila 20, 12. Elan (-2) 19, 13. Mura 18, 14. Steklar 17, 15. Partizan Hmezad 15, 16. Medvode 15. Pari prihodnjega kola: Elan — Partizan Hmezad, Medvode — Mura, Živila Naklo — Steklar itd. Odbojkarice na dopust Končani prvenstvi tako v II. zvezni kot v I. republiški ______ligi — Tri zmage Kočevk v finišu etošnje ji lejne, že 25. kolesarske dirke Alpe-Adria bo 3. maja v Crikvenici. Organizatorju so se prijavile reprezentance Nemčije, Španije, Francije. Italije, Švice, Avstrije, Sovjetske zveze, ČSFR, Bolgarija Poljske, Madžarske in Jugoslavije. Škoda le, da slednja ne bo nastopila z najboljšimi močmi, kajti prva ekipa bo ta čas odpotovala na Dirko miru. Prvič letos bo dirka Alpe-Adria uvrščena v prvo kategorijo tekmovanja za svetovni pokal. Dolenjskim ljubiteljem kolesarstva sporočamo še, da bo osma, zadnja etapa 10. maja po-. tekala med Zagrebom, Novim mestom, Kočevjem in Ljubljano. 75. minuli tekme postavil Kostrevc. Minulo sezono najučinkovitejši igralec Novomeščanov seje prebudil o pravem času, v enem redkih protinapadov je svoji ekipi zagotovil nadvse dragoceni točki, ki utegneta celo odločiti boj za obstanek. Elanovci so namreč s tem uspehom na lestvici prehiteli enajsterico Mure, ki je doma ostala praznih rok v srečanju s trboveljskim Rudarjem. In če jim bo še to nedeljo uspelo doma vknjižiti obe točki to bi bila tudi prva zmaga Elana spomladi pred domačimi gledalci proti Partizanu Hmezad, ki prav tako bije ogorčen boj za obstanek, minulo nedeljo pa je doma ostal praznih rok proti Nafti, potem bi bili spodrsljaji iz minulih kol v dobršni meri popravljeni. Pomoč gledalcev bo zato še kako dobrodošla. Odbojkarska sezona je končana. Igralke kočevskega Lika sojo po razburljivem finišu, v katerem so reševale svojo kožo, sklenile uspešno, uspelo jim je obdržati drugoligaški status, kar je bil tudi cilj ekipe. V sobotnem zadnjem kolu so v domu telesne kulture po izenačenem boju s 3:2 premagale še Bled in tako končale prvenstvo na sedmem mestu. Trener kočevskih odbojkaric Tone Kr- NOVE TOČKE MURNU LENART — AMD Mototuristu iz Lenarta je v nedeljo le uspelo spraviti pod streho že enkrat preloženo tekmovanje v motokrosu z mednarodno udeležbo za Nagrado Slovenskih goric. V mednarodni konkurenci v razredih 125 ccm, 250 ccm in 500 ccm seje prijavilo 46 tekmovalcev iz šestih držav, zmagal je Bolgar Balinov (kawasaki) iz Jambola pri Črnem molju, Novomeščan Murn je bil 16. Več kot 1500 gledalcev je videlo tudi drugo republiško dirko v razredu do 125 ccm. Zmagal je Kermavner (Vrhnika), drugi je bil domačin Vindiš, tretji Fortuna (Šentvid), šesti pa Novomeščan Murn, ki je v skupnem seštevku trenutno tretji v Sloveniji. V pozivni dirki v razredu do 80 ccm so se člani Motokluba Mel uvrstili takole: 11. Simon Bakšič, 12. Janez Jordan, 14. Ludvik Mežnar. V Prilipah pri Brežicah, kjer je bila prav tako v nedeljo državna preizkušnja v razredu do 250 ccm, je prvo mesto osvojil Aleš Zajc, drugi je bil Avbelj, tretji pa Janez Juhant. REPUBLIŠKI PRVAKI PTUJ — Po nekaj letih so se mladi rokometaši brežiške gimnazije znova udeležili republiškega srenješolskega prvenstva, ki je bilo 15. aprila v Ptuju, domov pa so se vrnili kot zmagovalci. V prvem kolu so Brežičani ugnali celjsko STŠ, za katero igrajo rokometaši celjskega Ugaša, s 14:12, nato po razburljivem finišu v drugem kolu F.lektro šolo Ljubljana s 15:14, v tretjem pa CSŠ Velenje s 16:9. V odločilni tekmi za prvo mesto so brežiški gimnazijci s 16:13 premagali ljubljansko strojno šolo in tako osvojili naslov srednješolskih prvakov. Za Brežičane so igrali: Voglar, Bizjak, Marcola. Ošina, Avsec, Makivič, Pintarič, Krajnc, Pavkovič. Slatner in Lazič. NASTOPILO 279 TELOVADCEV IN TELOVADK BREŽICE — Kar mesec in pol je trajal program športne gimnastike na brežiški telovadnici, zaključen pa je bil 5. aprila s šolskim prvenstvom. Nastopilo je kar 110 učencev in 169 učenk. Poglejmo najboljše: Med dekleti 1. letnika je zmagala Petra Fuks, 2. letnika Karmen Krošl, 3. letnika Suzana Kukec in 4. letnika Franja Lipovšek. Pri fantih so bili zmagovalci: med dijaki prvih letnikov Aleš Pajk, med dijaki drugih letnikov Ervin Filicijan, tretjih Toni Pintarič in četrtih Damjan Kreže. B. ŽNIDARŠIČ kovič je jeseni sicer napovedoval, da bi se lahko njegova ekipa, navzlic temu da je ostala brez najboljše igralke Maje Uran, borila celo za vrh lestvice, če bi bili seveda pigoji za vadbo primerni, teh pa v Kočevju ni. Temu primerne so bile tudi ambicije igralk, ki so nekaj tekem odigrale pod svojimi zmožnostmi. To in pa nekaj poškodb je ekipo pripeljalo celo v položaj, da je morala v zadnjih kolih reševati drugoligaški status. Na srečo ga je uspešno, Kočevke so v zadnjih treh kolih zabeležile tri zmage in takqsebi in navijačem dokazale, da trenerjeve besede le niso bile iz trte izvite. Spoznanje, ki bi ga veljalo upoštevati v prihodnji tekmovalni sezoni, ne glede na to, kakšna bo. Precej bolj klavrno pa so sezono nastopanja v prvi republiški ligi končale odbojkarice novomeškega Pionirja. Od prvenstva in gledalcev so se poslovile z novim porazom: z 1:3 so izgubile proti Mislinji, ekipi z dna lestvice, ki sojo še v jesenskem delu brez večjih težav premagale v gosteh. Sicer pa svoje o spomladanskih igrah novomeške ekipe, ki se je v tem delu odrekla pomoči najboljših igralk Brulčeve in Podolske, pove podatek, da so v enajstih kolih dosegle vsega dve zmagi. Če ne bi bilo zaloge iz jesenskega dela, ko so Novomeš-čanke zbrale 16 točk, bi se danes morale posloviti od prve republiške lige. Brez dvoma je to podatek, ki upravi, trenciju in igralkam mora dati misliti. B. B Dobro bero je zagrenil Pavličev padec Odprto republiško prvenstvo motociklistov PORTOROŽ Po dolgih osemnajstih letih je bila v Sloveniji znova preizkušnja cestnohitrostnih motociklistov. Letališka proga v Sečovljah je gostila 34 dirkačev, ki so se v štirih razredih pomerili na odprtem republiškem prvenstvu, katerega organizatorje bil domžalski AMD. Žal preizkušnja ni minila brez padcev; najhuje jo je skupil Novomeščan Alojz Pavlič, ki sije v drugi tekmi kategorije do 125 kubikov celo zlomil ključnico. Upati je, da bo Pavlič vendarle kmalu nared za nove obračune. Sicer pa je v kategoriji do 125 ccm zmagal Goreč pred Pintarjem, Robert Hmeljak (AMD Novo mesto) pa je bil peti. V razredu do 250 kubikov je slavil Domžalčan Mihič, Uhernik je bil tretji, Mervar (oba AMD Novo mesto) pa četrti, medtem ko je v B-skupini te kategorije Jeršin (Moto klub Mel) zasedel drugo mesto. M8 (2175-73) 25. aprila 1991 DOLENJSKI UST | TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 26. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 11.20 in 14.35 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK KLOBUK KLOBUK VELIKI ZASUK, ponovitev L dela franc, nadalj. 11.10 VIDEOSTRANI 15.00 MEDNARODNA OBZORJA: NEMČIJA DANES, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16 50 EP VIDEOSTRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK TEDNIK, ponovitev 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.10 ZGODBE O POLUHCU, lutkovna igrica. 10/12 18.30 MESEČEVA URA, angl. nadalj., 6/6 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 PO OTOPLITVI, avstralska dok. oddaja, 2/2 21.15 HEROJI, avstralska nadalj., 2/4 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: DRAGI JOHN, amer. naniz., 10/23 KITAJSKI PORCELAN, franc, film 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio Maribor — 19.00 Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča (ponovitev) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Ex libris: O tobaku — 21.25 Koncert simfonikov RTV Slovenija — 22.30 Satelitski programi — 22.55 Yutel — 23.55 Satelitski programi HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Povejte, kaj naj počnem (oddaja za otroke) — 10 00 Šolski program — 12.00 Poročila— 12.10 Videostrani — 12.20 Prezrli ste, poglejte — 15.25 Staro za novo — 16.20 Video strani — 16.35 Poročila — 16.50 TV koledar - 17.00 Pokličimo 93 — 17.00 Iz vašega čtiva: Ante Kovačič — 17.30 Povejte, kaj naj počnem (zadnji del dok. serije) — 18.00 Hrvaška danes — 18.45 Polna hiša (amer. naniz.) — 19.10 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Zadnji polet (ameriški film) — 21.35 Duoptrija — 22.25 Dnevnik 2 — 22.45 Ekran brez okvira — 0.15 Yutel — 1.15 Poročila SOBOTA, 27. IV. SLOVENIJA 1 8.25 TV MOZAIK 8.25 ANGLEŠČINA — FOLLOVV 8.00 - 1.25 TELETEKST 8.15 VIDEOSTRANI IK EŠČINA — I ME, 10. lekcija 8.50 RADOVEDNI TAČEK 9.05 ABECEDA NA POLJU IN V GOZDU 9.15 ZGODBE O POLUHCU 9.35 ALF, amer. naniz. 10.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.00 Ljubljana: ZBOROVANJU NA TRGU REVOLUCIJE 12.10 VIDEO STRANI 13.30 VIDEOSTRANI 13.40 VIDEOGODBA, ponovitev 14.25 SAMMY GRE NA JUG, angl. mlad. film 16.20 SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 LJUDSTVO INUITOV, švedski dok. film 18.35 ZDAJ PA PO SLOVENSKO 19.00 ŽE VESTE? 19.10 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 19.59 UTRIP 20.20 ŽREBANJE 3X3 20.35 ONA + ON 22.10 DNEVNIK 3, ŠPORT, VREME 22.30 SOVA: NA ZDRAVJE!, amer. naniz., 9/30 TWIN PEAKS, amer. nadalj., 15/21 OZDRAVITEV ODPISANEGA, amer. film 1.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 14.00 Satelitski programi — 14.55 Tenis (prenos iz Monte Carla) — 17.30 Satelitski programi — 17.55 Ljubljana, srce OF (dok. oddaja) — 19.00 Muppet show — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Steze slave (amer. film) — 21.40 Satelitski programi — 22.55 Tenis (posnetek) — 23.55 Yutel — 0.40 Satelitski programi HTV 1 8.15 Poročila — 8.20 TV koledar — 8.30 Spored za otroke — 10.00 Izbor šolskega programa — 11.30 Divji svet živali — 12.00 Kako biti skupaj — 12.30 Besede, besede — 13.00 Dokumentarna oddaja — 13.45 Aladinova čudežna svetilka (sovjetski mlad. film) — 15.15 Mikser M (zabavna oddaja) — 16.00 Sedmi čut (oddaja o prometu) — 16.10 Ciklus kratkih filmov B. Marjanoviča — 16.25 Narodna glasba 16.55 Poročila — 17.00 Odprto... — 17.30 TV teden — 17.45 TV razstava ----18.00 Vrnitev na otok za- kladov (TV nadalj., 2/10) — 18.55 Den-ver, poslednji dinozaver (amer. risana serija) — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Pogovor tedna — 20.15 Mestece v Texasu (amer. film) — 21.55 Dnevnik 2 — 22.15 Hrvaški simboli: grb in zastava (dok. oddaja) — 22.45 Športna sobota — 23.05 Fluid (zabavnoglasbena oddaja) — 23.50 Yutel — 0.40 Poročila NEDELJA, 28. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — '23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 OTROŠKA MATINEJA: ŽIV ŽAV MESEČEVA URA, angl. nadalj., 6/6 10.20 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 8/12 10.50 MUPPET SHOW, ponovitev 11.10 VIDEOMEH 11.40 OBZORJA DUHA 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA 12.30 PRISLUHNIMO TIŠINI 13.10 TITANIC, ponovitev 14.40 SAGA O FORSYTHIH, nadalj., 15/26 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 SEDMI KRIŽ, amer. film 18.55 EP VIDEO STRANI 18.57 RISANKA 19.00 TV MERNIK 19.15TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 POSEL JE POSEL, slovenska naniz., 4/6 20.35 EPP 20.40 ZDRAVO 21.25 PESMI ZA EUROSONG 91 22.00 DNEVNIK 3, VREME 22.20 SOVA: KREMPLJI IN PRASKE, amer. naniz., 9/16 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., 6/12 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 13.45 (mola: formula 1 — 15.00 Monte Carlo: tenis, finale — 17.55 SP v hokeju —- 20.00 Košarka — 22.00 Bajke na Slovenskem (dok. oddaja 3/5) — 22.25 Ciklus filmov R. W. Fassbinderja: BoJwieser (2. del nemškega filma) — 0.00 Športni pregled — 0.45 Yutel HTV 1 9.45 Poročila — 9.50 TV koledar — 10.00 Nedeljsko dopoldne za otroke — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Serijski film — 13.55 Družinska oddaja — 14.25 Nedeljsko popoldne — 18.45 Risana serija — 19.10 TV sreča — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 Igrani film — 22.40 Dnevnik 2 — 23.05 Športni pregled — 23.50 Glasbena oddaja — 0.50 Yutel PONEDELJEK, 29. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 10.55 in 14.45 — 0.30 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 10.45 VIDEO STRANI 15.00 VIDEOSTRANI 15.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ZDRAVO 18.30 SPORED ZA OTROKE 19.10 RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 Ž. Petan: DACHAUSKI PROCESI, posnetek predstave MGL 21.10 OSMI DAN 22.00 DNEVNIK3 22.20 400 LET SLOVENSKE GLASBE, 15. oddaja 23.05 SOVA: GLEDALIŠČE RAYA BRADBU-RYJA, angl. naniz., 2/6 INŠPEKTOR MORSE, angl. naniz., zadnja zgodba 0.20 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.30 SP v hokeju — 17.30 Studio Ljubljana — 19.30 Dnevnik — 20.00 ... —20.30 Po sledeh napredka — 21.30 Sedma steza (športna oddaja) — 21.50 Omizje —... Yutel HTV 1 9.15 Poročila — 9.20 TV koledar — 9.30 Otroška serija — 10.00 Šolski program — 12.00 Poročila — 12.10 Video strani — 12.20 Izbrali smo za vas — 16.30 Video strani — 16.45 Poročila — 16.50 TV koledar — 17.00 Šolski program — 17.30 Hrvaška danes— 18.15 Otroška program — 18.45 Dokumentarna oddaja — 19.15 Risanka — 19.30 Dnevnik 1 — 20.00 Dramski program — 21.05 Zunanja politika — 21.35 Dnevnik 2 — 21.55 Kinoteka Hollywooda — 23.25 Yute! TOREK, 30. IV. SLOVENIJA 1 8.35 — 23.50 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.00 ŠOLSKA TV ZEMLJEPISNE POSEBNOSTI, 11/14 10.50 ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 12. lekcija 11.15 SEDMA STEZA 11.35 OSMI DAN 12.20 vOMIZJE 14.55 VIDEOSTRANI 15.05 MOZAIK, ponovitev ANGLEŠČINA - FOLLOVV ME, 12. lekcija 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK - ŠOLSKA TV 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 STRAST IN PARADIŽ, amer. nadalj., 3/4 20.50 KAVARNA 21.50 NOVOSTI ZALOŽB 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: ČRNI GAD, angl. naniz., 2/6 PODOBA, angl. naniz. 1/3 23.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 Opomba: nogomet Yu:Danska 16.00 Satelitski programi — 17.30 Studio 2 Koper — 19.00 Naša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota — 20.35 Oddaja o filmu in Erotikon (film Boštjana Hladnika) — 23.10 Yutel SREDA, 1. V. SLOVENIJA 1 8.35 — 13.00 in 13.05 — 0.25 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 9.00 VLAK NA DOMIŠLJIJO, gledal, predstava 9.50 ZLATI CEKIN, posnetek 11.35 STRAST IN PARADIŽ, amer. nadalj., 3/4 12.10 KDOR SI ŽE TU, POGLEJ, glasbena oddaja 13.30 RAZKOŠJE V TRAVI, amer. film 15.30 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev BAJKE NA SLOVENSKEM, dok. oddaja, 2/5 17.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.00 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 FILM TEDNA ZAKAJ TE OČKA PUŠČA SAMO, amer. film 21.40 MARLBORO MUSIČ SHOW 22.10 DNEVNIK 3, VREME 22.30 SOVA: ALF, amer. naniz. 35/38 POGODBA, angl. naniz., 2/3 V ZNAMENJU ZVEZD, nemška dok. serija, 9/12 0.15 VIDEOSTRANI SLOVENIJA 2 Opomba: nogomet Yu:Danska 14.50 SP v hokeju — 16.50 V 80 dneh okoli sveta (amer. film) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Športna sreda — 22.00 Svet poroča — 22.45 Yutel ČETRTEK, 2. V. SLOVENIJA 1 8.35— 13.25 in 13.55 — 23.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 TV MOZAIK 12.20 25 LET ANSAMBLA LOJZETA SLAKA, ponovitev 14.10 VIDEO STRANI 14.20 ŽANDAR NA POTEPU, franc, film 16.00 SOVA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK 17.05 ČAS NEGOTOVOSTI, dok. serija, 3/8 18.00 POSLANSTVO, dok. oddaja 18.30 EP VIDEO STRANI 18.35 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.55 RISANKA 19.15 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME 20.05 VELIKI ZASUK, franc, nadalj., 2/8 21.00 TEDNIK 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA: TI IN JAZ, angl. naniz., 7/10 POGODBA, zadnji del angl. naniz. 23.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi — 18.00 Zaupno poročilo o stripu (kanadski film) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Z glasbo v pomlad •\\vXv. .vX-X-X-X*XvX •V»%V*V«V#V»V»V«t •xxxxxxxx •••••••••••••••• • •••••••••••••a •••••••••••• zavarovalnica tilia d.d. novo mesto Vas skrbi kaj bo z vašo usodo? Vedeževalka ni pravi naslov. Pravi naslov je TILIA — zavarovalna delniška družba Novo mesto. Izkušenj in znanja nam ne manjka. Zrasli smo iz Zavarovalnice Triglav — Dolenjske območne skupnosti, ki se je konec lanskega leta preoblikovala v Zavarovalnico Novo mesto d.d. in prerasla v Zavarovalnico TILIA — delniško družbo Novo mesto. TILIA oziroma lipa ni le simbol slovenstva, odslej je tudi simbol prijazne usode. Pričakujemo vas na običajnem naslovu: 68000 Novo mesto, Cesta herojev 1 telefon: (068) 24-615, 23-726 telefax: (068) 28-013 telex: 35-759 YU dosnm Vaša zavarovalnica — TILIA d.d. Novo mesto. m I Predstavništva: 68340 Črnomelj Staneta Rozmana 2, telefon: (068) 51-720 61330 Kočevje Ljubljanska cesta 20, telefon: (061) 851-052 68330 Metlika Partizanski trg 3, telefon: (068) 58-219 68210 Trebnje Goljev trg 4, telefon: (068) 44-352 it m DOLENJSKI UST t. 17-18 (2175-76) 25. aprila I99j meili SU ?• * 8. aprila so v novo- I 1 P°r°dnišnici rodile: Silva Bučar iz _»L Tilna, Ana Povšič iz Žalovič Njn " DreJa> *vanka Zajec iz Prapreč — Bcm'. ranka Ramovš s Puščave — Nino, - ^osta s Sel pri Šentjerneju ^etana, Marija Šušteršič iz Dol. Toplic vasi e°VMarija Magdalenič iz Dol. Stare __ i, Knslino, Andreja Šime s Pristave n,po ateJa' Ivuša Pezdirc iz Tribuč — __J5orJa’. Marjana Bobnar z Vine Gorice i> atar|no’ Marija Kotnik z Mirne — _ lsa' Marija Rudman z Jueoria — tvatjo, Ana Banovec iz Čmoml Vita l*8’ Natal,Ja Orlič iz Črnomlja — ru.’ ,rena Koračin iz Sadeža — Ano, žanr. v!>tanovič z Jame pri Dvoru — Su-\ Nataša Hoste iz Podbočja — Jeme-jarjanca Smrke iz Dolenjih Selc -Mate^.Mwjca Pivlii “ Cegelnice — oh ir <■ Mojca Žužinjak iz Starega trga }emi° J' Tino, Emilija Štupar iz Žu-vcEa a, ^aro. Ana Redenšck s Seno- __,i„. r e*''co' Darja Gregorič iz Grobelj dpU-00, ^aJ^a Banič iz Gor. Jesenic deklico1C0’ ^°-*ca Simonič iz Semiča — sp*N°VEGA MESTA: Lidija Urajnar vj£? Ran,ske *4 — Matejo, Mira Zeljko-Cant roda ^ — Milka, Sonja Poglajen iz vič * nJCVe 33 ~ Jana, Gordana Živano-čIart,Zanske l4> —Siniša. '“eshtamo! jjPgšno prvo leto hi?^ilne deia vnost i Mj-"cevega zasebnega podjetja____________________ * dn' mineva leto dni dokaj dieti nCP Potovanja zasebnega po-sultin . anagement-kadrološki con-nom|k m izobraževanje, d.o.o.« iz Čr-MikJi8,’k' 8aJe ustanovil mag. Anton vsem P°djctje se ukvatja pred-ni s svotovanjem in izobraževanj na P°dročju kadrovskega ma- IzdoM^nta’ lorcJ upravljanja kadrov, sveto* \P8 50 tud' celovito ponudbo fesioiTi n'stor'tev na področju pro-kadr 8 nega ‘n osebnostnega razvoja je v m' mixie* spremljanja fluktuaci-ranjujetjih, spopadajo se z. modeli-jCVa m sistema vrednotenja in nagra-ja individualne uspešnosti delav-Pr pri Jelu ter drugih kadrovskih sedeži,1-8", so v podajo ki ima Prin na Moše Pijadeja 6 v Črnomlju, ra2prav"' 'odi raziskovalno nalogo o ništv^U k8drov v slovenskem gradbe-kn;:„u’ ukvarjajo pa sc tudi s prodajo J 8 s kadrološko vsebino, j.'pešajoči se izobraževalni sezoni 'heličevo poč uspešno učiti, na rt kratkim je podjetje pripravilo inv ,0&“ seminar o plačah. V sode-nju s Fakulteto za oraanizaciiske lova ■ cu semmar o plačah. V sode-ved n^U s fakulteto za organizacijske aL.e !z Rtanja pa pripravlja izredno kari 3 en seminar za poslovodne in žaci'°LVSkt'dek,vcc 0 izgradnji organi-kad^kC^a *n '"formacijskega modela cer [°Vskcdejavnosti v podjetju, in si-stu , maj8 v Rodevju in Novem melj^ L.r dan P°/neje v Krškem. Te dni lu Ckaj° tudi razgovori s katedro za tetezcrn ljubljanske Filozofske fakul-i,.,■ 0°rganizaciji 90-urnega tečaja za vodnike. 2000 strani Žumberačkega krijesa Koledar Žumberački kriješ izhaja že 14 let — 2000 izvodov za 15.000 Žumberča-nov — Od zgodovine in arheologije do kateheze in literature mariborski škof blagoslovil šentjursko cerkev — v nedeljo, dru'Pr,-a’Je rnctn^ors^' ^of Jože Smej blagoslovil zunaj in znotraj obnovljeno po-cerkvico jv. Jurija v Šentjurju na polju pri Bregu v sevniškt občini Doma-Železnk) IU^‘ zaPeRPrantant enačico pesmi o svojem patronu (Foto: Alfred Kje je zdaj kmetijski denar? Kočevje: pobrala ga je republika, ki pa ga ne namenja _jyietijstvu, sai finansira le pospeševalno službo občm^ k ''/',i — V starem sistemu je la I’8018 f‘nans|rala oz. sofinansira-z/“ javnosti in posege, nujne m0f't!PeŠ?Vanje kmetijstva. Zdaj ima-denar mokrall^en sistem, kije občinam tiisivl’ naTCnjen za Pospeševanje kme- finlntir^ Pa’ “ ? ^ P‘>slej vse 58171 sko ni ni^- 0> pač, za kočev- pS^‘n?finansira‘e 2,5 kmetijskega nanS (prCjSnjl sislem j‘h J'e fi' ProeramaraV'.° predlo8u finančnega Dredv,ma /a kmetysko dejavnost so ievali 'i"1 predstavniki kmetijstva zatr-nam ’ 8 “ predvidena sredstva za ta terc rir preskromna in da so tudi neka-uge postavke smešno nizke. Spet nekateri so izražali hvaležnost za namenjena sredstva za sofinanciranje nabave umetnih gnojil, za kar je predvidenih kar preko 444.000 din od skupnih 775.000 din. Nekateri so nasprotovali, da bi sofinancirali čebelarstvo (s 65.000 din), češ da je ta dejavnost že sama po sebi najbolj akumulativna. O predvidenem izdatku za soflnansiranje preventivnega zdravstva ovac in govedi (skoraj 69.000 din) pa so nekateri menili, da bodo spet dobili pomoč tisti, ki so že doslej dobili od družbe največ pomoči. Odgovori na te in druge pripombe so bili taki: Občinska skupščina kmetijstva sploh ni dolžna (so)finansirati, ker je denar in z njim to dolžnost prevzela republika. Ker pa republika za ta namen ni predvidela denaija, je to kljub vsemu storila občina. Ta denar predstavlja le del pomoči kmetijstvu. Vse postavke so namenjene le zasebnemu kmetijstvu, izjema je soflnansiranje umetnih gnojil, ki ga bo deležno tudi družbeno kmetijstvo. J. P. 11 BR€ŽI POR0DNI$NIC£v* V času od 13. do 19. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Marija DukičsTrste-nika — Dominika. Sanja Počuča iz Zagreba — Saša, Josipa Kozole s Senovega — Dejana, Veronika Oljačič iz Brežic — Marušo, Melite Lapuh iz Brežine — Miha, Ema Baš iz Sremiča — deklico. Dragica Pavlin iz Krškega —Dejana, Marija Jakolič iz Brežic — Marka, Jela Bojič iz Boštanja — Majo, Antonija Kužner iz Pokleka — Miha in Višnja Planinc iz Vukovega sela — Ano. Čestitamo! KOČEVJE NA IGRE BREZ MEJA KOČEVJE — Na zadnji seji predsedstva občinske skupščine Kočevje so razpravljali o predlogu nemške občine Oer-Erckenschwick, naj bi na njihovih »Igrah brez meja«, ki bodo od 17. do 20. maja, sodelovala tudi ekipa občine Kočevje. Obe občini namreč že več let gojita neformalne, vendar prijateljske stike, saj je bilo izmenjanih že več obiskov. Na igrah bodo sodelovale tudi ekipe iz Nizozemske, Francije, Velike Britanije in domačinov, Nemčije. Ekipo sestavlja po 20 tekmovalcev, starih 17 do 21 let, med katerimi mora biti najmanj 5 deklet. Priprave za igre bo izvedla kočevska ZTKO, ki gostiteljem dolguje tudi obisk in srečanje. Tako bodo v imenu ZTKO (hkrati) z ekipo za igre obiskali še šahisti, strelci in glasbeni ansambel iz Kočevja. V SOBOTO TEK TRMASTIH KRANJ — Športno društvo Klub trmastih iz Preddvora organizira v soboto, 27. aprila, tek trmastih. Prireditev bo na Visokem pri Kranju, organizator pa je pripravil tri proge: otroško na 3 km, start bo ob 13.00, ter progi na 11 in 21 kilometrov s startom ob 14.00. Vabljeni! METLIKA — Računajo, da je Žumberčanov okoli 15.000, in togrko-katolikov in rimokatolikov, tistih, ki živijo v Zumberku, in onih, ki so se odselili in razselili po domovini in tujini in se le občasno vračajo v domače kraje. Imajo pa Žumberčani kar nekaj svojih časopisov. Tako kulturno-prosvetno društvo Žumberak iz. Zagreba dvakrat na leto izda časopis Žumberačke novi-ne. kulturnoumetniško društvo Žumberak iz Novega mesta prav tako dvakrat ali trikrat na leto časopis Žumberčan; pred kratkim je v Sošicah izšla prva številka obnovljenega časopisa Glas Žum-berka, kije pred vojno izhajal v Zagrebu. Posebno pozornost pa zasluži Žumberački kriješ, koledar, ki redno izhaja že od leta 1978. Pred lanskim božičem je izšel že štirinajstič. Gre za dokaj obsežen koledar obsega 140 do 180 strani s pestro, bogato in zanimivo vsebino in marsikaterim tehtnim prispevkom. Koledar izdaja žumberški vikariat, od začetka je njegov odgovorni urednik Mile Vranešič, žumberški dekan in grškokatoliški župnik v Metliki, ki je zadnja leta tudi glavni urednik Žumberačkega krijesa. Tako je v teh letih izšlo že kakih 2000 strani Žumberačkega krijesa. »Z izdajanjem Žumberačkega krijesa nadaljujemo tradicijo predvojne Spomenice, ki je prav teko izhajala enkrat na leto in jo je v Zagrebu izdajal takratni univerzitetni profesor in kanonik dr. Janko Šimrak,« je povedal Mile Vranešič. »Po vojni Žumberčani 20 let nismo imeli nobene svoje publikacije; od 1965 do 1968 je gospod Milko Predovič v Zagrebu izdajal Žumberački koledar, potem pa je stvar spet zastala do lete 1978, ko smo v sklopu žumberškega gr-škokatoliškega vikariata obnovili publicistično dejavnost in začeli izdajati Žumberački kriješ. Ta koledar naj bi 63 LE ZA KROG OB BRON — Mladinci sevniike Strelske družine heroja Maroka so na nedavnem državnem prvenstvu v Skopju v streljanju s serijskim zračnim orožjem znova opozorili, da spadajo med najobetavnejši podmladek našega strelstva Boštjan Škrlec, Danilo Petrin in Jani Hrovat so v Skopju le za krog zaostali za bronasto kolajno, vseeno pa je tudi 4. mesto v konkurenci 37 ekip oz. 136 mladincev doslej največji uspeh teh fantov, ki so bili lani na republiškem prvenstvu z zračno puško »srebrni«. Na posnetku (od le ve proti desni): Škrlec, mentor, trener in predsednik S D Heroj Marok prof. Mirko Ognjenovič, Petrin ih Hrovat. (Foto: P. P j ZNANJE Mladi tehniki Zasavja so na srečanju v Sevnici (posnetek) pokazali obilo znanja in tudi ročnih spretnosti Pokrovitelj srečanja je bila sevniška raziskovalna skupnost, nagrade pa so za najboljše učence in njihove mentorje prispevali Jutranjka, Lisca, Kopitarna, Stilles in obrtnik Bojan Kozmus. (Foto: P. Perc) Modelaiji, maketarji in računalničarji SEVNICA — Srečanja mladih tehnikov, ki potekajo v aprilu in maju po vsej Sloveniji pod geslom »Raziskujmo, ustvarjajmo in tekmujmo«, je bilo pretekli petek tudi v Sevnici. Tod so sc pomerili mladi tehniki zasavske regije, in sicer učenci osnovnih šol Dušan Kveder-Tomaž iz Litije, Ivan Skvarča in Tone Okrogar iz Zagorja, OŠ Izlake, OŠ Šmartno pri Litiji, OŠ Boštanj, OŠ narodnega heroja Rajka iz Hrastnika, OŠ Josip Broz-Tito iz Trbovelj, OŠ Krmelj in OŠ Savo Kladnik iz Sevnice. Na republiškem srečanju mladih tehnikov Slovenije, ki bo 24. in 25. maja v Novem mestu bodo Sevničani prikazali nov učni pripomoček, in sicer videokaseto o litju kovin. V spoznavanju proizvodnega procesa bosta Zasavce zastopala Erik Fedran iz Zagorja in Gregor Povalej iz Sevnice, v disciplini Dobro jutro elektronika Matej Cvibelj (Litija) in Matej Maver (Sevnica), v konkurenci električnih in elektronskih naprav Miha Pravnseis (Zagorje), v fotografiji Primož Mlakar (Sevnica), v disciplini električni avtomobili Gregor Hočevar (Zagorje) in Marko Kotar (Litija), v skupini raketnih modelov Robert Hočevar in Petra Planinšek (oba Litija), ladijski modeli Miloš Ceglar (Litija) in Uroš Gnus (Hrastnik), modeli jadrnic Boštjan Pečnik in Timotej Mirt (oba Hrastnik), amaterska radiogoniome-trija Peter Jazbinšek in Boštjan Gabrič (oba Sevnica), v disciplini lesko modelar Sašo Tomažič in Igor Martinčič (Šmartno pri Litiji), modeli zmajev Matevž Patenoster in Rok Mohar (Šmartno), računalništvo Primož Mlakar in dva učenca OŠ Hrastnik in ekipa OŠ Šmartno v disciplini električno ročno orodje. P. P. pripomogel k boljšemu poznavanju posebnosti katoliške skupnosti v Žumber-ku, in to obeh katoliških obredov, gr-škokatliškcga in rimskokatoliškega, kajti v Žumberku živijo eni in drugi verniki, pomešani na tako majhnem delu naše domovine, in to ne v sporih, ampak v slogi in dopolnjevanju.« Koledarje zasnovan tako, da prinaša versko poučno branje (kratke kateheze), zgodovinske preglede posameznih župnij v Žumberku, vesti in novice o tekočih dogodkih v župnijah, krajše zgodovinske. arheološke in druge poljudnoznanstvene razprave iz Zumberka, v vsakem letniku pa je tudi nekaj poezije in proze. V vsakem Žumberačkem kri-jesu so tudi trije koledarji: grškokatoliški, gregorijanski in julijanski ter rimskokatoliški. Glavni sodelavci so področni duhovniki, za Kriješ pa pišejo tudi strokovnjaki iz raznih področij. Tako je v letošnjem koledarju med drugim prispevek o zgodovini župnije Vi-vodina, kratki zgodovinski prikaz Zum- TEKME V JEZIKIH RIBNICA, KOČEVJE - Območnega tekmovanja v znanju nemščine in angleščine so sc udeležili učenci kočevskih in ribniških šol. V znanju nemškega jezika so bili rezultati teki: šola Kočevje (4 tekmovalci) 64,6-odstoten uspeh, Ribnica (5 tekmovalcev) 72,9-odst. uspeh, Sodražica (4 tekmovalci) 71,25-odst. uspeh in Loški Potok (3 tekmovalci) 69,5-odst. uspeh. V znanju angleškega jezika so tekmovali 4 učenci OS Kočevje, ki obiskukjejo pouk tega jezika redno, dosegli pa so 89,7-odstoten uspeh. V ribniški občini poučujejo angleščino le na OŠ Ribnica in tudi tu le fakultativno (neobvezno). Tekmovanja so se udeležili trije učenci in dosegli 85-odstoten uspeh. NAJBOLJŠI VESELJAKI KOČEVJE — Na sobotnem tekmovanju Vesele šole, ki se ga je udeležilo 25 tekmovalcev, so se uvrstili na republiško tekmovanje, ki bo 2. junija v Cankarjevem domu v Ljubljani: Marija Petek, 4. r. OŠ Željne, Rok Oberč, 5. r. OŠ Stara Cerkev; Jasmina Tomšič, 6. r. OŠ Kočevje; Damjan Janež, 7. r. OŠ Kočevje, in Nevenka Gregorič, 8. r. OŠ Struga. ZA VEGOVO PRIZNANJE BOŠTANJ — Na tukajšnji osnovni šoli je bilo v soboto tekmovanje 37 matematikov, učencev sevniške občine, za Vegovo srebrno priznanje. Najuspešnejši učenci se bodo v maju pomerili na republiškem tekmovanju. Ti učenci so Nataša Završnik (6. raz. OŠ Sevnica), Miran Juršič (7. raz.. OŠ Sevnica) in David Bebar (7. raz. OŠ Šentjanž), iz osmih razredov pa pojdejo na republiško tekmovanje Savo Štern (OŠ Sevnica), Andreja Auer (OŠ Boštanj), Andrej Flajs (OŠ Tržišče) in Petra Majcen (OŠ Šentjanž). BLANČANI NAJBOLJŠI BLANCA — Na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki ga je pripravil sevniški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so Blančani zmagali v nižji in višji skupini, medtem ko so bili Šoštanjčani v obeh konkurencah drugi. V nižji skupini je bila tretja ekipa osnovne šole Šentjanž, pri višji skupini pa OŠ Tržišče. Med posamezniki je v nižji skupini zmagal Beno Te-raž (OŠ Sevnica), drugi je bil Mitja Strojanšek (Blanca) in tretji Matej Močnik (Boštanj). V višji skupini je bil najboljši Damjan Očko (Blanca), drugi Mitja Udovč in tretji Uroš Stegenšek (oba Boštanj). Očko se je v soboto udeležil republiškega tekmovanja v Ljubljani in je med 52 tekmovalci zasedel solidno 9. mesto. Prve tri ekipe so prejele pokale in diplome v trajno last, prvo-uvrščeni Blančani pa še praktično nagrado — pony kolo. berka, objavljeni so zanimivi spomini žumberškega učitelja, strokovnjak iz Zagreba dr. Horvat piše o cerkvici sv. Ilijc na vrhu Gorjancev, zanimiv je tudi prispevek o pticah v okolici Mrzlega Polja pa o arheoloških izkopavanjih na Tuščaku itd. »Gledamo, da koledar vsako leto izide sredi decembra, tako da ga ljudje že imajo za božič,« pravi urednik Vranešič. »Koledar izhaja v 2000 izvodih in ga ima tako rekoč vsaka ž.umberška hiša. Naš koledar izhaja brez vsake podpore, vse stroške krijemo zgolj s prodajo; seveda prispevkov ne honoriramo. To, daje na tako majhnem prostoru in za tako majhno število ljudi poleg drugih časopisov, radia in televizije prostor še za naše žumberske časopise in kole- Mile Vranešič dar, je gotovo svojevrstna posebnost,« pravi Vranešič, ki to povezuje tudi z dolgoletno tradicijo šolstva v Žumberku, kjer so prvo osnovno šolo dobili že pred 240 leti. Čeprav je koledar za letošnje leto komaj dobro izšel, že počasi pripravljajo Žumberački kriješ za prihodnje leto. To bo že 15. letnik, eden od prispevkov pa bo zgodovinski prikaz, župnije Kaljc. A. B. BRONASTI VEGOVCI STARA CERKEV — V osnovni šoli v Stari Cerkvi pri Kočevju, ki v tem šolskem letu prvič po prenovi in dozidavi posluje kot [»polna osemletka, so imeli pred kratkim tekmovanje mladih matematikov za bronaste priznanja. Osvojili so jih 4 učenci iz 5. razreda, 8 iz 6. r, 2 iz. 7. r in I učenec 8. r. Vsi bodo to soboto, 13. aprila, sodelovali na občinskem tekmovanju, ki bo v Kočevju. KJE JE MEJA? SEVNICA - Sevniška osnovna šola Savo Kladnik ob pomoči občinske zveze kulturnih organizacij pripravlja v petek, 26. aprila ob 8. uri prijetno presenečenje za 160 učencev višjih razredov, ki so pridno sodelovali na tekmovanju za bralno značko. Ob napovedani uri bo namreč gledališče Tonete Čufarja z. Jesenic uprizorilo v kulturni dvorani GD predstavo Kje je meja. 27 učencem, ki so vseh osem let zvesto prebirali knjige, pa bodo ob tej priložnosti podelili še posebne nagrade. MEDNARODNO TESTIRANJE KOČEVJE, LJUBLJANA — Mednarodni usklajevalni center za preizkušanje znanja šolaijcv v Hamburgu je organiziral testiranje 35 šolskih sistemov po vsem svetu. V sodelovanju s Pedagoškim institutom pri ljubljanski univerzi so test izvedli tudi v Sloveniji. V Sloveniji je bilo zajetih v lest 218 šol, od tega v 140 šolah le tretji razredi, v 199 le osmi razred, v 60 šolah pa tretji razredi in sedmi oz. osmi razredi. Na območju zahodne Dolenjske ste bili s testom zajeti šoli v Kočevju in Velikih Laščah. Na kočevski šoli so test opravili 15. aprila. Test iz znanja naravoslovja in matematike je opravilo po 30 učencev 3. in 7. razreda, test iz znanja materinščine pa po 30 učencev 3. in 8. razreda osnovne šole Zbora odposlancev. ZMAGOVALCI VESELE ŠOLE Na osnovni šoli v Šentjerneju je bilo vsobolo tekmovanje v znanju iz Vesele.šole, ki se ga je udeležilo kar 226 tekmovalcev iz vseh osnovnih šol novomeške občine razen Premi. Tisti od 4. do 8. razreda, ki so z najmanj napakami rešili testne pole, bodo barve občine zastopali na republiškem tek -movanju, ki bo 2. junija v Ljubljani. Tekmovanje je skupaj s šolo pripravila Zveza prijateljev mladine oh pomoči tovarne zdravil Krka, Sodavičarstva More in Mladin skeknjige. Na sliki zamgovalci (od desne proti levi):: Mitja Turk. 8. r.. Darja Hlode, 7. r.. Gregor Kosec, 7. r. (vsi Bršljin); Vesna Krošelj, 7. r., Šentjernej: Robi Bajuk, 6. r., Dragotin Kette. Druga vrsta (z desne proti levi): Samo Plut, 6. r.. Grm: lina Flor jančič, 5. r.. Bršljin: Blaž Brulc. 4. r., Stopiče: Simona Hribar, 4. r.. Grm: Klavdija Giodani, 7, r., Šmarjeta: Boštjan Rupar, Dmajana Škrbec. Mateja Zupančič (vsi 7. r., OŠ Dragotin Kette). (Foto: J. Pavlin) Franc Hudoklin Cvenka vse manj Orehovica: veliko načrtov, malo denarja OREHOVICA — Ta krajevna skupnost pod Gorjanci ima na skrbi 13 vasi, v katerih živi 1800 prebivalcev. V minulem letu je naselje Orehovica dobilo novo asfaltno prevleko, prav teko so lani asfaltirali vas Mokro Polje, speljali so na Tolsti vrh novo cesto, po vseh vaseh uredili kanalizacijo, ob cestah postavili varovalne ograje in table z označbo krajev in zaselkov ter opravili še nekaj manjših del.« Za vse krajene je še posebej pomembno njihovo tradicionalno srečanje 4. julija na Goijancih. Tedaj se v športnih srečanjih pomerimo s sosednjo krajevno skupnostjo Šentjernej in nasploh je te dan na koše-nicah pri Miklavžu veselo,« pravi prizadevni predsednik svete te krajevne skupnosti Franc Hudoklin. Letos imajo v načrtu izgradnjo vodovoda Kira- Prežek, preplastitev cestnega odseka od Pristave do Loke, izgradnjo novega mostu v Pristavi in začetek gradnje javne razsvetljave po vseh vaseh. »Obvoznico v Cerov Log bomo gradili skupaj s Cestnim podjetjem. V pla-nuje tudi možnost asfaltiranja ceste v Zerjavin in ureditev pločnika na Mokrem Polju in Orehovici. Imamo vso dokumentacijo za zgraditev avtobusnega ^postajališča v Mokrem Polju. Žal je marsikatera od naštetih pridobitev še daleč, saj v blagajni krajevne skupnosti zmanjkuje denarja. Ta čas je edino, kar lahko zagotovo obljubimo, le uradna otvoritev večnamenskega doma v Orehovici ob 90-letnici gasilskega društva,« je povedal Franc Hudoklin. i p 17-18 (2175-76) 25. aprila 1991 (Še) ni za objavo KOČEVJE STEČAJ JE NUJNOST — Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da pristojno sodišče v nekaterih primerih dvomi, da bi bilo to ali ono podjetje res zrelo za stečaj. Seveda prevlada argument iz podjetij (ali od drugod), češ da so si posamezni odgovorni podjetje že pošteno razdelili in da v interesu občine in sploh splošne blaginje z lik vidacijo ah stečajem ne kaže odlašati RIBNICA IN KOČEVJE KLUB STARŠEV — V Ribnici in Kočevju (v Ribnici seveda prej) so ustanovili kljub staršev. Kot se da sklepati gre za združenji staršev, da se bodo lahko uspešneje upirali tiraniji otrok. RIBNICA: VISOKA KULTURA — Na vprašanje, zakaj so si ribniški kulturni animatorji izbrali svoje delovne prostore prav v naj višjem nadstropju Miklove hiše, je odgovor preprosi splošno je znano, da zato, ker se bodo ukvarjali le z visoko kulturo. KOČEVJE: PREPRIČAL SEJE -Na Kočevskem so najslabše ceste ne le v Sloveniji, ampak tudi c vsej Evropi Končno je pred dnevi prišel na ogled kočevskih cest sam direktor Republiške uprave za ceste A ndrej Levičnik in se na kraju samem prepričal o stanju cest na tem območju, saj je na cesti ob Kolpi moral celo iz avta in ga porivati P-c TONIGAŠPERJČ V GOLAŽU METLIKA — Odkar je znano gostišče na Veselici vzel v najem Bojan Valenčič, je ta prijetna in priljubljena točka nad Metliko oživela. Še posebno radi hodijo ljudje na malico na Veselico ob četrtkih, ko je na jedilniku lovski golaž. Bojan je znan in strasten lovec in še večji ljubitelj konj. Ko ga je zadnjič nekdo vprašal, zakaj nima tudi konjskega golaža, mu je odvrnil, da tega pri njem ne bo dočakal »Jesti konja, to je kanibalizem. Raje bi jedel golaž iz Tonija Gaš-periča kot iz konja!« MOLK O STRELJANJU IN VESLANJU METLIKA — Nedavno tega sta se na lov odpravila znana Metličana Bojan Valenčič in Matjaž Rus. Bojan slovi kot strasten lovec in izvrsten strelec, Matjaž pa je med drugim navdušen kanuist. Oba sta na svoje veščine nadvse ponosna in se s tem tudi večkrat hvalita. Lov naj hi se dogajal na Lahinji Matjaž je veslal, Bojan pa streljal Kaj se je v resnici dogajalo, ne bomo najbrž nikoli izvedeli. Ulova ni bilo. Rus je obljubil, da ne bo nikomur povedal, kako Valenčič strelja, Valnečič pa bo tiho o tem, kako Rus veslu DOLENJSKI UST LJUBLJANSKA BANKA POSAVSKA BANKA d.d., KRŠKO PONOVNO OBJAVLJA po sklepu zbora banke JAVNO DRAŽBO za odprodajo nepremičnin: 1 poslovni prostor v pritličju stanovanjskega poslovnega objekta Senovo št. 8, površina 42,82 m2 izklicna cena 766.792,00 din 2. poslovni prostor v pritličju poslovnega objekta v Sevnici, Kvedrova ulica, površina 212,32 m2 izklicna cena 3.390.645,00 din JAVNA DRAŽBA BO 10. 5. 1991 ob 9. uri v sejni sobi Ljubljanske banke — Posavske banke d.d., Krško, Trg Matije Gubca 1. Na dražbi nastopajo enakopravno fizične in pravne osebe. V izklicno ceno ni vključen prometni davek, prometni davek plača kupec na doseženo ceno. Interesenti morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10% od izklicne cene na žiro račun 51600-620-16. Neuspelim kupcem bomo varščino vrnili najkasneje v 8 dneh od dneva dražbe. Ogled poslovnih prostorovje mogoč vsak dan s predhodno najavo v tajništvu banke na Trgu Matije Gubca 1, Krško, kjer dobite tudi dodatne informacije. HRANILNO-KREDITNA SLUŽBA KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KOČEVJE Kolodvorska ul. 23 tel. 854-311 CENJENI VARČEVALCI! Ugodni poslovni rezultati v preteklem letu in zvestoba naših varčevalcev nam omogočajo, da s 1. aprilom zvišamo letne obrestne mere: — za vloge na vpogled na 30% — za vezave \ Znesek vezave 3 mesece 6 mesecev 12 mesecev do 24.999 din 40% 42% 44% od 25.000 do 49.999 din 44% 46% 48% od 50.000 do 99.999 din 48% 50% 52% nad 100.000 din 52% 54% 56% Hkrati vam nudimo: — izplačila osebnih dohodkov na hranilno knjižico, — izplačila pokojnin, — vodenje žiro računov, — opravljanje plačilnega prometa. Če želite svoj denar varno in donosno naložiti, se oglasite pri nas — z nasvetom bomo za vaše prihranke poskušali najti najboljšo rešitev. HKS, kjer je denar vreden več §OP KLEPAR, p.o. — Krško Žadovinek 39 Po 35. in 37. členu statuta podjetje SOP KLEPAR, Krško RAZPISNA KOMISIJA, imenovana od delavskega sveta, objavlja razpis za DIREKTORJA PODJETJA Kandidati za direktorja morajo poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo izobrazbo, — da imajo 5 let delovnih izkušenj, — aktivno obvladajo tuj jezik, — predstavijo program. Rok za prijavo kandidatov na razpis je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od zaključka razpisnega roka. Prijave na razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov: SOP KLEPAR — podjetje za proizvodnjo industrijske opreme Krško, Žadovinek 39 ZA RAZPISNO KOMISIJO 68270 KRŠKO 1 KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV, I 1 PRILOŽNOST TUDI ZA VAS! | | || PO UGODNI CENI, S TAKOJŠNJIM PLAČILOM ODKUPUJEMO: ® | - SMREKOVE, JELOVEJNBUKOVEDESKE VSEH DIMENZIJ, | $ - HLODOVINO SMREKE, JELKE IN BUKVE m Z* INFORMACIJE: >g KLI LOGATEC, p.o., 61370 LOGATEC, TOVARNIŠKA 36 II Telefon: (061 )741 -711, int. 276 M Telex: 31656 KLI YU M Telefax: (061) 741-279 ŠS M' .-///.v- m Vv/ m m ;v/.v X.v.v <%%*<• .v M -»up tš§ I CENA: 540 din/m2 VELJAVNOST CENE: do konca aprila V CENI JE VKLJUČENA TUDI SPREMEMBA NAMEMBNOSTI! • LOKACIJA: Trebnje elektrika, telefon in javna razsvetljava • MOŽNA TAKOJŠNJA GRADNJA • Kupcem parcel nudimo investicijski oziroma gradbeni inženiring za gradijo objektov, pridobitev lokacijske dokumentacije, projekta, gradbenega dovoljenja in izgrad-njo objekta. Informactje: SOZ UNITEHNA, Baragov trg 6 68210 TREBNJE Tel.: 068/44-217,44-218, 44-244 Tolofov M.Q/AA-QA1 AA.fJSJ - ’•*«!% v.. *% k? Telefax: 068/44-947,44-667 BIRO 5 d.o.o. TRGOVINA Vrhovčeva 9 , Novo mesto tel: 25-901,25-496 fax: 25-901 IZREDNO UGODNO -računalniki -telefaxi -modemi -diskete -in ostale računalniške potrebščine n.tjrenpjši I.APTOPI TAKOJŠNJA DOBAVA ! MOŽNOST NAKUPA TUDI NA KREDIT ! a m a KOLESARSKI SEJEM V BREŽICAH V SOBOTO, 27. APRILA 1991 OD 8. URE NAPREJ PRED TRGOVINO GAMA CENTER BREŽICE Brežina 25/a Kolesarji, pred novo kolesarsko sezono se boste lahko opremili z novimi kolesi italijanske proizvodnje, najmodernejših modelov gorskih Koles, city bike, BMX, klasičnih ali dirkalnih. Na voljo bo tudi potrebna oprema za kolesarje in rezervni deli! Pripravili smo tudi SEJEMSKI POPUST! Lahko pa boste prodali svoje rabljeno kolo oziroma izbirali med ponudbo rabljenih koles, saj bo omogočena individualna prodaja! Zagotovljen priročni servis in svetovalec pri prodaji ali nakupu! Pridite, srečali se bomo prijatelji kolesarjenja! GAMA CENTER BREŽICE, BREŽINA 25/a, TEL.: (0608) 62-336, FAX. 62-976 ZOPET VAS PRESENEČA - . m vam v svojem salonu v Rosalnicah 5 pri Metliki nudi kopalniški program Kolp&son in program kuhinjskih korit kolpO"lS '1VIJO’ spoznati resno žen-Utrok m ovira. Šifra: »ZVESTOBA«. 2846 ZAHVALA Dne 29. 10. 1990 okoli 23. ure je prišlo do prometne nesreče na cesti Otočec—Karteljevo, v kateri sem bil težko poškodovan. Zahvaljujoč hitri zdravniški intervenciji mi je bilo rešeno življenje. V času devet-najstdnevnega zdravljenja na Ki-rurško-ortopedskem oddelku splošne bolnice Novo mesto mi je bila nudena maksimalna strokovna in človeška pomoč, kar je največ vplivalo na moje hitro ozdravljenje. Izrabljam priložnost, da javno, preko vašega cenjenega lista, izre-&m zahvalo prim. dr. Capudru, dr. Žuniču in dr. Šuštariču ter celotnemu medicinskemu osebju za nesebično pomoč. Zahvaljujem se tudi vaši someščan-ki gospe Meri Novak (rojeni v Blatu na Korčuli), kije iz vašega časopisa zvedela za mojo nesrečo in me takoj obiskala v bolnišnici. Nesreča, ki me je doletela, me je prepričala, da v teh težkih časih človeški faktor prebrodi nesoglasja katerekoli vrste. Dragi Slovenci, najlepša hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in tasta FRANCA PAVLINA iz Podhoste 39 ^ iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in PrTnuCm m vso P°m°č- podarjene vence in cvetje ter izrečeno sožalje, in S,f „ ^vala UKC Ljubljana, zdravnikom dr. Kotarju, dr. Janežu dr. Kocutarju za lajšanje bolečin, ter GIP Pionir, IMV ter PM Ljubljana-Center in župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Nežka, sin Matjaž, sin Franci z ženo Lidijo, brat in sestra ZAHVALA Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. V 79. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA ŠKRBEC z Rateža 20 te nJeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za opravljen obred Patronažni sestri Murnovi za pomoč v bolezni. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre, svakinje in tete ALOJZIJE STRAJNAR iz Medvedjeka pri Velikem Gabru 56 za*1Valjujemo vsem sosedom in sovaščanom za vsestransko pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat Ludvik, nečakinja Jelka in nečak Zmago z družinama ZAHVALA V 83. letu starosti seje od nas poslovila naša draga mama TEREZIJA TRŠINAR roj. Bele, z Gornje Prekope 6 Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, našim sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala zdravstvenemu osebju iz Kostanjevice in župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE KRESE iz Koštialove 41 se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ji darovali cvetje in jo pospremili k večnemu počitku. Najlepša hvala Anici Žučak in patronažni sestri za nego in skrb, g. proštu Jožefu Lapu za dolgoletno obiskovanje na domu in lep obred ob zadnjem slovesu. Hvala krajanom Uršnih sel in govorniku Jožetu Fonu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Tiho je odšla od nas naša draga žena, mama in stara mama ALOJZIJA PAVKOVIČ iz Zavratca 21 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti in njen grob zasuli s spomladanskim cvetjem. Posebna zahvala Domu upokojencev v Sevnici in g. župniku za ganljive besede slovesa in pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 51. letu nas je prezgodaj zapustila naša draga žena, hčerka, mama, stara mama, tašča in teta JOŽICA GRIL iz Kota 73 b pri Semiču Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno sosedom in nekdanjim sodelavkam Iskre Semič, Sekciji za promet Novo mesto, Kovinaiju Novo mesto, pevkam in gospodu kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala za podaijeno cvetje. Žalujoči: mož Marjan, sin Marjan, hčerka Sonja z družino, mama, sestra Tilka z družino in ostalo sorodstvo 15. april 1991 ZAHVALA V 80. letu nas je zapustila naša draga žena, mama in stara mama TINKA ZAKŠEK roj. Tišler, iz Brestanice b boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočus-ovali z nami, darovali veliko lepega cvetja, vence, sv. maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni *at*nJ> poti. Iskrena hvala pevcem, g.Daugul in g. Nadi za poslovilne besede ter dr. Matiču in g. župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Franc, hčerka Zdenka, vnuk Dejan in ostalo sorodstvo V SPOMIN 1. maja bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno in mnogo prezgodaj zapustila naša dobra in skrbna žena, mami, hčerka, sestra, snaha, teta in botra MILKA SLAPŠAK Koludrje 13 Hvala vsem, ki seje spominjate in obiskujete njen prerani grob, ji prižigate sveče in prinašate cvetje. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, svaka, strica in tasta ANTONA NEMANIČA iz Radovičev 11 pri Metliki se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, k ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala internemu oddelku Novo mesto in osebju ZD Metlika. Hvala kolektivu M KZ Metlika, Tapetništvu Jerman Novo mesto, kolektivu ZU SGP Ljubljana, GD Rosalnice, govorniku za poslovilne besede in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Nepričakovano nas je v 59. letu zapustila naša draga žena, mama, babica, sestra in teta TEREZIJA BEG iz Podhoste 22 pri Dolenjskih Toplicah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali in stali ob strani, darovali cvetje in sv. maše in pokojno pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo intenzivnemu oddelku Splošne bolnice Novo mesto, podjetjema Adriat caravan in Novoline Novo mesto, Novolesu Novi am-bient Straža, Žagi Soteska. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred in govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, otroci Jože in Lojze z družinama ter Andrej, brat, sestre in ostalo sorodstvo ZAHVALA Pomlad v vinograd je prišla, čakala je. da prideš ti sedla je na rožna tla, jokala je, ker tebe ni V 87. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta TONČKA PUNGERČAR z Malkovca Ob boleči izgubi naše drage mame se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, darovali vence, cvetje, sveče ter svete maše, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem, govorniku ter gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hvaležni otroci, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA Bolečino težko izraziš z besedo, lahko jo le grenko občutiš. (Shakespeare) V 59. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož in brat SLAVKO KRISTAN z Odrge 14, Trebnje Ob težki izgubi ljubljenega moža se iskreno zahvaljujem zdravstvenemu osebju iz Trebnjega za požrtvovalno pomoč pri težki bolezni. Obenem se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih in izrazili sožalje, darovali pokojniku vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala godbi iz Trebnjega, gostilnama Meglič in Pavlin, sosedom Pucljevim in Goletovim in Labodu Trebnje za podatjene vence ter g. kaplanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Kristina, sestra Ljuba, brat Stane in France z družino DOLENJSKI UST s s * s n s * s S I ! ! s t s * ! n s S Stane Rožman A'o je pred nekako tremi leti postal direktor JE Krško, je sklical tiskovno konferenco. kije bila neke vrste inavguracijski nastop. Novinarje, vajene vehementnega nastopanja prejšnjega direktorja naše edine jedrske elektrarne, je nekoliko presenetil njegov nastop. Govoril je tiho, tako. kot govori še danes, ni uporabljal ne velikih besed ne gest Skoraj bi verjeli ljudskemu glasu, ki je ocenjeval direktorje po določenem kalupu, in inž. Stane Rožman vanj skoraj ne bi spadal Toda iz njegovih besed seje slišala kritika dotedanjega vodenja JE Krško in pa zagotovilo, da se bo marsikaj spremenilo. In potem se je začelo, kot bi mahal s čarobno poličko. Domala čez noč so bili dograjeni dodatni parkirni prostori, preurejena je bila recepcija. Ampak to so bile samo zunanje spremembe, še več in veliko bolj bistvenih se je zgodilo za ograjo v proizvodnih in upravnih prostorih. »Ekipa, ki je načelujem, je izhajala iz tega, da dobro pozna tehnologijo, da dobro ve za njene možnosti in tako smo znali tudi določiti področja, kjer bi se naše delo lahko še izboljšalo, «pojasnjuje Rožman svoje delo. Delovanje organizacije pa je bilo usmerjeno v prvi vrsti v varno obratovanje elektrarne, varno pa obratuje, kadar je brezhibna. Skratka, vse skupaj bi lahko tudi obrnili Če so hoteli proizvesti več elektrike, so morali doseči da je elektrarna delovala brezhibno, če pa je delovala brezhibno, pomeni, da je delovala tudi varno. Ves čas pašo tehniki in inženirji sledili svetovnim standardom Rožman je tudi mnenja, da so v JE Krško imeli srečo z izbiro osebja, sam pa je še najbolj ponosen, da je sedanji vodja proizvodnje Martin Novšak celo boljši od njega Rožman namreč nikoli ni mogel razumeti ljudi, ki so izvajali negativno kadrovsko selekcijo, da bi obdržali svojo pozicijo. Rožman je domačin, ki ve, kaj je kmečko delo, kako se obdeluje vinska trta in poznavalci pravijo, da ima najboljše belo vino daleč naokoli Poleg tega je tudi tehnik od nog do glave, politika pa ga je vedno zanimala kolikor je bilo nujno potrebno. Namesto družabnih srečanj in gostibie ima raje krog svoje družine s tremi otroki Kako občuti kot človek sedanje polemike okoli obratovanja JE Krško? Prepričan je, da s svojo ekipo dobro opravlja svoje delo, in kritike, ki so neupravičene, ga bolijo. Po drugi strani pa seveda priznava, da je tudi protijedrsko gibanje naredilo nekaj za razvoj tehnologije. Ne postavlja nobenih omejitev glede obratovanja JE Krško. Letnice 1992 ali 1995 postavlja politika, Rožman je prepričan, da bi elektrarna lahko delovala do leta 2020 ali dalj, in ekipa, ki jo upravlja ima pred očmi samo to tehnično omejitev. Še posebej, ker sedaj vedo, da je ta energija čista, ker je cena za malenkost višja kot v hidroelektrarnah in bo JE Krško letos dosegla rekordno proizvodnjo. S svojimi osebnimi odločitvami pa ne namerava tržiti Do konca bo delal, kakor si je zašla viL Ko bo sprejel odločitev, da pač ne more biti več na čelu JE Krško v okolju, ki ji je nenaklonjeno, bo brez pogajanj odšel Za Rožmana, ki se je iz rodnih A rtič vozil r> srednjo tehniško šolo v Krško in se je potem malo zaradi izziva, ki ga je pomenilo delo v JE Krško, malo pa zaradi nostalgije po domačih krajih vrnil iz Ljubljane, ne bi bilo težko najti delo. V JE Krško je namreč spoznal vse faze dela, saj je elektrarno tako rekoč pomagal sestaviti in bil potem operater ter vodja proizvodnje, take vrste kvalifikacije pa cenijo povsod po svetu. Še posebej, ker je ime Staneta Rožmana znano tudi v mednarodnih krogih. J. SIMČIČ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 '0 '0 0 0 0 '0 0 1 0 0 I 5 5 $ 0 i i 0 0 0 0 0 t 1 .VB Soba umetniku slovenske besede V Župančičevi rojstni hiši v Vinici so v soboto odprli spominsko sobo razisko-_____valcu, prevajalcu, pesniku, kulturniku dr. Otonu Berkopcu_ VINICA — V pismu Ivana Potrča iz leta 1976, poslanemu dr. Otonu Berkopcu, je med drugim zapisano: »moram Ti reči, da takšnega književniškega konzula na Češkem še nismo imeli, kakor ga tudi drugod še nismo imeli, ki bi tako skrbel za našo knjigo ter ji pripravljal pota — vselej Ti je šlo za prelivanje kultur, saj Ti je bila pri srcu tako češka kot slovenska knjiga. Vendar si vedel, da bomo bogatejši, kolikor bolj se bomo poznali.« Že iz tega pisma veje veličina osebnosti dr. Otona Berkopca, njegovo življenje in celotni kulturni opus pa v veliki meri predstavljata sliko čcško-sloven-skih odnosov v zadnjih petih desedetjih. Kot je preteklo soboto ob otvoritvi njegove spominske sobe v Župančičevi rojstni hiši v Vinici dejal predsednik črnomaljske občinske skupščine Martin Janžekovič, sta se prav zato črnomaljska občina in Belokranjski muzej iz Metlike s toliko večjim ponosom lotila uresničevanja nekajletne zamisli, da Berkopcu odprejo spominsko zbirko. To pa je bilo mogoče le z visoko strokovnim in zavzetim ter požrtovalnim delom slovenskega zgodovinaija dr. Jože Mahniča in ob sodelovanju Otonovega brata Toneta. Prof. dr. Joža Mihnič je v pozdravnem nagovoru dejal, daje Berkopec za Župančičem najpomembnejši Viničan, ' oba sta postala tudi redna člana SAZU, razlog več za spominsko zbirko v rojstni hiši Berkopčevega prvega vzornika Župančiča, ki mu je prvi namenil tudi ve- POKLIČITE 23-304! NOVO MESTO — Tudi ta četrtek bo ta telefonska številka med 18. in 20. uro rezervirana za Klic v sili. Dežurna pedagoginja Marija Gabrijelčič čaka na pogovore s starši in otroci. Pripravljena je svetovati in pomagati, zato ji zaupajte svoje težave. FRAJTONARJI, POZOR! METLIKA — V nedeljo, 19. maja, bo v Metliki tretji dan Vinske vigredi. Vse frajtonaije vabimo na srečanje, ki bo ob 10. uri na Trgu svobode. Prijave z osebnimi podatki in naslovom pošljite na naslov: Toni Gašperič, Kidričevo naselje 3, 68330, in sicer najpozneje do 10. maja. Prijavljenci bodo zvedeli vse podrobnosti iz pisma, ki jim ga bo poslal organizator, Belokranjsko društvo vinogradnikov. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Zakaj so zaprli pošto v Šmarjeti — Šentjernejska Iskra je pozabila na svoje od-puščene delavce — Z odpovedjo Tedna cvička bo mesto precej izgubilo V zadnji številki Dolenjskega lista na zadnji strani ni bilo naše običajne rubrike »Halo, Dolenjski list!«, ker je v sobi dežurnega novinarja telefon zazvonil le trikrat, snov pa ni bila vredna večje medijske pozornosti. Vzroke za takšno nezanimanje smo poiskali v času in že minuli četrtek smo 18. uro pomaknili na 20. Več bralcev te spremembe v naši napovedi ni opazilo in so vseeno poklicali še ob stari uri, cingljanje telefona je za čas lahko zabeležila le snažilka. Med 20. in 21. uro je bilo kljub majhni zmedi ujetih dvanajst klicev. Prvi je poklical Jože iz Šuuujete. Najprej nas je pobaral, zakaj tako pogosto v našem časopisu uporabljamo besedo »otvoritev«, češ da to ni slovenska beseda in da je zato bolj primerna beseda »odprtje«. Pogledali smo v Slovenski pravopis, ki gaje izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti leta 1962. Na str. 555 piše, da je mogoče uporabljati obe besedi. Jože je imel še en »žulj« in nas povprašal, zakaj pošta v Šmarjeti že mesec dni ne dela. Povprašali smo kar predsednika te krajevne skupnosti Halo, tukaj Dolenjski list! Novinaiji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. mMMM Janeza Kermca. Ta je povedal, da se Šmarječani s to odločitvijo novomeške pošte ne strinjajo in želijo, da se pošta spet odpre. Odgovora odgovornih delavcev pošte še niso prejeli. Gospodu Romihu iz Novega mesta se ne zdi prav, da je bil za sanacijo No-volesa imenovan direktor Opreme Božidar Zajc, ki je po njegovem vse svoje sposobnosti pokazal že v Iskri. Pravi, da gre najbrž spet za neko povezavo med novomeškim Izvršnim svetom in njegovim predsednikom. Marija Lipovšek je pred dnevi kupila zavoj sveč tovarne Ilirija. Na škatli je pisalo, da je znotraj 20 sveč, ko jih je doma preštela, jih je bilo samo 19. Vprašuje se, če spet ne prihajajo stari časi, ko so tako počenjali s cigaretami. »Micka iz Šentjerneja« (uredništvu je sporočila naslov) nas je prosila, naj pozvemo, kdaj se bo Iskra spomnila na tiste delavce, ki so že od 17. januarja doma in so nanje že čisto pozabili. »Če v Iskri mislijo, da smo pomrli, se motijo, živimo pa tako slabo, da smo z eno nogo že v grobu,« je povedala prav po šentjemejsko. Krajan iz Brusnic ne more razumeti sokrajana z Gumberka, ki se tako pritožuje nad slabo cesto, sam pa ni pripravljen nič pomagati k temu, da bi bila boljša. Sam je obrtnik s kamionom bi-haške registracije in vse prispevke plačuje v tej hrvaški občini. Krajevni skupnosti, kjer ima svojo hišo, ne daje nič, zahteva pa vse pravice in se najpogosteje tudi prvi pritožuje. V. I. iz Otočca nas je v imenu še nekaterih krajanov te krajevne skupnosti poklical zaradi novih avtobusnih postajališč. Vse je lepo in prav, sprašuje se, kdo je dovolil tak načrt. Meni, da je v občini veliko postajališč in bi bilo prav, da si bi bila zunaj urbanih naselij vsaj • Svoboda pokvari tudi dobro Jeri: sko. (Ruski pregovor) • Vsi vemo, da je zemlja okrogla, toda vsakdo živi kakor da bi bila ravna. Enako močno se razlikujeta teorija in praksa pri mnogih drugih stvareh. (Proust) liko svojega dela, pa so tudi sorodni nazori obeh mož. Slavnostni govornik akademik prof. Dušan Moravec pa je spregovoril o življenjski poti Berkopca, ki je bil razpet med dve domovini, Slovenijo in novim domom na Češkem, v katerem so bila vedno vsem na stežaj odprta vrata. Pri Berkopcu, kije umrl pred poltretjim letom, sta bili prisotni strokovnost in človečnost bodisi v vlogi graditelja mostov med slovenskim in češkim narodom, v vlogi raziskovalca in prevajalca. In kot je dejal njegov učenec dr. Jaroslav Panek iz Prage, je bil Berkopec umetnik življenja, ki je znal o pravem času odpirati srce, govoriti odkritosrčno, zato je pridobil toliko čeških prijateljev kot nobeden od Jugoslovanov. In prav zaradi tega mu je, kot je poudaril dr. Panek, osebno zelo hvaležen. Generalni sekretar SAZU Janez Batis, ki je rim odprl spominsko sobo, pa je bil vesel, da se Belokranjci tako zavzemajo za svoje rojake. »Ko bodo naši razumniki prihajali v Vinico in se oglasili v Župančičevi rojstni hiši, se bodo imeli odslej • Otvoritve spominske sobe akademiku dr. Otonu Berkopcu so se poleg že omenjenih udeležili tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, republiški sekretar za kulturo dr. Andrej Capuder, generalni konzul Češkoslovaške federativne republike v Zagrebu Karel Ručka, predstavniki SAZU, številnih slovenskih društev ter kulturnih in vzgojnih ustanov iz Dolenjske in Bele krajine. priložnost seznaniti tudi z deli znanstvenika, pesnika in umetnika slovenske besede dr. Otona Berkopca.« M. BEZEK-JAKŠE VINIŠKEMU ROJAKU V SPOMIN — Akademik prof. Dušan Moravec je go- stom, med katerimi sta bila tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle in republiški sekretar za kulturo dr. Andrej Capuder, ob otvoritvi spominske zbirke dr. Otona Berkopca orisal njegovo plodno življenje in delo. (Foto: M. B.-J.) Trgovina pride tudi na dom »Moj mali svet« za vrtičkarje in gojitelje živali Sevniški Moj mali svet bi razširili tudi na kooperacijo. Pred nedavnim so povedali, da iščejo izdelovalca obročkov za ptice, saj tovrstnih »registrskih tablic« za male čistokrvne perhate ljubljence slovenski trg potrebuje kar precej. Potujoča trgovina išče tudi možno- malo podobna. Pripomnil je še, da bi bilo prav, da bi enkrat že začeli uporabljati tudi avlo večnamenskega doma tudi za kaj drugega kot le za obvestila. Morda bi pripravili kakšno razstavo. Za začetek je V. 1. predlagal razstavo akvarelov Jožice Medle iz Šentjerneja. Gostilničar Toni Vovko z Rateža meni, da bo Novo mesto veliko izgubilo s tem, ko so odpovedali Teden cvička in vinogradniški sejem. Morda bi prireditev le ostala na trgu, ljudi pa bi morali navaditi kulturnega pitja in obnašanja. Tisto, kar si vinogradniki zamislijo, je lepo, a velikokrat drugače izpade. Mislim, da bi vsako drugo mesto z veseljem sprejelo to prireditev, vendar cviček je le naš —dolenjski. Jože Staniša z Dol. Težke Vode nas je poklical v zvezi z obcestnim ogledalom v tem kraju. Tega ni več oziroma je postal navadno steklo, v katerem se nič ne vidi. »Kdo bo kriv novih nesreč?« se sprašuje naš bralec. Miran Mlekuš iz Novega mesta nas je poklical v imenu svoje matere Pavle Kavšek z Malega Kala 10 pri Mimi Peči. Pred dnevi ji je počila žila na vratu in poklicali so reševalni avto. Prišel je, vendar je imel uro in pol zamude. Mamo so sicer še pravi čas oskrbeli, lahko pa bi se zgodilo najhujše. J. PAVLIN SEVNICA — Sredi letošnjega marca je Danilo Osovnikar v Sevnici odprl potujočo trgovino »Moj mali svet«. Povedano najkrajše; trgovina bo oskrbovala z vsem potrebnim vrtičkarje in rejce malih živali. Poznavalci vedo, da to pomeni orodje, ki ga potrebuje vrtnar, in tudi sadike, obenem pa še živalsko hrano ter strokovne knjige in specializirane revije. Z različnimi žlahtnimi sadnimi drevesi pa tudi starimi sortami jablan lahko ustrežejo tudi željam sadjarjev. »Pri nas dobite vse, od termometra in protitočnih mrež do gob in vinske trte,« pravijo v trgovini Moj mali svet, ki je odprta, razen ob četrtkih, tja do 21. ure zvečer. Vsako tretjo nedeljo v mesecu bo pred Taborniškim domom v Sevnici sejem malih živali, ki ga organizira potujoča trgovina. Tisti, ki jim je pot v Sevnico predolga, bodo imeli priložnost kaj kupiti bliže domu, kajti potujoča trgovina bo vsak mesec obiskala vse večje slovenske kraje. Družinsko podjetje Moj mali svet ima za pokrovitelja revijo Moj mali svet. Njeni urediki so se za to odločili, ker sta Silvo in Danilo, torej oba Osovnikarja, dobra gojitelja in poznavalca malih živali, zatrjujejo v uredništvu edicije. Odločalo je tudi to, da je Silvo že dokazal svoje poslovne sposobnosti kot predsedik slovenskih kozjerejcev, oba z Danilom pa sta dobra sodelavca revije. Iz tega poslovnega stika je nastala tudi ugodnost, in sicer bodo imeli naročniki revije Moj mali svet popust, če se bodo včlanili v klub trgovine Moj mali svet. Bistvo tega kluba pa je blizu zamislim o borzi. Člani kluba bodo namreč lahko sporočili trgovini, česa iz svoje živalske ali vrtičkarske zakladnice ne potrebujejo več in kaj s tega podroija bi radi kupili, Osovnikatjevo trgovsko podjetje pa bo to zabeležilo in izdalo v katalogu ponudbe in povpraševanja.« • Sobotnega sejma malih Živah' in razstave pasemskih mačk, ki ga je pri sevniškem taborniškem domu pripravila potujoča trgovina »Moj mah svet« Dimila Osovnikarja, seje udeležilo presenetljivo veliko (judi. Osovnikar bo zastopnik uvozno-izvozne firme Krutika iz Šempetra pri Novi Gorici, kije že tokrat predstavila vrtičkarjem in sadjarjem pester izbor različnih orodij in pripomočkov japonskih in drugih proizvajalcev. Sejem s priložnostno razstavo ruj bi bil poslej vsako 3. nedeljo v mesecu. sti za prodajo kozjega mesa. Če ji bodo marketinški napori zadosti pomagali, bodo kozje meso sčasoma uvrščali na jedilnike tudi v zdraviliščih in bolnišnicah. M. LUZAR Videorekorder pa Emilie, nakar še televizor Za pravočasne plačnike naročnine sedem nagrad NOVO MESTO — Morda je kdo že pomislil da smo se pred časom le hvalili s ponovitvijo nagradne akcije, v kateri bodo sodelovali vsi pravočasni plačniki naročnine za Dolenjski list, tokrat v 2. trimesečju. A smo imeli presneto resen namen, z začetkom akcije pa smo malce počakali zato, da so poštarji lahko raznesli položnice vsem naročnikom, ne nazadnje pa slednji morajo imeti čas za poravnavo dolga do časopisa. Zdaj torej napo vedujemo začetek akcije, ki bo trajala skoraj dva meseca, saj smo pripravili sedem nagrad, ne izključujemo pa možnosti, da ne bi akcije spet podaljšali ako nam bo uspelo zagotoviti še kako nagrado. Med tistimi, ki bodo do določenega dne plačali naročnino za 2. trimesečje, bo z žrebom najprej izbran dobitnik videorekorderja, nato bo pet naročnikov prejelo radiokasetofon Emilia, nekje sredi junija, ko bodo že skoraj vsi naročnik1 poravnali svoj dolg do Dolenjskega lista, pa se bo izkazalo, kdo bo bogatejši za nov barvni televizor. Prvo nagrado je zagotovil Dolenjski list, emilie bodo do naročnikov spet prišle prek Račke, kije z računalniškim in drugim blagom dobro založena no vomeška firma, o katere pestri in po cenah nedvomno ugodni ponudbi se lahko prepričate na Cesti kom. Staneta 34 v Novem mestu ali po telefonu in telefaksa (068) 21-058); glavno nagrado, torej barvni televizor, pa prispeva No- votehna, največje dolenjsko podjetje za trgovino na debelo in drobno tet servisne storitve, njene poslovalnice s tehničnim in gradbenim blagom pa so v Novem mestu, Trebnjem, Metliki Krškem in Kostanjevici Za prvo nagrado, torej videorekorder, se bodo potegovali vsi naročniki Dolenjskega lista, ki bodo naročnino za 2. trimesečje plačan do petka, 4. maja. =2- RAČKA, d.o-°- VEČER VAŠKIH GODCEV RUMANJA VAS - Mladinska organizacija bo v soboto, 27. aprila, pHj redila v mladinskem domu v Rutnafl vasi »Folk session večer«, na katerein? bodo predstavili lokalni harmonika in kantavtorji. Prvič se bo občins,v_ predstavil pevski zbor Šmamca iz že. Vabljeni! I sfnO ■ v / cstvica narodnozabavne glasbe ludia D in Dolenjskega lista ji j K*J8»V lil//. 1 ii mm __________________ Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega list* dodelil nagrado IVICI BOHORIČ iz Ivančne Gorice. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (I) Samotna domačija — FANTJE IZPOD ROGLE 2 (4) Pri nas se poje — ANSAMBEL R. PRAPROTNIKA 3 (6) Prvi poljub — ANSAMBEL L. SLAKA 4 (2) Zakaj ljubezen mine — ALFI NIPIČ & NJEGOVI MUZIKANTI 5 (5) Po Koroškem — ANSAMBEL A. ISKRE 6 (3) Mami za praznik — ANSAMBEL RAZPOTNIK 7 (8) Preko plota — ANSAMBEL SLAVKA PLUTA 8(10) Dom je zavetje sreče — LIPA 9 (7) Poročna — HENČEK 10 (—) Pod Gorjanci pa nismo pijanci — FIS Predlog za prihodnji teden: Lepa so jutra — ANSAMBEL T. VERDER' BERJA. n WVAA/A^/WN/^S/WWVA^yv/V/WVA/)A/V«A/AArvVW\A/W\/^^^0 Glasujem za: Moj naslov: Danilo Osovnikar Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,68000 Novo mesto piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiir j^^^^ff^iiuniiimiimmiiimMiiimmmmiiiiiimmtmiimiiiimiiiinimiiiiiimiiiiiiim j ŠOLSKI M — Ate, srednješolskiprfoksipa štrajkajo. — Vem. — Poln kufer imajo že lega, da se morajo ukvarjati z mularijo napol zastonj. — Kako to misliš? — Plače imajo mizeme. Baje zasluži snažilka na občini več kot profesor v gimnaziji — No, pretiravati res ni treba — Pa ne gre samo za cvenk, ate. — Je še kaj drugega vmes? — Razmere. iiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiimmiiiimiim ■ Milili ib 11Tern £ I l\i S I r" - S K m W SM tkam m H \Jr — Kakšne razmere? — Neurejene razmere v srednjem šolstva — Le kam pes taco moti? — Zaključni izpiti, matura verouk v šolah. Vse visi v zraka — Zaradi tega ti lahko mimo spiš. — Že, že, a tudi jaz bom hodil v srednjo šolo. — Do takrat bo preteklo še ve liko vode. — Pa da ne boš mislil da je štrajk političen. — Odkrito povedano: me niti ne zanima. — Tudi proti šolskemu ministru ni naperjen, da veš — Proti komu ni naperjen? — Proti ministru za šolstvo in šport — Potem profesorji lajajo v tuno? — Minister je na njihovi strani — Na čigavi? — Ate, zbrihtaj sel Minister je na strani stavkajočih profesorjev. — Ne razumem. — To ni pomembno, važno je' da jih razume minister. ~ Koga? . — Ne pretvarjaj se, ate, minis* je na strani stavkajočih profesorje* Menda nisi gluh! — Pa stavka z njimi? — Ne. Razume pa jih. ^ — In kaj bo minister naredil bo odpravil vzroke za štrajk? — Saj v tem je štos. ate. Odgovor je kratek in jasen: NIČ. TONI GAŠPER1^