-YEAR xxiv. Jtftfi- PROSVETA GLASILO SLOVENTJCE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UradalSkl iS M9V g UwmUto Avil ■ — ÜfflM Of PmOllQOttOO, South Uwn la a An. I ftookvoU 4*M «M nm «i. tarn 01 *o _Sasagjaao^a^iyUlB. at apodal ftp of pooUfo bombardiran m shode 1 protikandidat I jen iz množice. :hicago. — Zadnji petek je bil I živahen dan za Cikaiane, ki cujejo županski volilni cir-| v downtownu. Bombam, njnicam, osličkom, slonom in ifcom, ki so glavni rekviziti Ji -lüni tr^dUi, -em- Starostna pokojnina v Inaiani Zadevna predloga sprejeta v drla vni zborni« i Brmas migairal iz rav-■aMjstva finaa On je Ml v glavnem odgovoren, da as strojniki zastavkalL Boj ae nadaljnje Chieago. — (FP) — Boj, ki ga je pričela Mednarodna unija Indianapolis, Isd. Indiana i se tega dne pridružili tudi Idoli. V teatru Garrick, kjer je in in ponovfll >mpson uprizarjal svoje burleskijade, so letela gnila na oder. lupan je pravkar povedal po-rem, kako bo sodnik Lyle, bo izvoljen, nosil komat, ki ga natakne dnevnik "Chica-Daily Tribune", ko se je dvl-lil »redi gledališča moški sred-starosti in za vpil: 4Ti tudi iti komat, ti veliki bum (po->pa*)!" |2upanu je zastala sapa. V eni li je d rial papir z beležkami, Irugi pa komat, ki ga dnevno h na oder in demonstrira, ka-■ njegovi protikandidatje Evezani na vajeti raznih mag-ftov. Komsj mu je padel iz ro-V drugeh hipu je moški sail klopotec na oder, takoj nato priletel drugi in tretji. Prvi jpotec je iribil županu papir iz (e, drugi je zadel njegovega [istaša, ki je sedel na odru, v fat in se mu raelil po prsih, itji pa je treščil v zraven sede. Elizabeto Grady, odbornico u-le šolskih hišnic, ter ji umazal leko. Županovi pristaši so brž _ napadalca in ga grdo osu ikar ga je pograbil policaj In Mekel v zapor. Povedal je, da | piše Shanklin in da je bivši ijsk. Thompson je takoj nasna-I. da ga je poslal sodnik Lyle e >potci na njegov shod. Medtem je imel Lyle shod pol >ka proč v teatru Apollo in tu-tam je bila rabuka. Lyle je koril, da Thompson tudi nosi mat, ki mu ga je nataknil bu-igarski in gangeški kralj Cape. Tedaj se je oglaail nekdo ledklicem: "Jaz pa ne verja-m tega". Nastal je hrup, ki se [Hegel, ko se medklicatelj ni | oglasil. Ä urnik in unijska mezda v tovarni Grisby-Grunow Co., se nadaljuje a pomočjo kovinarske strokovne unije v Chicagu in drugih delavskih organizacij. Največja zapreka, ki je ovira, la pogajanja za končanje spora, je sedaj odstranjena. William C. Grunow, eden od direktorjev firme, ki je s svojo trdovratno taktiko povzročil, da so strojniki zaatavkali, je bil prisiljen podati resignscijo na zahtevo ostalih direktorjev. Uradniki drug* in člani dire-k torij a so na svoji seji silovito kritizirali Grunowa radi metod, ki jih je uvedel v poslovanje družbe. Upeljal je dvanajaturnlk v strojniškem dspartmentu, kar je dalo povod za stavko. Cule so se tudi obtožbe o veliki korupciji. Delavci so kupovali delo in nekateri so bili prisiljeni plačati $26, da so ga dobili. Ko je neki uradnik zahteval od delavca, ki je še plačal sa delo $20, nadaljnih $25, je nastal prepir, kl se je rasvil v bitko, v kateri je bil en delavec libit in dva rojena. i Ta firma izdeluje radioapara-te znamke Majestic in električne refrigeratorje. ¡avičarji m Ktuvka je končala s delno zmago bo imela zakon, ki določa pokojninsko podporo sa stare ljudi. Reakcija v senatu, ki je napela vse sile, da porazi predlogo, je bila končno prisiljena na umik in glasovanje je Izpadlo v prilok predlogi. Zanjo je bilo oddanih 26 glasov proti 21. Slična predloga je bila par dni prej sprejeta v poslanski zbornici. Na konferenci komiteja, v katerem ao Člani obeh zbornic législature, se bodo Izravnale nekatere manjše diferenoe v obeh predlogah, nakar* bo Izročena governerju Harry Leslieju v podpis. Boj v senatu je vodil Jamee J. Nejdl, republikanec iz Whitin-ga. Ko se je pred desetimi dnevi republikanska večina v senatu izrekla proti predlogi, je Nejdl zagrozil, da bo volil z demokrati za vse druge predloge, ki čakajo rešitve, če se republikanci ne izrečejo sa penzijsko predlogo, kakor so obljubovali volilcem. To jih je prestrašilo in so se podali. Predloga določa, da je vsaka oseba, ki dosefte starost 66 Ist, ameriški državljan in nima svojcev, ki bi jo podpirali, ds-ledbna $26 penzije na mesec. Nadzorstvo nad razdeljevanjem podpore bodo imeli državni in okrajni komiqprjl. - Soviatika Naročila v WWIJVIVIMI Mil VVISI s za farnaija Dvajset milijonov živila odobrenih podpisal dolarjev sa in Hoover je Wsshington, D. C. — V soboto je senat sprejel kompromisno predlogo za dvajset milijonov dolarjev "posojila" farmarjem, prizadetim veled suše lansko poletje, da si nakupijo živil, obleke in zdravil. Samo 16 progresiv-cev je glasovalo proti kompromisu. - 1 Nižja zbornica je takoj odobrila stvar In predsednik Hoo-ver jo je podpiaal. 8 tem Je konec besnega boja v senatu radi apropriacij. Unija Izvojevala Injunkcijo New York. — Lady Rajene, . Inc. bo morala uposliti unijske Wayne, Ind. — (FP) — oblačilne delavoe ln ne bo sme-gavicsrji, ki so zaatavkali pri l* oddajati svojih naročil v iz-* Haven Hosiery Co* so as eršiUv neunijsklm firmam, kot vrnili na delo. Družba je je delala doalej. Tako se glasi dni totala, da ne bo nasprotoval* besedilo injunkclje, ki jo je iz-pjoni/.iranju delarvcev v plete- poslovsla International Ladisa ■ rskemdepartmentu, na res- ßarment Workers unija proti fvracijo prejšnje mezdne leat-■ I d< | »art men tih, ki so zankah, in odpravo priganjaške- I »i*tema. po dogovora med zastopniki ¡»^v in kompanije je prišlo I v«uln«fnem F*>gajanju. H">d S4.ibold, načelnik stev-"*ga komiteja, je izjavil da [¡p»va iK)vsem zadovoljiva, | uradniki unije se ne mara-1 "pitati i< »govoru, za katarsg* [>'■ izrek Is večina stavkarjcv. p^avks jr trajala dva ima 22,731 ____ ^^huijrton, D. C__Zdrutc- |drUv« ao imele 1. januarja t. H ' '' »gledališč kot katera F :j«*eU na «vetu ali pribli-r«'liko, k «H jih ima vsa Evro-Najnovejši statistična kaž*j<». da je bilo o-»« dne «2J65 kinov na h»» nvetu in od teh je 22,761 državah. K v ropa jih 2*454, filinska Amsri-J* Istočasno je bilo ns F" " *K2 ' V rvifihnskih gle-W* 'n *d u>h j« 12,600 v Zdro-* drtavah. omenjeni firmi. Ta firma Js bila članica Af-filiated Dres» Msnufscturers a-sociacije, ko je podpisala pogodbo s unijo. Pozneje Je izstopila iz te organizacije in pričela obratovati svoje delavnice s ne-unijskimi delavci. Sodišče je odločilo, da je bila firma ¿lanica organizacije delodajalcev, ko je podpisala pogodbo, zato as js mors držati, dokler ne poteče določeni rok. Deset "parnUrov g velikim tovorom pdUsflbbklh strojev je januarja odplalo Iz New Yor-ks proti Rusiji nHoSen^• New Yoifc. — (FP) — S. E. Sachs, predasdnik Am-Derutra Transport korporacije, ki Ima v oskrbi smeriško-aovjetako pomorsko trgovinsko plovbo, naznanja, da je v mesecu januarju •dplulo k newyorikega pristani šča deset parnHcov, naloženih 1 poljedelskimi stroji in drugo ma-šlnerijo, proti Sovjetski uniji. V februarju se pripravljajo šs večje pciiljatve, za katere se bo potrebovalo najmanj petnajst psr nlkov. Tovor v januarju js vsdboval 75,000 ton, povečini traktorjev in druge poljedelske mašlnerije Vrednost pošHjatv« se ceni ns $14,000,000. V prvih dveh tednih v fdbruarju je Že odplulo sedem pamikov prati Rusiji, ostalih ossm se pa še nahaja vi pristaniščih, da jih otvorijo. Sovjetska vlada nujno potrebuje poljedelske stroje, katere bo poslala na kolsktivizirsne farme, kjer se jih bo rabilo spomladi sa obdelovanje zemlje. V pro-šlem letu Je odplulo iz smeriških pristanišč M par ni kov, Id so nosili blago, ki gs js sovjetska vlada naročila v Združenih državah. 35,687 osek sretlrsnih radi krše n ja säte v sedmih mss>clti Wsshington. D. C. — Prohibi-cijski biro poroča, da js bilo v sedmih mesecih od I. JulIJs 1980 do 1. februarja 1M1 aretiranih M,697 oseb v Zdrušenih državah radi kršitve problbicijskega sa. kuna. Samo zadnji mesec januar je bilo 4600 aretacij. ne sara smrtne Bismark. N. Dak — Drtnvni je U. t 91. odkkmil predlogo an vzpostavitev smrtne kasni v North Dekoti. Chicago. — Ako bi delavska unije in progresivne orgsnizsci-je nastopale solidarno pri volitvah, bi se* politična situacija kmahi izboljšala. Tako js dejjsl Char lea E. Merrlam, profesor ns «Iknški univerzi, ns banketu, ki ga je priredila Liga za industrij, sko demokracijo. Bisniški Interval kontrolirajo mestno vlado In so radi tega odgovorni sa korupcijo in graft, Je dejal Merrlam. Ceedi se naglMje h Allahabed. Indija. 14. Mir -Nnelonaliatbčni vodja Gandl Je včeraj aporočil vicerojo, lordu Irwtnu. da bi rad z njim («kreno govoril, če mu dovoli konferenco. Pričakuje se. da Irwin pristan* na razgovor. — Medtem so 1 Beogar«*au Izbruhnili sveži ver ab* izgrrdi med muslimeni In Hindu ji Dve oeebi sU bili ubiti Ig 50 ranjenih. TSZ CbkH% UK, pondeljek, 16. fel Uta provišsd for la jwotioa lit, Aot of oTT februarji (Feb. 16), 1931. Subscription Taarly &TEV.—NUMBER 3» isn, authorial oa Juao 14. ISIS ASISTI SE RUPIAVLJA-JO NA POČ Policija odkrila to, v katero ns vtadni uradniki i Berlin, 14. fsbr. — Policija, ki je včeraj nepričakovano v padla v glavni stan feitotkus stranke, je odkrila dejstvo, da aa Hitler piipravlja za ptič, ki ima priti prihodnji messa Zaplenjena ko» Mlatičnem st je tudi odkrila, da jrtajo fašisti svoje pristaše tudi v ministrstvu. Neki oficir, Id jo v službi voj-nega ministrstva, se je pismeno ponudil Hitlerju v službo. To pojasnjuje, kako ao fašiati dobili v svoje roke vas tajne sklepe vojnega ministrstva. ' Dokumenti, ki jlbja policija u. grabila, dokarujejo, da imajo U-šisti po vsej Nemčiji tajne voja-ške zbore, ki ao dobro oborošenl in samo čakajo povelja aa udar Veliko število častnikov nsmike armade Je v fnMatlčnih Zborih. Zdaj bodo oblasti* vsekakor začele čistiti armado. Nova kriza v ipailjl Kralj js preklical vbHtvs In vlada ja podaln estavko Policija zagrozila z nasiljem Svat brsspossInUt je radi preklical pohod po mestnik s-. ltcah Los Angeles, Cal — (FP) — Radi groinje policijakega načelnika, da je policija pripravljena tudi na umore v slučaju demonstracij pred mestno hišo, je Svst brenpoeelnlh preklical nameravan pohod po mastnih ulicah. Namesto pohoda ss Bo vršil velik masni shod brseposelnih. Bkaekutivni odbor 8vsU brseposelnih, zavedajoč aa, da )e policija pri prejšnjih demonstracijah napadala cslo ljudi, ki so stali ob straneh ulic in sa niso udalsftili demonstracij» J« raje preklical pohod, ker js bil prepričan, da bi policija uresničila svojo groinjo. Zupanov kom Rej sa pobijanje braepoaalnoatl je nedavno podal svoje poročilo,, v katerem naznanja, da ae ja akcija za rešitev problema brezposelnosti Izjalovila. Apel na šenake klube, ki štejejo več kot 80,000 članio, da praalubljo delo sa brezposelna delavke, ni dobil odsiva. Polet tega je mestna vlada odrekla nadaljno podporo združenim bla. gostanjskhn organizacijam. "Mi vemo, da so člani mastnega svata, župan ter policijski na čelnik S teckel strahopetci", Ja Izjavil William Buaick, tajnik Sveta brseposelnih. "Toda ti lju dja na bi doeti premišljali, ln bi 15 febr - Voditeliil n«*»™*«« lavske Vveze, ki Splošne delavske Vveze 800,000 članov, ae danes posvetujejo o gsneralnafr štrajku, ki ga nameravajo sklicati jutri ali v torek. Madrid, 16. fetor. — Kralj Al- 15. marca, nakar je vlada generala Borsngusrja podala ostavko. Kralj Js prsklical volitve radi tega, ker ao ga mnogi konservativni voditelji prepričali, da volitve vodijo v novo revolto, kajti večina strank je volitve sa oortes (parlament) bojkotirala. Kralju so dopovedali, da bi bilo bolje, da se raapišejo volitve za ustavodajno skupščino, ki naj temeljito reformira državo. Alfonzo jih je posluhnll, tods premijer Berenguer ja bil proti temu In je takoj reeigniral. Kralj zdaj skuša dobiti koalicijsko vlado, mešanico konasrva-tivcev in Nbsrakev, ki šs podpirajo monarMtJo. Svobode tlaka je šs v vsljavl, toda svoboda zborovanja js še potlačene. Danes so bili izgradi ln spopatii med policijo in rs-publikanel v Sevillu ln drugih krajih dalela. Prohibiclja porsžena v Angliji London, 14 febr. — Sinoči Js angleška zbornica giasovsla o poskusu načrta za u vadbo prohl-bicijs v Angliji po zgledu Ams-rike. Načrt, ki ga js prsdk*ll Edwin Scrymgeour iz Škotske, edini poslanec ' prohlblcijske stranke, je bil ss vršen z 197 glasovi proti lt. V teku debate so se poeUnsi vseh »trank neusmiljeno nonSevsIl Iz smeriške pro-hibkije. du PrefKI Ds Peni Ce. Wilmington, Dal. — E. Li Pont de Nsmmira 4 Co. Js na-pravila v prstek iem letu $60,000,. 000 profita. $63,000,000 Je prejela v oMikl dividend na svoje Investicije pri General Motors korporscijl. * Ts družba upoaiujs »1.000 de-lavcev ln povprečna letna mssds ns delavca js znašala $701. tfpst sdss bendlft Chkago — Cikntkim ropar-jem se alebo godi U dni. V petek zvečer je spet eden obležal na ulici s preotreljenim srcem is njegov tovariš je bil smrtno ranjen potem, ko sU ordpsls lekarno Maxa rosa. IlOg W. Vsa Buren st. Po* je šel za njima s revolverjsv In ustrelil dvakrat ZedsJ js oba. nudila sa tako akrijo/ Izrekel ss je proti direktni odpo moči brezposelnim Harrisburg, Pa. — (FP) — Governer Pinchot je priporočil v sprejetje poročilo komltaja za brespoaelne, ki urgira Javne dela, strogo nadzorstvo nad prKat-nlmi posredovalnicami ze dalo ln ustanovitev državnih posredoval-nte. Toda Plnehot sa Ja Izrekel proti dritavnsmu zavarovanju so. psr braepoaalnost v prilog prlvat-nemu zavarovanju. Edino v slučaju, da bi as slsdnji načrt in-kanal aa nepraktičnega, naj sa podveamejo drugi koraki. Ia Javil as je tudi proti direktni od-pomoči v živilih in obleM strs-dajočim brezposelnim, dbenam pe Ja pristavil, de ne sme nobena oseba v državi biti lačne. Delavski voditelji pe pravijo, de Jih je že ssdej na tisočs v Psnnaglvsni-Ji, ki stradajo. Državne delavska federacija vodi kampanjo, 4e Is-gislatura določi dssst milijonov dolarjev sa nasičsvanje družin brezposelnih delavcev, SoclaMstl v državni . abornkl ao opoaorill Plnchota na Izjave ekonomov, ki ao Jih podati na konferenci guvernerjev y Albs nyju, N. Y. Rekli so, da vidijo nevernost, če ss bodo indUftrij-cl šs nadalje upirali zavarovanju soper brezposelnost in drugI socialni zakonodaji. Afceny, N. Y. - Finančno poročilo kaše prebitek $«6.(KH) v državnem odškodninskem skia, du sa proSlo leto. Skupni prebitek ca znaša $1,1160,000. Aktiva SI. decembra 1900 Je bila $19,-500,000. porast sa $1,400,000. To poročilo o ftnsnčnscn stanju odškodninskegs aklsda je objavila Frances Perkins, drla v na delavska knmissrka. Hillquit biča Hooverjevo administracijo Skmfia^i Mavalb ar xa Zadevna predloga je bila aprejeta v aanatu „M/rlnlk Harrisburg. Ps. — Phillip Ds-vxl »siluitAbrr Je nasledil Ge-«irgr S. liscklanda kot imčHnik komiteja Unije sa amerlšk« civilne evobodščine za državo PennsylvsnUo. Dr. Bookstnber js Ml vef 1st uradnik v svasnem dslavakem da|iartmentu In član rasnih državnih komisij. Waehiteton, D. C. — (FP) — Senatna mrnlca Ja odobrile pre- MtrUskÍTdrtave^bolj sk.V ae saščlto delavcev kot Amerike Waaklngton, D. C. — (FP) -"Dolžnost moderne družbe Ja, da priakočl na pomoč dršavlje-nom, ki sabredejo v mlserijo radi neepoaobnostl ekonomska-d k) go 44-urnega delovnega tedna „istema, ki ne mora rešiti sa poštna ualufecnce soglasno, problemov, ki Jih ja prlneala aa-Ker Jo Ja niija Aomica sprejela danja kriza na površje," je da-par dni prej, ja bila predloga Morris HiUquit, član akaeku-poslana v Balo hišo, de Jo pred- tivnege odbora socialistična sodnik podpiše, nakar bo vstopi-itrtnk#i fi4.0pi.nlm poročeval-U v veUavo. ^ |cem( ko m j. mudl| v Waahlng- Thomas F. Flaherty, tajnik- tonu bU!^ilikiraro?ntJf?dfrio4Jipo-| "Prepir radi federalna odpo-štnlh klerkov, Je dejal d. ao s« moel| ki j9 n.aUl mad admlni- tri organizacije poštnih nemaš- itrMij0 in demokraUklmi aena- f1^-^? u iU li?1" torji, je bil končen a komnromi- loge, dočim JI Je generalni poštar iom| Kntaraga ja narekoval prad- Brown nasprotoval 10 J* J^ sednlk Hoover," Ja tekel HIU-bU vsako priliko, da jo pobija. qu!t «Kompromis določa $80,-Organiaaolj« poštnin ualuflDen- 00() aqq u poaojlla farmarjem ^o^Si60,0?0 ^^L Iv avrho rehabilitacije in del ta-Produktivnost nameščencev aa d#JMM.jt M ^ por.bii tudi ae Je silno povečala v zadnjih per ntk |i'vtl l^i ^^^a^C se Ja upiral vied- »SSsS rrrrrH - ^ Mili kfr šw»tral, de bi teke epro- JrS^^li Hpriealje bila "dola", to Ja, nekaj poniševalnega ln neameriškega. "Beaede "dole" je poatele aa- kot so bHI kdaj prej v s godovi nI poštna slutte. Sprejetja predloga pomeni poalltev delavcev nadaljnji v poštni njih deset slušbi. u-tisoč lo popularna pri nasadnjskih In rabijo Jo ob vaekl priliki, ke-dar pobijajo poskusa sa orgenl-žira m» akoijo glade odpomočl žrtvam obstoječega ekonomskega sistema. Starost Itarostna pokojni- Rudarji aahtevsjo protekeijo Indlanepolla. Ind. — Rudarji, ¡¡S^ik!!. L^i^^kJTu n$» Zavarovanja sopar braapoaal-SI? I: M^-gfe-1^ -^-v ««»t ln druge mara socialna za-prea per team pripetila saapioau uono(iaj^ ^ Vss to is "dole" v Sovol , ^l lS; 4e'u "Vrt .. J „ut kot prlvitiM dobro- SuS te&l ^^B^rH Mno,t' kl f mlloMtn* » pn-.¿3!rJv v.m pom.nu be»d,. T( ljudi« omenjenem premogovniku prav ,____----- lahko prepnVIl», »ko U bili dr- .Si ' ^dT^M^Uk napo- ^vMj uvrjk ld.jo, d. j« nji-,-T*"' . IfcJ^vTm „|1„,L ho»i MlllUk dollnoat upopada- RuSsrske S» «"da Tr^ la predlogo, kl določa saporno [^f^L hri«tt ^ S kazen za laetniks premogovni, r ^.^ ^f1^ kov, ki silijo ruderje delati v ne- blAf^Unkj! ,J"dftvi; ^ » naheja v potrebi. Zato skušajo varnih prostorih. Vlada pleše ja S6e ne «ra izravnati sop me In krišaČe ekonomske razlike in ae na obotev-IJejo. kadar je trabe ponoči po t vu, če se za teko aluMjo Memphis, Tann. -Tukajšnje ^Í^ÍV", If ?kü Ä*fli° ■ uJÎTÎH: Poi»vi Mraba in je to v sploš- Centralne delavska unija etira, no korist prsblvalenm država. Vladna odpomoč dslsvcsm in svojim delom aa v nobs-smatrati miloščino. d pria unioniste, ki sahtevejo, da ss upošteva ossmurnlk ae dslav-cs kot zahteva federalni zakon. | Podjetniki se Izgovarjajo, da plačujejo delavcem mendo, kl jo __ določa neunijska mssdna leatvi- . _ . ~ ^^ ca, unionist! pa pravijo, da teke Uborileka vlade prieiitla mag-Isstvlcs sploh ln da aa določ- nate ne kepitulaclje ba v sakonu nanaša na unljalco mezdno lestvico. •if vAagNJI Demons! rar I Je hrssposslnlk V London, 14. fsbr. — lapor 260,-000 delavosv v predilnicah In j tkalnicah ls>mbaša v l*ncaahlru j j« bil včsrsj iumčsn in delavci ep Boston, Msas. — O priliki d*-J vrnejo» v iwfideljek e evojlml p#-monstrscik brssposelnlh Je polU foJI, U\*>r js trajal od 17. Janu-clja aretirala enajst osA, kl ao erJa, ko so delavciI odklonili rs-vztrajsls, ds imsjo pravico do formo v tovsmah, da dobe name-svdbod* lovora na Piston Com-^/Wrlh <«em strojev sa opori- monsu. iitddeni so kaljenja Jav. ranje IMavake vkde js takdj n«ga miru. Unljs za ameriške « prttlskaU Js ns vllns avobodščin« Js obtošsncem tovarnarje toliko časa, da so o* obljubila legalno pmat. List P«*tlll svojo sahtevo In ostalo Je "Boston Hersld" Je po k/mčs- pH aUrem. nth demons!racijah poročal, da ——— Js govomsr Ely sslo nejevoljen radi nasilnega postofianja poli-| sije. Aratlrsne giodsllške sssbjs Chicago. — V petek svečer js čste policajev vjiadla v gledališča Grand Opora House, bsš ko so Nlkaragvo pričeli Igrati prvo dejanje revuje Washington, D. C. — Ihtavnl UkeU h Book", Policije je ae-Ujnlk StknofHi Je naznanil sad- skočita oder, spuatile zsstor In nji (»tek. da ameriške pomorske aretirala direktorja In 20 kreidete »spraenijo Nlkaragvo v pri- cev Ur igralk radi "nseoodobns hodnjlh šestih mesecih. Tsm o- glsdslišče ^rsdstnve", V Igri na-alano asmo Š00 maš. kl sapusts stopsjo pUsslks v Evinem ko-deželo po prihodnjih predsednit- stumu. Is čse tsbuh In prsi Ime-lUh volitvah. i jo ozek povoj. m idar i kg kini nerj ra, I i a> i je < no, kfj vin« in verner vil na Seveda atno p< le ao a direkti na kati raeoluc nim dr odjeda. Ako vidimo »kodo (in mo je deta noati. noati « pripel j-doma < p rodu k wr - 1,1" w Hüll )NT)ELJEK, 1«. FEBRUARJA PROSVETA Filipinsko otočje fje tih «everu ga J skupina Filipinov je ivomno eno izmed* najčleno-Lb otočij« saj šteje več ko Vvečjih in manjših otokov. ■ leii severno od Velikih M otokov, na vzhodu in oblivla Kitajsko t, na jugu morje ob otoku L na vzhodu pa ogromni ocean. Otočje, v koje apa-"nekoliko večjih otokov kakor Luzon, Mindanao. Samar, j pslavan 1. dr: meri skupil 290,0^0 štiri jaških ki-Hv ter ima 12 milijonov jivslcev. —■ zgodovini evropskih naro-otoaka skupina Filipinov leženena prvič 1. 1521., ko je odkril drzni portugalski Lrjeplovec Magalhaes, ki je odkriti kopnini dal ime lu gv. Lazarja". Dva in jiet let kasneje so otoke pre-Spanci v Filipinske otoke t tedanjemu prestolona-iiku in kasneje kralju Fili-If. Izvzemši kratko dobo med ■ in 1764., ko ao otočju lirili Angleži, je bila no-kopnina do najnovejšega ča-pod špansko oblastjo. Spati je na otočju z vso brezob-stjo izvajala svoje slabo | kolonialne metode, ki so potisnile s stališča prve ske kolonialne sile, na stop-države, ki v kolonialni polili nima skoro nikakšnega po-[ns več. Kakor v Ameriki, ko so Spanci tudi na Filipi-zasužnili vse domače ljud-po, dodelivši ga priseljenim fatašem, cerkvam ln samo- knom. telo nasilno pokrščevanje do-^ih prebivalcev, ki so ga vr-razni redovniki. dolgega gospodovanja incev je postal tudi njih je» običajni občevalni jezik do-prebivalstva v mestih njih, razširila pa se je li katoliška vera, ki ima na lipinih okoli 10 milijonov verzov, poleg 500,000 muslima-ki bivajo na južnem delu Jja in ki so dobili Mohame-naukov od bližnjih Malajcev. >dno prebivalstvo je pone-e malikovalsko in jih oeni-500,000 duš. Z rastočo o-(o pa so tudi domačini začeli bolj in bolj zavedati svojih ivic in špansko gospostvo ae |začelo občutno majati 1. 1876. »e je na otokih vrstila vata-za vstajo. Španija je imela ^ dovolj moči, da je vaak u-krvavo zatrla, ni p% mogla >rečiti, da ne bi bogata na-postajala od leta do leta livnejäa. Konec prošlega je vstel med Filipine! I ki je vodil oatro borbo pro-ipancem. To je bil filipinaki triot Aquinaldo, ki se je spo-tumel s Spanci v 80. letih ^jšnjeifa stoletja, da te Filipe zopet podvržejo tuji obla- ki je obljubila razne avoboš-ln odškodnino za porušene in pokončana polja v teku tranjih nemirov in bojev. A-Inaldo pa ni mogel doseči rave med Španko vlado in Wim narodom, kakor ae je bil Jezal, zato tudi vlada ni dala ljubljenih svoboščin in od-dnin. Ostalo je vae pri stein delete je bila razdeljena a sovražna tabora do špan--ameriške vojne L 1898. A-Inaldo se je vojni pridružil frrtanom, ki ao mu obljubili ■jati in vpostevttl samostojni i pa nsko republiko, pa evo-! obljube niso izpolnili. L. P J* amerižka oblaat zatrle * ¡W Filipincev s tem, de .udsjalsko zvabila voditelja PJev Aquinalda k sebi ter «1'tranils. Filiplncl ao bili ■ "h svojo samostojnost, ^jr težnje po evobodi niso »»'«•. marveč so z vsakim | bile živahnejše, kratka dvba ameriške kolo-m uprave je povzdignite & M* d<> viaokesi gospodarske-rszvoja. Po prirodl bogstl so svoj izvoz blaga eek> storili. V glavnem Izve- • rit. koruzo, konopljo, elad- trs. kavo, kskso. banana ru.r »^elke tropskih kra-rP°rwino s tem ae razvi-jndu^trija, osobito železsrsks II " 1'lniška. Dežela ims '' zaloge lesa_64 od- |"°*Ul tal Je pokrito s ' V| —. a tem pa Ima ta- JT.....v bližnji, bodoč- r1 -Vil slana dk ploskev in pridobi mesta za znatno večje število prebivel-atva. — Prvotno prebivalstvo je še dandanes zastopano v negroid-nih praplemenih, ki jih s španskim tehničnim izrazom imenujemo "Negritoe". Pred prvimi naaeljenci iz Indonezije so se Negriti umaknili v nepristopne gore, kjer so se skoro popolnoma izrodili ter danes silno hitro izumirajo. Njih število se ceni na kakih 20 do 30,000 duš, ki stoje na primitivni stopnji omike. Indonezijcem je sledilo močno malajsko naselje. V 16. stoletju je ljudstvu vtisnil avoj pečet španski živelj, za njim pa ao prišli še Kitajci in Japonci, v kolikor jim Amerika dopušča naaeljevanje. Današnji Filipi-nec je tedaj pisana mešanica razne krvi in raznih kulturnih vplivov. — Negriti so morda sorodniki južnoafriških pritlikavcev. O-hranili so se le pa večjih otokih. Hiž skoro ne poznajo, marveč ai postavljajo edino eno ateno Iz vejevja na privetrni strani. Potujejo iz. kraja v kraj v krdelih, ki imajo redko več nego po 50 članov. Kake višje oblike družabnega življenja ne poznajo. Glavna znaka njih značaja ata strast do lova in ljubezen do glasbe in pleaa. Njihova vere obatoji le v tem, da varujejo v duše prednikov, ki si jih predstavljajo poosebljene v rastlinah, rekah in izvirkih. Med starejše prebivale« je freba šteti tudi Indonezijce, ki »e je ao pognali Negrite ž njihovih prvotnih bivališč ter ae še v pred. evropski dobi močno pomešali s priseljenimi Kitajci in Japonci. Zastopniki ten ao v glavnem Irogoti, Tihgujani, Hongo-ti, Kalingi in Uugao. Običajno ao zastopniki teh plemen lepo raščenl ljudje, srednje visoki, rdečkaste ali olivnorjave polti, njih obrazi tudi za evropske pojme nikakor niso odvratni. Vaa ta plemena so že stalno naseljeni poljedelci, pri katerih je zanimivo zlesti visoko rszvito in smotfeno ' urejeflb tamSksn je polja. Plemena so v splošnem prijetna, vesela in gostoljubna, dasi vlada med njfmi surov običaj lova na človeške, lobanje. Na otoku Findanao so najzanimivejše pleme Bogobi, ki I-majo zelo peatro in živo pisano nošo. Okoli glave al moški zavezujejo rdeč robec, laae pa al o-krese z biseri. Noaijo teano prilfžno srajco, vso zvezano z biseri in hlače, bogato vezane in obšite z biseri. Mesto žepov i-i majo nahrbtnik, ki je enako u-metno izvezen ter obšlt s biaeri in kraguljčki. Slednji ao domaČ izdelek, kajti Bogobi eo tudi zelo apretni kovači. Enako peatro ao oblečene Ženake, samo da ao njih vezenine še lepše in se odlikujejo po prelepih originalnih vzorcih. Lepe tipe pa kazi čudna navada, da si seka v -ce v zgornji čeljusti poli jo v koničasto obliko, spodnje pa si barvejo črno. Gornja čeljust dobive a tem podobo žege in tako nakaieni zobje zapadejo gnitju. Rogobi pa ao v vsakem o-ziru nadarjeno ljudstvo. Njihove htše kažejo visoko razvit čut za tepoto. Vsi podboji hiše so lepo Izrezljeni v podobi človeških ali živalskih postav, stene ps ao zavešene z umetno spletenimi preprogeml Iz raznobarvnega bičja in trav. Posebno zanimivost tvori tudi lepo izrezlja no pohištvo in poeodje. Poleg naštetih plemen pivejo na Filipinskem otočju še številna druga, glavno prebivalstvo ps predstavijo zmes istih plemen in iz vseh kaanejših doseljencev. Fillpinci — tako ae u-rsdno imenuje pretežna večine prebivalstva — so po omiki da-leko nad temi plemeni. Bolj o-mikani In izobraženi sloji govore špansko, v novejšem času pa pod vplivom ameriških šol s e-nako lahkoto, kakor ao ae navadili španščine, prehajajo k angleščini. Neko merilo Jezikovne razdelitve nam podajejo predvsem čaeopiai. ki izhajajo na otočju. Cisto špsnsklh Je 28, čisto saglsških SS. v filipinskem jesiku ps ee jih tisks 84; razen toge Je po kakih deset Span»ko-filfpiasklh, sngieikofl- vito, kar ga Američani zelo pospešujejo, poleg potrebnih o-snovnih in srednjih šol imajo Filipine! tudi 4 univerze. Glavno mesto filipinskega a-meriškega kolonialnega ozemlje Je Manila s 285,000 prebivalci. Stari španski del mesta ae imenuje Ciudad murata (t. j. obzidano meste) in je ustanovljen 1. 1569. V tem delu leže poslopja, ki jih Je Postavila še špenska u-prava; mestna hiša, sedež ma-nilskega nadškofa, deset lepih baročnih cerkve, več voješnic ia samostanov. Vse to je zidano po načrtu v ravnih ulicah ln ob-dsno s srednjeveškim obrambnim zldovjem. Omembe vredna je univerza av. -Tomaža, ki ao jo ustavili dominlkanci Še 1. 1611., ki pa s svojimi 1200 slušatelji daleč zaostaja za filipinsko univerzo, ki leži izven obzidanega mesta in ki je bila ustanovljena šele leta 1906., pa ima okoli .6000 slušateljev. Mesto se je seveda še davno razširilo na vseh koncih preko osidja in ravno v novih delih se razvija živahno življenje s vso »ilo, ki jo daje tu Žarko solnce ln bajni vzhod. Maničen! ao po pretežni večini domačini — Fillpinci. Poleg njih živi v mestu še kakih 15,000 Kitajcev, kojih naselitev pa je novejšega datuma, ter po par tiaoč Američanov, Japoncev» in Spancev, predstavnikov današnjih in nekdanjih gospodarjev ter ljudi, ki jih je živahni gospodarski rasvoj zadnjih desetletij primsmil pod vroče filipinsko solnce. R. K. Problemi staranja Jam«» Watt, lismiUlJ Izumitelj parnega atroja je bil James Watt, po rodu Anglež, ki se Je rodil 19. januarja 1.1736. v Greenocku na Škotskem. 2e kot otrok je bil selo resen in zamišljen. Namestu da bi se igral z drugimi otroci, je sedel v kakšnem kotu ln reševal računske naloge. Svoje igrače je prelskaval, razlagal in jih spet sestavljal, ssksj vselej Je hotel vedeti, kako je bila igrača ne-prjwljens..,<«~ /.u * ' Njegov oče je želel, da bi James študirel. Toda ko je bilo dečku Šestnajst let, je pustil šolo in se šel kot vajenec učit v v neko mehanično delavnico. Po štirih letih, ko je bil ižučen, je šel v London (glavno meato Anglije), in atopil tam pri nekem mehaniku v službo. Za to potovanje je potreboval celih dvanajat dni. Takrat ae mu gotovo še ni sanjalo, da bo a pomočjo avojega izuma lahko napravil iato potovanje v dvanj-stih urah. V Londonu je ostal t samo leto dni, nato Je šel v Glas gow. Tu je sprejel eluŽbo mehanika na univerzi. Poprsvljsl je instrumente, ki so jih potrebovali dijaki sa fizikalne polzku ae. Všeučiliški profesorji ao kmalu apoanall, da je bil Jamea izredno blatre glave. Uredili so mu majhno delavnico, kjer so aa zbirsli največji glaagowski u-čenjskl. — V letih 1762. in 1768. ae je Jsmea Watt najbolj zanimal za uporebljlvoet pere, vendar pa se mu je šele 1. 1764. posrečil njegov veliki izum. Bilo je tsko: ns univerzi ao imeli majhen vzorec parnega atroja, ob katerem ao ae dijaki učili. Tega vzorca pa ni bilo moči spraviti v tek. Poklicali so mehanikarja Watta in ga vprašali, če bi jim mogel on popraviti strojček tako, da bi spet tekel. To se mu je tudi posrečilo. Odslej je stremeli semo še za tem. kako bi Izboljšal parni stroj. Pustil je službo In se posvetil svojim študijam. In rea, ni dolgo trajalo, ko je Wett našel vzrok, zakaj parni str^ nI maral brezhibno delovati. Tako je Isnašel kondenzator, f l 1774. Je a svojim prijateljem Bou I tonom postavil veliko tovar-no v Bohu blizu Birminghama. kjer je izdeloval velike psrne stroje po svojem Izumu. James Watt ni bil deležen že-lostne usode Izumiteljev. SM Je srečno In njegovo bogststvo nI bilo neznatno. Ko ss Js poste rsl. Je predat tovarno svojemu sinu. Id Jo Je vodil dalje — Sam ps ae Je preeelU v Heath- _ >______fleld blizu Mrmlnghame. kjer iipinskflj ssfcetfbe pe j"ih laha-jee Je popolnome poevetil študiju v vseh treh jezikih.Sli počitku. L. iti*. Je umrl Je ne otočje dobre ras-¡star tt laž. mu Nis rea, da bi poatajali današnji ljudje starejši nego prej, čeprav je to aplotao razširjeno mnenje. Danes je več šeatde aetletnikov aa to, fcer amo snet no omejili umrljlvoet otrok. Stoletnikov je več. nego ai mislimo, čeprav ae ne de točno u-gotoviti vaak primer, o katerem slišimo. Zgodbe o ljudeh, ki ao u čakali baje 15 let, pa lahko smatramo brez nadalnjege sa legen de. Na temelju povsem verjetnih dokazil morda lahko verujemo, da je ta atlet ln ta skočil 10 m daleč, a nobeno <)okizllo bi ne bilo dovolj močno, da bi nas prepričalo o skoku 1<6 m. Življenje, ki obsegs poldrugo stoletja HI prav tako neverjetno. Zavarovalnici statistiki so po mojem mnenju premalo upoštevali živi j enako žilavoat sta rih Grkov. Sežtel sem sporočene ataroett 18 najsnamenitejših grških pesnikov in modrijanov ter našel, da ao doeegli vsak pfr vprečno 77 let, kor aem še omenil drugačnega mnenja; tudi ne amemo pozabiti, da ob njinovem Čaau še nI bilo neočnlkov, akuatlčnih pripomočkov in umetnih aobov. Navalic vaem veljs upravičeno za nekakšno moralno slabost, če človek, ki nikakor ne more več korieti, preveč viel na življenju. So primeri, toda iared* no redki, da so ljudje še po 66. letu utegnili povečati avojo slavo. Ns Angleškem ats kraljica Viktorija ln Gladstone (a tudi Bernerd Shaw) najpomembnej• ša teh primerov. Cešči ao nam primeri, da pripade alsvs, ki si jo je asalužil kakšen človek, šole njegovi senci. Wordsworth Je postal že toliko atar, de je uča-kal avojo slavo, čeprav je nastal najdragocenejši del njegovih peanltev 30 ali 40 let pred nje* govo amrtjo. Po drugi atrani je naravaoet značilno, kako kratko Je bilo življenje mnogih najpomembnejših ljudi. Po izročilu je doeegel Krlatus samo 88 let; od drugih velikanov člo vešatvs je umrl AJekssnder Veliki v 82. letu, Moasrt in Rafael v 36„ Keate v 26., Shells}* v 30. letu. Shakeepeere in Napoleon ata učaksls 52 let, Julij Cessr še ni štel 60 let, ko je ps* del pod bodalom ssrotnikov. . Stoiki ao radi debatirali o vprašanju, da-li vlaoka starost iapolnjuje človeško žlvljennje; odločili ao gotovo upravi*» no, da je tudi kratko življenje lahko popolno. V oamrtnfcah radi govorimo o "nenadomeet- so: "Potrebujemo dejanj mladi- lJWUt izgubah" — a nobena is- guba ni resnično nenadomestljiva. V našem življenju lshko uporabimo večino ljudi, čeprav ne vaeh, aa to Sli ono, a prav malo jih Je rep potrebnih. Brei dvome mora biti sa moža nekaj hudsga. ko prvič odkrije» da jo je najboljše dek> že lavršil In da ga bodo odslej smatrali aa "starega tega ln tega", ia to* klo, ki ne more raaumeti mlade- S življenja, sa okamenino. mož opazi, da o nJem tako govore, stori najbolje, če se prostovoljno umakne in oetane aa nadaljnje avoje življenje rajši opazovalec Šivljenja nego odvl* aen s tat lat, ki je na odru življenja v napoto. Duše starega Človeka morda ne more sprejeti nobenih novih idej, s to nikakor ne pomeni, da bi po svojem ans-čaju ne postal lahko večjL Mir. ki ai ga Je moral odrekati v dnevih avoje mledoeti. ga bo u-Čil morda modrosti; opazovanje ln premišljevanje, ki je v našem nemirnem življenju tako hudo aanemarjeno, mu boeta v starosti pomagala do bogatih sadov spoznsnjs., Sir Thomss Overbury Je Izrekel lepo besedo o starem možu, ki opaža bolj po naraščajoči sili avoje duše negb po naraščajoči slabosti svojega telesa, da af atara. Za srečo ao atari ljudje, ns kstere se ta besede nanaša, In mnogi med njimi ao ae gotovo tolažili a Pavlovo besedo: "Zato seno utrudimo, temve* kakor ae atara naš vnanjl človek, tako es notrsnjt od dne do dne obnsvijs." Najboljša pot do visoke ata-roatl je ta, da livlš vaak dan enako ln da ae lsogneš vsskemu ?retre*Usju telesa ln duše. — oda to ne bo bog ve kgko pomembno šivi jen je. |n še to: Star-cl, k) občujejo a mladimi, ae morajo aprljssnltl s tem, ds ao ats ri. Ca se vedejo atarejšl ljudje, kakor da bi .bili mladi, bodo is, gublll spoštovanje mladih. Le-potila ln resne msls so aoprne, če Jih uporabljsjo mladi Ijudjs, s ao amešna, še ae ssteks k njim ata roet. (2|v, in evet.) vl| t Londonu krasen steber ? spomin. Tudi v Rirmlnghamu. G eks Ia Msnshsstru se mu ' Radij Im "mriMat" ■ Ce bi šs dsnsa živel učeni Hahnemann, ki Je učil, da ss ds vaaka bolezen nsjlažje pregnati a tistim strupom, ki bolezen povzroča, aamo te sdrsvlš bolezen z zelo mejhniml količinami lete-ga atrupa, bi danea kar vriskal od veselje, ko so Iznašli radijske glavnike. To ae glavniki, ki I-msje v sebi rsdij — pe radio I -p in kl preprečijo izpadanje las oziroma še novi leaje zrastejo onim, ki ae tešejo s takimi rs-dijskiml glavniki. — Nauk učenega Hahnemanna, kl ga imenujejo tudi "homeopstijs", sls-vi danes novo slsvol — Proti nshodu uporabljajo dandanes jod v zelo majhnih množinah; jod v velikih množinah namreč povzroča Hlari sluznice, v majhnih količlneh pa Ima zdravilen učinek. Tudi pri ssatrupljenjlh prsvljo, ds je tsko. — Tudi z žsrkl Js baje tako. Močni Rontgenovi ali pa radij-ski žarki povsrote, da lasje izpadajo. Ce pa > teh iarkov malo, mora biti zdravilo proti Upadanju las. Gleda Rontgenovi h žarkov Je atvar prelakuail dunaj akl profesor dr. Ullmann. Ce pe tudi radij učinkuje proti izpadanju las os! roma ds pospe šuje novo rsst Iss, as bo šele pokazalo. Kadijski glavnik Ima v sebi eno desetlsočlnko miligrs-me radija. Silno majhni delci te neznatne količine prehajajo vaak dan na laae, in ta mala količin« j», ilovolj, da zrastejo novi lasje. — Švicar Burgl Je pe uči|, de ne učinkujejo rasna adrgvlls, kl Jih Istočasno rabimo, Is kot vao-ts učinkov, smpsk še mnogo bolj. Proti rsvmetlsmu Ims-mo staro aredstvo: mačjo kožo. Tja, kjer te trga, položi mačjo kožo, pe bo bolečine konec. Ali Je to toplote eli živalski magn* tl7«'m sli kaj? Kakor pa Je mačja koža staro sredetvo proti revmatfzmu, tako Je novo ared-stvo proti tej nadlogi radij, Z radijem "napolnjena" Semlje, radioaktivno blato In podobni preparati eo ee tskaaaii kot posebno dobro srsdetvo proti rev-matizmu. Ps ae Je nekdo epom sil na steri izrek: Čokolade Je dobra - tesen Je tadl 4sbe kako dobre mere biti šele šoko-leda a česnom t ln po lam reeep-tu so rekli: Mačja kola Je dobre proti rev metlam« — radij Je do bor — proti revmetisaiu — kako dobre mors biti šsle a radi Jem pripravljene mačje koša! Tsko snsje larsbljstl rsdij rsanl fsbriksnti "msdiein" v "blsgor človeštva", prsoej bolj ps šs v svoj blsgor — — Masla MiflHif Nagelj, ena najlepših cvetlic, ima avojo posebno zgodovino. Za časa velike ftsnooske revolucije ao obsojenci korakali na morišče a rdečim nagelj am v gumbnlcJ. Ts nsgelje so imono-vsll 'nsgelje grosev V spomin ns bsrvo teh nagljev Je oaaar Napoleon določil, naj se nosi red Častne legije ns ni^om trsku. Imenitni Parišanl ps šs dsnsa radi noaijo v gumbniei, rdeče nsgelje. ker so selo podobni trsku častne legije. Je vsej neke j. GojltelJI nsgeljev imajo ono aamo veliko željo t vtgojkl rman nagelj. Plsvs vrtnica ln rmen nagelj — o teh aanjsjo vrtnar Ji že atoletja. Nove vrste nsgeljev so allno drage. Zs neko novo vrato ne galjev Je pjašaJ gospod Winter s tatter v mestu Cincinnati 80,000 iiolarjev, aa ameriško vrato "a-ristokrat" pa je dobil «ojitelj 35,000 dolarjev. Caei pa, ko ao nagelje opevali peaslkl, so žsllbog minili. Ssmo na Holandakem goje še a staro Ijubegnljo tulipane, blizu Berlina pa laži ves Borgsdorf, kjer ae peča mlado in ataro a nego na» geljev. Tam imajo veiikanake cvetllčnjake, kjer vzgoje na leto okoli poltregi milijon nageljev po najmodernejših metodah. Največ teh ljubkih cvetlic prode Jo \ B««rtin prodinistom, so |M|p pokupijo ljudje ns tlsote vaak večer na rssnlh veselicah. Zeaedjlvo - Gospa hišnica, ali ne veste, če ata zakonca Ropotajevs doma? — Mislim, da ne, kar še nisem slišala ropota In rsSbIJanJa prMode. ttm IzMivui« zlata Za "aapravo, ki se vodi sedaj proti "isdelovalcu zlata" Tau-sendu. vlada po vaem svetu velikansko zanimanje, kar je člato umevno v dobi, ko vae vial na denarju In alatu. Ni pa goepod Tausend prvi, ki trdi, da ena ht malovrednih tvarln delati alato, kajti avst Je še adavnaj pred nJim posnel rasna "akrivnostna navodila" sa izdelovanje zlata. V nekem rokopisu la 14. atoletja beremo n. pr. to-le navodilo: — "VSemi 4 jajca in jih položi v veliko čašo. Jajcem primešaj nekaj adrobove moke, potem ča-šo pokrij in jo aakoplji aa ISO dni v ne prehud in preoater gnoj, dokler ae "narava jajc" ne lipremenl v živo kri. Potem čašo odpri in prelij vaeblno v še nerabljen lonec. Ns to rsapi-haj žerjavloo in puatl delovstl vročino ns vaeblno. Ko bo vas-blns preprašena, jo zavij v figovo pero, smpsk pssl, ds as s roko ne dotakneš. Potem rsatopl en "hekaaalj" srebra v auh prah In ti se boš čudil. To Je tlata božja, dolgo iakana skrivnost, ki premaga revščino In premaga sovražnika«" — Cilj je torej tisti, kekor ao ga Imeli tudi Tauaendovl pomagačl In podporniki. Napolnili so avoje Šope, da premagajo revščino In da premagajo sovražnika. — Jsko pameten slepar te vrste Je bil tudi Joalp Frsnc Rorro ls MIlana. Ote mladega kavsllrja Je bU ugleden sdrsvnlk. Sin Je poskušal avojo srečo najprej v Rimu, kjer j t* ustanovil novo ta-jlnatveno versko sekto. Ko pa ga Je zsčela kot "krlvoveroa" preganjati InkvisloiJs, se je vrgel na isdelovsnjtt zlata. Začel Js v Inomoetu, kjer je prlpove-dovsl nsmeatniku svstrijakega nadvojvode, da sns dslstl alsto is rsanlh prsti, potrebuje ps as avoje namene nekej densrjs. Denar je rea dobil; ko pa gs je sgpravll, Je pobegnil. Goepod namestnik ps Js bil ss precej cekinov lažji, sa eno Izkušnjo ps bogatejši. — i 1659. ae Je Borro pojavil v Strassburgu, kjer Je a vojlml poskusil preveril tudi nekaj u-išenlh mož. Ko pe je postal le prsvsč predrsen, Je odšel na konakl dvor v Dražilanu, kjer Je vladal takrat kralj Jurij. Kakor skoro val vladarji tedanje dobe, tako Je poskušal tudi Jurij poboljšati avoje flnanoe s umetnim alstom. Tako gs js Borro kmalu prsgovorM, da mu Je dal nekaj denarja na rsspola-go aa izdelovanje alsts. Poleg tegs ps Je Borro prodejsl Še rs s lig skrivnostne zdravila as drsg densr, Ko ps ao mu aopet.po-stala tis prevroča pod nogami, jo je zopet popihal. Tako Je v teku let obrsl skoro vae evropake države, dokler ga nI na Dunaju aalotUs InkvisloiJs, Zsprli ao gs v Rimu, kjsr Je tudi umrl. — MsnJ znamo pa jo, ds ae Js v novejšem čaau tudi staro-austrfjeka vlada zanimala sa Izdelovanje zlate. Lete 187«. je dala namreč patent ss umetno Isdelovanjc zlata nekemu Antonu Bottl-Ju, kl je trdil, da sns napraviti zlato is II delov sino-bra, • delov šveplenege antlmo-as in 6 delov žlvsgs srebra.^ L. 1921 (I) pa je objsvll neki Maks Retschlsg v "Msgiache alUo" tu U rtnptJ ___1 "Vsemi kovinaki sulfat In s-monklorhidrst. Oboje reatopi v destilirani vodi. V to mešanico prillj nekej amonijaka. Na vrhu tekočine se bo naredila tenke kotiea in te kožiea Je zlate." Kdor ne verjame, naj poeku« aH ~ /JB mi ; 1 PROSVB PûNÛELflQU 1«.FS 'it, jg M v: m 1 Tone Cafirt LJUBEZENSKA PISMA DELAVCA IN DELAVKE Mnoge stvari, ki ao jo spremljale, mi je zaupala. Toliko moških je morala sprejeti in jim nuditi avoje telo. Vedno je v nevarnosti okuženja, vedno v družbah, ki se ji studijo, pa jim ne sme odrekati svoje lepote in laganegs veselja. Zastran poslednjega je tožila, da je muka živeti v vtfni hinavščtnl. Nežnost mora hllniti, ko bi najraje z bičem poganjala nadlež-neže. In vsakdo, ki pride, ume hinavsko zata-jevati tisočeri udanoati, ki ao vae grdo zlagane. Ko ae sdaj domislim njenega pripovedovanja, ko ae apomnim grose tisU noči, ml je že bolj tal. Dasl lepa in dobra, ni doživela ljubezenskih sanj, ne «poznala človeka, ki bi Jo cenil in osrečil. Od mene sa Je razdvojeno, z raztrganimi občutji ločila. Tako kakor bi vedela, da zame ie nekdo živi, a zanjo nihče. Vidiš, ljubljeni Janko, ob njeni žaloigri apozna-vam žele vso bajnost moje sedsnje sreče, ob moji sreči pa vso žalost njenega življenja ln vso zlobp tistih, ki so Jo pognali v nesrečo, in se svojegs zločina le zavedajo ne. A, kar obupala bi nad takim svetom, ko bi ne vedela, da je tudi nekaj solnca le in dobrega na zemlji. Ker pa vem, da si celo Ti nekje, se vsega svsta ne bojim, kajti moči si mi dal, da z lahkoto kljubujem vsemu, kar pride. Vež, dragi moj, tiste neprilike čez dan, tisto, kar je vezano z delom ln službo, kar pozabim tn prezrem. Na Tebe pomislim, pa Je vse dobro. Svidenja se razveselim ln Te že gledam v oči, pa čitam is njih, kaj prinaža Tvoj prihod. V Tvojem pismu stoji, da pridal kmalu. Pridi, prkli. da bo pomlad povsod zakralJsvsU, kamor bova lla. Za zdaj kraljuje samo v mojem srcu, samo v meni je majsko razpoloženje. Zunaj (i. le sneg leži, a ga Je vsak dan manj. Tudi zebe me, pa ne bo dolgo, ker mora pojenjati moč zime in se umakniti zeleni pomladi. Zame bo ta pomlad spet enkrat cvetoča ln sotčna, kot je bHa tista, ki jo pomnil. Da bo pa taka, to Tebi dolgujem, Tebi, ki si ml s zadnjim pismom dokazal, da ja ljubezen res nsd vsem zmagujoča, nad življenjem ln smrtjo. Ce je dovolj močna In zares iekrena, vse premaga. V meni Je stalila srd ln sovraštvo, kl ms je po-tihoma spremljslo vos čas od tista hlls daljs. ftele sedaj spet zrem v ljudi s prijaznim pogledom, doslej sem pa tarzlla življenje In vse, Prav za prav sam le povrsčsvsls, kar so ml dali in blls pri tem le premeio prsvična. Zdaj ne sovražim, ker smem spet ljubiti. Zdaj pričakujem, sdaj zopet upam. % Tebe čakam, Tebe, moj ljubljeni Janko .., 18. Sedam njegovo pismo Ti čakal, ljubljenka moja, jaz ps preudsr-jsm, kateri dan bo mogoče sesti na vlak in se k Tebi odpeljati. Tako je ie. da naju loči samo le dober teden ali nekaj več. Ces deset, morda dvansjst dni bom prav gotovo že pri Tebi. To je kakor pribito. Potrudil sem se, ds čimprej dosežem sa-željeno svidenje, da dolge dneve kar najbolj skrajšam in skrtim njihovo itevlio. Glej, Majdlca zlata, Um v Jeseni le sda-ieka nisva mislila, kaj se utegns v tem času zgoditi. Pa le potem, ko ava ai pisala, Je isgle. dak>, da dan. kl sdaj ie pred nama stoji, ne bo kmalu doaelen. V daljavi ava ga sria, toda približni se Je čisU k nams, česar se bol gotovo razveaellla. ' Ta teden, kl le vmes leži, je Uko nekaj malega, da ga sploh ne vidim. Zdi ae mi, da bom že jutri vrgel ras sebe zamazano obleko, ____ ______________ se odpravil na praznično pot in zgubil izpred oči ^m, da ubogi mladi Tur- lepehom: — tovsrnllke dimnike z vao črno železarno vred. jega skrivališča, a predem sem si nad vsak dvom vzvišeni in za- Kaladar tli J utegnil preprečiti uboj, je de- nealjivi ter vseskozi uspešni. Po|**P™ kličino Ulo klecnlk» in se sesa- njego\em mnenju igrajo pri tem dlo na zemljo. važno vlogo kozmičnl vplivi Turek Je hladnokrvno po- kajti spreminjanje svinca v zla tegnil nož iz ujenega trupla in U ni kemični, marveč fiziološki ga obrisal ob hlače. Pristopil pojav. Zato dajejo poskusi ob sem k njemu. rastočem mesecu večji uspeh Mv.i gi storil človek r Po-1 nego kadar meeec pojema. Pri- kazal sem z roko na truplo, ki Je ča sam je pred Ludendorff lležalo v poslednjih krtih na tleh.|delal poskuse z zelo dobrim ■¡■aMaHmi. H Potem mi bodo vsi dnevi le en sam daljši dan. Posebno, ker je mraz pojenjal, bodo hitro prešli. Do aedaj ni bilo nič rožnatega nikjer. Mraz rum je davil pri delu la drugod. No, upam, da ae je avojega rabeljsksgs posla vemUrie naveličal. To vsaj želimo vsi, kl občutimo njegovo neusmlljenje. Vrsžjs kruto je z nami ravnal, kar nič nam nI prizanašal. Oddahnili smo se U dni, ko je burja ukir nUa svoje besnenje: Njej smo bUi čestokrat tzpoaUvljeni. Pri nakladanju železa nam je mačjo muziko zaigrala. 2e iUk smo prsšrtall dan za dnem, ko je pa le ona razpela svoja jadra, je bilo pa res preveč. Pomisli, sneg in led je, kamor stopiš, mrzlo vse, kar primeš, potem pa šs vihra pride, da mrcvari in pretreea. Za beg Js kaUrikrat. Zlasti noči niso prikladne. Cez dan je pošteno spanja težko omogočeno, nočno delo pa le posebno utruja. Takole proti koncu tedpa povsem izčrpa nsie moči. Toda na delo moramo. Naj bo vročina ali mraz, sneg ali dež. Železo mora biti naloženo, pa če koga tebe ali ne. Težke kose dvigamo, koUlimo ln pre-metujemo. Mrzli so, pa ne smemo misliti na to, ker je mrzlo vsa, še mi smo mrzli, čeprav je življenje v nas ln pogum. O, poguma je veliko, ker brez njega v ielezarnl nihče ne vztraja. Najmanj bi mogli ml, kl se tepemo z nebom ln zemljo. Uporniško smo premagovali tegobo zadnjega mraza. In smo jo premagali. Zdaj js že Isije pri delu. Zebe le vedno, toda ne iako hudo kot je. t Ko železo naložimo in se vsi premrti, včasih premočeni, pa oprssksnl Ur zamazani sate-čeme za kak četrt ura k pečem, se včasih vnamejo prav zanimivi pogovori. Različne stvari si povsmo, lepe ln grde. Tudi nasprotni smo si, saj ao nas vsi vetrovi vrgli skupaj in sdružlll ob nskladanju. Vsllc različnosti, kl med nami vlida, pa imamo marsikaj skupnega, pred vsem težko delo In trpljenje, kl ga ob nJem prestajamo. Za njim nas pa obide zadoičenje, da nasadimo nekaj, kar drugI ne, čeprav sa slabo plačo. Nekaj svilenega, nekaj lepega je u-stvarjajoča savest. Ponos vsbudi, kajti s lastnimi rokami, s lastnim naporom je Zaslužen skromen kruh. Vsaka drobtlna je z znojem prifeorjens, nič nI pdklonjenega, nič ukradenega*^ vse dvakrat ln celo trikrat s trudom izkopano. Majdlca moja, ob nočnem delu sem imel večkrat priliko gledati ljudi, ki so hodili ln se' celo voalli mimo ielezsrne na sabave. Mi smo se lsposUvljsll grdemu vremenu, Um na dosti so pa ugibali, kje Je boljie vino in bolj divja mustka. Ko sem gledal Ukšne skupine ln na naju pomislil, sa mi Je sahoUlo, da bi od dela odstopil, se jim približal In jim povedal, da bi s Um, kar bodo oni U noč saplll, jas bil ie zdavnaj pri Tebi in nama ustvaril pravo rs-dost, dočim bodo oni okusili le nekaj ur narejenega, pijanega veselja. Posebne grsnčica Je v takih mlallh. En asm veaeljsk toliko sspravi, da bi Jaz imel že ss vožnjo. NJogova noč Js sličns vsem drugim njegovim nočem, s njo ssmo novo iUvilko pri-dene. meni bi pa vožnja odprto vir taieljene srsčs. kinji nI več pomoči. Turek se je ozrl vsme in ns njegovem obrazu, aem bral neverjetni cinizem. "To je moja oeve-U!", je zamrmml, se malomarno lokrenil ln stopil v hiša Sel sem na policijsko prefek-Ituro, da naznanim U slučaj Ur tase tadi knjižica obsega 124 strani, neksj zslo priporočljive-vaekega človeka. Na rokah jih imamo ie par eto. Na- Ludendorffoml^ £ kodo kmnln Žepni koledar stane aamo 28f- PožljKe nam naročilo U priložite 2Sc v pismo. NsslovUe i Prosveto: 2867 a Lsamdals Ave« Chicago, QL POJASNILO TAJNIKOM IN UKM RAZNÎB u- Farme na prodaj i slovenska narodna pod* PORNA JEDNOTA po nizki ceni, aa lahke obroke.! ^¡¡¿^I^iaiS^iSSr4^^?!««. vurw, _ _____________.Kdori~Tn pOStati farmer' Ur potrebnof agttod" svojih pošljem zdrsvnika k oni ubogimi «»'rojaka: g |društev in članstva in WM. BRUN8CHM1D, Jump River, Wia. kakoršnakoii ^^ aahvsla amrtiL tsdaj*vaeWj vejU v pismu, ali želite J* plačan agtas aH kot navafe vast Ako je priebžano kot se MM^pm V pissrnl js smrčsl stražnik in s silo ssm ga moral prebuditi, da sem mu povedal svoj do-životlaj. Zehaje me je poalu-lal. V Um je vstopil dežurni u 1 radnik. — , 'Kaj ae je zgodilo?", je vpra- žal stražnika, ne da bi pogledal]«»* *** v I mene. — "Menda je spet nekdo ubil levojo leno", je zaspano odgovo-] ril stražnik. — Uradnik je malomarno sko-I mimlgnll z rameni, na to me je Izasllial. — 'Pošljite vendar vsaj zdrav gando svojih Idej. Nikakor pa drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija Ima običajno svojo glasilo. Torej sgfcatoričnl dopisi mm MWFÊÊÊ if jan If M I1" drugih podpornih IZ NEW Y0RKA hrtadj ta na pošiljajo Satu Proeveta. 11.—Earoffc na Bremen 21. falsi sU as Trst 27,—fie |a Franc* ss Havre . 7.—Boroagsria na Cherbourg llassv Is flask, 11.—Vakania na Trst |lef iauas la 12.—Nstf Terk na gaafturg Mj* la Marc 13.—Paris ns Havre aa ia aaalov^ vrši skupno potovanja nlka, morda je ie kako upanje) l4_co«te Graede-tfeno da —". — » 20.—AeSHaala na Cherbou Začuden me je uradnik pogle- M 21.—Aeguetns ns K dal: "Zdravnika? No, če pride. ¡J 'i^b^i mu že naročim, da si POide oJ „ ZŠS&f&T*" gledat truplo. « 28,—Lerietfcaa na Cherboarg Uradnik je zamjdinil Z roko, " 31.-IU® de Fraaee na Havre položil akte v m krnico in se na»|Apr. 3,—Oljr*pie na Cherbourg slonll ns mizo, ne da nI se le kaj j " w T^t zmenil zaipf. — . " lS^-Aealtaala na Cherbourg Prefekturo sem zapuščal z » is^.Bsrepa na Biemsn dokaj čudnimi občutki. "Torej " IT^-Majeetle na Cherbourg žena vam Je sužnja", sem st mi- ^ X4^-I0e de France as vrli sili, "in lahko jo ubijeU kakor ¿kupno potovanje za 1. maja pss. To sevam vidi bolj malen-Apr ^^ M Cb«bourg kostno, ko^ najbolj, neznatne MaJ l. ^.tumia na Trst tatvine." — * l^-Parfc na Havr. Danilo M^ja že, ko sem do- l 6^-AselUala na Cheibourg spel v svoja sUnovanJe. Legel ^ M Havre aem a zaapatl nisem mogel. — |MaJ 20.—Vukania na Trst — Pred seboj sem videl otožni o-braa mlade, lepe Turkinje, kl v poslednjih, smrtnih krčih kliče "Efendi, prjdi, pomagaj mir Njsn efendi ps se je mords ravno tisti hip zabaval ob lam panjev ta mJeM na mlado Turki njo toliko, kolikor mlslifno na NAZNANILO Draitvsaisi taJalkeni •ailMHa niiTvnv Za vas la Uinlcaai ŠS SM|> zahvale ia Ur ee Uši brezplal^ pa hsšsU bnetl priofe vrsto rasnih Inea k Ja pa to oglaa, a ■m plačati, u i« Ija aa Oans In sn nsčUne. Ns daljs vetja 1st* Udi sa ram prirsdltvs, vassllpa, shode, m Vssksj JO treba povedati aH hi četo Imeti plačan oglas ali mm ■ vest, tal v lasem ssnsaja aa sa navafc vest, naredi Stvar bol J na knl to In aa pove le važnejši deLO naročita, da aa j bo plačui _ a, aa prlsbH vsa, kar n* vato. lato take velia ss vm šn še aa koga ilt^l prodaje, Mi TyjTJ ^ klr] da ss p* val dmšt vn ašal,, ii apifvništvo M da to spMtovsU Isi i — pm» cm Pri vaakl epmeaM naaleva naj ae suri la U^avalitve nljndao apelira, ša KronI tajniki In tajalee te speiteva|a PkUlp Ooilaa, opravite!!. bolHfl skupno potovanje 22.—Parte na Bavrs 27.—Afaltaala na Cherbourg Jim. 8—lla de Franee na Havre Maj MJMMNTE 81DKVMK "PROSVETA' ...... Cenjeni brat (sestra) g. M. P, Pa sMsps i. ie ga j Isa. dva aH tri Uat Pr eo v sta aaročalno. Ker »a čkal ie plelaje pri te priitejo k nerečnhH Ml prlitejeaie e k sal aareWaL Teref ssšaj al va šrag aa «me 8. N. P. J. Uat Prostata |e vala taotrfaa h gstsio v vsaki drattsl asfcše, M M vaš Rtal Ust vsak iaa. Tetojsslsjls prilike, ša se UŠI H asfsRU aa šnovatk Proovota. Coaa Uta 1 Ca Zšrai. države U I težaOk Is..... S tožnika la............ t tednike fc.----- Jun. 6.—Satarnla na Trrt I Oršsr v pisan la si H " 12,—Pario na Havro . rsfaasOs^Vaelaj kakse Mtre kateri tsh «asov proasha MU Osa M " 21.—Boroagarla na Cherbourg sU lr ee pressH proi oš družine la to saktevel aaas geti Ust todatt, k Skupni izlet K8KJ. moral tisti «Iaa la dotlčne družine, kl je tako skupno aSrofcaa aa dntti Za pojasnila o kabinah, cenah, pot- Prosveta, to takoj aaaaaalti uprsvalitvu lista, In obenem šoplsfati lotS nlh lisUh, permitlh Itd. se obrnlto čim vsoto llsfes prsj na I daUna aa U vneto LEO ZAKRAJ8EK MMtowi Kiikollnv Tsfk 680 — 9th Avenue, | Ime , t » a New York, N. T. cvetlico, ki smo jo vrgli ns tla in pohodili, t- lllnko Prebolj: OSVETA (Iz spominov na Carigrad.) Na scmljo ae Je spustlJs tihs ikm in vitki mlnaretl so se obdali s akrivnostno tančico Ume. Na Carigrad je legal pokoj, Turlkl del mesU se Js amlril. Trgovci, zs dne Uko gUsni so utihnili zaprli svoje lokale. Pocestni otročsji so se rsskro-pili in ulica Je poetala mrtva. U« par umazanih kavarn Je ie razsvetljenih In is njih prihaja glaiv proces rasdvojil v dva Ubo-| od katerih eden smatra kle- ^ ti ^ fparja-zlatodolca za aleparja, J"^Jf1®®™1 J™1 .V**** drugi pa veruje v njegove Čudo-LJ" .aoro°fl delne In zlatonosne poskuse. —ft •«« «ar trajaš Priči grof PsaUloasl in baron Oberwurser sU javili sodiiču, da aU se odkučill predložiti skriv nostni recept iadelovanja sUU v preisksvo profesorjema Roent genu ln Konigschmledtu. Ts SNPJ, SSS7 So. Lavašsle Ave« nam-a^---a _ A I rOfrflO v80l0 9.. naročnik.. .. — Usta vito mUHU k---— pripisno ■ nvji Sklonila je glavi** JHari J6? ^ "aToh10^1I; i[ l* Idvs učenjska naj potom isdssU fT1; ",0t,11,7 7e muM»voJe strokovnjaško mnenje o SkiHSJtiiTTJ^-iSfilS: P«waih, ki jima doslej is niso Jih Urokih hlač Je poUgnil dolg tnimj Mormtal ^ M uve. a . a m a a a sam ■ • i • • m m ■» ^^m » w ¿0r?k,IČ,un1,d0br0 i€m',l4ai ^«atl da skrivnosti na isdaaU nl-ko Je siknilo ^ žraku. Na to L obrivnavlf ^o bi ju sodll- js psdlo ns dskllčin hrbet In Is I^Vn^o kot Isvodenca.- Tiskarna S. N. P. J. njenih ust se Je isvll stokajoč vsdih. Hotel aem plsnitl ls svojegs skrivsliščs, s neka tsjns Nsdaljnjs priča Dunajčan I jena «Krtvaitaca a neKa talnalK,Um4y' U V P0*^ tk)4U mJ u žik^lil £ ^"f ftO.OOO mark, pripoveduje, kako moč me je prikovala na merto,| ^ Tauien,| nočem več alUstl o tebi--zasltlsti tudi prof. Durina. Tau- SUrlns jo Js odrinil od sebe. send je isjsvll, da nI Italijanom, Utegnil je roko In pokssnl proti sUvil ni kakih ponudb, da ps sol hllnlm vratom. "Noter I" nasprotno oni vedno silili vanj s Dekle Je trmasto odkimalo, s ponudbami, sato ja radoveden, "Noter r. je ponovil Turek ln knj bo izpovedal Italijanski is» I njegov glaats ll Irasel. Dekle jvedenec. Največ aaalmanja je V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA BELA Tiska vabila sa veselica in shoda, vizitnice, Časnika, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8LNJPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vaa pojasnila laja vodstvo tiskana. Osas unljako dalo prva vrste. se nI ganilo. — Tedaj je planil k njej. "Ali bol ubogala r — "No vrnem ae več v tvojo hI« Ao!". je odvrnl|o dekle. V mesečini ae Je Turkovo telo sagugalo. kakor da bi ss hotelo prevrniti. S strahom sem opazil, da ae ms sveti v Vcžri Sliaal sem. kako je skozi vprašs!: "Ho. kača. torej se nočeš pokoriti T Ostro rešilo Je nepraviio v zraku krog. Planil sem ls vsbudila priča Kummer. o Jtato-rem Je snamo, da je bil zaupnik generala Ludendorffa pri Tau-sendovem podjetju. Kummer! Je kemik ln pripoveduje, kako] Je dobil v roka Tauaandovo ras pravo o 180 prvinah. Ko Js de-1 ls) poskuse, je v resnici odkril to prvlns. O Taueendovih po-; akuaih pravi priča, da ao ae vrli-! U ne aamo na kemični, marveč tudi elektrollUčnl način Enkrat I se Je pri tem rabilo srabro. drugič ps avlnsc. Kummer je trdno I uverjen da SO TsuMadsvl posku- Plšito po informacije na 8. N. P. J. PRINTERY 2*57-59 8a. Lawaiale Avaa CHICAGO^ ILL. TAM 8R DOBE NA 2EUO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA