Stav. 64.
V Trstu, v
5. marca 1917
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
LVd štvo". Ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. L nadstr. — V* d.-. » naj s^ pošiljajo uredništvu liita. Nefonkirana pisma «o ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. !_> in odgovorni urednik Štefan Godina. I-astnik k on s orel J li> " .Edinost" — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge t c::.c;eaim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiške Atiškega št. 20. Tekfon uredništv« in uprave fitev. ll«o7.
K a r o č n i n a znala: Za celo leto.......K 24.—
Za poi lets . . . -..................m 12L—
za tri mesece.....................•
z * nedeljsko Izdajo za celo teto .••«•.	• 5.20
es pol !cta .....................• 2.60
_Lrtiilk XIII.
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vlnarjo, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Širok ost i ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o ftnikov . mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, ogiasl denarnih zavodov .................mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst...... K 20.—
vsaka nadsljr.a vrsta ............ ,2.—
Mali oglasi po i vinirje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema tnseratni oJdciek .Edinosti*. Naročnina ki-reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno !e uprav: .Edinosti* - Plača i:i toži sc v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asišfcega št -i0. — Poštnohranilmčni račun št. 8I1.G53
Austrijska uradno poročilo.
DUNAJ, 4. (Kor.) Uradno se razglaša: -4. marca 1917. %
Vzhodno bojišče. — Vsled mraza. vi ic pritisnil iznova, neznatno bojno
delovanje.
Italijansko bojišče. — Včeraj zvečer so oddeiki pespoika št. 24 In dež. bn m h. polka št. 20 razrušili neki okop in p: edpo* tojanke sovražnika pri Gornji Vrti, hi in pripeljali s seboj 47 ujetnikov in J ve bi,cinici. Naš topovski ogenj je uničil ne a italijansko municijsko zalogo pri Fodsabotinu.
Jugovzhodno bojišče. — Ne-Izpf-euienieno.
K. ? lesnik načelnika generalnega štaba: pL H cifer. iml.
rimsko uradna poročilo.
Br r^OLšN, 4. (Kor.) Veliki glavni stan. 4. marca 1917.
7 1 p 3 d n o bojišče. — Vsled me-z^itc-gj vremena je bilo bojno delovanje ; , ■ po vse.-« zmerno. Na več točkah so 'o akcije uspešne. Pri Chil1y (med frkrinui') in Ancro) - mo ujcii 18 Angležev, « b cesti Etain—Verdun nad Ho Franco-. na obeh straneh Dollerja (Gornja Alzadia) 37 Francozov.
Vzhodno bojišče. — Nobenih V3ži.ih bojnih de.anj. Se vedno iiud mraz.
V.acedonska 1 r o n t a. — Položaj i-eizpremesijea.
BERO LIN, 3. »Uradno večerno porotne » V jutr?-j!h urah živahnoj biljno delo s uje. Severno Som me in na vzhodnjem bre-^u Može mnogoštevilni zračni boji. Na vzhodu in v Macedoniji nič bistvenega.
Prvi generalni "Kv^rtirmojster: pL Ludendorff.
HolssrsK? uradno psročllD.
SOFI JA. 3. (Kor.) Bolgarski generalni štab poroča: Macedonska fronta: Po ce-Siru me, od Belašice do Or-ksgst zaliva, so nastopali tekom noči nK sovražni oddelki, opremljeni s strojnicami in podpirani mestoma po precej živahnem topovskem ognju, a so fits na>i st razni oddelki povsod pregnali. — Romunska fronta: N»c važnega. Na celi fronti Snežni viharji.
Turško uradno poročilo.
CARIGRAD, 4. (Kor.) Iz glavnega stana poroča: Na raznih bojiščih nobene
izprenenbe.
Potopljena jadrnica.
tflSTlJANUA, 3. (Kor.) Jadrnica »Sa-■ (! 4">7 t r> je bila dne 1. marca po-\;ria < d nekega nemškega pod vodnika.	_
I *tr ministra Kendersona v Cardirfu.
MSTLRD \M, 3. (Kor.) »Allgemeen !' "JeNbi&d poroča iz Londona: Mini-Meiiderson :e imel včeraj v Cardiffu •.»r, tekom katerega ie izvajal, da po-. nje za re no izpopolnjevanje čet na i pa stotrsoče dobro izvežbanih in na oprei-i! jenih mož. Vrh iega se i : ■ u -sak moški in vsaka ženska doma ■ vati vojnega dela. Ako se jUi ne :'ari dovolj za prostovoljno službova-" . se bo treba joslužiti prkrska.
Z* 71 med Meh'ko in Nemčijo za slučaj vojne z Ameriko?
R0TTER9DAM. & Hkumf Rot-
ter Mehe Cboraat« poroča: »Daily Te-.	. \ i. t iz Newyorka, da je pismo
: .	>'a :'ka v Mehiki z Bern-
rr -i r. pi< im izročil naslovljencu i r. ki j-. Ml v službi Bernstorifa. Pismo
P O I) I I S T t K.
f3
sodite9...!ift
Roman.
" Urii ; a j » je nciiote začeta primerjati / ptko mlado poročeno gospo, ki jo je i i etiia v čeraj, i a gu^pa se je prrtože-\ h'a, da »jen soprog opoldne govori samo o NV-iicm j oklicu, kar da je tako dolgo-C : ^ i ». n je tKlgovorila petem. kx> je Josi-i^i ia gledala ^liko njenega soproga nad r saino H!iz,»: Da. da. čisto čedna slika, šla je i avno v okvir.Seveda bi mi bila stna sirka kakega našega odličnega u-
ciancs veže zakone, je zelo rahla, in te-i "Jj. na katerem sc grade zakoni, je pač res zulo nestalen. S nja je smehljale <se pogledala Josi-
Pibol
— Oprodi, da sva se tako zatopila. Po-\ kako je s tvojimi starši? Žive v D....? Kaj ne? Ali jim ugaja tam?
Hvala, papa sc počuti tam prav do-
so agenti ameriške tajne službe zaplenili.	___
Ameriški seoat.
NEWYORK, 3. (Kor.) Tekom debate o zakonu glede oboroženja trgovinskih ladij se ni pojavilo v senatu pri razpravljanju mednarodne krize nobeno strankarsko nasprotje. Tudi najbolj izfaziti pacifisti so LzjavHi, da hočejo podpirati predsednika.
\VASH1NGTON, 3. (Kor.) Na ukaz predsednika VVitsona je bilo predsedniku senati naznanjeno, da predsednr'' •'^ enkrat giede vprašanja vojne ne ukrene nobenega koraka, dokler ne bo sklican kongres k posebni seji.
WASHINOTON, 3. (Kor.) V senatu je predsednik komisije za vnanje stvari Stone, v čigar domovinski državi Misisouri biva mnogo Nemcev, predlagal amende-ment proti otboroženju trgovi-ttskili ladij in se ie izrekel tudi prati temu, da bi se dovolilo predsedniku, da bi se smel poslužiti še kakih drugih sredstev. Opozarjal je, da bi porabil potem predsednik vojne ladje v svrho.da se prežene nemške podvodnike iz pomorskih trgovinskih cest, kar bi bilo vojno dejanje. Govornik je izjavil, da mora kongres, ako hoče vojno. to tudi povedati, ne pa zvaliti odgovornost na predsednika. Slišal je, da so mornariški izvedenci za to, da naj se dovolijo trgovinskim ladjam za lov na podvodnike čolni, ki bi opravljali v zajpornih vodovjih poizvedovalno službo.
Cementi o odpoklicu švicarskega poslanika v VVashingtoou.
BERN', 3. (Švicarska brz. agentura. — Kor.) Nasproti vestem inozemskih listov, po katerih bi imel švicarski poslanik v Washingtomi, dr. Ritter, biti odpoklican, se lahko opozarja na to, »da je državni tajnik Lansing v sporočilu, ki je bilo v četrtek objavljeno v časopisju, priznaval povsem korektno zadržanje dr. Ritterja ter obžaloval proti njemu naperjene napade nekaterih listov.
Konference ameriškega poslanika v Loartomi.
LUGANO, 3. (Kor.) Ameriški veleposlanik v Londonu, Page, je imel konferenco z angleškim ministrom za vnanje stvari Baliourjein, nakar sta se oba dalje časa posvetovala z ministrskim predsednikom Lloydom Georgom.
Helandska in splošni položaj.
HAAG, 3. (Kor.) Korespondenčni urad javlja: V nekem iw>roči!u prve zbornice se v splošnih razmatran jih o državnem proračunu vlade popolnoma odobrava način, kako se je Holandska dosedaj držala izven vojne. Glede izdelovanja vojnega materijala, ki zahteva neodvisnost od inozemstva, se je polagala velika važnost na to, da naj se gleda, da se zopet vzpostavijo opetovano kršena pravila mednarodnega prava. Glede sigurnosti trajnega miru sc naknadno opozarja na zaželjeno sodelovanje x drugimi nevtralnimi državami v Evropi. Obenem se naglasa, da se ni smeti vezati ne napram Witeonu ne napram kakemu evropskemu nevtralen. _
Švedski državni zbor.
STOCKHOLM, 3. (Kor.) Svenska Telegram Bryan poroča: Tayno glasovanje obeh zbornic državnega zbora o nevtrali-tetnih stroških je izkazalo 187 glasov za znesek 10 milijonov kron, dovoljen od zbornice in le 172 glasov za znesek 30 milijonov, ki ga je zahtevala vlada.
Cementirana vest o prodaji španskih trgovskih parnikov Angliji.
MADRID, 3. (Kor.) Ministrski .predsed-7iik grof Romanoncs in minister'za javna dela d«_inemirata vest o prodaji španskih trgovskih parnikov Angliji.
'uro, Magda je našla novo zanhnanje, na katerem pač zgradi svojo žrvijenjsko srečo, samo mama m? še bori z novimi razmerami in je bolehna.
—	Obžalujam — je prekinila razgovor. — Henrik, ali želiš, da zapojem?
—	Samo tedaj, če želi tudi gospa?
—	Seveda. Saj si vendar tudi ti navajena.
—	Odkedaj pa poješ. Sonja? Prej nisi pela nikdar.
Sonja je vprašujoče pogledala kneza, ki sc ji je posmehljal!
—	Ko je bil Visokost najnevarneje bolan, ga ni moglo ipomirrti nič. drugega kot moj glas. Toda s težko bolnim človekom se ne sme govoriti veliko. Tako sem v svoji srčni bojazni prišla na misel, da bi
pela____in posrečilo se je. O, vidim ju še,
Lesmskega ali dr. MencUerja.... če sem se nekoliko odpočivala .... hi čujem ju, kako sta v strahu klicala: »Poite, hitro, pojte, pridite in zar»ojte.... o....
Poljubil ji Je roko.
—	Kaj vse si tedaj storila zame!
—	Tedaj sem si pridobHa •pravico, da postanem srečna. Pozneje sem se učila v Milanu in pojem sedaj redno.
Vstala je.
Spomenica entente kitajski vladi ]
AMSTERDAM, 3. (Kor.) Glasom nekega tukajšnjega lista poročajo »Times« iz Pekinga, da so poslaniki entente izročili v sredo kitajski vladi spomenica, da hočejo blagohotno razpravljati o prošnji Kitajske za odpust odškodninske svote izza dobe vstaje boksarjev, ako Kitajska prekine odnošaje ® Nemčijo in Avstro-Ogrsko.	_
Francoska smodnišulca zletela v zrak.
BERN, 4. (Kor.) -Petit Parisien« javlja, da je smodnišp'-i v Bouchetu zletela v zrak. Podrobnosti niso znane, vendar se ,pa javlja, da je b'- pok tako močan, da se je slišal 16 kilometrov daleč.
Pomanjkanje premoga na Francoskem.
BARCELONA, 3. (Kor.) Glasom semkaj dospelih vesti je pomanjkanje premoga na Francoskem t^ko veliko, da morajo vojne ladje zajemati že iz rezerv, ki so bile prihranjene <za skrajni slučaj.
Uvedba izkaznic za kruh v Franciji.
PARIZ, 3. (Kor.) »Petit Parisien« poroča iz zanesljivega vira, da je v kratkem pričakovati uvedbe krušne izkaznice v Franciji. Uvoz premoga v februarju izkazuje 300—400.000 ton deficita napram zadnjim trem mesecem.
PARIZ, 3. (Kor.) Napoved izkaznic za kruli je, sodeč po komentarjih časopisov, izzvala v Franciji veliko vznemirjenje.
Železni denar v nordijskih državah.
KOPENHAGEN. 3. (Kor.) Danska, Švedska in Norveška so sklenile novo pogodbo, ki določa uvedbo železnega denarja.	____
Glavni odsek nemškega državnega zbora.
BEROL1N. 4. (Kor.) V glavnem odseku državnega zbora je izjavil zastopnik vojnega urada, da se je vsled dobrih plač zglasilo na tisoče be piskih delavcev za delo v nemških obra ih. Mnogi so izvabili v Nemčijo tudi svoje brate in druge sorodnike. Za dela nerosredno za fronto in v sovražnem ognju se Belgijci ne uporabljajo.	____
Turška zbornica.
CARIGRAD, 3. (Kor.) Po govoru finančnega ministra Djavid beja o proračunu za predvčerajšnjim pričeto novo finančno leto je zbornica sklenila, da preide brez debate v podrobno razpravo.
Deželna avtonomija.
Javn&st se že sedaj zanima, kako stališče naj po vojni zavzemajo razne kro-ri ovi ne in dežele v avstrijski upravi. Časopis za javno pravo, ki izhaja na Dunaju, priobčuje mneoja raznih vseučiliških profesorjev iz vse Avstrije. Skoro vsi u-čenjaki zavračajo z ostro kritiko deželno avtonomijo, ki je dokazala v dobi 50 let popolno nezmožnost, da bi rešila najvažnejša vprašanja glejde ljudskih potrebščin in niti v jednem slučaju ni mogla zadovoljiti narodnosti, temveč je dekana le poostrila spor med narodi.
I)r. Brockhausen očita deželnim upravam, da dovoljujejo razne podpore in u-strezajo potrebščinam raznih občin in o-krajev le tedaj; če so merodajni kro^i v stranki večine in če kot zvesti in slepi pristaši pripadajo volilni stranki v ■deželi. Deželni ustroj deluje vedno le v smislu, da si pridobivajo med ljudstvom večino; tako so pristaši nasprotne stranke zadeti v najtehtnejih interesih. Tu se začenja korupcija in se izziva najsrditejša borba med strankami in zlasti med narodnostni!.
Nadalje se navajajo v vseh .razpravah razni grehi deželnih v<lad in deželnih odborov, ki delujejo brez vsakega nadzorstva. Le v redkih slučajih si morejo stranke iskati pravice v višjih rnštancali in sicer pri upravnem sodišču. Deželni odbori so odgovorni le deželnim zborom, ki pa ne izvršujejo nikdar svoje naloge v
Knez je podal roko Josrpini, da bi jo po-vedel v glasbeno sobo, Sonja pa je v tem naročila, da naj bo ob sedmih pripravljen voz.
—	Sonja, gospi doktorjevi zelo ugaja glasbena soba. Zelo me veseli.
Kako svež, neprisiljen, zsdrav in srečen je bil.
—	Nisem še videla tako lepe, — je odgovorila Josipina. — Dragoceni glasovir v sredi, blazine ob stenah, ki so okrašene s kipi m slikami glasbenikov, prijetna svetloba, estažere----čudovito lepo!
Knez je izbral Sonji note in ji pripravil stol. Pela je Schfubertovo »podoknico«.
Ko je končala, se je obrnila k Josipbri:
—	Moj glas je le n.&jiien, toda če ugaja Visokosti, je izpolnjen njegov namen. Glasovir ima lep glas, ne?
—	Da. Samo nekaj je še, kar Je še bolj ljubko____fcvai glas.
Sledeč hipni pobudi, je knez poljubil roko Josipmi.
—	Kaj, Josipina, solze imaš v očeh, — je dejala Sonja in stopila k njej. — Hvala ti.... vem, da mi veliko daješ v tem trenutka.
Resen, skoraj otožen izraz se je pojavil na njenem obran. Poskmela je nekaj -časa
pravd meri, ker večina ščiti svoje zastopnike, ki jih je odposlala v odbor. Proračuni niso sestavljeni na podlagi potrebščin vse dežele, temveč na podlagi zahtev večinske stranke. V tem smislu pišejo razen že imenovanega učenjaka še: dr. Leyer. dr. Dnistransky, dr. Frisch, dr. pl. Laun, dr. Nawiasky, dr. pl. Hernritt, dr. Lamp in dr. Žolger.
Ni čuda, da sc .skoro vsi, razun dr. Rauchberga. izrekajo za popolno pre-osnovitev deželnih uprav. Strinjajo se v mnenju, da je preosnova po kronovinah v interesu skupne države nujno potrebna. Seveda predlaga vsak po svoie način zboljšanja. Meje krono v in morajo pasti: te imajo le zgodovinsko vrednost. Ustvarijo naj se okrožja, ki naj obsegajo le eno narodnost; ta okrožja naj dobijo pravico, da oskrbujejo sama svoje stvari; vodi jih naj glavar okrožja, tako, da je uprava združena v rokah izvoljenih mož in zajedno pod vodstvom državnih organov. Več kronoVin se naj spod i v eno skupno pod vodstvom enega predstojnika. Namesto dežel naj stopijo narodi kot skupine, kakor to zahteva Dnistriansky po načelih slavnega prof. Bernatzika, ki je prvi izrekel mnenje, da mora v Avstriji v upravi narodnost pridobiti pravno stališče. Za čista okrožja, zasnovana po narodnosti, se izrekajo vsi. Seveda izvajajo nadaljni preustroj nekateri docela po vsenemškem programu. Dr. Nawiasky n. pr. zahteva v državi 1.) nemško vodstvo, 2.) podporo drugih narodnosti pri razvoju brez germanizatorične tendence. Kako si ta vsenemec misli drugo točko, se izdaja sam. ko trdi, da je v iprvi vrsti predpogoj za vse skupne ukrepe uvedba nemškega državnega jezika, in ko zahteva, da se mora v vse šole in urade uvesti nemški jezik. Tudi ta mož zahteva skupine po narodnostih; v skupinah nenemških narodov pa se seveda mora uvesti nemščina.
Zanimivo je nadalje, kako te skupine sestavljajo omenjeni gospodje. Dočim ta ali drugi prezira deželne meje, katerih sploh ni potreba, ker so okrožja merodaj-na, na katerih sloni vsa uprava, pa predlaga dr. Lamp štiri skupine: 1. alpske, 2. sudetske, 3. karpatske dežele in 4. dežele ob Adriji. Za lazdelfctev v okrožja pojdejo po njegovem mnenju v poštev le Češka, Štajerska in Galicija. Koroško pa smatra že kot nemško deželo, češ, da četrtina prebivalcev, ki so Slovenci, nima razvite narodne kulture. Dr. Weyer je v tem ozi-ru pravičnejši in zahteva za vsak narod lasten teritorij; v istem smislu se izjavlja Dnistriansky.
Različna mnenja učenjakov potrjujejo v vsem obsegu opravičene zahteve Slovencev, zlasti pa prebivalcev Slovenskega Štajerja, da se na jugu, na slovenskem in hrvatskem ozemlju, pomagajo spremeniti neznosne razmere, ki so nastale zaradi narodnostnega boja. Za Slovence in Hrvate, ki so in morajo ostali na jugu monarhije glavna opora habsburške dinastije, se mora zasnovati lasten ieritorlj, da se ta dva naroda lažje razvijata, kar bo v prid skupni držvi. To ?e naš program; do njena izvršitve je mogoče priti le preko deželnih mej, katere morajo izginit«, kakor zahtevajo skoraj vsi avstrijski pravniški učenjaki. Prenesena v prakso se zahteva glasi: preosnova deželne uprave, odprava strankarske politike deželnih odborov! Ta ideja zanima posebno nas Štajerce in Korošce, ki najbolj čutimo strankarstvo domačega, pa tudi tujega deželnega gospodarstva.
Ta izvajanja, ki se tičejo velikega načelnega boja med principoma deželne in narodne avtonomije, je priobčila mariborska »Straža«, označivši svoje stališče. — Stvar je važna in spregovorimo o njej o priliki nekoliko tudi mi.
PROSIMO RABLJENEGA PFR5LA IN ZA NAŠE UBOGE RANJENCE. — ODDA NAJ SE V »NARODNI DOM«.
na glasovirju, potem se je pa zopet vsedla in zaigraia. Počasi se je razvila otožna melodija. Knez je postajal nemiren.
—	Sonja, — je dejal potihoma, — potem pa jo je iponovno nalahno opomnil: — Sonja!
Ni se ozirala na to. Strastno so vrele besede pesmi z ustnic:
O, dajte, da v ljubavi se v topim, da v njem samo vse svoje zrem, privoščite mi srečo na njegovih prsih, privoščite mi njegovo djubav.
In kedar pride temni dan, da zrla njega več ne bom, ko pride obup, ko pride smrt, ko raj le-ta mi bo zastrt,
tedaj me položite v hladni grob, in tam .mi vzcvete nova sreča: ■kon angel z neba nanj bom zrla, da njega ne bi usoda strla.	,
—	O... moj Bog...!
Zakrila si je z rokami obraz.
Knez je vstal že pri drugi kitici, njegova roka se je tresla, dodaj je stopil takoj
Razne peSitiine ves!!.
Adresna debata v hrvatskem saboru.
Hrvatski sabor nadaljuje svoje delovanje po kratki pavzi. Vse stranke so predložile načrte svojih adres in adresna debata se utegne začeti jutri. Adreso hrvatsko-srbske koalicije je sestavil poslanec in znani pisatelj Ljuba Babič-Gjafcski, ki jo je klub soglasno oJobril., Opozicija se je ob vprašanju adrese razdvojila. Starčeviče-va stranka prava (takozvani Milinovci) so odbili ponudbo frankovcev, da bi obe stranki predložili skupno adreso. Tudi kmečka stranka (pod vodstvom znanega Stjepana Radića) je odbila ponudbo fran-kovcev in predloži najbrže z Milinovci skupno adreso. Toda, niso še na čistem. Vidi se, da zvezda nekdaj silnih in nasilnih frankovcev potemneva. Nikako čudo. Stranki samega spekulirania z mstrnkti nerazsodnih mas ne more iti drugače. Teoretično so bili vedno kričači velikih programov in principov, neizprosni sovražniki vsakega razmerja do Ogrske, v praksi pa — tako pod rožo — so puščali govoriti s seboj, so urejali svojo -strašno opozicijo tako, da ne bi bolelo ne \ lade, ne Aladjarov, ampak le domače politične nasprotnike in pa — politično konstitucijo lastnega naroda. Kričali so proti vladi in sc ob enem klanjali v banskih dvorih in romali v Budimpešto, vedno z odprto roko, pripravljeno za — prejemanje. Počasi je prišlo vse na dan in sedaj jc — konec!
Prizadevanja za sklicanja državnega zbora. Dunajski »Information« poročajo od »parlamentaričise strani«: »Načelniki parlameiLtaričnih strank utegnejo že v bližnjem času priti v položaj, da se jim bo baviti z delovnim kalendarjem pevsli-konočnega zasedanja državnega zbora. Kar se tiče takoimenovanih ».predpogojev«, katerih izpolnitev je nemški Natio-naiverband zahteval v prejšnjem tednu, zdi sc, da se pri merodajnih krogih Nemcev vrši "neka izpreinemba v naziranju v toliko, da ne bodo iz teh predpogojev na vsak način r,upravljali conditio sine qaa non, ker bi sicer odij radi ponesrečenija akcije za omogočenje par lam on t a padel edino ie aia Neme*.. Sedaj sc z vnemo išče baza za kak kompromis, na katerega podlagi naj bi sc omogočilo krajše majsko zasedanje. Ako bi se to posrečilo, bi bila lana tudi predpostava za podaljšanje veljavnosti poslanskih mandatov, ki bi sicer v juniju tega leta prenehala, in mogli bi se potem laglje lotiti priprav za trajno, plodonosno delovanje parlamenta. Mnenja o tem so v nemškem taboru še razdeljena, vendar utegne že v bližnjih dneh priti do razgovora, ki da -pojasnila. Doslej ni še opore za zanesljivo presojanje šans za odnehanje Naticmalverbanda, vendar se je že pri razpravljanju vprašanja od-cepljenja Galicije pokazalo, fJa se taktični zaključki vsikdar morajo podrejati naknadni reviziji, ako razmere kategorično zahtevajo to. Nemci se bodo torej še posvetovali s seboj, ali ne bi vstrajanje pri tistih zahtevah, od katerih so dozdevno pričakovali olajšanje notranjepolitične situacije, morda poprej provzročilo novih, težkih in iicprejuagijiviii komplikacij. Najprimerneje bi bilo brez dvoma, ako bi Nemci, kakor tudi vse drituc parlamenta-rične stranke, že radi izrednih razmer, k: so po vojni morale nastati, prepustile vladi popolno svobodno roko in da bi s tem skupni interes parlamenta postavili nad svoje posebne želje in nad strankarske aspiracije. : — Te podatke je podala -- Information« pod naslovom -Priprave za državni zbor«. Po stilizaciji smemo soditi, da niso brez reelne .pcdlage. Domnevati si moremo torej, da se res vrse prizadevanja, da sc skuša vplivati na nemške stranke in da te omahujejo na — razpotju. Odnehanje jim je težko, a tudi odij vsled ponesrečenja ni lahko breme in bi mogel imeti za te stranke zlih posle-
—n tu i i MfrM*yr—jp—prri—mt m ■■■■■ii^np > » i in?^—
k njej, jo objel in njeno glavo nas'cnil na svoje prsi.
—	Sonja, saj si mi vendar obljubila, da ne boš več pela te pesmi, ker te je že ne-kikrat tako zelo razburi'a. Vzel sem ti
celo note, in sedaj jo zope poješ----ali
je to prav. dragica?
Njene oči so se globoko potopile v njegove.
—	Kaj ti je, Sortja?
—	Groza me obhaja zaradi bodočnosti.
Pošepetala je to z zadušenim giUisom.
—	Bodi mirna, 'draga moja, saj sem pri tebi.
—	Pri meni si----o, daj, da čutim, da
si pri meni____!
Skril jo je pred Josipinmtmi pogledi In jo poljubljal dolgo in iskreno.
—	Ali si sedaj zopet mirnejša?
—	Da____bolje mi je. Josipina, gotovo
me imaš za zelo sentimentalno---- »C
nisem. Ta pesem vpliva tako zelo name, da ima Visokost -pač prav, da mi jo prepoveduje. Pela bom kaj drugega, da pozabim ta vtisk.
Zapela je kratko francosko pesem, in ko je končala, je Josipina vstala.
—	Hvala ti, Sonja____ta mala pesmica
me je osvežila. Toda sedaj bo tudi zaimc
Mran li.
•CUlNU^t ftev. M.
V Trstu, dne b. marca 19T7
d.c že za to, ker so socijalni demokrarje manjši češki listi, med katerimi !e bila zadržana in zato je namestnik, ekscelen-
/ biče: i za njimi. V luči teh informacij zadobiva na pomembnosti izdava ministrskega predsednika grofa Clam-Martinica na koiiferenci radi vprašanja preskrbovala z živili (g\cj predvčerajšnjo »Edinost«)-»Toda vlada se nikakor ne more sama lotiti rešitve teh vprašanj, ampak je to možno le skupno s prebivalstvom. Dovolite, da vas o tej priliki še enkrat opozorim n? j r>rv obljubo vlade, ki pravi, da hočemo najti; na
prva leta sedanjega stoletja znana »Sla-vie«, ki je cd leta 1906. izhajala vsak dan, a je bila vse prej, samo ne češka. V začetku leta 1907. pa se je ustanovilo na Dunaju novo tiskarsko podjeUe =>Melan-trich;'. Po posebnem (prizadevanju prima-rija dr. Drozde in ravnatelja Spitalskega se je ustanovil nov dnevnik, ki je izšel j prvikrat 17. februarja istega leta. Tiskar-se je nahajala na VVahrinški cesti št.
por parlamentu, kar ponavljam danes z; 15. Prvi glavni urednik mu je bil Josip odkritosrčno uaJo. da bo to kn.alu mož-1 Vddman. List se je unciioval »Vidensky
iiaj bi u važe vale sedanje izredne razmere j sli je bil novi list pozdravljen z veliko
čen<i na eso, na nemško stran, dočhn je i vami, katere s iia" dru.š > odvisna, ker brezpredmetna,j darez.jivo pod
:s;o, kar rlnfonnatton« zahtev 'a sedanji čas ni primeren za specije
a od njih: njegova Ja snecijelne iastno tisk:
katere so se dale premagovati le z roro dr. Drozde. Meseca ustvarilo no-
3ajanje li-postala
lastnica^ ki je ustanovila za list arno. Šele tedaj je bil listu za-
zahteve, ki naj jih bo šele potem reševal j gotovJjen gmotni obstoj. Glavno uredni-' t proti" katerega bklicanju ti; ■ s; v o je po Vildmanu že leta 1907. prevzel ^ i'c > * T'ajo nikaki predpogoji. — Pri-j K. Zd. Klina, za tem pa Jan Janča, ki je i za se^LiiLi. državmega zbora: ostai na tem mestu do konca leta 1914
'Njega je nasledil seUanji glavni urednik
upravitelj Med sotrudni-tako prezgo-a Hrubega
ate e-koli poljubne struie, čim so na dru-.!;	budni in energični. Grof Clam-
Mar išče poti do parlamenta! — To
(umrl leta 1910. star 29 let).
S kakimi težavami se jc moral boriti češki list na Dunaju, nam kaže n. pr. kra-
r/o zatrdilo moremo zabeležiti kot j tek pogled v leto 1909. V tem letu je dal >■ o šanso za bodoči notranjepolitični i dunajski magistrat nasilno zapreti štiri az ,j	češke šole — v dveh so pozneje dovolili
; pouk — 5. avgusta pa jc prišla v tiskarno »Videnskega Dennika«, ki je bil najod-locnejši pritožnik proti tem nasilnostim in vodja obrambe, magistralna komisija petnajstih članov, ki je zapečatila vse stavne stroje, rotacijski in vlivalni stroj in stereotipijo. Za vzrok tega uradnega postopanja, odrejenega v soglasju s trgovinskim ministrstvom (minister je bil sedanji dunajski župan dr. Weiskirchner), se jc navajalo, da ^stroji motijo mir sosednih hiš«. V sosednji tiskarni »Melan-tricha- je komisija zapečatila veliki tiskarski stroj, ki je bil £a rezervo, če bi se slučajno uc mogel uporabljati rotacijski stroj. 'Fi stroji so ostali zapečateni dve leti in dva meseca, do 10. oktobra leta 1911. Toda ni to ni ubilo lista, ki se je nekaj časa tiska! na male stroje v omenjeni češki trskami, potem pa za drag denar v tuji. Po mestnem magistratu napravljena škoda je znašala nad 30.000 kron. a venb'ar nasprotniki niso dosegli svojega namena, da bi ubili najboljšo obrambo narodnih pravic dolnjeavstrijskih Cehov — list ni prenehal izhajati. Ker pa je bilo izključeno, da bi magistrat dovolil tiskanje bsta v zapečateni tiskarni, je lastništvo najelo dru<je prostore, v Pramcrgas-sc št. 6. Toda tuiii tu sta se upirala magistrat in nanicstništvo, ali ministrstvo je
B^'lstnlia JMens&esa DennlRa".
Pi-vd iksetimi leti — bilo je 17. februarja Jeta I9U7. — je izšla na Dunaju prva številka češkega dnevnika »Vidensk^ Dajiidk«, čigar zgodovina je zgodovina težki!?, a zato tem vztrajnejših borb dunajskih Cehov za tiste svete pravice, ki so vsem avstrijskim narodom enako za-janižene v državnih osnovnih zakonih, katere si pa morajo narodi vkliub temu za>. i^jv-nju priboje/ali šele drobtinico za drobt;i;;;o z bogato s rrrvilegiii obložene n«ze močnejših.
T» :.aj je, kakor se pravi po vsej pTavici, največje češko mesto v državi, na Dunaju Liva več Cehov kot v sami prestolnici češkega kraljestva, ziati Pragi, a vendar nun jo Cehi na Dunaju ničesar, kar bi jim bUa k: t Cehom dolžna g'edc na njihovo šievi^o dajati deželna in državna vlada, vse, kar imajo, so si ustanovili sami s svojim lastnim delom, s vojimi lastnimi sredstvi — pravi zgled vztrajnega, samozavestnega dela narodnostnega manjšinskega otoka v tuienarod.nein morju, iz katerega je treba reševati vsak najmanjši droK-c narodne lastnine, da se ne potopi in izgubi za nardJ. kjer je treba čuvati
ca gospod baron Fries-Skene v njenem Imenu pozdravil navzoče odlično občinstvo, se zahvalil vsem, ki so sodelovali pri ustanovitvi in izročil dom vojaškemu poveljniku kontreadmiralu bar. Koudelki, ki se je zahvalil v imenu vojaštva za ustanovitev. V daljšem govoru je nato tržaški škof mnsgr. Karlin govoril o potrebi, da se da vojaštvu primernih prostorov, v katerih 6e morejo oKkJetoniti po težki službi v obrambo domovine, nakar so si navzoči povabljeni gostje ogledali ureditev prostorov. Navzoče vojaštvo je bilo pogoščeno z majhnim prigrizkom. Kakor smo vkJeli na hitro, je vsa ustanova precef — samonemška, kar se nam z ozirom na vojaštvo, ki sc nahaja na naši primorski fronti in na razmere v našem Primorju sploh zdi nekoliko preozkosrčno, in zato bi želeli odkrito, da bi v tem (prvem tržaškem vojaškem domu bilo popolnoma enako preskrbljeno -za vse hrabre branitelje naše domovine, pa naj so katerekoli narodnosti, ki naj bi poleg vseh mogočih nemških listov, ki smo jih videli po mizah, našli tudi zase svoj slovenski, hrvatski, češki, poljski, rusinski list, m me? I postrežnim osobjem tudi ljudi, ki bodo razumeli njihov jezik. Tedaj bo tržaški vojaški dom tudi vsem vojakom v resnici dom. Zato upamo, da čestiti damski odbor za vojno preskrbo stori tudi v tem pogledu vse potrebno, rta se bo v čim popolnejši meri dosegal namen njegove lepe j g in prekoristne ustanovitve!	j a
D vgrazredni slovenski trgovski Šoli v i rs Trstu je minister za uk in bogočastje šolsko leto 1916/17. nadalje podelil pravico javnosti.
Šentjakobska Čitalnica je včeraj pričela s svojimi prireditvami, s kajterimi. kakor čujemo, hoče zopet poklicati v življenje naše tržaško slovensko gledališče. Prehvalevreden namen — čast društvu. Nihče naj ne misli, da bi hoteli mi hvaliti nekaj, kar ni hvale vredno, m zato pra-
DffflF na stro^ *Preime nemudoma t pisarno FIMII odvetnika dr. Kimovca, Piazza C-a Perm a štev. 5	963
2 IVAN KRŽE - Trst s
fflffa prazne petrolejere, olje ve. silikatore, ka-JIMH2 tra ove kupim vsake množine. Plačam visoke cene. Knret, Settefontane 1.	96 i
ZDRAVNIK
Med. Dr. Korol Perničič
stanuje v Trstu, ul. Giulia 76 III. n. (zraven
Dreherjeve pivovarne) In ordinira v ulici Carintia 39, I. od 3 do 4 pop. .za Miranje, nervozne In otroike bolesni (blizu ccrkve sv. Antona novega.)
Plazu San Glovann] 1.
kuhinjskih in kletarskih potreb- □
□
♦	Zaloga JUfin od lesa in pletenin, škafov,	♦ §	brent, čebrov In kad, sodčekov, lopat, re-	J +	Set, sit in vsakovrstnih košev, jerbasev in	^
□	metel ter mnogo drugih v to stroko spa-	□ J5	dajočih predmetov.. — PRIPOROČA svojo	g +	trgovino s kukinjsko posodo vsake vrste	^
□	bodi od porcelana, zemlje, emaila, kosi-	□ q	tarja ali cinka, nadalje pasamantorje, kletke
♦	itd. Za gostitničarje pipe, kroglje, sesalje

n In stekleno posodo za vino I. t. d. i. t. d.
ZOBOZDRAVNIC
Dr. J. Čersiiik
v Trstu, ul. Poste vecch'e 12, vogal ulice delle Poste.
Izdiranje zobov braz x bolečine. :-: m Plombiranje. UMETNI ZOBJE
Strol za šivanje in vezanje, pravi nem-ški uzorci.
Seidel & Hoomann In Jinoer" Rasi S Gasssr
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena lata 1S7S. —
Trst, ulica Carapančše št. 19.
za! g a
n □
□ □
a
n
ocaaaaaooaoaaaaoaoaaacsGDaaciaaca P	a
J. STOKA
Trst, ulica Dolin ptccolo 19.
s psp^rjem £n vsemi pisarniškimi potrebščinah.
S Ma drefino. se* Ha debelo. ^
□	Velika zaloga kanclijskega in koncept-
§	nega papirja, vseh vrst kuvert, velika c
g	Izbira pisemskega papirja v mapah in 5 kasetah i. t. d. i. t. d.
vimo kar naravnost, da včerajšnja prire-l§	Pivniki, črtanci, peresniki, držala, pe-
ditev nikakor ne dosega tiste višine, na i g	resca, črnila in svinčniki vseh vrst, kateri so stale svoj čas prireditve našega j n penjala i. t. d. i. t. d.
gledališča; toda eno je, kar poasdarjaino □	Trgovske knjige, in papir, črtala, ra- c
ivrpptlfl • 71fl'i t? CP 1P 7mVlrt 171 Tincnpfiu i P Atrira. tin4nilrl rr/^h/i lanilo naVifni nrcalr ?
cnuaaaDaociaBDasaaD^nDaaDaanaoDna
do--------------aa
□
□ i
o □
D
B □
n
»I □!
[i
vsakt^a posameznika, da se ne raznarodi...................
in z^z in za svoje potomce ne postane; ^loc:lo drugače, in tako se ie iist prese-- Nfnp in ]p nrtMTmoffnštevUne hI v nove prostore rn se je 11. oktobra
či :n liste žalostne in le premnogo števil ne dr: ::be izgubljencev, ki nevede ali celo \\ J • sovražijo, kar bi jim moralo bili n: Taž^e, zaničujejo, kar bi jim moralo 1 v' !u>veteie, svoj red in svoj jezik, te» j ijdvajo v svojo lastno skledo. -Videnskv I c nik jc v desetih letih svojega ob-sianka storil ogromno narodnoobrambno d:Io, : ^ ves češki narcxl mu more ob ri".-h] v. Uesetletiice le najhvaležneje tesi'laL .ia tem dc!u. Tisočem in tisočem C snov jo pokazal -pravo pot, da se niso ; bi': v tujhk tvi!, tisoče je zopet priklic na: j k narodu, iz Katerega so izšii, hi j:ii r<.š:l narodne sni ti v vabeč! tujini, utrjeval jc. narodno posest, gradeč kamen na kr.rr^n, pobujal narodne delavce, da so zo^et in zopet z navdušenjem prijemali za delo. katero jim je nasprotnik s svojo brezobzirno močjo podiral sproti — deset let iJda, de>U let boja, uspehov m ne-uspenov, a n kdt:r zlomljene volje, zato ra trd.:; zavesti, da je po svojih najboljših m-FČcli vršil svojo narodno dolžnost!
Ze p :d 150 za časa Marije Tere-zijc, l-ta 1761.. je izhajal nekaj časa na čeč-ki dnevnik ^Dennik \Vjden-skj , in v petdesetih letih prošle^a stole ija prav taVo xVidensky Dennik«. — Fozneje so na Dunaju izhaja!i tupatam
leta 1911. zopet začel <trskati na lastnih strojih. Leta 1912 je list izhajal med tednom na 12, ob nedeljah pa celo na 28 do 48 straneh. Odtlej je list uspeval kar najbolje in prav ima Miloš Pelda, ko zaključuje jubilejni članek cb desetletnici lista tako-le:
»Danes, po desetih letih, polnih nenavadnih prevratov, stremljenj, se da, a vendar še ne z vso gotovostjo, tudi preceniti vrednost delovanja ^Videnskega
Dennvka«.
Gotovo je. da 4je list s svojo neodvisnostjo navzgor in navzdol ter neomajnostjo načel od začetka b:l in je pronicavi izpod-bujevatelj za vseskupr.ost moči sinov in hčera našega naroda, bivajočih na Duna-
izrecno: zidati se je začelo, in bognedaj da bi prihajal kdo, ki bi mislil podreti že prvi začetek. V podrobnosti včerajšnje prireditve se ne spuščamo. Sipored je bil raznovrsteii, celo piedoig, in (predolgi so bili zlasti premori — uinljivo, saj je bilo treba ojier šele urejati za novo življenje. Petje: g. Sušnik — naj pridejo boljši časi, in za njega bo prostora ined nami. »Mam-zellc Nitoache« — šentja>:obslva Čitalnica jc ž njo uvedla pred leti slavenske operete v Trst. Požar — Bog ga živi našega starega Celestina in daj mu učakati čas, da ga zopet »kritika dobi v roke! Deniza — da, ljubek, srčkan glasek ima gca. Mczgcccva, velik re.-> aii, a izjx)fpoIniti se bo dal do lepote. G. Švagelj, trudi star, ljub znanec našega občinstva, samo da se ne skuja! Gci. Smrdelova in Besednjakova ste novinki; vaje, pa poide. — »Čarobna punčka« je stvarca, ki bi je ne bili pričakovali z diletantskiini močmi. No, da, baleta dunajske dvome opere nismo pričakovali, in čudimo se naravnost, da se je g. Bizjaku posrečila z vseskozi idiletant-skimi močmi izvesti stvar tako ljubko, kot se je razvajala. Kapelniku, g. Sancinu, vsa čast. —-* Dvorana je bila polna do zadnjega prostora in bilo je občinstva iz vseh naših slojev. Pcsebno nas je veselilo, da smo videli poleg drugih med nami tudi našega poslanca g. dr. Rybara, ki ostane, kakor čujemo, sedaj stalno v Trstu. Prepričani pa smo, da je vsa ta množica odhajala s predstave z zadovoljstvom, da se je vendar zopet enkrat lepo pozabavala na domačih tleh. — Prirediteljem bi svetovali le še eno: nekoliko krajši spored, krajše premore in — nižje cene. Včeraj, da, šlo je za dobrodelen .namen, za »Organizacijo oskrbnic vojniških sirot«, in zato tudi bodi: v bodoče pa nekoliko ceneje, kajti Siovenci v Trstu nismo — vojni dobavitelji. V ostalem pa: le tako
ijjldilLHl 818® [iriHULfliiL
Trst - Corso štev. 39 - Trst
Razglednice v platinu. Specijaliteta : slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, □1 visit, povečanja, reprodukcije vsake g slike. — Električna razsvetljava. — a
aa
i □□□□GnDDDaDciaanarmcagaaaaĐciL!
Ogalsi, osmrtnice, zahvate in vsako j naznanila reklamne vsebine, naj se . i liajo na »Inseratni oddelek Edinosti
□	dirke, tintnikl, gobe, lepila, pečatni vosek, u § Vizitke, notezi, albumi, merila, bloki, § g nahrbtniki, vseh vrst barvanega papirja,
papirnati prtički i. t. d. Šolske potrebščina ^M Velikanska zaloga vseh vrst cigaretnih papirčkov in stročnic, vojne dopisnice roža in ► ele, največja izbera razglednic, umetniških, pokraj nskih, ljubavnih vo-
ščilnih i. t. d. L t. d. Električne svetiljke in baterije svetovnih mark, najboljši zemljevidi vseh bojišč, g Preskrbuje vsa tiskovna dela, stampiiije,
D
□
acaoaBQGQE8QE5B3aBaDaD:;oD3aaaDnci
vezanje knjig i. t. d. i. t. d. Vse vrste igralnih kart, šah in domino
Pismena naročila izvršuje točno.
i. ŠTOKA - Trsi
Ulica Kolin piccoio 19 (tik karcrce Runva Tark) KKJH3&3* A.
Slovenske in druge leposlovne knjige. Slovnice in besednjaki vseh jezikov. □
ju. da bi se zagotovil vsestransH razvoj _ naprej> 5enljakobski Citalničarji! Začele!
čas. da sc odpravim. \ isolcost. — poklo-t ! i cc je globoko — ljuba sestričina. hvala li, da fc: se ti god lo vedno prav dobro.
— Josi; na, vedno me bo veselilo, če g»r/ic* k meni. — Spremljajoč jo skozi salon. j. d plavila Sort''a še z ljubeznivim.
češkega ljudstva v tem mestu narodne kulture.
Dober dnevnik vsakega naroda je ede*n najodličnejših njegovih kulturno-političnih in gospodarskih činiteljev. Tem bolj pa za naš narod, ki ima malo dnevnikov, ki vendar ustvarjajo v veliki večini naroda smer mišljenja in javnega dela ter so varuhi njega čistosti in boritelji za njegove ideale.
»Videnskemu Denniku« nikakor ne gre zadnje mesto med vsemi našimi dnevniki. Njegovo delovanje, danes neomejeno teri-
i je bil izroino dt*ber, bodi torej nadaljevanje šc boljše, do najboljšega! —r.
V počastitev spomina pok. velikega admirala eksc. Hausa je Tržaška čistilnica mineralnega olja darovala v roke poveljnika pomorskega okraja znesek K 2000 za vdovski in sirotinski sklad vojne mornarice.
Nemško operetno iiledališče (»Eden«).
Danes, v ponedeljek, se ponovi Fallova opereta »Ločena žena«. Jutri, v torek, se ponovi izborno uspela burka »Španska
torijaLno, koristi že naravnost in vplivnejše |	ki je v soboto vzbujala pravcate
dasiravno nekoliko porogljivim smeš-
.... ne i imamo tu najlepši primer tiste jekl i S.....ci vztrajnosti in neupogljive češke žilave
ko: : — i)o doma te popelje voz ug - ijaj. saj jc že temno. Dobri te ; b Jo videli v- njem. Na svidenje!
H: rih korakov se jc vmila. položila ki:. • ;be rtjki na ra*ie in ga pogledala.
—	^rce moje. ali ti je bil poset doliro dosci?
—	Da in ne----nailjjbše mi je. da tiho
pocJ>am tebe in se te spominjam. AH ostaneš pri meni. Henrik?
—	Da.
—	Tore? pojdiva v buJoar.
• • •
Tako razburjene dr. Roller šc nikdar ni videl svoje žene, kot ta večer.
—	Karel, vsa moja duša je zbegana, nic ne vem drugega, da sem vsa vzhičena zaradi teh dveh človekov, da občudujem
Sonjo____ne morem je več obsojati. In
ve 'dar se sramujem priznati to. Pomagaj n , drrgec, da pridem na ja^no!
narodni splošnosti in v drugem desetletju b koristilo narodni kulturi še učinkovitejše. Bil je in bo hvaležen sin svojega narisa. ki mu je dal srce in glavo.«
In z?.kaj smo pisali tako obširno o de-setlcmici »Videnskega Dennika«? Ker
"dene osti.
ki je bila nam Slovencem vedno vzor za naše narodno delo in ki je tudi nam tako krvavo potrebna v boju za naš narodni obstanek.
\ rlemu češkemu to«vunšu na Dunaju naše najiskrenejše čestitke ob desetletnici njegovega usj-ešnega dela, truda in boja!
' viharje smeha.
Mestna zastavljalnica. V torek, 6. t. m., se bodo od 9Vi dop. do 1 pop. prodajali nedragoceni predmeti, zastavljeni meseca marca leta 1916. na rumene listke serije 139 in sicer od št. 204.601 do št. 205.600. — V sredo, 7. t. m., se bodo od 9l/2 dop. do 1 pop. prodajaii razni nedragoceni predmeti, zastavljeni na rumene listke serije 139.
Domače vesti.
Otvoritev prvega vojaškega doma v Trstu. Včeraj popoldne ob 5 se jc vršila slovesna otvoritev prvega tržaškega vojaškega doma v prostorih nemškega telovadnega društva »Eintracht* v Trstu, ki ga je ustanovil tržaški damski odbor za vojno preskrbo pod predsedništvom eks-ceience gospe baronice Lucy Fries-Ske-nfir^vrt H^ina Tureulc^drn/*« sama ip bila
inillSa	al®
Trst Campo S. Glacemo 2
Priporoča ccnjcn. občinstvu svojo
trpimo pissrnilih in iolsKlli potRUOn
Prodaja razglednic in igrač vseb vrst.
Prostio !e trfi	v slov. MKn,
rS i 3	S B SSKB^ 2 S 8^5 ! i
„ JOSIP STRUCKEL I
Trsf, vogal Via Karla Tsrssa-S. Caierina
Nov prihod volnenega blaga za moške, in ženske, zefir, batist in perljiva svila za jopice. — Svilenina in okraski zadnje £ novosti, vel k izbor izgotovljenega pe- K rila in na metre, spodnje srajce moderri. H Vezenine in diobnarije, preproge zavese, trliž po izjemno nizkih cenah.
Hote! fn restavracija
METROPOLE
Trst. ulica S. Nicol6 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
BimiH Mmf u Trstu
1« izdal in zaloZil Dasleduj© knjige
1.	VOHUN«. Spisal 1. P. Cooper. — Cena K 1.00.
2.	»TKI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKl«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knailič. — Cena K 1.61?.
4.	»PRVA LJLBEZEN«. Spisal 1. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karoiina Svćtia. Posloveni« F. P. — Cena SO vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JU^KICA AGICEVA«. Spisal Ksa-ve*- bandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.
9.	»UDOVICA«, Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Choclioloušek. Poslovenil M. V. Cena K 3.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Maison rouge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.sn.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici deiie Poste Stev. 14. vhod v ulici Giorgio GalatH, zraven glavne pošte. — Slovenska postrežba in slovenski jedilni iftti.
MALI OGLASI.
SktaiHfte
s« odda t B&ien Informacije : ul. Carintia 19, I. nadstropje. 3047
Fotojraf
M. O v. 10.
Anton J«rkič potlej* sopafc r rrojem atašeja t Tsst«, Tin 4aU« Poste
407
„Zvon", Jloin lo SveT Id „l\rni"
dobiva r pusameznih zvezkih in na c€t ne v knjigarni J. S oki. Trst. Hol ino wccolo 19 30fi2
GftMBRinUS
o» U
I vsaki večer | ob 97, 3
velita m\m predstava.
Vstopila K t*-
Hiral dohodi za sezono.
Kostimi, plašči, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek.
Horto Confortt, Trst. v. Gompanlle 21
ii
■ !ii; tl:i
II
Telcf. 11-57 TMT Ie!£f-11-"
ul. sv. Frančiška As. ZO
miti
Izvršuje tiskarska dela v najmodernejšem slogu, bodisi v p. (prostem ali večbarvnem tisku In po zmernih cenah. - Vizit-nice, vabila, memorandum, zavitke, dopisnice okrožnice, pismeni papir, trgovske cenike itd. P. n. naročnikom ugodi z izvršenjem naročila ::: v najkrajšem času :::
..J
"š H.i!
1
II »
lihiiji m
!1 i}j ! !
ij|;;f|J
■iiM