NASA TEMA AKTUALNO ■i/o ■o im ■in -C-» ■r- Z izkaznicami nad cene Poklic menedžerja med RADIO CELJE nepremičnin?str. 12-13 najbolj stresnimi str. 2-3 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI wVrTEDNm VSAK ČETRTEK Zaupate nam že 69 let Št. 5 / Leto 69 / Celje, 30. januar 2014 / Cena 2,50 EUR PREMIUM TROPIC ŽE V PRODAJI äj caflfe SVEŽA TROPIC KAVA £ IZ DOMAČE PRAŽARNE ŽE 23 LET S JELOVICA JELOVICA PSC CELJE Trgovina JELOVER Gsm: 041 209549 AKCIJA: NOVO: • do 22% popusta na okna • ugodne cene notranjih vrat HIŠE OKNA VHODNA VRATA NOTRANJA VRATA SENČILA Teš 6 gre do konca str. 4 101 obraz maturantskega plesa ge^tle™™!in POLZELA Sezono maturantskih plesov v Celju so odprli dijaki šolskega centra. Na prvem plesu je blestel tudi naš nagrajenec David Borinc iz Košnice (na sliki Tovarna nogavic z mamo Jožico). tr. 36-37 tempirana bomba? str.5 Obrtniška šola po burnih časih str. 31 RADEČE- Duh spregovoril o prednikih str. VRANSKO - Z oglasno omarico blažijo stiske str. 14 ................................................................................................. Kupon popust takoj 31. 1. 2014 V TRGOVINAH in FRANSIZAH TUS ■15 % za nakup 2 U9UUUO £1/9009 Kupon je unovčljiv za enkratni nakup in velja 31. 1. 2014 v trgovinah in franšizahTuš. Popust velja za nakup, vendar ne velja na akcijske izdelke, na izdelke v Odlični ponudbi, na izdelke v Tuš klub akcijah, izdelke iz akcije D*NAR, na plačilo položnic, na tobačne izdelke, vrednostne kartice, darilne bone ali kartice, časopise in revije, bonus, povratno embalažo, plinske jeklenke, odloženo plačilo in za pravne osebe. Velja za količine, običajne za gospodinjstva. Istočasno se lahko izkoristi le en popust za nakup. Popusti se ne seštevajo. Ne velja v Ekstra Tuš Ptuj. Hkratno pridobivanje D*NARja na nakup in koriščenje takojšnega popusta na nakup ni mogoče. Engrotuš d. d., Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje 2090003205869 2 AKTUALNO UVODNIK Ni nam lahko »Če kdo misli, da je poklic novinarja enostaven, se močno moti,« piše kolegica v današnjem rešetu, ko nam v lahkotnejšem stilu predstavlja svoj težak delovni dan. Dejstvo je, da danes marsikomu ni lahko. In pri iskanju rešitev na izzive sodobnega časa, kjer negotovost postaja stalnica, lahko tudi pošteno udarimo mimo. Je energetska izkaznica eden takšnih projektov, kjer smo s sistemskim predpisom spet zgrešili? Kot nekdaj aktivna nepremičninar-ka vem, da ljudje kupujejo predvsem »lokacijo in emšo.« Torej nobena zlata kljuka ne bo pomladila, pardon, podražila vašega starega stanovanja, ki ima pogled na dimnik ali pokopališče. In potencialni kupec vselej povpraša po konkretnih stroških gretja in ne po rdeče-zelenih odtenkih kakšne izkaznice, na katero bo vsaj v večstanovanjskem objektu imel bolj malo vpliva. Nasvet o uporabi okolju bolj prijaznega energenta se bo namreč ustavil takrat, ko naj bi kurilno olje nadomestili z ogrevanjem na biomaso, pa eden od lastnikov ne bo privolil v napeljavo inštalacije skozi svojo klet. In smo tam! In zato sama vidim še eno energetsko čudo predvsem kot ponoven dvig vstopnega praga za ozek segment ljudi, ki se jim sistemsko - resda po dragem usposabljanju - že vnaprej omogoča zaslužek. Kot lastnica pričakujem predvsem stroške, kot potencialni kupec pa bom pri nakupu nepremičnine uporabljala bolj tostranska vprašanja. No, predvidevam pač. Na podlagi izkušenj. Saj še pomnite merilnike toplote, ki jih je bilo treba vgrajevati na vrat na nos, zdaj pa ob njih praviloma plačujemo več, ne manj. Potem so se pred desetletji poslovili hišniki, dobili smo opevane upravnike, ki imajo pogosto težave, ko stanovalcem ne zmorejo in ne znajo pojasniti, čemu plačujejo najprej energent, na primer kurilno olje, potem pa še ogrevanje z njim. Tudi formule za obvezne korekcijske faktorje, ki si jih je tudi nekdo izmislil, razume bolj malo stanovalcev, nam je pa vsem »prekleto« jasno, da po novem plačujemo dosti višje položnice ne glede na resnično porabo energenta pri ogrevanju. In tudi to vemo, da so nekatera podjetja seveda zaslužila z izdelavo faktorjev, ki jih razumejo predvsem ona sama. Torej, energetske izkaznice in »izkazničarji« - strošek na eni in zaslužek na drugi strani, ki bo slej ko prej po energetskem zakonu enim dal in drugim vzel. Se pa seveda pustim prijetno presenetiti, v upanju, da so moji strahovi povsem odveč. Pred nami so sleherni dan takšne in drugačne težave. Če hočete, izzivi. Se sliši bolj modno in guruji podjetništva vam bodo pojasnili, da se boste bolj ustvarjalno-delov-no-podjetno naravnani zagotovo lažje lotili izzivov kot težav. Tako so se tudi v nekdanji kraljevini Jugoslaviji na primer ukvarjali s protikorupcijskimi zakoni. A jim ni šlo najbolje od rok. Tako kot nam ne. Sumim, da tudi zato, ker se dnevno aktualna politika nenehno meša v znanost, namesto da bi kompetentnim zgodovinarjem prepustila, da se spopadejo z viri in jih umestijo v prostor in čas. Le tako bi se kot narod iz zgodovine tudi kaj naučili, ne le ponavljali njeno slabo plat medalje. Zgodovina za vse je naslov revije, ki je 20 let obstoja obeležila z zbirko o korupciji nekoč in s ponovnim pozivom, da bo treba zgodovino približati ljudem, raziskovanje preteklosti pa prepustiti stroki. A kot pravi sogovornik dr. Andrej Stu-den, je problem, ker se prave in za narod pomembne teme bolj malo raziskujejo ali vsaj niso finančno podprte, kajti denar se namenja tistim bolj ideološko naravnanim »izzivom«. Da nam ni lahko, vedo mnogi z vsaj malce življenjske kilometrine. Metka Klevišar, tako rekoč slovenska mati Hospica, ki starost preživlja v Celju, je zagotovo med njimi. Pravi, da lahko ljudje v težkih razmerah marsikaj prestanejo, prebolijo in se oklepajo vsake rešilne bilke. Vemo pa, da velikokrat ostane skrivnost, zakaj se nekdo odloči za prehiter svojevoljen konec življenjske poti. Mnogi anonimni posamezniki odidejo potiho, o tistih, ki v življenju zarišejo večji pečat, ponavadi spregovorimo bolj na glas. Tudi zato, da ne bi povsem utonilo v pozabo vse, kar so postorili za družbo, ki so jo s svojim delom sooblikovali. Da danes ni lahko - to lahko poreče skoraj vsaka generacija. In čeprav je mladost norost, ko se vse zdi »mala mal'ca«, tudi maturantski ples ni mačji kašelj: finančno za starše in kondicijsko za mladino. Tokrat smo na najdaljšo noč pospremili Davida, prihodnjič se bomo pridružili Katji. V maturantsko opravo smo ju odeli s pomočjo številnih pokroviteljev. Pred nami pa je nič kaj lahka naloga. Že prihodnji teden se bo namreč začelo glasovanje v zdaj že tradicionalni akciji Naj maturantka, naj maturant! Že veste, kdo bo zastopal barve vašega maturantskega razreda? BISERKA POVŠE TAŠIČ Poklic menedžerja med najbolj stresnimi Gospodarska in finančna kriza stres še poglabljata Stresu je v današnjem hitrem življenjskem tempu ob vse bolj obremenjujočih službah in spopadanju s takšnimi in z drugačnimi težavami praktično nemogoče uiti. Do določene mere je lahko celo pozitiven, saj človeka spodbuja k aktivnemu življenju in na primer povečuje sposobnost prilagajanja, težave pa prinaša dolgotrajen in prekomeren stres, ki se lahko odraža na telesu, čustvih, mišljenju in vedenju. Potrjeno je, da med poklicne skupine, ki doživljajo največ stresa, sodijo menedžerji. Kot razlaga specialist klinične psihologije iz Psihiatrične bolnišnice Vojnik mag. Drago Tacol, je stres telesni in duševni odziv na življenjske dogodke, spremembe, zahteve, obremenitve, preizkušnje in ovire, ki jih posameznik doživi kot ogrožajoče in neobvladljive. Specialist medicine dela, prometa in športa iz Zdravstvenega doma Celje Rudi Čajavec ob tem dodaja, da stresu dandanes ni mogoče uiti, zato ga opredeljuje kot normalno situacijo, saj praviloma pozitivno deluje na organizem. Težava nastane, ko začne stres za posameznika predstavljati preobremenitev. Preveč dela in visoke zahteve Raziskave kažejo, da se stopnja stresa pri menedžer-jih v zadnjih letih povečuje. V eni od raziskav v Sloveniji je približno trideset odstotkov menedžerjev svoje delo ocenilo kot zelo ali celo izjemno stresno. Podobne so tudi mednarodne raziskave, ki ob tem kažejo, da veliko menedžerjev stopnjo stresa že ocenjuje kot takšno, ki škoduje njihovemu zdravju. »Stres pri vodilnih delavcih je v največji meri posledica preobremenjenosti z delom in velikih zahtev, s katerimi se soočajo na svojem položaju. Ocenjujemo lahko, da so se obremenitve vodilnih delavcev v našem okolju v zadnjih letih zaradi zahtevnih in zapletenih družbenih in gospodarskih razmer zelo povečale,« pravi Drago Tacol in dodaja, da pri ocenjevanju stresa ne smemo zanemariti individualnih razlik. Vsak vodilni delavec namreč različno doživlja obremenitve, različni so tudi načini, s katerimi se nanje odziva. Po besedah Čajavca je zdravje sicer tako rezultat zdravega okolja in odgovornosti kot uspešnega obvladovanja stresa, pri čemer razlaga, da je treba za uspešno življenje znati obvladovati tako čustveno kot razumsko komponento. Stopnjevanje težav Če stresa ne obvladamo, se lahko kaže kot stalna napetost, pretirana vzdražljivost, nemirnost, občutek tesnobe, nerazpoloženost, kronična utrujenost, možne so tudi težave s spanjem, lahko pa na stres opozorijo tudi različne telesne zdravstvene težave. Prekomeren, dolgotrajen in slabo obvladan stres lahko v pomembni meri prispeva tudi k razvoju psihičnih težav. Če se človek dlje časa sooča z življenjskimi situacijami, ki jih ne zmore uspešno obvladovati, se lahko v njem kopičijo posledice stresa, ki privedejo do telesne, čustvene in mentalne izčrpanosti oziroma izgorelosti. Ta se lahko po besedah Tacola izrazi kot tesnobna motnja ali depresija, pri kateri pri posamezniku prevladujejo občutja nemoči in brezupa. Posledice neuspelega spoprijemanja s stresom lahko posameznika vodijo tudi do različnih oblik odvisnosti, kot sta alkoholizem in zloraba drugih psiho-aktivnih snovi. Na vprašanje, v kolikšni meri menedžerji na Celjskem v boju proti stresu posegajo po tovrstnih snoveh, nam nihče od sogovornikov ni znal odgovoriti. »Sklepamo lahko, da lahko ima prekomerna obremenjenost s stre- som za posledico tudi večje tveganje za zlorabo različnih psihoaktivnih substanc pri menedžerjih, a hkrati lahko v svojem okolju opazimo, da veliko ljudi iz te poklicne skupine vendarle zna na zdrav način dovolj dobro poskrbeti za svojo razbremenitev in sprostitev,« pravi Tacol. Presekati življenje posledica več dejavnikov Pa bi lahko stres vodil tudi v skrajnosti, ko človek na primer poseže po lastnem življenju? Po besedah kliničnega psihologa ne, saj je samomor vedno posledica delovanja več dejavnikov v posameznikovem življenju in je vedno le tragičen konec nekega daljšega in zapletenega dogajanja v njegovi dušev-nosti. Samomora tako nikdar ne moremo razlagati kot posledico ene same obremenjujoče situacije ali določenega izvora stresa v življenju posameznika. »Seveda pa lahko izčrpanje ob dolgotrajnem stresu pomembno prispeva k občutju nemoči in breziz-hodnosti. Ta občutja pa so nov izvor stresa in pomenijo tveganje za popolno izgubo samospoštovanja in moči za življenje,« še pove Tacol. ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT (GrupA) »Čedalje pogosteje se srečujemo z novo skupino menedžerjev, takšno, ki redno povzroča stres svojim podrejenim. Ob tovrstni negativni spremembi statusa menedžerja zaposleni postanejo še lažja tarča stresa, najpogosteje pa se odzovejo z begom v bolniški stalež,« še eno zanimivo temo načne specialist medicine dela, prometa in športa Rudi Čajavec. AKTUALNO 3 NE PREZRITE »Natančno oceno je težko podati, menim pa, da se tudi pri nas odnos do psihološke pomoči počasi vendarle spreminja na bolje. A postali smo predvsem bolj strpni do težav, ki jih imajo drugi, pri čemer še vedno težko priznamo, da smo tudi sami ranljivi, da potrebujemo pomoč. Tako še vedno premalo ljudi, posebej med tistimi, ki so zelo občutljivi za svoj družbeni ugled, poišče pomoč strokovnjaka,« pravi specialist klinične psihologije mag. Drago Tacol. Biti zvest cilju »Stres doživljam zlasti kot vpliv nestabilnega okolja. Če poskrbiš za usmerjenost v podjetju in znaš voditi delo premišljeno in načrtovano, na okolje ne moreš vplivati. Če je naša strategija še tako jasno določena, je odvisna od razmer v okolju. Edino, kar nam ostane, je, da se držimo cilja in vztrajamo pri tem, da bomo zagledali zeleno luč na koncu predora in se bodo gospodarske razmere stabilizirale. Dogaja se, da nam umirajo pacienti oziroma so gospodarski subjekti zaradi različnih vzrokov obsojeni na propad, pod vse hujšimi vplivi in pritiski. Tuja podjetja vidijo bistveno več priložnosti, a nas omejuje majhnost slovenskega trga. Podoba Slovenije, ki je obremenjena s tajkunskimi zgodbami in z negativnimi rezultati, izničuje naš trud. Zato si res želim stabilno, trdno gospodarsko okolje, v katerem bo vsak za pošteno in dosledno delo nagrajen in se nas ne bo vseh metalo v isti koš. V našem poslu dolg dopust ni mogoč, meni pomagajo že kratki, nekajdnevni odklopi, da si napolnim baterije. Čeprav sem tudi med dopustom vselej dosegljiva, se vse bolj trudim, da razmer v družbi ne preverjam vsakih 5 minut, temveč le dnevno.« IS Breda Obrez Preskar, izvršna direktorica družbe Celjski sejem (Foto: arhiv NT, Grupa) Odklop mu ne Tomaž Benčina, generalni direktor Cinkarne Celje (Foto: arhiv NT, SHERPA) »Človek prevečkrat stresa neposredno ne občuti, se pa pojavljajo stranski znaki. V mojem primeru predvsem nespečnost. Mislim, da so za obvladovanje stresa najpomembnejše izkušnje. Sčasoma te zadeve, ki so te spravile s tira, ne motijo več. Sicer pa menim, da je >odklapljanje< odvisno od posameznika. Nekateri lahko popolnoma izklopijo, nekateri ne. Meni žal to ne uspeva. Klasične zadeve, ki jih priporočajo, na primer šport, izleti v naravo, kulturne prireditve ..., so bolj mašila, ki zgolj kratkočasno odložijo težave. So pa prav zaradi tega koristne. Menim, da sta najpomembnejša samonadzor in zavedanje, da na vse stvari žal ne moremo vplivati. Seveda je teoretično res, da se zaradi stvari, na katere nimaš vpliva, ne splača jeziti. A spoznanje in predvsem upoštevanje tega reka sta po moje res zgolj teorija. V praksi ne deluje, vsaj pri meni ne. Torej v celoti stresa ne obvladujem. Se pa človek navadi živeti s tem, čeprav verjetno ne brez posledic za zdravje.« US Z naporom do sprostitve Franci Kotnik se je v svoji magistrski nalogi ukvarjal s stresom in z izgorelostjo pri menedžerjih. Kot pravi, postajata stres in posledično izgorelost poklicni bolezni 21. stoletja, problem pa je večji, kot mislimo, saj se število ljudi, ki so podvrženi tovrstnim situacijam, nenehno povečuje. »Zagotovo vsak, ki je v položaju, ki ga ne more obvladovati, občuti stres. Če posameznik ne stori nič za to, da bi obvladoval stresne situacije, so psihične in fizične posledice lahko tudi usodne. Meni najbolj pomaga rekreacija, predvsem tek, ukvarjam pa se tudi s plavanjem in kolesarjenjem. Ob tem, da je telo izpostavljeno Franci Kotnik, direktor Savinjsko- fizičnemu naporu, se hkrati psihično sproščam. Če se zaradi šaleške gospodarske zbornice različnih vzrokov krajše obdobje ne morem ukvarjati s fizično (Foto: arhiv NT, GrupA) aktivnostjo, takoj čutim večjo psihično obremenitev.« US ČETRTEK PETEK SOBOTA HELM PONEDELJEK TOREK SREDA M <2> nn ■1 2 an can an nn Trije jubileji, tri zgodbe Ni bilo lahko. Sporočila treh sogovornikov, vredna razmisleka. 130-letna obrtniška tradicija Šolanje za obrtne poklice ima v Celju dolgo tradicijo, ki jo uspešno nadaljuje Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje. Njen ravnatelj Igor Lup-še takole odgovarja na novinarsko vprašanje, ali je v šoli lažje odpirati nove programe ali zapirati stare. »Kot ravnatelj lahko rečem, da je oboje težko. Zapiranje starih programov ... za vsak program, ki ga zapreš, si na nek način grobar. Sam se zavzemam bolj za to, da obstoječe programe nadgrajujemo. Zgolj imena programa ni težko spremeniti, nenazadnje je vseeno, kako se imenuje, bistveno je to, da v program dodajamo nove vsebine in nova dodatna znanja. Tisto torej, kar bodo dijaki po koncu šolanja tudi dejansko potrebovali pri svojem delu.« stran 31 Zgodovina za vse Pred kratkim je Zgodovinsko društvo Celje ob 20-letnici izhajanja revije predstavilo tematsko številko o zgodovini korupcije in žalitvi visokih političnih osebnosti. Dr. Andrej Studen je eden od soustanoviteljev in urednikov revije Zgodovina za vse. » .... problem je, da se financirajo raziskave, ki so bolj ideološke narave, ki jih politika raje vidi. Za primerjavo: sam sem na agencijo za raziskovalno dejavnost prijavil projekt o zgodovini alkoholizma na Slovenskem, a je ni zanimal. Enako o nasilju v družini. Ko je teden boja proti alkoholu ali proti nasilju, se o tem govori, potem se pozabi. Zdaj sem prijavil projekt raziskave o Romih in marginalnih skupinah, kot so potepuhi, berači, in o odnosu do njih v preteklosti. Projekt naj bi pripomogel h globljemu razmisleku o poskusu reševanja nekih problemov, da ne bi ponavljali ves čas istih napak, ampak očitno se bo težko kaj premaknilo .. « stran 29 Ustvarjalnost kot pot vase Likovna šola Umbra, ki jo je pred 20 leti zasnovala Damjana Brumec, še danes deluje sveže, otrokom omogoča, da si zaupajo in si upajo in nam vsem ponuja razmislek, kako naprej. » .... Ustvarjalnost je del duhovnosti in obratno. Zato je povsem logično, ko rečemo, daje ustvarjalno delo namenjeno naši duši. Vsem se dogajajo v tem času težke stvari, razlika med nami pa je, kako se odzovemo nanje. Ustvarjalnost nam lahko pomaga priti nazaj vase, v svoj mir. Ravno zato je tako hudo, ker ljudje nimajo sebe, odvisno so od okolja, ki razpada na vseh koncih. Kako ne boš obupan, če je to vse, kar imaš? Rešitev je samo v nas, nikjer drugje,« je prepričana Damjana Burmec. stran 28 4 GOSPODARSTVO Teš 6 gre do konca Besede o zavajanju, nejasnostih, sumih Srečko Meh, SD: »Nekdo je rekel, da se je o blat 6 odločalo ob malici. Ne podcenjujte in ne govorite nekaj, kar ne more držati. Ob malici se zagotovo o takšni investiciji ni možno dogovoriti. Vprašanje je bilo, koliko se investira iz bloka 6 v občino Šoštanj in Velenje. Nič. V investiciji bloka 6 ni enega evra za kakršnokoli infrastrukturo ne v Mestni občini Velenje ne v občini Šoštanj.« Ljubo Žnidar, SDS: »Zgodovine ponesrečeno vodene investicije blok 6 ni mogoče zavrteti nazaj. Naj se poišče odgovornost tistih, ki niso vodili naložbe tako, kot bi jo morali. Skrbi me tudi prihodnost. Sprašujem se, kako bomo obvladovali vsa tveganja in neznanke, ki se bodo pojavila v zvezi s to naložbo.« Jože Kavtičnik, PS: »Pravijo, da je bilo o bloku 6 napisanih več kot tisoč strani. Bilo je izrečenih več deset tisoč besed, stavkov in povedi in zato ne morem razumeti, da tisti, ki so odgovarjali za investicijo, niso vedeli, kaj se dogaja. Če niso vedeli, potem so svoje delo opravljali zelo malomarno.« Jakob Presečnik, SLS: »Zagotovo nisem edini, vsaj tu se verjetno strinjamo, ko menim, da je bilo pri projektu od začetka verjetno storjenih veliko napak in zavajanj. Posledično je bilo veliko možnosti za korupcijska tveganja. Zato že ves čas podpiram predloge, da ta projekt temeljito, od začetka do konca, preučijo vse pristojne ustanove, ki jih imamo v državi.« Delo namesto političnih razprav Elektrika iz šestice prihodnje leto Minuli teden so se razprave o gradnji bloka 6 v Termoelektrarni Šoštanj ponovno preselile v parlament. Na zahtevo SDS je namreč državni zbor obravnaval priporočila zaradi ne-obvladovanja investicije, ki naj bi zaradi tega ogrožala razvoj slovenske energetike in javne finance. Kot je poudaril eden od predlagateljev za izredno sejo Andrej Vizjak, je trenutna resnica o bloku 6 ta, da želi sedanja vladna ekipa na čelu z ministrom za infrastrukturo in okolje Samom Omerzelom »podražiti to investicijo, dodatno obremeniti porabnike in tako poplačati koga, ki doslej še ni prišel na vrsto«. Zahteval je, da je naložba omejena na 1,3 milijarde evrov, in poleg tega opozoril, da se doslej sprejeti sklepi sploh niso izvršili. Gre za sklepe glede priprave novega investicijskega programa, pregleda možnih različic in predloga nadaljnjih korakov, povezanih z gradnjo bloka 6 in s Tešem. Državno pravobranilstvo naj bi pripravilo poročilo o zakonitosti ravnanj organov HSE in Teš. »Menim, da je veliko resnice v tem, kar je povedal generalni direktor HSE Blaž Košorok, da je marsikdo marsikoga zavajal. Če je res tako, moramo, preden pristanemo na podražitev projekta, ugotoviti odgovornost tistih, ki so doslej zavajali odločevalce,« je poudaril Vizjak. Sume bi bilo treba razčistiti Sicer so v razpravah poslanci omenjali, da je za gradnjo bloka 6 podpisanih 99 odstotkov vseh pogodb in končanih približno 90 odstotkov vseh del. Vse to nakazuje na to, da projekta ni smiselno niti mogoče zaustaviti. Edino oviro za dokončnost NIP 6 v tem trenutku predstavljajo nekateri dvomi, ki so se pojavili v zvezi s ceno premoga. Poleg tega se ve, da v zvezi z ugotavljanjem morebitnih nepravilnosti in z odgovornimi osebami na podlagi sedanje zakonodaje ni nobene pristojne ustanove, ki bi lahko v celoti preiskala ta primer. Na splošno so se razpravljavci strinjali z oceno, da pri projektu gradnje bloka 6 obstaja veliko nejasnosti in sumov o nepreglednem delovanju odgovornih oseb, ki so v tem obdobju podjetje vodile, in izrazili vso podporo, da se ti sumi razčistijo. V zvezi s tem so koalicijski poslanci podprli predstavljeno analizo stanja in izrazili podporo nadaljnjim aktivnostim za uspešen konec projekta. Menili so, da sta vlada in ministrstvo podala dovolj izčrpne odgovore v zvezi z uresničevanjem sklepov. Opozicijski poslanci pa so bili nezadovoljni s pojasnili o uresničevanju omenjenih sklepov. Ključna je cena premoga Minister Omerzel je prepričan, da so se v sedanji vladi reševanja problematike šestega bloka lotili celovito in upoštevali medsebojne vplive. Izpostavil je, da bo verjetno težko doseči dogovorjeno ceno premoga, hkrati pa poudaril, da je Teš pomemben del uravnavanja energetskega sistema v Sloveniji. »Poslovodstvo je tisto, ki bo pripravilo ključne predloge, kako rešiti trenutne razmere in zagotoviti likvidnost HSE in Teša. Dosedanja dokumentacija je bila zavajajoča in vsekakor ni naloga poslancev, da bi se opredelili do NIP 6,« je ocenil Omerzel. Opozoril je tudi, da bi morali biti bivši ministri in nadzorniki dovolj usposobljeni in odgovorni, da bi znali oceniti, če je investicijska dokumentacija na pravih temeljih. Torej bi morali v preteklosti bolje presoditi glede nadaljevanja gradnje. Marija Plevčak, DeSUS: »Ker objekt posega v občini Šoštanj in Velenje, me zanima, kakšna je navezava z omenjenima občinama. Vemo namreč, da se ob velikih investicijah vzporedno gradijo ali dograjujejo določeni infrastrukturni objekti, ki niso neposredno vezani na objekt, ki se gradi. Zato sem prepričana, da bi bilo treba dobro prevetriti tudi finance v teh občinah in seveda tudi Premogovnika Velenje. Pričakujem, da nam bodo na koncu pristojni minister in komisije ter nadzorni organi nalili čistega vina.« »Sam sem se od razprav v državnem zboru povsem odmaknil, ker se nisem želel ukvarjati s politiko. Mislim, da je pomembneje, da nemoteno nadaljujemo gradnjo bloka. Prav slednje se ta hip tudi intenzivno dogaja,« je poudaril direktor Termoelektrarne Šoštanj Peter Dermol. V Tešu se končuje finančna konstrukcija za gradnjo bloka. »To je bilo pomembneje od razprav, ki so bile politično navdihnjene. Se mi pa zdi tudi pomembno, da negativna energija, ki jo je bilo mogoče čutiti v petek, ni vplivala na dogajanje v Šoštanju. Dejstvo je, da so polemike glede nadaljevanja ali zaustavitve bloka 6 za vse, ki sodelujemo pri gradnji in se spoznamo na elektroenergetski sistem, brezpredmetne.« Eden največkrat slišanih pomislekov je zdaj cena premoga. Žalosti me, ker smo se s ceno po nepotrebnem ukvarjali več mesecev, čeprav smo imeli na mizi podpisano tristransko pogodbo med HSE, Tešem in Premogovnikom Velenje, v kateri je vse dorečeno. Na srečo je pred kratkim prevladal razum, tako da smo dobili zeleno luč za to, da spoštujemo pogodbo. Cena je torej znana in na teh temeljih bomo gradili poslovanje bloka 6. Tako bomo v dolgoročnih projekcijah poslovanja in investicijskem programu uporabili ceno premoga, ki je določena s sklepom vlade in z zavezami do evropskih bank. Ta cena je 2,25 evra na gigadžul. Omenili ste, da zapirate finančno konstrukcijo. Boste uspeli plačati račune? S finančnimi težavami se srečujem, odkar sem direktor Teša. Vendar bi rekel, da težave dokaj uspešno premagujemo. Tudi lansko pomanjkanje denarja smo na nek način spravili v okvir normalnega. Zdaj se z Al-stomom in drugimi izvajalci dogovarjamo o zaključku finančne konstrukcije. Zaenkrat smo na načelni ravni, ko pa bodo podpisani sporazumi, bomo o dogovorih seznanili slovensko javnost. Blok za 1,3 milijarde? To že dolgo ni verodostojna številka oziroma že več let sploh ni dosegljiva. Poudarjam, da nismo skrivali težav, da smo z njimi seznanili slovensko javnost, da pa jih na nek način le uspešno odpravljamo. Ob tem se intenzivno trudimo, da bi ceno bloka 6, predvideno v osnutku NIP 6, torej 1,428 milijarde evrov, le nekoliko znižali. Kakšen je zdaj terminski načrt? Peter Dermol Od lani se izvajajo hladni zagonski preizkusi, čemur bodo sledili še vroči zagonski. Že letos bomo prvič sinhronizirali blok z omrežjem, vsi poskusi pa bodo trajali do 26. junija 2015, ko bomo začeli uradno poskusno obratovati. Takrat bomo lahko rekli, da bo blok začel proizvajati elektriko oziroma ustvarjati pozitivne poslovne učinke, ki so bili osnova za gradnjo bloka. Ste pa sami izvedli kar nekaj ukrepov za racionalizacijo. Je bilo v Tešu še toliko rezerv? Ko sem prevzel mandat in se seznanil z dejanskim stanjem, sem zaposlenim povedal, da bo treba narediti korak nazaj, da bomo lahko potem storili več korakov naprej. Tudi ob soglasju zaposlenih smo sprejeli nekaj ukrepov, s katerimi smo racionalizirali poslovanje. Poleg tega smo pripravili dva nabora ukrepov, povezana z optimiranjem stroškovne učinkovitosti in odprodajo nepotrebnega premoženja. Gre za strateške določitve, ki morajo biti usklajene s HSE. Če bodo predlagani ukrepi obrodili sadove, bi lahko v naslednjih treh letih privarčevali 60 milijonov evrov. Skratka, zelo se trudimo, ob čemer moram dodati, da si želimo v prihodnje v Tešu le ustvarjati nova delovna mesta. Verjetno so najbolj občutljiva pogajanja z delavci, ki so proti koncu leta večkrat skočili v zrak zaradi vsega dogajanja, predvsem v HSE. So se strasti umirile? Rekel, bi, da so strasti v mejah normalnega. Odziv zaposlenih je včasih pretiran, po drugi strani pa bi se poslovodstva morala več pogovarjati s predstavniki zaposlenih. Sam spodbujam, da se čim več pogovarjamo in iščemo skupne rešitve, da se začnemo poslušati in uresničevati skupne cilje. Z enostranskimi potezami in diskreditacijami ne bomo nikamor prišli. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv NT (GrupA) Srečko Meh: »Zavzemam se, da problem rešijo ustanove, ki so za to pristojne in usposobljene. Politiki, torej poslanci, to nismo, mi vedno zapletemo stvari. Zmešnjava s Tešem je nastala takrat, ko se je v ta projekt vmešala politika, pa naj bo katerakoli politika že. Še enkrat naj povem, da je blok 6 nadomestni objekt za bloke 3, 4 in 5; da je tehnološko najsodobnejši in da bo porabil vsaj milijon ton premoga manj. Če nekdo trdi, da je možno ta objekt prodati nekomu drugemu, ponavljam, da tehnološke opreme ni mogoče prestavljati. Se spomnite razprav, ali je dovolj premoga? Ali je kdo izračunal, koliko smo dali za študije tujcev, ki so nam povedali, koliko premoga je še v premogovniku? Še enkrat povem, da je premoga dovolj.« GOSPODARSTVO 5 Polzela kot tempirana bomba? Delavci eno, direktorica drugače - Čas je do petka Karmen Dvorjak: »Zaradi izvedenih strukturnih optimizacij v letih 2012 in 2013 Polzela kontinuirano izboljšuje dinamiko poslovnega izida, saj je še v letu 2011 beležila negativni poslovni izid v višini 4,2 milijona, v letu 2012 pa v višini 1,3 milijona evrov. Lani smo po nerevidiranih podatkih zabeležili pozitivni izid iz poslovanja. Ob takšni dinamiki, ki priča o vitalnem poslovnem jedru Polzele, bomo tudi letos realizirali pozitivni rezultat iz poslovanja. Za prvo polovico letošnjega leta že imamo sklenjena naročila v višini 4,9 milijona evrov.« Petek je dan D Iz pisma Bratuškovi »Naše deležnike smo v glavnem prepričali v racionalnost sodelovanja s Polzelo, z zaposlenimi pa izgradili pripadnost podjetju, od katerega je odvisno njihovo življenje in življenje njihovih družin,« v pismu navaja Dvorjakova in dodaja, da so bili sanacijski procesi v zadnjih dveh letih bili trdi, učinkoviti in ciljno usmerjeni. Zato so pritegnili deležnike, ki v njem vidijo smiselnost nadaljevanja tekstilne dejavnosti Polzele. Vključno z bankami, ki so pokazale pripravljenost sodelovanja do obdobja, ko se bo kateri od naših strateških kupcev ali potencialnih finančnih vlagateljev odločil za znaten lastniški vstop v družbo, s ciljem nadaljevanja njene proizvodnje. »Tudi država Slovenija je ugotovila, da smo neto plačnik davka na dodano vrednost, da poleg plač za dajatve nakazujemo še za več kot 4 milijone evrov vsako leto v proračun, pa tudi da bi v primeru prenehanja poslovanja morala samo za nadomestila z zavoda za zaposlovanje plačati poltretji milijon evrov.« Zaradi tega je ministrstvo za gospodarstvo in tehnološki razvoj, da je že novembra odobrilo državno pomoč za čas prestrukturiranja Polzele v višini milijon evrov. »Ker ministrstvo za finance že poldrugi mesec odlaša s podpisom sicer odobrene državne pomoči, so naši poslovni računi blokirani. Če se odobrena državna pomoč ne sprosti pred petkom, zadnjim januarskim dnem, bo tako lahko ostalo najbrž tudi za vedno. Samo podpis ministra za finance Uroša Čufarja je še potreben za trajnostno rešitev poslovanja Polzele,« trdi Dvorja-kova. Zaradi nedodeljene pomoči so banke, ki so sicer naklonjene nadaljevanju tekstilne industrije na Polzeli pričele rubiti sredstva na poslovnih računih. »Ker se je sprostitev odobrene pomoči ustavila na Ministrstvu za finance, je družba Polzela zapadla v blokade, ki negativno vplivajo na sanacijski proces. Nerazumljivo administrativno zavlačevanje operativnih in sprejetih odločitev, pa zmanjšuje ugled celotne države Slovenije,« poudarja Dvrojakova. »Sedaj smo v precepu med strateško izvedljivimi sanacijskimi ukrepi in operativnim krčem na poslovnem področju, ki ga blokirani poslovni računi še potencirajo. Samo sprostitev odobrene pomoči na ministrstvu za finance v tem tednu in takoj zatem še na vladi, predstavlja trajnostno rešitev sanacijskih procesov za Polzelo. Če povemo, da gre za ure, ki so odločilne, da se tkalski stroji ne ustavijo, smo dovolj zgovorni. Za vse javnosti in za potencialne strateške partnerje, ki jih kakor tudi vsi vemo lahko zanima samo tovrstno delujoče podjetje.« Po besedah direktorice Karmen Dvorjak so proizvodne zmogljivosti za pol leta zasedene. Polzela približno polovico prihodkov doseže s prodajo nogavic pod lastno blagovno znamko, polovico pa v sodelovanju z drugimi blagovnimi znamkami. Minuli teden je v slovenski javnosti odmevalo pismo, v katerem so se zaposleni v tovarni nogavic Polzela spraševali, kdo jim lahko pomaga. Med drugim so navedli, da niso prejeli plač za december ter da od lanskega maja niso plačani prispevki. Po teh informacijah naj bi se v nadzornem svetu znova dogajale kadrovske spremembe ter da predsednica uprave Karmen Dvorjak trdi, da so za nezmožnost izplačila decembrskih plač krivi neposlušni člani nadzornega sveta. »Zaradi naših intenzivnih prizadevanj je bila procedura obnovljena in obetamo si sprostitev državne pomoči,« poudarja Karmen Dvorjak. »Delavci pa smo žrtve Dvorjakove že dve leti. In dveletna agonija se je še stopnjevala ob imenovanju Branke Neffat v nadzorni svet. Svetovalci si izmenjajo kljuke in pošiljajo na firmo samo visoke fakture. Količinska in vrednostna prodaja pa pada. Strah med delavci narašča. Bomo brez dela? Kot bi bila Polzela tempira-na socialna bomba. Veliko je samohranilk, parov, ki so zaposleni v Polzeli. Najhuje pa je to, da Dvorjakova noče slišati ali odgovoriti na vprašanja, ki ji niso po volji. Tako je bilo na zboru delavcev, ki ga je sklicala po zamenjavi nadzornikov, ki predstavljajo zaposlene. Da bi delavci lahko povedali svoje mnenje, so sanje. Dvorjakova ne pusti drugačnega mnenja. Delavci moramo biti tiho in delati za svojim strojem. Če nam ni prav, lahko spokamo. Tako pravijo v upravi,« so med drugim zapisali nekateri zaposleni v anonimnem pismu. Državni udar? Vendarle je zgodba sindikalista Srečka Čatra, ki je sodeloval na zadnjem srečanju Dvorjakove s predstavniki zaposlenih, nekoliko drugačna. Kot poudarja Čater, je vrnitev Dvorjakove na čelo Polzele zahteval konzorcij bank, ki zaupa njenemu programu finančne konsolidacije. Ta med drugim zajema odprodajo nepotrebnega premoženja in tudi iskanje strateškega partnerja. Polzela ima preko 10 milijonov evrov dolga. Vlada bo na eni izmed sej odločala, ali bo Polzeli, ki ji je davčna uprava konec leta 2013 blokirala transakcijske račune, odobrila milijonov evrov državne pomoči. To bi vsaj za začetek zadoščalo, da bi se Polzela izvila iz najhujših težav. »Če banke postavljajo takšne pogoje, se moramo ukloniti in jim slediti. Imamo dve možnosti - ali dogovor z bankami ali stečaj,« je povedal Čater. »Če bi se odločili in sprožili stečaj, ki bi ga po zakonodaji lahko, vemo, da na Polzeli nikoli ne bi več stala tovarna nogavic. In delavci bi ostali brez vsega.« Sicer je Čater decembrsko dogajanje ocenil kot »državni udar posameznikov oziroma starih kadrov, ki jim ni bil po volj programa sanacije in odkrivanje minulih grehov.« Na pomoč kličejo Bratuškovo Po opozorilnem pismu so tovarni nogavic v petek zaposlenim izplačali akontacijo, govori se o 300 evrih decembrske plače. V družbi so pričakovali, da jim bo vlada na četrtkovi seji odobrila državno pomoč v višini mili- jon evrov, vendar pa ta o tem sploh ni odločala. Zato se je predsednica uprave Polzele Karmen Dvorjak s pismom obrnila na predsednico vlade Alenko Bratušek. »Za aktiviranje že odobrene pomoči smo se obrnili na premierko Bratuškovo in ministrstvo za finance, predsednici vlade pa je pisal tudi Sindikat tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije Slovenije. S sprostitvijo pomoči bomo pridobili prepotrebna likvidna sredstva za poplačilo davčnih obveznosti in terjatev dobaviteljev. Materia- lizacija sklepa je tudi pogoj bank za sprostitev sredstev, ki jih bomo namenili za plače. Zaposlenim, ki so prejeli del decembrske plače, bomo tako razliko nakazali takoj, ko bo to mogoče,« je pojasnila Dvorjakova. Dodala je tudi, da je bila procedura na vladi ustavljena zaradi decembrskega dogajanja v nadzornem svetu, ko so v glasovalnem aparatu začasno prevladali interesi večinskega lastnika nad interesi Polzele in njenih zaposlenih. URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA (arhiv NT) Na slabi banki še dve celjski družbi Topla voda pod Garantom Na seznamu družb, katerih posojila so že prenesli na Družbo za upravljanje terjatev bank, naj bi bili tudi celjski Cegrad in Derma. Gre za tako imenovani managerski družbi družbi, ki so ju leta 2006 ustanovili takratni vodilni delavci CM Celja in tudi njihovi družinski člani, da bi preko njiju lastniško obvladovali CM Celje. Cegrad in Derma sta bila lastnika dobrih 58 odstotkov podjetja. Po stečaju celjskega gradbinca je lani šel v stečaj tudi Cegrad, ki je imel do bank za skoraj 3 milijone evrov dolgov. Stečaj je že končan, upniki, ki so prijavili za dobre 4 milijone evrov terjatev, pa so ostali praznih rok. Ob stečaju je bilo namreč edino premoženje podjetja terensko vozilo. Podobna usoda kot Cegrad naj bi kmalu doletela tudi Dermo. Podjetje ima visoko izgubo, ki nekajkrat presega prihodke. Derma je tudi upravljavec celjske tržnice in zaradi težav, ki jih ima, stečajna upraviteljica CM Celja že nekaj časa išče novo podjetje, ki bo prevzelo skrb nad tržnico. Kot je znano, je Nova Ljubljanska banka že decembra lani na slabo banko prenesla tudi svoj 21-odstotni delež v Therma-ni Laško in 23-odstotni delež v Pivovarni Laško. JI Ker so domačini dlje časa opozarjali, da je na območju nekdanjega polzelske-ga Garanta topla voda, je lani decembra stečajni upravitelj Garanta Tomaž Kos sodišču predlagal odobritev stroškov za raziskave. V resnici so 70 metrov pod tovarno odkrili geotermalno vodo, novo dejstvo pa zna povečati vrednost Garantovega premoženja. »Izvedli smo dve vrtini. Po geološkem poročilu naj bi bila temperatura vode 20 stopinj, vode pa naj bi bilo dovolj vsaj za ogrevanje. To najdbo bomo sedaj ocenili, potrebna poročila pa so že v izdelavi,« je povedal stečajni upravitelj Tomaž Kos. Glede na mnenja strokovnjakov gre za precejšnjo količino vode, podrobnosti pa bodo ugotavljali z dodatnimi vrtinami. Na Polzeli je sicer znano, da so ob Savinji številni izviri tople vode, pri katerih so v preteklosti domačinke pozimi prale perilo ali pa so vodo uporabljali v druge namene. Verjetno je bilo tudi zaradi tega ob uvedbi stečaja v Garantu slišati opozorila, da je bil stečaj načrtovan, da bi se bodoči lastnik okoristil s termalno vodo, za katero domačini vedo že stoletja. Kos je zagotovil, da bo ponovno dal oceniti vrednost nepremičnin družbe in to upošteval pri prodaji. Sicer upravitelj še zbira ponudbe za prodajo premičnin, ki jih bo letos skušal prodati. Garant kot celoto je hotel že predlani prodati za tri milijone evrov, vendar ni bilo kupca. Zbral je 578 tisoč evrov, a so večino porabili za stroške postopka. US Evropa žuga, Slovenija se Pri sanaciji onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne naj bi na terenu nadoknadili, kar zamujajo pri urejanju dokumentacije obotavlja CELJE - Evropska komisija je minuli četrtek sporočila, da bo stopnjevala ukrepanje ob nekaterih kršitvah okoljskih predpisov in vložila tožbo zoper Slovenijo, saj država ni spoštovala doslej dogovorjenih rokov. Gre za ureditev dveh nezakonitih odlagališč, ki vsebujeta nevarne odpadke. Eno je blizu središča Celja, gradbišče Gaberje jug na območju Stare cinkarne, drugo v bližnjem Bukovžla-ku, za ureditev prvega je odgovorna mestna občina, za drugo mora poskrbeti okoljsko ministrstvo. Sanacija odlagališča v Buko-vžlaku, za katero je še treba pripraviti ustrezno dokumentacijo, urediti lastniška razmerja in zagotoviti potreben denar, je del celovite rešitve Celjske kotline in naj bi jo opravili do konca leta 2015, vztrajajo v okoljskem ministrstvu. Kot zaenkrat kaže, bo vendarle nekoliko hitrejša ureditev drugega nezakonitega odlagališča. Za odstranitev nevarnih odpadkov z območja Stare cinkarne odgovorna mestna občina je namreč lani oktobra podpisala pogodbo za obdelavo nevarnih odpadkov s šentjurskim podjetjem Sto-nex, ki je na mednarodnem razpisu predložilo najcenejšo, približno 1,1 milijona evrov vredno ponudbo. A tudi tukaj gre zgolj za predelavo izkopane zemljine ob gradnji kanalizacije, ne pa za ureditev celotnega območja. Bo delo opravljeno pravočasno? Pogodbeni rok za izvedbo del je devet mesecev in v Stonexu še vedno verjamejo, da bo delo opravljeno v tem času. Načrtovali so, da bodo sicer vsa potrebna dovoljenja pridobili do konca decembra, Inšpekcijski ogled območja Stare cinkarne je 17. januarja Celjanom prinesel 10 tisoč evrov kazni. Če mestna občina kot kršitelj ne bo poskrbela za sanacijo onesnažene zemljine, bodo inšpektorji denarne kazni stopnjevali. V okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da je za sanacijo nelegalnega odlagališča Bukovžlak treba pridobiti ustrezno dokumentacijo, to je investicijsko dokumentacijo z vsemi potrebnimi dovoljenji in soglasji, saj bo le tako preprečena nova okoljska škoda. Predvidevajo, da bodo to dokumentacijo uspeli pripraviti letos, v letu 2015 pa naj bi prišla na vrsto fizična izvedba sanacije. Kot še pojasnjujejo, pa glede na to, da je odloženi material zelo heterogen, ni mogoče vnaprej napovedati tehnološkega postopka, po katerem naj bi izvedli sanacijo. Zato bodo tehnološki postopki, finančni okvir sanacije in terminski plan izvedbe opredeljeni šele v investicijski dokumentaciji, ki bo sestavni del projekta. a jim ni uspelo. Tako so po besedah direktorja Marjana Ur-leba še vedno v pridobivanju Slovenskega tehničnega standarda, pri čemer so kemične analize končane in so rezultati zelo dobri, zdaj je v izvajanju Proctorjev test, ki določa mehanske značilnosti kompozita in je časovno vezan na potek reakcij daljšega roka, nad 28 dni. Izvedli so tudi teste mi- gracij težkih kovin in zaradi nehomogene zemljine vzorčili kar na 30 različnih lokacijah, kar je spet terjalo svoj čas. Urleb še poudarja, da so se zaradi teh zamud močno usmerili v tehnologijo in bodo z več strojne opreme zato delo na terenu opravili hitreje, torej v treh do štirih mesecih namesto v prej načrtovanih petih mesecih. Bolj konkretno o samem postopku obdelave zemljine pred izdajo krovnega okoljevarstvenega dovoljenja ne želi govoriti, čeprav se zaveda, da so razumljiva številna vprašanja glede na to, da gre za pionirski projekt v slovenskem in širšem evropskem prostoru. A kot še poudarja, je tehnologija, po kateri naj bi delali na območju Stare cinkarne, v Združenih državah Amerike že nekaj let ustaljena praksa in potrjena z referencami. Hitrejša rešitev z več razumevanja države Kljub temu, da so Celjani večkrat, nazadnje pa 31. decembra obvestili celjsko območno enoto Inšpekcije za okolje in naravo Inšpektorata RS za kmetijstvo in okolje, da je podpisana pogodba za predelavo 13.600 kubičnih metrov onesnažene zemljine na območju Stare cinkarne, je inšpektor Mestno občino Celje zaradi zamujanja sredi januarja kaznoval z 10 tisoč evri. Kot so v torek pojasnili v okoljskem ministrstvu, je inšpekcijski nadzor zajel obe odlagališči, a o tokratni kazni za odlagališče v Bukovžlaku na naše konkretno vprašanje nismo dobili odgovora. So pa inšpektorji v Bukovžlaku že ukrepali po prijavi nelegalnega odlaganja izkopnih materialov, ki so jo prejeli poleti leta 2006. V Mestni občini Celje morebitne dvojnosti inšpektorjevih meril ne želijo komentirati, so pa razočarani nad dejstvom, da za reševanje te problematike ni zadostne zagnanosti tudi na državni ravni. Menijo, da bi bili, če bi od vsega začetka s skupnimi močmi iskali odgovore, že veliko bližje celoviti rešitvi. IVANA STAMEJCIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto HH Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Vam ali vašemu obdarjejicu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Za plačnike, ki bodo letno naročnino plačali po predračunu, velja 10 % popust. Naročilo darilnega bona Ime In priimek plačnika: Ulica In kraj: Ime In priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdarov arovanca |_ , Prešernova 19, 3000 ( Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na iucija.gornjak@nt-rc.si. Prisluhnili željam Priprave na gradnjo pravoslavne cerkve CELJE - Odnosi med celjsko oblastjo in verskimi skupnostmi so dobri ali celo odlični. To se je izkazalo tudi med zadnjim, vsakoletnim srečanjem med županom Bojanom Šrotom in predstavniki večjih in nekaterih manjših celjskih verskih skupnosti. Pomembno je tako dobro sodelovanje verskih skupnosti z lokalno skupnostjo kot verskih skupnosti med seboj. »Naše sodelovanje je, ker je po ustavi Cerkev ločena od države, relativno omejeno,« pravi celjski župan. »Nekatere verske skupnosti ne opravljajo samo verskega poslanstva, ampak se ukvarjajo še z vzgojno-izobraže-valnim delom, ohranjanjem sakralne kulturne dediščine, s karitativnim delovanjem, pripravljajo različne kulturne prireditve in posvetovanja. Nekaj stičnih točk vendarle je,« dodaja župan. Čakajoč na pravoslavno cerkev Na področju dela z verskimi skupnostmi se v Celju v zadnjem obdobju največ ukvarjajo z gradnjo nove pravoslavne cerkve, ki naj bi bila na območju stare cinkarne. Januarja je tako bil javno razgrnjen podroben prostorski načrt za ta del Gaberja, opravljena je bila tudi javna obravnava, ko so se pogovarjali s prebivalci. Ti so imeli pripombe: stanovalci stavbe na Cinkarniški poti 12, v eni od tamkajšnjih spomeniško zaščitenih hiš, se bojijo hrupa in velikosti pravoslavne cerkve ter župnišča. Pojasnili so jim, da bo nekoliko več hrupa samo občasno in da so pri stavbah mogoči zamiki. Ta stavba je od načrtovanih pravoslavnih stavb oddaljena približno štirideset metrov, cerkev bo merila v višino 28 metrov (najvišja točka bo križ na cerkvi). »Računam, da bi lahko do konca tega leta opravili nakup zemljišča. Po sprejetju načrta bo treba opraviti še parcelacijo in določiti ceno po postopkih, ki veljajo za prodajo občinskih zemljišč,« je med sprejemom povedal novinarjem predsednik celjske srbske pravoslavne občine Zoran Šucur. S tradicionalnega sprejema za verske skupnosti v Celju, kjer je župan Bojan Šrot pozdravil tudi celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška. Škof označuje odnose z lokalno oblastjo kot zelo dobre. Pravoslavno cerkev nameravajo graditi na območju Stare cinkarne, kjer je zemljina močno onesnažena. Po prostorskem načrtu bi za sanacijo moral poskrbeti investitor. Občina je za to območje že naročila izkop in analizo zemljine, rezultati naj bi bili znani v enem mesecu. Glede morebitnega deponiranja odpadne zemljine so pred časom izvedeli, da obstaja edina možnost v Avstriji in da znaša strošek deponiranja približno sto evrov za kubični meter. Prav tako se zanimajo za nove metode čiščenja onesnažene zemljine, ki obstajajo tudi v Sloveniji. Za islamski pokop Pravoslavnih vernikov je na širšem območju regije približno tri tisoč, islamskih vernikov okoli devetsto. V Celju izpolnjujejo prav tako željo tukajšnjih muslimanov, ki si želijo biti pokopani po islamskih običajih. Na celjskem pokopališču bo tako 150 takšnih grobov, ki bodo na približno tisoč kvadratnih metrih. »Čakamo še na uporabno dovoljenje,« je povedal celjski imam Nazif Topuz. Upajo, da bodo lahko začeli opravljati opravljati pokope na tem delu pokopališča še letos. Glede morebitne gradnje mošeje v Celju pa je imam odgovoril, da so to vsaj za zdaj lahko le sanje. Zgledno sodelovanje Na območju Mestne občine Celje je seveda daleč največja verska skupnost Katoliška cerkev. »Odnosi so zelo dobri, takšni kot morajo biti,« je odgovoril na vprašanje o odnosih z lokalno oblastjo celjski škof dr. Stanislav Li-povšek. »Tega smo vsi veseli, saj vsi skrbimo za blagor prebivalcev naše regije, čeprav ima vsakdo svoje področje,« je dodal škof. Pri tem poudarja tudi zelo dobre odnose s celjsko pravoslavno cerkvijo, z muslimani pa jih širše povezuje pet stebrov islama, ki so molitev, dobrodelnost, post, romanje in dobrodelnost. Z muslimani so se prav tako povezali pri nasprotovanju prej napovedanem davku na nepremičnine verskih skupnosti. Srečanje Mestne občine Celje za predstavnike verskih skupnostih, ki je bilo ponavadi v Hotelu Storman, je bilo letos v srednjeveškem stolpu Hotela Evropa. BRANE JERANKO Foto: SHERPA S tožbo nad ministrstvo To naj ne bi upoštevalo določil lastne razpisne dokumentacije Občina Rogaška Slatina ni edina, ki ji je novo točkovanje odneslo precejšnjo vsoto denarja za uresničitev projekta. Med sprva potrjenimi, nato pa izpadlimi sta tudi občini Maribor in Novo mesto. Tudi zanju zgodba še ni končana, saj sta se prav tako odločili za tožbo. ROGAŠKA SLATINA - Poročali smo o zapletih pri tretjem javnem razpisu za razvojne investicije v javno kulturno infrastrukturo, ki ga je lani izvedlo ministrstvo za kulturo. Občina Rogaška Slatina meni, da je bila na razpisu oškodovana, zato je pri Upravnem sodišču RS vložila tožbo. Slatinska občina je na razpis prijavila projekt Mladinski kulturni center Rogaška Slatina, v okviru katerega želi delno obnoviti kulturni center in mu dodati nekaj novih vsebin. Spomnimo, da je ministrstvo sredi decembra javno objavilo rezultate razpisa, na katerem je slatinski projekt prejel 90 točk in se skupaj s projektom Občine Šentjur uvrstil na prvo mesto med vsemi ocenjenimi projekti. Prejela naj bi 600 tisoč evrov evropskega in državnega denarja. A pri točkovanju naj bi prišlo do nepravilnosti, zato je ministrstvo vse projekte še enkrat ocenilo. Tokrat je Občina Rogaška Slatina prejela le 80 točk, kar je zadostovalo za sedmo mesto, sofinanciranje pa je prejelo le prvih šest projektov. Odločitev po pregledu dokumentacije Predstavniki občine so se 15. januarja odpravili v Ljubljano, kjer so pregledali javno dostopno dokumentacijo v zvezi z razpisom. »Ministrstvo ni pripravilo vseh zahtevanih fotokopij. Del dokumentacije naj bi občina prejela naknadno po elektronski pošti, vendar je tudi ta obljuba ostala le delno izpolnjena,« pravijo. Na podlagi pregleda dostopne dokumentacije v občini sicer menijo, da ministrstvo v postopku ni dosledno in v celoti uporabilo določil lastne razpisne dokumentacije, in sicer predvsem glede popolnosti in ocenjevanja vlog po posameznih merilih, zagotavljanja enakopravnosti prijaviteljev in zagotavljanja preglednosti v postopku. Po njihovem mnenju bi bil prijavljeni projekt, če bi ministrstvo dosledno sledilo razpisni dokumentaciji, uvrščen med »zmagovalne« projekte. Občina naj bi bila tako oškodovana, pravico pa bo poskušala doseči s tožbo zoper sklep o zavrnitvi projekta. Vložila jo je prejšnji četrtek. ANJA DEUČMAN NA KRATKO Danes o referendumu LUČE - Na večerni seji bodo svetniki v občini odločali glede problematike obvoznice in protipoplavne zaščite naselja. Sklepov vnaprej niso pripravili, gradivu sta priložena zapisnik zadnje delavnice v Ljubljani in pojasnilo župana Cirila Ro-sca, zakaj se delavnice ne bo udeležil. Župan je bil prepričan, da je bilo v Ljubljano povabljenih premalo zagovornikov obvoznice. Sicer za predvideno obvoznico v letošnjem državnem proračunu ni predvidnega denarja, na Direkciji RS za ceste pa so tudi sklenili, da ne bodo nadaljevali aktivnosti, dokler domačini ne poenotijo stališč. Tudi minister Samo Omerzel je predlagal, da Lučani najprej soočijo različna mnenja in poglede, se dobro pogovorijo in v demokratičnem procesu odločijo, ali podprejo načrtovano gradnjo nove obvoznice s protipoplavnimi ureditvami oziroma tega ne podpirajo. Zato bodo svetniki nocoj najverjetneje odločali o tem, ali bodo za gradnjo obvoznice v kraju razpisali referendum. US Ustanavljajo Rdeči križ VOJNIK - Od prejšnjega meseca pripravljajo ustanovitev krajevne organizacije Rdečega križa. Ustanavljajo jo po dveh desetletjih, odkar je prenehala delati. Pobudo zanjo je dal župan Beno Podergajs. Ustanovni občni zbor bo 10. februarja. Krajevna organizacija je pridobila prostore v občinski stavbi, povprašuje pa tudi po novih sodelavcih. Nekaj članic so že pridobili. Prvo delitev prehrambenih paketov za socialno ogrožene občane so v Vojniku opravili prejšnji mesec, 30. januarja jih bodo razdeljevali znova. Na čelu aktivnosti za ustanovitev krajevne organizacije, ki bo delovala na območju celotne občine, je učiteljica Milena Jurgec.BJ Pomoč pri stanarinah VELENJE - Ena od oblik pomoči občankam in občanom, ki jo zagotavljajo občine, so tudi subvencije najemnin za stanovanja. Gre za subvencioniranje neprofitnih in tržnih najemnin, po podatkih nekaterih občin pa število prosilcev narašča. Tako je tudi v Mestni občini Velenje, kjer je subvencijo neprofitne najemnine v letu 2012 prejemalo 140, lani pa 155 oseb. Glede na vedno večjo socialno stisko občanov v Velenju pričakujejo, da bo letos izdanih še več pozitivnih odločb. Poleg te oblike pomoči občine subvencionirajo tudi tržno najemnino. V Velenju vsak mesec preverjajo, ali podnajemniki redno poravnajo najemnino lastniku stanovanja in ali še prebivajo na tem naslovu. Sredstva za subvencioniranje tržnih najemnin zagotavljata občina in država vsaka do polovice. V letu 2012 so v Velenju izdali 20 pozitivnih odločb za subvencije tržnih najemnin, lani pa že 34. V velenjskem proračunu je bilo za subvencioniranje neprofitnih in tržnih najemnin v letu 2012 namenjenih malo več kot 173 tisoč, lani pa skoraj 200 tisoč evrov.US Razreševanje arhitekturnih vozlov ŠOŠTANJ - V občini bodo od februarja omogočali občanom brezplačno svetovanje s področja arhitekture in prostora. Občani se bodo lahko na strokovnjake obračali z vprašanji glede novogradenj, prenov, zunanje in notranje ureditve, pridobivanja gradbenega dovoljenja, izbire izvajalca, energetske obnove, nakupa in prodaje nepremičnin ter ureditve varovanih stanovanj za starejše občane. Svetovanja bodo v občinski zgradbi vsako sredo med 15.30 in 16.30. US Ponudba dobra, povpraševanje slabo TABOR - Čebelarsko društvo je v nedeljo na parkirišču pred župnijsko stavbo prvič letos organiziralo tradicionalno kmečko tržnico, za katero je sicer rezervirana vsaka zadnja nedelja v mesecu. Domače izdelke in pridelke je prodajalo osem domačinov. Na stojnicah so se tako našli medeni izdelki, zimske vrtnine, mlečni izdelki, darilni program in nenazadnje skladno z zimskim časom tudi pleteni izdelki. Organizatorji, člani čebelarskega društva, so bili s ponudbo domačinov zadovoljni, nekoliko manj pa z obiskom sokrajanov. ŠO Novost bo zunanji dvoriščni prostor, ki ga bo prav tako mogoče uporabljati za različne dogodke. Vzhodni del stavbe bo odet v leseno fasado, ki bo ponazarjala notno črtovje in ustvarjanje znanih šentjurskih skladateljev Ipavcev. Večnamenskost na ^^ ■ ^ ■ Obnova kulturnega hrama prvič podrobneje I I I I I I predstavljena občanom ŠENTJUR - Šentjurčani so 22. januarja na javni predstavitvi izvedeli podrobnosti o obnovi kulturnega doma, ki je za obiskovalce že zaprl vrata. Občina je predstavitev pripravila tri tedne po tem, ko je podpisala pogodbo z izvajalcem del. In čeprav je za spremembe projekta najverjetneje že prepozno, brez pomislekov nekaterih občanov vendarle ni šlo. V kulturni dom bodo obiskovalci septembra vstopili z druge strani, ki ni tako izpostavljena prometu, ob vhodu pa bo na novo urejena avla za zbiranje ljudi, ki bo lahko služila tudi manjšim dogodkom. Dom bo v etaži bogatejši za novo manjšo dvorano, ki bo dostopna tudi invalidom, medtem ko bo osnovna prireditvena dvorana zasnovana večnamensko. To pomeni, da bo del sedežev ostal v ravnini, preostali sedeži pa so predvideni kot pomična tribuna na elektronski pogon. Ko jih bodo zložili, bo dvorana na primer na voljo za plese in koncerte, kjer je potrebnega več prostega prostora oziroma več stojišč. Število sedežev bo v veliki dvorani sicer približno enako kot doslej, po prenovi pa bo stavba skupaj pridobila 244 kvadratnih metrov novih prireditvenih prostorov. Strokovnjaki, ki so sodelovali pri projektu, obljubljajo, da bodo obiskovalci prireditev uživali v sodobnih scenski tehniki, ozvočenju, multime-diji in boljši akustiki. Župan odgovarjal občanom Vprašanja občanov so se nanašala predvsem na to, ali bo obiskovalcem na voljo dovolj parkirišč, kaj za prihodnje generacije pomeni podoba doma, ki bo tudi po obnovi deloma spominjala na nekdanji zadružni dom, in kakšno vizijo ima občina za prostore, kjer deluje sodišče in so trenutno še v lasti ministrstva za pravosodje. In tudi o tem, zakaj javna predstavitev ni bila pripravljena, ko je bil projekt le še idejna zasnova, saj so spremembe po podpisu pogodb z izvajalcem omejene. Župan mag. Marko Diaci je pojasnil, da bo po njegovem mnenju parkirišč dovolj, da je obnova nujna glede na starost in vse bolj neustrezno varnost doma in da bo zajemala samo del stavbe, ki je v lasti občine. Hitra izbira izvajalca in podpis pogodbe z njim pa sta bila po Diacijevih besedah nujna za pridobitev pogodbe o sofinanciranju ministrstva za kulturo. Kakšni bodo sedeži? Vodja šentjurske območne izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti Anita Ko-leša je pod vprašaj postavila pomične sedeže v glavni pri- reditveni dvorani. Komisiji, ki je sodelovala pri pripravi programa za nov kulturni center, katere članica je bila Koleša, se je zdela smotrnejša amfite-atralna in fiksna postavitev, kar bi pomenilo tudi rušenje obstoječega balkona. Obiskovalci prireditev so po njenih besedah doslej že večkrat opozorili, da iz zadnjih vrst ne vidijo na oder in ne slišijo nastopajočih. Na občini pa poudarjajo, da je bila prav predvidena večnamenskost ena ključnih poudarkov, po zaslugi katere je projekt prepričal strokovno komisijo za odobritev sofinanciranja. Projektant Zdenko Prosen iz Studia List je odgovoril, da bi bila rešitev s fiksnimi sedeži tehnično sicer možna, da pa je strah pred pomičnimi sedeži odveč, saj gre za večje udobje kot pri pomičnih tribunah, ki so del športnih dvoran. TINA VENGUST Foto: Studio List Zaprta cesta ŠMARTNO OB PAKI - V sklopu projekta gradnje kanalizacije mimo Slatin do Paške vasi bo izvajalec, podjetje Andrejc, v celoti obnovil tudi lokalno cesto ob Paki. Izvajalec že dela na cesti pri mostu pri Grudnu, zato bo predvidoma en teden popolna zapora čez most in mimo Grudna. Celotna dolžina zapore od regionalne ceste pri Vinu do Grudna je 320 metrov. Omogočen je obvoz skozi Paško vas ali skozi Letuš. S cestišča od Slatin do Paške vasi je izvajalec že odstranil stari asfalt. Izvajalec del mora cestišče ves čas vzdrževati v voznem stanju. Dela na tem odseku bodo predvidoma končana v 45 dneh, kar je odvisno od vremenskih razmer. US Pozornost najbolj ranljivim NAZARJE - Na podlagi odločb centra za socialno delo občina 12 občanom doplačuje oskrbo v domovih ostarelih in varstveno-delovnih centrih, kar pomeni več kot 7 tisoč evrov mesečno. Občina na izbiro domov nima vpliva, lahko pa preveri, če so bile glede na stanje oskrbovanca vložene vloge za dodatek in postrežbo. Sicer je v inštitucionalnem varstvu 21 nazarskih občanov, ki so v oskrbi v domovih za starejše v Gornjem Gradu, Velenju in na Polzeli ter v centrih za varstvo in delo Celje, Dobrna, Žalec in Dramlje. Pred časom jih je obiskala županja Majda Podkrižnik in tudi na ta način preverila porabo občinskega denarja. US Za vodovod nove cevi KOZJE - Pred zadnjim sneženjem so začeli so graditi nov magistralni vodovod Zagorje-Lesično-Pilštanj, ki bo dolg enajst kilometrov. Na obstoječem so v uporabi salonitne cevi. Dela, ki jih opravlja Gorenjska gradbena družba, naj bi bila končana do konca poletja. Vrednost naložbe, ki je v okviru medobčinskega projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle, znaša približno dva milijona evrov, od česar je večina evropskih sredstev. Voda iz tega vodovoda je namenjena za potrebe občanov v več krajevnih skupnostih občine Kozje. Predlani so posodobili vodovodni sistem od Pilštanja do Kozjega. BJ NA KRATKO Podpora gospodarstvu ŽALEC - Občina si prizadeva, da bi podjetjem kar se da na enostaven način omogočila njihove razširitvene težnje in da bi bili tovrstni postopki hitri in tekoči. Pred časom so Žalčani sprejeli občinski podrobni prostorski načrt za podjetje Novem, trenutno pa je v sprejemanju tovrstni načrt za Omco Feniks. Župan Janko Kos pravi, da se občina trudi prisluhniti gospodarstvu: »Če investitor poda pobudo, občina poskuša načrt sprejeti v čim krajšem možnem času ter čim ceneje.« Zgradila je tudi komunalno infrastrukturo in most v industrijski coni Arnovski gozd, prav tako pa je prestavila visokotlačni plinovod. »Nekatera podjetja so s pomočjo Občine Žalec prejela znatna evropska in državna sredstva. Zavedati pa se je potrebno, da občina nima denarja, s katerim bi lahko pomagala gospodarstvu. Pomaga lahko le takšnim ljudem, ki se nanjo obrnejo z idejo in vedo na kakšen način bi jim lahko pomagala,« še dodaja. ŠO Banka ukinja bankomate MOZIRJE - Očitno se bodo varčevalni ukrepi slovenskih bank, predvsem NLB, ki se bodo odrazili v odpuščanju zaposlenih, zapiranju poslovalnic in umiku bankomatov, nadaljevali tudi letos. V NLB glede zmanjševanja števila zaposlenih po posameznih regijah še ne govorijo. Banka in reprezentativna sindikata se bodo posvetovali, da bi dosegli sporazum o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev ter o ukrepih in možnih načinih za preprečitev in omejitev števila odpovedi. Bo pa NLB v okviru reorganizacije poslovne mreže med drugim zaprla 22 poslovalnic na celotnem območju Slovenije, postopoma pa bo izvajala tudi umik nerentabilnih bankoma-tov. Na področju Savinjske regije NLB zapira Poslovalnico Šmartno ob Paki, predvidoma bodo ukinili po en bankomat v Topolšici, Mozirju in na Rečici ob Savinji, dva bankomata pa naj bi umaknili v Velenju. US VODOVOD - KANALIZACIJA _JAVNO PODJETJE, d.O.O._ Lava 2a, 3000 CELJE * Tel.: 03/42 50 300 * Fax: 03/42 50 310 E-mail: info@vo-ka-celje.si www.vo-ka-celje.si Služba »a prijavo okvar; Q3/ 42 5Q 31B Z urejenim odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda do zdrave pitne vode in prijaznega okolja. Za prevozne ceste REČICA OB SAVINJI - V tej zimski sezoni je občina za vzdrževanje cest namenila 52 tisoč evrov. Skladno s pogodbo zimsko službo v Občini Rečica ob Savinji izvaja Javno podjetje Komunala Mozirje, ki skrbi za vzdrževanje občinskih cest in urejanje ter čiščenje javnih utrjenih površin. Skupna dolžina občinskih kategoriziranih cest v občini je približno 54 kilometrov. Na območju občine Rečica ob Savinji sta tudi dve državni cesti, za njuno vzdrževanje pa skrbi celjski Voc. Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, ki so potrebni za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah, ki uradno trajajo še do 15. marca. Za boljšo prevoznost mozirska komunala zagotavlja tudi dežurno službo na vseh lokalnih cestah in javnih poteh v občini, seznam dežurnih pa je objavljen na občinski spletni strani. US »Četrtkovci« so vztrajni SLOVENSKE KONJICE - Na letnem občnem zboru konjiškega planinskega društva so preverili lani opravljeno delo in sprejeli načrt za letos. Društvo ima približno 450 članov. Društvo je pripravilo lani več kot trideset pohodov in izletov, od lažjih do zelo zahtevnih. V okviru društva je zelo dejavna skupina »četrtkovcev«, nekoliko starejših članov, ki se odpravljajo na pohode vsak četrtek. Lani so tako opravili okoli petdeset pohodov. Na pohode se odpravljajo prav tako najmlajši planinci. Poleg tega društvo med drugim skrbi za svoja bivaka na Rogli in Stolpniku, na Stolpniku tudi za stolp in urejeno okolje. Na letnem zboru so prav tako sprejeli nov statut društva, ki so ga morali uskladiti z različnimi novostmi, vendar bistvenih novosti ni. Za zaključek dogodka je bilo predavanje o vzponu na Toubkal v Maroku, sledilo je družabno srečanje. Letnega občnega zbora se je udeležilo sto dvajset članov. BJ KULTURA 9 Duh iz Radeč spregovoril o mišljenju prednikov Prikazovanja odstirajo zlasti odnos prednikov do smrti Zgodovina Novega dvora v Radečah, v katerem je prevzgojni dom, je povezana tudi z večkratnim prikazovanjem duha gospe Gallenberg med 15. in 25. januarjem 1684. Natančno 330 let po tem skrivnostnem dogodku so tam predstavili novo knjigo dr. Dušana Kosa, znanstvenega svetnika na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC Sazu. Dušan Kos v knjigi z naslovom Valvasor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg govori o prikazovanju duhov in reševanju nesrečnih duš na Slovenskem v zgodnjem novem veku ter o spiritističnih zgodbah Janeza Vajkarda Valvasorja. S to znanstveno monografijo v slovenskem zgodovinopisju Kos pionirsko vstopa na polje obravnav zgodovine paranormalnih pojavov in z interpretacijo virov omogoča vpogled v miselni in razumski svet prednikov iz našega okolja ob koncu 17. stoletja. Delo je novost tako po edinstveni izbiri teme kot tudi po metodi interpretacije. Ko spregovorijo sodni viri Knjigo so založili Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni muzej Krško in Zgodovinski arhiv Novodvorska prikazovanja so eden najstarejših podrobno opisanih in preiskanih paranormalnih dogodkov na Slovenskem, ki niso izhajala iz cerkvenega miljeja oziroma verskih čudežev in prikazovanj svetih oseb, ugotavlja zgodovinar Dušan Kos. Celje. Direktor celjskega arhiva dr. Borut Batagelj je dejal, da se avtor knjige loteva obravnav novoveške zgodovine na malce drugačen, neklasičen način. Poleg opisa pojava, kot ga je zajel Valvasor, je namreč analiziral tudi sodne vire. Njihova interpretacija po besedah Ba-tagelja pokaže, kako so ljudje, ki so takrat živeli na našem območju, dojemali smrt in druge paranormalne pojave. »Sodni viri so posebnost. So naplavine zgodovinskih virov. Ko govori- Predstavitvi knjige v Radečah je prisluhnilo veliko število poslušalcev. Knjigo so konec novembra 2013 prestavili tudi v Valvasorjevi hiši v Krškem. Leta 1689 je v delu »Die Ehre des Herzogthums Crain« Janez Vajkard Valvasor objavil tri strani dolgo poročilo o prikazovanju duha že leta 1665 umrle grajske lastnice Marije Elizabete pl. Gallenberg v graščinah Novi dvor in Stari dvor pri Radečah. Po besedah Dušana Kosa lahko v prikazovanjih duha grajski kuharici Ani in drugemu osebju, lastniku dvorca Sigmundu Viljemu oz. baronu Čečkerju in lokalni duhovščini prepoznamo tisočletja znan in opisovan zunajčutni fenomen. mo o teh obdobjih, prepoznavamo zgodovino skozi neko dioptrijo plemstva in višjih slojev. Tukaj pa gre za kuharico Ano in drugo osebje znotraj Novega dvora v Radečah.« Brez verskih čudežev Prikazovanje duha je med domačini takrat zbudilo nemalo zanimanja. Prišlo je celo do zaslišanja, ki ga je opravilo ljubljansko škofijsko sodišče. Kot je pojasnil Batagelj, je primer zanimiv tudi zato, ker izhaja iz preproste sredine in ni povezan z verskimi čudeži, ki so bili sicer pogosti Nekaj mesecev po prikazovanjih na Novem dvoru je resnico poskusilo odkriti tudi ljubljansko škofijsko sodišče. Kot je povedal Kos, je kljub sumom glede izpovedi škofijsko sodišče na koncu molče priznalo, da se je na obeh graščinah živim res prikazal duh pokojnice. Ni pa moglo ugotoviti tistega, kar se je zdelo temeljni vzrok prikazovanj ali prevare, saj kuharica Ana ni želela izdati imena osebe, ki ji je pokojnica storila krivico, češ da jo je k molčečnosti zavezal duh. Brez formalne razsodbe je sodišče tako pustilo, da so dogodki sčasoma utonili v pozabo, do današnjih dni pa se duh gospe Gallenberg v Radečah ni več prikazal. v tem odboju. Poudaril je še, da izhodišče sodobnega zgodovinopisja niso nujno vojne, mirovne konference, ampak da lahko tudi paranormalni pojavi predstavljajo kredibi-len vir in hkrati način, da rekonstruiramo preteklost. Predstavitev knjige se je začela v cerkvi sv. Marjete v Jagnjenici, ki je med drugim povezana s prikazovanjem duha. Duh je leta 1684 namreč za odrešitev duše gospe Gallenberg zahteval branje 30 maš pred oltarjem te cerkve, kar je naročil njenemu nečaku Baronu Čečkerju. Obiskovalci predstavitve so si kasneje ogledali prostore dvorca, v katerem je danes Prevzgojni dom Radeče. Nato je avtor knjige dr. Dušan Kos predstavil njeno vsebino in raziskovalne težave, na katere je naletel med pisanjem. TINA VENGUST Foto: Zgodovinski arhiv Celje NA KRATKO Zbirka še ni popolna ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je že leta 2012 obnovila gospodarsko poslopje tik pod Kalvarijo in cerkvijo svetega Roka. V njem ureja center baročne umetnosti, ki pa v popolnosti najbrž ne bo zaživel še kar nekaj časa. Občina je več kot leto in pol čakala na rezultate razpisa IPA Slovenija-Hrvaška, na katerem je kandidirala za okoli 250 tisoč evrov za postavitev zbirke v muzeju. V njem naj bi svoj dom med drugim namreč našli obnovljeni originalni kipi iz kapelic Kalvarije. Na razpisu ni uspela, zato bo zdaj iskala nove priložnosti, bodisi na morebitnih novih razpisih bodisi bo denar poskušala zagotoviti iz lastnega proračuna. V zadnjem primeru bi za postavitev celotne zbirke po besedah župana Jožeta Čakša zagotovo potrebovali še vsaj nekaj let. Večina kipov je sicer že v Šmarju pri Jelšah, okoli deset pa jih še čaka na restavriranje v ljubljanskem restavratorskem centru. Muzej medtem ne sameva, saj gosti raznorazne dogodke. AD Harmonika je še aktualna LJUBNO - Na tekmovanju harmonikarjev za nagrado Avsenik v Begunjah si je Tanja Podkrižnik z Ljubnega priigrala zlato priznanje. V Begunjah na Gorenjskem je bilo četrto soboto in nedeljo 8. mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik. Žirija, ki so jo sestavljali Slavko Avsenik ml., Klemen Leben in Lorenz Pichler, je tokrat ocenjevala v različnih starostnih skupinah skoraj sto glasbenikov. Ti so se preizkusili v igranju diatonične in klavirske harmonike ter v komornih skupinah. Med tistimi, ki so raztegnili diatonično harmoniko, je bila tudi Tanja Podkrižnik, sicer učenka Primoža Zvira. Tekmovanje v Begunjah je namenjeno vsem starostnim kategorijam, z njim pa bi radi opozorili, da je narodnozabavna glasba enakovredna drugim glasbenim zvrstem. US Dijakove pesmi ZREČE - Gost zadnjega literarnega večera v Skomarski hiši je bil mlad pesnik Amadej Kraljevič. Kraljevič je dijak zadnjega letnika srednje zdravstvene šole v Celju in piše družbeno angažirane pesmi. K pisanju ga spodbujajo predvsem opažene socialne razlike in druge krivice. Ko je bila ena od njegovih pesmi objavljena v tovarniškem glasilu v Zrečah, so jo opazili člani domačega kulturno-umetniškega društva in se seznanili še z drugim Kraljevičevim ustvarjanjem. Mladega pesnika so tako povabili za gosta literarnega večera. Amadej Kraljevič je odraščal v Zrečah, družina se je nato preselila v Preloge pri Slovenskih Konjicah. V javnosti je najbolj znan kot nogometaš. To je bil že 124. literarni večer v Skomarski hiši z naslovom Jaz mam en stari znucan koš. Pripravlja jih Kulturno-umetniško društvo Vladka Mohoriča Zreče, sobotnega je vodil Martin Mrzdovnik. S kitaro je nastopil Leon Prešiček iz Radeč, ki je recitiral nekaj Kraljevičevih pesmi. BJ Kdaj bo zaživel? ROGAŠKA SLATINA - Združen zavod za turizem in kulturo naj bi zaživel že 1. januarja, a se to še vedno ni zgodilo. Kljub dvema razpisoma je namreč še vedno brez direktorja. Na prvi razpis so prispele štiri popolne vloge, na drugega pet, pri čemer so se trije kandidati za ta položaj potegovali obakrat. Svet zavoda, ki ga sestavlja sedem članov, kot primernega za vodenje javnega zavoda ni videl nobenega kandidata, saj nikomur ni namenil potrebne večinske podpore. Ker zavod še nima zastopnika, ga tako še ni bilo mogoče registrirati. Včeraj popoldne je o nadaljnjih korakih odločal občinski svet, ki je imel možnost na ta položaj imenovati vršilca dolžnosti ali se odločiti za objavo še tretjega javnega razpisa. Spomnimo, da se bosta v novem zavodu združila dosedanja ločena zavoda za turizem in kulturo. AD NAGRADNA iGRA metropol Z Metropolovo vstopnico za katerikoli film, ki je na sporedu do vključno 28. februarja 2014, lahko sodeluješ v nagradnem žrebanju in z malo sreče postaneš ponosni lastnik- ZELENEGA KOLESA fSPECIALIZED HARDROCK Zmagovalec bo znan ob v petek, 28. februarja 2014. Sodeluješ lahko tudi na www.kinometropol.org. Kolo podarja trgovina BL šport, Lava 7, Celje. Nakup vstopnice ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. DZU Filter, Celje. BL 10 KULTURA Od filmskih projekcij do džez koncertov Mestni kino Metropol tudi letos s pestro programsko ponudbo - Poleg filmskih projekcij še festivali in koncerti Društvo Filter, ki letos že 10. leto zapored upravlja z Mestnim kinom Metropol, je lani pripravilo 466 projekcij filmov, katerih si je skupaj ogledalo nekaj manj kot 14 tisoč gledalcev, kar je malo manj kot leto prej. Za letos še vedno ostaja cilj preseči 15 tisoč gledalcev, dolgoročno pa, da bi vsak Celjan Metropol obiskal vsaj enkrat letno. Program v tem znanem celjskem kinematografu vsako leto obogati s tremi filmskimi festivali. Nič drugače ne bo tudi letos, ko bosta v Metro-polu festivala gorniškega in dijaškega filma ter konec leta morda tudi lezbičnega in ge-jevskega. Tokrat posvečen Pavli Jesih Prvi izmed njih bo v februarju Mednarodni festival gorniškega filma, ki ga bodo, v Celju gostili že drugo leto zapored. Na sporedu bo 13 filmov, med njimi tudi prvi gorniški film Matterhorn iz leta 1901. Festival bo letos posvečen gornici, filmarki in prvi upraviteljici Mestnega kina Metropol Pavli Jesih. Ob filmu Steber, ki govori ravno o njej, bo Zgodovinski arhiv Med počitnicami so v Mestnem kinu Metropol nepogrešljive delavnice animiranega filma. Celje predstavil del gradiva celjskega planinskega društva in tako nadgradil povezovanje med celjskimi kulturnimi institucijami. Arhiv je namreč pred letom dni od Planinskega društva Celje Matica prevzel dragocen fond gradiva, ki ga bo po projekciji filma tudi predstavil. Naj se o filmu govori! Poleg gorniškega bo letos v Metropolu ponovno tudi festival kratkega dijaškega filma, »VMestnem kinu Metropol, kljub digitalizaciji, ki nam praktično omogoča predvajanje vseh filmom, tudi holly-woodskih, ostajamo zvesti art programu. Še vedno bodo na sporedu evropski, neodvisni, avtorski filmi in filmi iz držav tretjega sveta,« pravi programski vodja Samo Seničar. katerega namen je spodbuditi in predstaviti kreativnost mladih in jih izobraževati ter vzgajati o filmski vzgoji. K so- delovanju po besedah profesorja in soorganizatorja Aleša Brodarja povabijo mlade, ki jih jih video zanima in z njim nimajo izkušenj, hkrati pa tudi tiste, ki video že poznajo in se z njim ukvarjajo na različnih nivojih. Pomemben del programske sheme Mestnega kina Metropol je nenazadnje tudi filmska vzgoja. »Ne želimo, da bi bil ogled filma dijake za dve uri zapreti v dvorano, ampak se trudimo, da o filmu tudi razmišljajo in se pogovarjajo o njegovi vsebini ter nastajanju,« pravi programski vodja Metropola Samo Seničar. Na projekcije filmov prav s tem namenom povabijo tudi različne filmske strokovnjake. Kavarniški džez večeri Ne smemo pozabiti, da kulturno dogajanje v Metro-polu ne temelji zgolj na filmskih projekcijah, temveč tudi drugih umetniških zvrsteh. V zadnjih letih se je v kavarni dodobra uveljavil koncertni cikel Džjezz do it, ki nastaja v sodelovanju s Hišo kulture Celje. »Džez je bil še do pred nekaj let v Celju zapostavljena glasbena zvrst. Z ustanovitvijo mednarodnega džez festivala smo se želeli prepričati, ali si celjsko občinstvo sploh želi tovrstno glasbo. Izkazalo se je, da je absolutno zaželena,« pravi Gregor Deleja, programski vodja hiše kulture. Metropol kot center urbanega kulturnega utripa v mestnem središču nudi dve koncertni prizorišči, bodisi veliko dvorano bodisi kavarno, v kateri hiša kulture v sodelovanju z Metropolom enkrat mesečno pripravlja koncerte. ŠPELA OŽIR Foto: Arhiv Metropola NA KRATKO Tokrat več uspeha? ROGATEC - Poročali smo, da občina na tretjem javnem razpisu za sofinanciranje operacij v javno kulturno infrastrukturo, ki ga je izvedlo kulturno ministrstvo, ni bila uspešna. Denar za projekt obnove vzhodnega in zahodnega gospodarskega objekta graščine Strmol bo zdaj poskušala pridobiti na novem razpisu. Tokrat se vodstvo občine pripravlja na razpis ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Razvoj regij, kjer bodo občine lahko za projekte pridobile do 85 odstotkov denarja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina ima dokumentacijo že pripravljeno, prejšnji teden je objavila še javni razpis za izbor izvajalca del. Razpis namreč predvideva, da mora biti izvajalec ob prijavi na razpis že izbran, občina pa bo projekt izvedla le, če bo uspela dobiti sofinanciranje. V obnovljenih gospodarskih objektih naj bi zrasel obrtni center, kjer želijo v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in razvoj prikazati različne domače obrti ter pripravljati delavnice. AD V čast farnemu zavetniku PREBOLD - V nedeljo dopoldne je bila slovesna maša v čast zavetniku preboldske župnije sv. Pavlu. Vodil jo je pater Branko Cestnik, popestril pa jo je župnijski pevski zbor. Preboldska župnijska cerkev je edina v mariborski škofiji, ki je posvečena spreobrnjenju apostola Pavla. Zanimivo je, da je bil ta najprej Savel in je preganjal kristjane. Na poti v Damask je doživel božji dotik in se spreobrnil. Iz preganjalca kristjanov se je spremenil v pričevalca in oznanjevalca Jezusa Kristusa. In prav tega dogodka se, kot pravijo v preboldski župniji, spominjajo 25. januarja. ŠO Stari grad spet (skoraj) brezplačen za Celjane CELJE - Stari grad velja med meščani za eno najbolj priljubljenih izletniških točk in to se za številne družine in posameznike ni spremenilo niti potem, ko so pred časom v knežjem mesu uvedli plačilo vstopnine za obisk gradu. Letos so se v Zavodu Celeia Celje, ki upravlja z gradom, odločili, da bodo Celjani Stari grad spet lahko obiskovali skoraj brezplačno. Ob enkratnem nakupu dnevne vstopnice bodo namreč prejeli letno vstopnico. Veljala bo do konca decembra, ne bo pa vključevala obiska prireditev, kot so koncerti ali gledališke predstave na Starem gradu. Celjani lahko brezplačno letno vstopnico prevzamejo v turistično informacijskem centru ob prvem letošnjem obisku Starega gradu, ker je ugodnost namenjena zgolj meščanom, pa morajo ob prevzemu pokazati veljavni osebni dokument, iz katerega je razviden naslov prebivališča. IS O Evropski uniji BISTRICA OB SOTLI - V prostorih obnovljene sušilnice je bilo predavanje, kjer so se udeleženci seznanili z delovanjem evropskega parlamenta. V okviru projekta Evropska reka je delovanje tega parlamenta predstavila poslanka dr. Roman Jordan. Udeleženci so se seznanili z osnovnim delovanjem parlamenta, ki deluje na dveh lokacijah. Jordanova je med drugim opozorila, da so slovenske reke po vstopu države v Evropsko unijo postale čistejše, kar je narekovala stroga evropska zakonodaja. Tako se vračajo živali, ki jih je onesnaževanje rek pregnalo. Predstavitev delovanja evropskega parlamenta je pripravilo bistriško mladinsko društvo, ki izvaja projekt Evropska reka skupaj s kumrovškim mladinskim društvom in z obema občinama. Med drugim so že pripravili anketo o težavah mladih, o njih so se prav tako pogovarjali med tridnevnim taborjenjem. Pogodba za paviljon DOBRNA - V ponedeljek so podpisali pogodbo za gradnjo paviljona v središču kraja, ki ga želi zgraditi občina. V njem bodo uredili turistično informacijski center, pisarno turističnega društva, ekološko tržnico in prostor za izposojo koles. Prav tako bodo postavili informacijsko tablo. Na Dobrni si že vrsto let želijo, da bi bil turistično informacijski center v središču kraja, kjer bi bil bolj obiskovan. S paviljonom, ki bo južno od občinske stavbe, bo upravljal zavod za turizem, šport in kulturo. Nova stavba bo v dolžino merila 38 metrov. Delo je dobila družba VG5 iz Ljubljane, ki na Dobrni trenutno končuje vrtec in mora paviljon zgraditi do junija. Vrednost naložbe znaša približno tristo tisoč evrov, od česar je približno polovico denarja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. BJ Za KSEVT še oprema VITANJE - V stavbi Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij manjka še različna notranja oprema. Občina, ki je za nakup opreme uspela na razpisu za razvoj podeželja, se pripravlja na objavo razpisa za nakup opreme. V notranjosti vesoljskega centra potrebujejo med drugim nove sedeže, ozvočenje ter različno drugo pohištvo. Vse skupaj bo stalo okoli sto tisoč evrov, od česar bo sedemdeset odstotkov denarja z državnega razpisa. Občinski delež je v proračunu že zagotovljen. Z različno manjkajočo opremo bo postala stavba Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij še zanimivejša. BJ Lenkov prvenec SOLČAVA - V Centru Rinka so v petek predstavili roman Telesa v temi, avtor pa je domačin Peter Lenko. V romanu je opisana zgodba o pisatelju, ki po raku na modih poskuša najti lasten seksualni diskurz, govori o paradoksalnem sobivanju sicer nasprotujočih si človeških čustev in hotenj, o pomembnosti (samo)občutenja telesa in o postmodernizmu. Roman je poln ironične samoanalize, inertnih obiskov psiho-terapevta, duhovitih intelektualnih preigravanj s prijateljem, nespečnih noči in nežno nevrotičnih partnerskih odnosov. Lenkov prvoosebni pripovedovalec tudi fizično spominja na (anti)junake; njegovo nikoli prav možato pojavo pa dokončno kastrira rak na modih. US Priprave so se začele VRANSKO - Karnevalski odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vodilnih občinskih ustanov, se je lotil priprav na vranski pustni karneval. Organizacija ene izmed osrednjih pustnih prireditev v Spodnji Savinjski dolini namreč zahteva več kot dva tedna neprestanega dela. Vranšani že vneto pripravljajo časopis Karnevalnik, ki vsako leto tradicionalno spremlja pustno rajanje. Prav tako so se lotili navezovanja stikov s sodelujočimi maskami in zbiranja finančnih sredstev. Občinski svet je namreč sprejel odlok, s katerim se je občina zavezala, da za karneval, ki sicer skupaj stane 8 tisoč evrov, ne bo namenila več kot 5 tisoč evrov. Organizatorji morajo razliko zbrati s pomočjo sponzorskih sredstev. ŠO Zapletov ne manjka Prodaja gradu Podčetrtek v več poglavjih PODČETRTEK - V občini in širše potekajo različne aktivnosti, ki so povezane s prodajo oziroma z nakupom gradu Podčetrtek. Občina, ki ji je uspelo v zadnjih letih za grad pridobiti 20-odstotni lastniški delež, je pred nekaj tedni sklenila predpogodbo o njegovi prodaji. Nekaj dni po pogodbi je umrl glavni investitor. Kot so povedali na občini, so se njegovi pravni nasledniki odločili, da bodo postopek nakupa gradu Podčetrtek nadaljevali. Poleg tega je bila v tem mesecu opravljena zapuščinska obravnava za večinskim lastnikom gradu Podčetrtek, za Georgom Zečevicem iz Švice. Lani umrli Zečevic je bil dolgoletni lastnik 80-odsto-tnega deleža gradu. Odvetniška družba naj bi pogodbo za prodajo gradu že pripravljala, v občinski upravi ugotavljajo, da naj bi bilo podpisovanje prihodnji mesec. Grad Podčetrtek je že dolga leta črna točka kraja, ki je lani prejel evropsko priznanje Entente Florale za splošno urejenost. Kot smo že poročali, je bil grad Podčetrtek prodan še v času Jugoslavije, ko so izvedli akcijo Iščemo dobre gospodarje slovenskih gradov. Grad sta kupila poslovneža Zečevic in Dokic, ki sta postala tudi lastnika kompleksa dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah. Gradova sta ostala v zelo slabem stanju, saj se lastnika v dolgih letih obnove nista Podčetrtek je prejel pred nekaj meseci za splošno urejenost evropsko priznanje. Izjema je njegov grad, ki je dolgoletna črna točka tega izrazito turističnega kraja. lotila - v obeh obsoteljskih krajih sta občini poskrbeli, da nista povsem propadla. V Podčetrtku, kjer je bil Dokic tudi solastnik osrednje grajske stavbe, je tako občina v zadnjih letih na sodišču dosegla, da je dobila v last njegov 20-odstotni delež. Na občini so se odločili svoj solastniški delež prodati in za grad se je lani začelo zanimati podjetje slovenskega poslovneža z namero, da bo v njem ure- dilo prestižen turistični objekt. Zečevicevi sorodniki so po njegovi smrti napovedali, da bodo po zapuščinski razpravi večinski delež na gradu prodali. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (BJ) Kmalu večja ponudba LAŠKO - Občani so bili več let obsojeni le na enega trgovskega ponudnika, v zadnjem času pa napreduje gradnja nove trgovine Spar, ki jim bo omogočila nekoliko več izbire. Dela naj bi se končala do konca marca. Župan Franc Zdolšek je povedal, da gradnja teče po predvidevanjih, izvajalcem pa je preglavice povzročal izkop temeljev, ki jim je vzel bistveno več časa, kot so načrtovali. Laška občina je zanimiva po tem, da je občanom že vrsto let na voljo en sam trgovski ponudnik. Župan je dejal, da težko ocenjuje razloge za tako stanje. Možnost nakupa pri konkurenčnih trgovcih se bo po njegovih besedah uresničila z odprtjem omenjene trgovine. Medtem ko je predvidena gradnja Mercatorjeve prodajalne padla v vodo, najboljši sosed pa zemljišče na vhodu v občino prodaja. Občani se lahko po živila in druge izdelke trikrat tedensko odpravijo tudi na tržnico na Trubarjevo ulico. Nekoliko pestrejša ponudba jim je na voljo enkrat do dvakrat tedensko na parkirišču pod občino, vsak prvi petek v mesecu pa je v Laškem tudi sejem. TV Od hiše do hiše ŠTORE - V župniji Kompole so letos obudili tradicionalni januarski blagoslov hiš, ki je bil tam v zadnjem obdobju v omejenem obsegu. V zadnjem obdobju je župnik opravljal blagoslov le v domovih, kjer so ga posebej naročili, letos se je duhovnik po starem vaškem običaju napotil blagoslavljat od hiše od hiše. Blagoslov domov je opravil nov duhovni pomočnik v sosednji teharski župniji, Stanislav Gajšek, saj po novem upravljajo kompolsko župnijo iz župnije Teharje. Med blagoslovom domov prižgejo svečo, duhovnik moli, včasih so na mizo simbolično položili še kruh. Med obiskom domov duhovnik prav tako poklepeta z njihovimi stanovalci. Od lanskega poletja je župnija v Kompolah ostala brez stalnega župnika, vzrok je pomanjkanje duhovnikov. BJ Zemeljski plaz pod nadzorom BRASLOVČE - Zadnje močno deževje je nad Grajsko vasjo sprožilo precej velik zemeljski plaz, dolg 50 metrov in širok 20 metrov. Na srečo razen podrtih dreves ni povzročil večje gmotne škode. Prav tako ni v nevarnosti bližnja stanovanjska zgradba. Plaz so si prejšnji teden ogledali braslovški župan Bra-nimir Strojanšek s sodelavci in geologom. Na osnovi tega so pripravili poročilo, sprejeli potrebne ukrepe za sanacijo ter obvestili Arso in celjsko podjetje Nivo. Obstaja namreč bojazen, da bi se plaz ob naslednjem močnem deževju ponovno sprožil in zaprl strugo potoka, ki se izliva v Konjšco, ta pa v Bolsko. Nenadna zajezitev bi namreč lahko ustvarila večjo količino vode in s tem posledično tudi ogrozila hiše ob potoku v Grajski vasi. ŠO Kmalu več zmogljivosti POLZELA - Dom upokojencev je konec lanskega leta začel nadzidavati obstoječo zgradbo, v kateri domuje. V novih prostorih bo organiziranih pet gospodinjskih skupnosti po principu doma četrte generacije in oddelek za dementne oskrbovance. Vsa dela bodo stala 1,5 milijona evrov. K tej vsoti bodo morali Polzelani prišteti še stroške, ki jih bodo imeli z opremo sob. Dom upokojencev je obstoječo zgradbo začel nadzidavati lani novembra. Polzelani so sprva načrtovali, da bodo dela končana do konca aprila. Ker so investicijo v času božično-novoletnih praznikov zaradi številnih obiskovalcev zaustavili, se bo gradnja zavlekla za kakšen teden ali dva. Trenutno je že postavljena jeklena konstrukcija na južnem delu zgradbe, streho pa bodo začeli pokrivati v prihodnjih dneh. Direktorica Eva Lenko pravi, da zaradi del prav nobenega izmed oskrbovancev niso začasno premestili. Kolikor se le da, se namreč trudijo, da gradnja ne bi vplivala na kakovost njihovega bivanja. ŠO NA KRATKO V Virštanju ni dolgčas PODČETRTEK - Na občnem zboru Turistično kulturnega društva Virštanj so sprejeli sedem novih članov, med njimi več mladih. Društvo pripravlja na območju krajevne skupnosti Vir-štanj precej prireditev, letos bo več novosti. Tako začenjajo z urami pravljic, ki bodo v domu krajanov vsako soboto in to do konca aprila. Novosti bosta še piknik za osnovnošolce ob koncu šolskega leta ter prvomajski pohod. Nadaljevali bodo z vsakoletnimi prireditvami, med katerimi je največja Virštanjska noč. Lani so prav tako izdelali butaro velikanko, ob osmem marcu so počastili ženske, za prvi maj so krasili in postavili mlaj, odpravili so se na društveni izlet ter pripravili še več drugih prireditev. Vsega skupaj je bilo okoli dvajset prireditev. Društvo ima 120 članov, vodi ga Olga Amon. BJ Lokostrelsko slavje GORNJI GRAD - Lokostrelski klub, ki ga je ustanovil Vojko Colnar po zaposlitvi v osnovni šoli, je proslavil 30 let delovanja. Colnar še danes ostaja gonilna sila v klubu, kjer se je nenehno povečevalo število članov in tekmovalcev, ki so nanizali številne tekmovalne uspehe. Vsa desetletja sta v klubu poleg Colnarja aktivno delovala še Žare Krajnc in Vojko Majko. Člani so dosegli številne naslove državnih prvakov in rekorderjev, med najbolj uspešne pa sodi Simona Fale, ki je pred leti na mladinskem svetovnem prvenstvu posegla po bronastih kolajni. Trenutno v klubu izstopa Tina Gutman, ki se je lani udeležila evropskega prvenstva, veliko talentov pa je tudi med mladimi člani kluba. US Pripravljeni na morebiten razpis ŠENTJUR - Občina je na spletni strani objavila razpis za izbiro izvajalca gradnje večnamenskega objekta na Pre-vorju. Kot smo izvedeli, naj bi bil to pogoj, da bi se lahko prijavila na morebiten evropski razpis v prihodnosti in tako poskušala pridobiti sofinanciranje za gradnjo. Na Prevorju si že vrsto let želijo večnamenski objekt, v katerem bi prostor dobile kulturne, turistične in družbene dejavnosti, del stavbe bi bil namenjen gasilcem, del pa tudi potrebam lokalne skupnosti. V tej krajevni skupnosti deluje sedem društev, ki za svoje dejavnosti večinoma uporabljajo prostore podružnične osnovne šole ali pa njihovi predstavniki delo za potrebe društev opravljajo kar od doma. TV Radečana s srebrom in z bronom RADEČE - Člani Speed badminton kluba Radeče so v leto 2014 vstopili s prvim turnirjem Svetovne serije v Podčetrtku. Iz radeškega kluba sta stopničke osvojila Robi Titovšek, ki je dosegel tretje mesto, in Jasmina Keber, ki je v ženskem finalu po dramatični končnici klonila proti Madžarki Agnes Darnyik. Uvodni turnir Svetovne serije v speed badmintonu je v Športno dvorano Podčetrtek privabil 125 igralcev in igralk iz osmih evropskih držav. Moški del turnirja so zaznamovali izjemno izenačeni in kakovostni dvoboji, v katerih so imeli favoriti obilo težav. Nerazpoloženi Robi Titovšek je klonil pred Samom Lipuščkom iz ŠRD Goodminton Ljubljana. Svetovna prvakinja in serijska zmagovalka Jasmina Keber, ki je v celotni lanski sezoni izgubila en sam posamični dvoboj, je prepričljivo odigrala vse do polfinala. V finalu pa je popustila Madžarki Agnes Darnyik. Turnir dvojic je s prepričljivo zmago v spektakularnem finalnem dvoboju proti poljskemu paru Ociepa/Kaczmarek osvojil slovenski par Lipušček/Titovšek. TV Igrala za vse DOBJE - Tamkajšnji vrtec je bogatejši za nova igrala v vrednosti osem tisoč evrov. Namestili so jih v začetku letošnjega leta, vrtčevskim otrokom in osnovnošolcem pa bodo za igro na voljo spomladi, ko bo vodstvo šole poskrbelo še za ustrezne podlage. Vrtec Dobje je v letu 2013 zabeležil presežek prihodkov nad odhodki. Svet tamkajšnje osnovne šole in občinski svet sta zato sprejela sklep, da lahko vrtec presežek denarja vloži v nakup novih igral z ustreznimi certifikati. Ker se cene igral zelo razlikujejo, so v vrtcu že lani začeli zbirati ponudbe, nakup pa se je nekoliko zamaknil zaradi energetske sanacije osnovne šole. Ograjeno igrišče se sedaj nahaja na novi lokaciji pred šolo. Prostor je na toplejši, bolj sončni strani, zaradi česar se hitreje posuši rosa, kar otrokom omogoča več časa za igro. TV 12 NAŠA TEMA Energetske izkaznice so bile v slovenski zakonodaji prvič omenjene leta 2006 in bi morale v praksi biti že uvedene, vendar v Sloveniji do danes ni bilo ustreznih podzakonskih aktov, zapletlo pa se je ravno pri usklajevanju metodologije izračuna energetske učinkovitosti stavb. Ker ni bilo pravočasnih usposabljanj strokovnjakov za licence in pooblastila izdelovalcev takšnih izkaznic, se je zadeva za nekaj časa zavlekla. Pojma energetska izkaznica in izkazničarji se v teh dneh povezujeta predvsem z naslednjimi besednimi povezavami: nepotrebni stroški in ponovno zaslužkarstvo posvečenih izbrancev. V tokratni Naši temi ne polemiziramo, temveč predstavljamo nekaj dejstev in pogledov neposredno vpletenih. Erik Potočar z direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor pravi: »Čeprav vsaka novost prinese številne dvome in kritike, bo čas pokazal, da gre za pozitivno stvar, ki jo predvsem kupci nepremičnin že prepoznavajo kot učinkovito. Pri tem bo zagotovo vplivala na spre- V praksi se je že pokazalo, da so lastniki objektov sprva mislili, da bodo izračuni pokazali pozitivne rezultate glede energetske učinkovitosti, a so membo Cen 726" končne analize pokazale drugače. Ne le zaradi nejasnosti pri uporabljeni metodologiji dela izdelovalcev, ampak tudi zato, ker vsak nov objekt še ne premičnin.« pomeni kakovostne izdelave v smislu dobre energetske učinkovitosti. Orodje za višanje ali zbijanje cen nepremičnin Energetska izkaznica - breme za lastnika, korist za kupca? Energetska izkaznica mora vsebo' zakonodaje in priporočila za ukrep Zakonodaja sicer predpisuje dve energetski izkaznici, in sicer računsko in merjeno. Računska je predpisana za stanovanjske in vse nove stavbe. Merjena pa je namenjena samo obstoječim nestanovanjskim stavbam. Energetska izkaznica je besedna zveza, ki jo je v zadnjih tednih v Sloveniji mogoče pogostokrat slišati. Gre le za dodaten strošek lastnikov hiš in stanovanj, slepo sledenje direktivam Evropske unije ali gre za novost, ki bo dolgoročno prinesla večjo ozaveščenost ljudi na področju energijske učinkovitosti stavb, v katerih živijo? Energetska izkaznica bo za lastnika nepremične res udarec po žepu, a hkrati naj bi njegovi nepremičnini dvignila vrednost. Ali jo znižala. Najbolj ključna pa je za kupca. Zagovorniki uvedbe izkaznice pravijo, da se bo lahko kupec z njeno pomočjo lažje odločal za nakup energetsko učinkovitejše nepremičnine ali ob energetsko potratnejši nepremičnini primerno znižal nakupno ceno. Pri nakupu stanovanja ali hiše eno prvih vprašanj vsakega kupca predstavljajo stroški ogrevanja. Prodajalci nepremičnin pri odgovorih na to vprašanje niso vedno povsem iskreni. Kupec ostane pogosto brez odgovora, kaj je treba pri nepremičnini še narediti, da bodo stroški bivanja čim nižji. Ob odločanju za nakup se potencialni kupec praviloma ne odloči za izmero izolacije na stavbi ali pregled generatorja toplote v kleti. Zagotovo pa se raje odloči za nakup nepremičnine, kjer ga ogrevanje ne stane kupov denarja, sploh če vnaprej ve, da bo moral za naložbo za večjo energijsko učinkovitost stavbe ali stanovanja po nakupu odšteti še dodaten znesek denarja. In ravno tu nastopi namen energijske izkaznice. Kupiti, nato še izolirati Na njej bo naveden točno določen razred energetske učinkovitosti (kjer na primer razreda A in B pomenita pasivne ali skoraj »ničenergijske« stavbe, nižji razredi pa slabšo energetsko učinkovitost), v katerega spadajo določena stavba, stanovanje ali hiša. Vendar bodo morali biti kupci pozorni ne le na energetske razrede, temveč (in morda še bolj) na dodatne oznake na energijski izkaznici, kjer bodo zapisani predlogi in nasveti, kako energijsko učinkovitost še povečati. Gre za dobronamerne predloge, kaj na nepremičnini še izboljšati. Kaj to pomeni? V kolikor kdo ne bo vedel, kaj točno pomenijo energetski razredi, bo iz dokumenta razvidno, kaj je treba pri nepremičnini še storiti, da bo dosegala energetske standarde bivanja. Če bodo med nasveti zapisana priporočila o menjavi oken, energenta, dodatni izolaciji, montaži termostatskih ventilov in podobno, bo kupec vedel, da ga bo to po nakupu še dodatno stalo. Z nekoliko višjo ceno nepremičnine, ki bo imela te stvari že urejene, bo primerjal znesek, ki ga bo moral v energijsko učinkovi- tost objekta dodatno vložiti pri nepremičnini, ki tega še ne bo imela. In na podlagi tega se bo odločil. Ali pa se bo s prodajalcem slabše energijsko učinkovite nepremičnine dogovarjal o nižji ceni. »Če se pri nakupu hladilnika, ki stane 300 evrov, že odločamo na podlagi energetske učinkovitosti, je povsem razumljivo, da bomo še bolj pozorni pri nakupu nepremičnine, za katero bomo odšteli več deset tisoč evrov,« meni Erik Potočar z direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Cena bo različna V času, v katerem smo in v katerem gledamo na vsak evro, se ob uvajanju energetske izkaznice pojavi še dvom o sprejemljivosti cene za njeno pridobitev. Cena ni točno določena in pri vseh izdelovalcih enaka, saj je odvisna od objekta, hiše ali stanovanja. Torej bodo cene različne. Lastnika hiše bo izdelava izkaznice stala od 100 do 500 evrov, stanovanja pa od 100 do 300 evrov, a je sprememba cene še vedno možna. Na trgu je že nekaj tako imenovanih neodvisnih izdelovalcev energetskih izkaznic, pri če- mer je nerealno pričakovati, da bo cena izdelave pri vseh enaka. Ni pa toliko odvisna od izdelovalca, ampak bolj od nepremične, o kateri bo izdelal izračun. Glede na vse več izdelovalcev izkaznic na trgu je mogoče pričakovati, da se bodo cene še znižale, saj bo tudi izdelovalcem v interesu, da bi pridobili čim več strank, kar pomeni, da jih bo morda v znižanje cen prisilila konkurenca ... Kritike tudi, a več podpore Torkova tretja obravnava novega energetskega zakona oziroma razprava poslancev v Državnem zboru RS je ravno na uvedbo energetske izkaznice >stresla< kar nekaj kritik. Ravno pri vprašanju, ali gre za nepotreben strošek ali za prihranek pri stroških za energijo na dolgi rok, so se mnenja najbolj razlikovala. So pa poslanci v tretji obravnavi izglasovali dopolnilo k zakonu, ki daje prodajalcem nepremičnine ali najemodajalcem, čas še do konca leta, da ob oglasu navedejo energijske kazalnike o energetski učinkovitosti nepremičnine. To pomeni, da imajo v preho- dnem obdobju do konca leta še dovolj časa, da si priskrbijo energetske izkaznice. V zakonu tudi ni več zapisa, ki je energetske izkaznice predpisoval za vse obstoječe večstanovanjske stavbe ne glede na leto izgradnje. Izpadlo je torej določilo, da si morajo do leta 2019 priskrbeti to izkaznico vse večstanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene pred 1. januarjem 1980, do leta 2030 pa vse preostale, zgrajene po tem datumu. S tem so torej nekoliko >omehčali< predpise, še vedno pa energetska izkaznica ostaja obvezna za tiste hiše in stanovanja, ki se prodajajo ali dajejo v najem. Predvsem opozicijski poslanci v vztrajanju uvedbe energetskih izkaznic vidijo vpliv »energetskih lobijev iz ozadja«, sam projekt pa ocenjujejo za premalo domišljen in predrag. Medtem ko naj bi energetska izkaznica v nekaterih državah stala okoli 50 evrov, naj bi bila predvidena cena v Sloveniji, in sicer v razponu od 100 do 500 evrov, previsoka predvsem zaradi nepotrebne birokracije. Zato ministrstvo za infrastrukturo in prostor pozivajo, da javnosti podrobno pojasni, kako je sestavljena cena, ki jo bodo morali plačati za takšne izkaznice in predvsem - zakaj naj bi bila v Sloveniji ta tako visoka. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA Energetske izkaznice niso nujne za stavbe, ki so kulturni spomenik, ki se uporabljajo za obredne namene ali verske dejavnosti, industrijske namene, delavnice, nestanovanjske kmetijske stavbe in objekte, ki so namenjeni uporabi, krajši od štirih mesecev na leto. NAŠA TEMA 13 vati kazalnike energijske učinkovitosti stavbe, referenčne vrednosti iz e za povečanje energijske učinkovitosti. Želim energetsko izkaznico, kaj moram storiti? Licencirani izdelovalec energetskih izkaznic Ivo Peperko: »Energetska izkaznica bo imela po izdelavi desetletno veljavnost.« Nov energetski zakon naj bi dorekel tudi nadzor nad izdelovanjem energetskih izkaznic na trgu. Nadzor bodo izvajali inšpektorji ministrstva za infrastrukturo in prostor. V kolikor bodo odkrili nepravilnosti, bo izdelovalcem grozila tudi izguba licence. Za postopek izdelave energetske izkaznice za stanovanje (posledično za večstanovanjsko stavbo) ali hišo zaprosi lastnik. Številke in naslovi licenciranih izdelovalcev energetskih izkaznic so objavljeni na spletnih straneh energetskaiz-kaznica.si in energetika-portal.si Vsak uradni izdelovalec energetske izkaznice ima ustrezen dokument, s katerim se mora izkazati na terenu. V stanovanje ali hišo pride izrecno na klic oziroma zaprosilo lastnika, na lastno pobudo nikoli. Ker je možno, da bi se na terenu začeli pojavljati goljufi, ima vsak lastnik ob morebitnem obisku takšnega izdelovalca izkaznic možnost osebo preveriti na seznamu uradnih izdelovalcev. »Po zahtevi za energetsko izkaznico opravimo ogled celotnega objekta, stanovanja ali hiše, kjer pregledamo dokumentacijo ter opravimo pogovor z lastnikom oziroma uporabnikom. Na osnovi zbranih podatkov določimo kazalnike energetske učinkovitosti stavbe in po potrebi priporočimo energetsko učinkovite ukrepe. Več kot je podatkov na voljo, hitreje lahko izdelamo izkaznico. Če je na voljo popolna projektna dokumentacija, brez večjih odstopanj, lahko izkaznico za enostanovanjsko stavbo izdelamo v dveh dneh. Kadar teh podatkov ni na razpolago, to zahteva več merjenja in raziskovanja in lahko traja tudi do tedna dni,« nam je razložil Ivo Peperko iz Eko-klime Celje, ki je licenciran izdelovalec energetskih izkaznic. In kaj vse mora biti v dokumentaciji, ki jo mora predložiti lastnik nepremičnine? Vsak podatek je v pomoč - od projektne dokumentacije o stavbi, računov plačil za ogrevanje do podatkov o morebitni dosedanji naložbi v izolacijo objekta ali ogrevalni sistem. Izdelovalci podatke, ki jim jih lastniki o nepremičnini posredujejo, preverijo tudi v uradnih evidencah. »Poleg toplotnega ovoja stavbe podrobno pregledamo tudi ogrevalne, hladilne in prezračevalne sisteme ter razsvetljavo. Pomembni so tudi podatki o dosedanjih sanacijah, uporabnikove izkušnje glede načina uporabe stavbe in na primer tudi to, ali v prostorih prihaja do pojava kondenzacije ali celo plesni,« dodaja Peperko. To vse so namreč podatki, ki kažejo na energetsko učinkovitost neke nepremičnine. Tudi upravniki že na delu Na povečano število zahtev po izdelavi energetske izkaznice se pripravljajo tudi upravniki stavb. Kot so nam dejali pri Supra stanu, so se že dogovarjali z nekaterimi pooblaščenimi izdelovalci energetskih izkaznic in izdelavo izkaznic že vključili v načrte vzdrževanja za objekte, starejše od leta 1980. »Pred kratkim smo začeli izvajati redne letne zbore etažnih lastnikov, kjer upravniki podrobneje predstavimo zakonska določila za izdelavo izkaznic,« so nam odgovorili. Vendar so na podlagi dosedanjih srečanj z etažnimi lastniki ugotovili, da pretiranega navdušenja za energetske izkaznice ni. »Skropucalo« ali nedopustne pomanjkljivosti Inženirska zbornica Slovenije je opozorila tudi na pomanjkljivo medotologijo izračuna energetske učinkovitosti stavb. V praksi naj bi se že dogajalo - pričakujejo pa še več na. Štrene naj bi tu pomešali predvsem dejavniki pretvorbe takšnih primerov - ko je starejša stavba po končanih iz- energije, ki jih izdelovalci energetskih izkaznic upoštevajo računih bolj energetsko učinkovita kot nova nepremični- pri svojem delu. Vendar je to še vedno stvar dogovarjanja in ni dolgoročen zaplet. Ravno včeraj so se do zdaj licenci-rani izdelovalci energetskih izkaznic zbrali na srečanju v Ljubljani, kjer so iskali možne rešitve za zaplete, ki so se že pojavili pri izračunih in meritvah. Konec neresnih prodajalcev? Medtem ko bo energetska izkaznica nekaterim nepremičninam morda dvignila ceno, pa jo bo drugim lahko tudi znižala, je potrdil tudi Janko Parfant iz nepremičninske agencije Kapitol. Dodaja, da bi zakonodajalec moral nujno zagotoviti prehodno obdobje uvajanja energetskih izkaznic, da bi se v tem času izognili morebitnim zapletom in težavam na terenu. »Veliko lastnikov, ki prodajajo nepremičnino, je v prodajo prisiljenih tudi zaradi slabega finančnega stanja. Pred prodajo bodo morali plačati še energetsko izkaznico, torej bo to zanje dodaten strošek,« razlaga Parfant. Meni, da ener- getska izkaznica ne bo toliko vplivala na boljšo energetsko učinkovitost stavb. »Mnogi danes prodajajo nepremičnino, ki ni toliko energetsko učinkovita, ravno zato, ker nimajo denarja, da bi jo dodatno izolirali ali zamenjali energent ali okna. Na drugi strani bo kupec, ki se bo obregnil ob vrednosti na energetski izkaznici, ravno na podlagi tega ceno poskušal še dodatno znižati.« Res pa je, dodaja, da se bodo z nepremičninskega trga umaknili neresni prodajalci. Torej tisti, ki jim ni nujno treba prodati hiše ali stanovanja, a vseeno oglašujejo prodajo svoje nepremičnine. Tem bo izdelava energetske izkaznice prav tako pomenila dodaten strošek, zaradi katerega se za oglaševanje morda sploh ne bodo odločili. »Pri podobnem zakonu na Hrvaškem so lastniki ravno zaradi tega v nekaj dneh s spleta umaknili 200 tisoč oglasov,« še pripomni Parfant. Zanimivo pa je še nekaj. V predlogu novega energetskega zakona piše, da mora »lastnik zagotoviti, da se pri oglaševanju nepremičnine v primeru prodaje ali oddaje v najem navedejo energijski kazalniki energetske učinkovitosti nepremičnine«. Besedilo namreč ne navaja nepremičninskih agencij in njihovih oglasov. Takšno besedilo namreč pomeni, da bosta kazen ali ukrep, če tega ob oglasu ne bo navedenega, doletela lastnika. Slovenija med zadnjimi Energetsko izkaznico poznajo nekatere države Evropske unije že več kot 10 ali 20 let. V vseh naj bi dolgoročno prinesle pozitivne rezultate predvsem pri prihrankih pri energiji, čeprav je bila v vseh državah ob uvedbi tudi slaba volja ljudi. Slovenija naj bi bila ena zadnjih držav, ki to novost uvaja v svojo zakonodajo. »Izkušnje iz tujine kažejo predvsem to, da so se lastniki stanovanj v večstanovanjskih stavbah znali hitreje in pravilno odločiti, katere ukrepe in naložbe bodo v objektu izvedli. Opažamo namreč, da je na odborih lastnikov premalo podatkov in tistih pravih informacij, ki bi pospešili odločitve lastnikov o energetski sanaciji stavb in bi jih ozavestili, katere naložbe se splačajo in katere imajo absolutno prednost,« razlaga Erik Potočar z direktorata za energijo pri ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Medtem ko Slovenija takšno izkaznico šele uvaja, EU že gleda v prihodnost. »V Evropi porabimo 40 odstotkov energije v stavbah, v Sloveniji znaša ta delež 36 odstotkov, zato Evropska unija vidi do leta 2020 samo »ničenergijske« stavbe. Na to bodo vezani še nadaljnji strožji ukrepi, ki jih bomo morali postopoma spet uvajati v zakonodajo in življenje na področju energetske učinkovitosti. Energetska izkaznica je živ proces in je le pot proti ničelni porabi energije,« dodaja Potočar. 14 IZ NAŠIH KRAJEV / KRONIKA Po gredicah sedaj še oglasna omarica Z malo domišljije do zanimivih dobrodelnih projektov - Javni kuhinji sta se izkazali za potrebni VRANSKO, ŽALEC - Časi, v katerih živimo, so vse prej kot prijazni in naklonjeni malemu človeku. Vse več je tistih, ki se zaradi takšnih in drugačnih razlogov znajdejo na robu preživetja. Institucije z različni ukrepi pomagajo socialno ogroženim, med katerimi je vse več starejših, invalidov in mladih družin. Ene tistih, ki si želijo ublažiti stiske med ljudmi, so tudi občine, med njimi tudi spo-dnjesavinjske. Vranšani so se pred letom dni lotili projekta Vrt za vsakogar, v sklopu katerega so občinsko zemljišče za zdravstveno postajo namenili za gredice, ki jih lahko najamejo občani, ki doma nimajo možnosti pridelave hrane. Če je bilo na začetku med Vranša-ni čutiti nemalo dvoma, se je kmalu izkazalo, da je bila odločitev pravilna. Občina je namreč oddala prav vse razpoložljive gredice, ki jih je sprva želela nameniti zgolj socialno šibkejšim krajanom, a se je kmalu izkazalo, da so se odzvali tudi drugi občani, predvsem tisti, ki se zavedajo pomena doma pridelane zelenjave, a za to nimajo možnosti. Do blaženja stisk z oglasno omarico Tokrat so Vranšani, ki jim na področju dobrodelnosti ne manjka domišljije, stopili še korak dlje. V samo središče trga Vransko so postavili oglasno omarico, ki so jo poimenovali Darujem-potrebujem. Namenjena bo v prvi vrsti tistim, ki nujno potrebujejo kakšnega izmed predmetov, pa si ga zaradi slabega finančnega stanja ne morejo privoščiti. Na listek bodo tako napisali željo in pripisali telefonsko številko, vranski Rdeči križ z Vla-dom Rančigajem na čelu, ki je tudi pobudnik akcije, pa Potem ko so lani na Vranskem občinsko zemljišče namenili za vrtove občanov in je z začetkom letošnjega leta začela delovati še javna kuhinja, je v teh dneh zaživela še oglasna omarica, poimenovana Potrebujem-darujem. bo nato poskušal izbrskati predmet in ga predati pomoči potrebnim. Rančigaj je idejo za omarico dobil pred časom, ko je obiskal odlagališče na Vranskem. Opazil je namreč, da je na njem še veliko uporabnih stvari, ki bi še kako prišle prav komu izmed Vranšanov. V skrinjico bodo lahko oddali listek namreč tudi tisti, ki se želijo česarkoli znebiti. Nad projektom bo bdel vranski Rdeči križ, ki je sicer pred dvema letoma prenehal delovati, ga pa Vranšani želijo ponovno vzpostaviti. Organizirano naj bi začel delovati februarja. Vranšani se še navajajo, Žalčani že utečeni V začetku letošnjega leta je na Vranskem začela de- lovati tudi javna kuhinja, v kateri želijo vsem socialno ogroženim občanom zagotoviti vsaj en topel obrok dnevno. Po besedah direktorice občinske uprave Jadranke Kramar so prvi odzivi nekoliko pod pričakovanji. »Prvi mesec delovanja je bil poskusni. Po prvih šestih mesecev bomo analizirali obisk in strukturo obiskovalcev,« pravi. Vranšani so namreč načrtovali, da bo topel obrok v tamkajšnjem Zavodu sv. Rafaela, ki tudi skrbi za storitev, koristilo deset oseb. Po prvih štirinajstih dneh, za kolikor je trenutno na voljo podatkov, v zavodu niso razdelili toliko obrokov, temveč je dnevno obedovalo približno šest upravičencev. V Žalcu je javna kuhinja začela delovati konec lan- skega leta, po prvih načrtih žalske občine in centra za socialno delo naj bi jo uporabljalo približno 40 občanov. V dobrem mesecu dni, kolikor sedaj že deluje, se je izkazalo, da jo dnevno obišče med 35 do 38 uporabnikov. Natalija Zupančič iz društva Želva - Eureka, ki tudi bdi nad delovanjem kuhinje, pravi, da največ uporabnikov prihaja iz njihovega zavetišča. Toplih obrokov se poslužujejo tudi ljudje s težavami v duševnem zdravju in starejši občani. Zupančičeva pravi, da trenutno število predvidenih obrokov zadošča potrebam, na žalost pa so iz upravičencev izvzeti mladi prejemniki denarne socialne pomoči. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv Občine Vransko Kdo bo novi predsednik sodišča? Sodni svet je konec preteklega leta objavil javni razpis za vložitev kandidatur za vodstveno delovno mesto predsednika okrožnega sodišča in predsednika Višjega sodišča v Celju. Po neuradnih podatkih naj bi se za predsednika okrožnega sodišča prijavila dva kandidata. Ponovno naj bi kandidiral dosedanji predsednik celjskega okrožnega sodišča Miran Jazbinšek, ki vodi sodišče zadnjih nekaj let. Poleg njega naj bi kandidaturo oddal tudi Branko Aubreht, sicer sodnik na Višjem sodišču v Celju. Za vodjo celjskega višjega sodišča pa naj bi prav tako prispeli dve prijavi, po neuradnih podatkih naj bi med njima bila tudi prijava višje sodnice svetnice Zdenke Strašek, ki je že zdaj na čelu višjega sodišča. Kandidati so morali k prijavi priložiti tudi šestletni strateški program dela sodišča. Rezultati razpisa še niso znani. Tokrat o učinku stiska vratu Bi lahko bil očetov prijem res usoden za sina? Minuli petek se je na Okrožnem sodišču v Celju nadaljevalo sojenje Gorazdu Bombeku. Od leta 2000 mu očitajo, da je poskušal umoriti tedaj še mladoletnega sina z davljenjem. Na tokratni obravnavi so zaslišali izvedenko sodne medicine Simono Šramek Zatler. Kot je navajala, je sin takrat dobil podplutbe na vratu zaradi očetovega stiska vratu z roko, za trenutek pa naj bi izgubil tudi zavest. Izvedenko so spraševali predvsem o tem, ali bi bil takšen stisk lahko smrtno nevaren, v kolikor se sin ne bi obranil oziroma oče ne bi bi odstopil od dejanja. Izvedenka je potrdila, da bi dolgotrajnejši stisk vratu za sina resnično lahko bil usoden. Sodišče je do zdaj zaslišalo tri medicinske izvedence, njihova mnenja pa so se med seboj nekoliko razlikovala, zato zdaj poskušajo pojasniti še podrobnosti. Te so namreč pomembne za končno odločitev sodišča. V kolikor bi Bombeka spoznali za krivega, mu grozi večletna zaporna kazen. Po frezo in avtomobilčke Sneg v minulih dneh ni kaj preveč oviral vlomilcev v hiše, ki so na Celjskem v tem času povzročili kar nekaj škode. V Laškem je neznanec poskušal vlomiti hišo in pri tem poškodoval okno, nato pa si je očitno premislil, saj v hišo ni vstopil. Da ne bi odšel praznih rok, je izpred hiše ukradel snežno frezo, vredno okoli 600 evrov. Iz druge hiše, prav tako na laškem območju, pa je nekdo odnesel več maket avtomobilčkov. Lastniki hiše na Ostrožnem pa pogrešajo denar in nekaj zlatnine. V stanovanjsko hišo so vlomili še v Brodarjevi ulici v Celju. Odnesli so gorsko kolo, kar osem avtomobilskih pnevmatik, LCD-zaslon, dva para smuči in tri kopalniške pipe. S tem so lastniku povzročili za okoli štiri tisoč evrov škode. Napadel lastnico hiše Pred natančno tednom je neznan storilec v Liscah pri Celju drzno oropal starejšo žensko. Moški, visok okoli 190 centimetrov, oblečen v sive hlače in črno jakno ter z maskirno kapo na glavi, je zgodaj zjutraj vstopil v stanovanjsko hišo. Na kakšen način je prišel vanjo, saj naj ne bi vlomil, kriminalisti še preiskujejo. V prostorih hiše je napadel starejšo lastnico in jo pri tem tudi lažje poškodoval. Ženska je uspela pobegniti, saj se je zatekla k sosedom, neznan ropar pa je uspel ukrasti večjo vsoto denarja. Na policijo po denar Pretekli petek je nekdo v reži bankomata pri Banki Celje v Šentjurju pozabil gotovino. O denarju v bankomatu - za kakšno vsoto gre, na policiji ne govorijo - je šentjurske policiste obvestil eden od občanov. Denar je zdaj varno shranjen na Policijski postaji Šentjur. Po-zabljivemu lastniku ga bodo izročili le na podlagi bančnega dokazila o opravljenem dvigu. SŠol KRONIKA 15 Omahnil v globino in umrl Smrtna delovna nesreča v Cinkarni Celje Policisti in vodstvo Cinkarne Celje še vedno preiskujejo okoliščine ponedeljkove tragične delovne nesreče, ki se je zgodila v podjetju. Zunanji izvajalci so v sklopu vzdrževalnih del vgrajevali nosilec. Po dosedanjih podatkih naj bi delavcu, ko se je z ene delovne lokacije z varnostnim pasom pripenjal na drugo, spodrsnilo, pri čemer je padel. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrl. Šlo je za 55-letnega delavca, sicer državljana Bosne in Hercegovine, ki je v zadnjem času bival na območju Žalca. Padel naj bi s šestih metrov. Kriminalisti pa še niso preiskali niti okoliščin delovne nesreče, ki se je v cinkarni zgodila lani jeseni, ko so bili v obratu, kjer proizvajajo titanov dioksid, poškodovani trije zaposleni. Takrat se je nesreča zgodila pri procesu razklapljanja in raztapljanja titanove rude v razklopnem stolpu, visokem približno 12 metrov. V cinkarni takšne dogodke obžalujejo. Tehnična direktorica Cinkarne Celje Nikolaja Podgoršek Selič poudarja, da namenjajo ogromno pozornosti varnosti in zdravju pri delu. A vseh nesreč očitno ne morejo preprečiti. Kot pravi Podgoršek Seličeva, za zaposlene izdelajo tudi register možnih nevarnosti na delovnem mestu in oceno tveganja, na podlagi česar izvajajo dodatna usposabljanja. V primeru sodelovanja z zunanjimi izvajalci del, kot je bilo v primeru ponedeljkove nesreče, cinkarna z njimi sklene posebne pisne sporazume, v katerih navede odgovornosti in tudi dodatno izobraževanje. Na lokaciji, kjer zunanji izvajalci nato dela opravljajo, morajo dobiti tudi posebno dovoljenje strokovnega delavca cinkarne, ki pred tem še enkrat preveri, ali so zunanji delavci usposobljeni za točno določeno delo, ki ga bodo izvajali na točno določeni lokaciji. Za večje delovne posege izdelajo tudi varnostni načrt, dela pa ves čas nadzorujejo, še dodaja Podgoršek Seličeva. Sšol Lani se je v cinkarni zgodilo 26 delovnih nesreč, vse, razen jesenske v obratu titanovega dioksida, naj bi se končale z lažjimi poškodbami zaposlenih. V zadnjih 28 letih pa se v cinkarni ni zgodila niti ena smrtna delovna nesreča. »Nisem deloval v škodo občine« Sojenje nekdanjemu županu Občine Štore Na celjskem okrožnem sodišču se je pretekli teden vendarle začela glavna obravnava v primeru nekdanjega župana Občine Štore Franca Jazbeca, nekdanje direktorice tamkajšnje občinske uprave Irence Ocvirk in direktorja nekdanjega podjetja Hudournik Stanka Zakelška. Tokrat so pred sodnika Marka Brišnika stopili vsi trije, kar pomeni, da je zdaj zadevi spet združil, saj je bil predobravnavni narok za Zakelška posebej, ker je Jazbec svojo odsotnost na do zdaj razpisanih narokih sodišča opravičil s slabim zdravstvenim stanjem. Vsi trije krivdo zanikajo. Tožilstvo Jazbecu in Zakel-šku očita skupno več goljufij, Zakelšku še pranje denarja. Ocvirkova je obtožena enega kaznivega dejanja goljufije, vendar je na sojenju ponovila, da ni storila nič narobe in da je za sporni dokument, ki naj bi ga podpisala kot direktorica občinske uprave, izvedela šele, ko so dobili obvestilo s sodišča. Sojenje se je začelo zaradi spornih občinskih poroštev pri bančnih posojilih podjetju Hudournik. Kot je znano, naj bi štorska občina zaradi tega še več let odplačevala dolgove. Tudi fizični obračun? Franc Jazbec je še enkrat zanikal očitke, da bi deloval v škodo občine. Pri sodelovanju z Zakelškom ravno zaradi njegove uspešnosti ni nikoli niti pomislil, da podjetje Hudournik ne bi zmoglo odplačevati kreditov. Kot je nekdanji župan dejal v zagovoru, naj bi mu Zakelšek obljubljal, da bo vse kredite poplačal, ko pa so se začele težave, naj bi se sprla. Jazbec je dodal, da naj bi prišlo celo do fizičnega spora. Na vprašanja tožilca, odvetnikov in sodnika ni želel odgovarjati, saj pravi, da je od dogodka že minilo več let in da je v zagovoru povedal vse, česar se je spomnil. Krivdo zanika tudi Stanko Zakelšek, ki trdi, da so bila vsa dela, ki so jih za štorsko občino opravljali delavci njegovega podjetja, izvedena. Ker občina ni imela denarja, naj bi podjetje Hudournik moralo jemati kredite, da so delavci dela lahko sploh končali. Nato naj bi iskali načine, kako poplačati terjatve. Kot je še dejal, ni storil nobenega očitanega kaznivega dejanja, poleg tega je povedal, da z Jazbecem nista imela veliko stikov. Pri dogovorih z občino naj bi sodeloval z drugimi zaposlenimi v občinski stavbi, predvsem s sedanjim županom Štor Miranom Jurkoškom. Kot je Zakelšek omenil, naj bi ravno Jurkošek kot nadzornik podpisal večino gradbenih del, za katera naj bi tožilec trdil, da niso bila opravljena, ko je Hudournik zaprošal za kredite. Jurkoška je Zakelšek predlagal tudi kot pričo, ki naj bi pojasnila podrobnosti nastale situacije. Sojenje naj bi se nadaljevalo marca. SŠol Foto: SHERPA Nekdanji župan Štor Franc Jazbec ob prihodu na sodišče Nihče ni priznal krivde Začetek sodnega postopka 27. februarja Na okrožnem sodišču v Ljubljani je bil v četrtek predobravnavni narok za nekdanjega predsednika Pivovarne Laško Boška Šro-ta, nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja, nekdanjo Šrotovo sodelavko Vesno Rosenfeld in za pravno osebo Atka-Prima. Očitajo jim zlorabo položaja in večmilijonsko oškodovanje Pivovarne Laško in hčerinskih družb v postopku menedžerskega prevzema pivovarne. Ta naj bi bila zaradi domnevno spornih poslov oškodovana za 109 milijonov evrov. Nihče od obtoženih krivde ni priznal. Šrot je na naroku dejal, da v obtožnici ni pojasnjeno, ali mu tožilstvo očita pridobitev premoženjske koristi ali povzročitev škode drugi osebi. Tožilec namreč trdi, da so bila posojila hčerinskih družb nezakonita in da jim je bila s tem povzročena škoda ter da so se v poslu okoristile tiste družbe, kjer lastništvo vodi k Šrotu. Kot je na naroku dejal Šrotov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar, so očitki nejasno definirani in na podlagi takšnih obtožb tudi ni možna kakovostna obramba. Ker krivde nihče ob obtoženih ni priznal, se bo začel dokazni postopek s prvo glavno obravnavo 27. februarja. Kdo bo pričal? Obramba in tožilstvo sta na predobravnavnem naroku predlagala tudi priče, ki jih bodo zaslišali do aprila. Do takrat je sodnica že napovedala več sodnih obravnav. Na pričanje naj bi tako va- Nekdanji predsednik Pivovarne Laško Boško Šrot je priznal mene-džerski prevzem Pivovarne Laško, kar ni kaznivo dejanje, ne prizna pa očitanih kaznivih dejanj. bili nekdanjega nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Toneta Turnška, nekdanjega svetovalca predsednika uprave Pivovarne Laško Roberta Šego in tudi Andrijano Starina Kosem, ki je bila državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo in predsednica nadzornega sveta Kada. Postopek vodi sodnica Vladislava Lunder, ki je lani Šrota obsodila na pet let in deset mesecev zapora zaradi zlorabe položaja pri preprodaji Istrabenzovih delnic. Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je bil takrat obsojen kar na sedem let zaporne kazni. Vendar lanska sodba še ni pravnomočna. SŠol Foto: GrupA Am '''/v—r. VSAK ČETRTEK ob 12.15 r m rradiocelje 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz www.radio POGLEDilue N iL- 16 ŠPORT Drakšič in Polavderjeva pometla s konkurenco Med moškimi najboljši judoisti, košarkarice prekinile tradicijo kegljačic Trener Damir Grgič več kot odlično dirigira košarkaricam že sedmo leto. Če se pošalimo, je na dobri poti nekdanjega trenerja nogometne ekipe Manchester United Alexa Fergusona, ki je na trenerskem stolčku preživel kar 27 let. »Že velikokrat sem dejal, da bo Damir Grgič odšel iz kluba, ko bo sam želel. On ima vstopnico za vsa leta v prihodnje,« je dejal Matej Polutnik. Narodni dom je gostil že 48. prireditev za izbor najboljšega športnika Celja lanskega leta. V ženski konkurenci je naslov pripadel Luciji Polavder, pri moških pa Rokiju Drakšiču. Med ekipami so v moški konkurenci slavili ju-doisti Sankakuja, pri ženskah pa košarkarice Athletea. V ospredju so bili znova judoisti celjskega Sankakuja Z'dežele. Roki Drakšič in Lucija Polavder sta v preteklem letu postala evropska prvaka. Drakšič je tokrat konkurenco premagal za 177 glasov, Polavderjeva za 99. »Vsakega novega priznanja sem zelo vesel. Resnično mi pomeni zelo veliko. Da ti dodaten zagon. Imam pa doma poseben prostor za priznanja, kjer jih je že ogromno,« je po novem dosežku dejal Roki Drakšič. Lucija Polavder je pristavila: »Priznanj, medalj in pokalov ne štejem več. Ogromno jih je, mi pa vsak veliko pomeni. Tudi prejšnje leto je bilo zelo uspešno z odličnimi rezultati. Dobro smo delali.« Judoisti, košarkarice ... Judoisti so bili najboljši tudi v konkurenci moških ekip. Roko-metaše Celja Pivovarne Laško so premagali za dva glasova, tretji je bilo Avto moto društvo Šlander, četrti pa Kajak kanu klub Nivo Celje. Med dekleti so se prvega mesta prvič v zgodovini razveselile košarkarice Athletea. Za devet glasov so ugnale serijske zmagovalke, celjske kegljačice. Tretje mesto je zasedla ženska ekipa Judo kluba Sankaku Z'dežele. Košarkarice Athleta so v pretekli sezoni pometle z vsemi, ko so bile v domačem prvenstvu praktično v vseh kategorijah suverene. »Ponosni smo na naše keglja-čice, ki so izvrstne tako doma kot v tujini. Tokrat je uspelo nam. Vsi smo malce presenečeni, a zelo veseli, je pa izjemno priznanje, ki nas mora še dodatno motivirati. Pretekla sezona je bila izvrstna, zdaj je treba tako delati še naprej,« je po prejemu pokala dejal trener Damir Grgič. Direktor kluba Matej Polu-tnik je dodal: »Pričakoval sem, da bodo kegljačice prve. Lani je Celje gostilo evropsko prvenstvo v košarki, letos bomo praznovali dvajseto obletnico kluba in še toliko bolj smo na to priznanje ponosni.« Športna zveza Celje je policijskemu klubu borilnih veščin Celje izročila bronasto plaketo za 25 let delovanja, posebno priznanje pa je romalo v roke judoistke Vlore Bedeti za tretje mesto na svetovnem prvenstvu, ki ga je gostil brazilski Rio de Janeiro. MITJA KNEZ Foto: SHERPA Lucija Polavder in Roki Drakšič Celjski drsalci v Beogradu Celjski umetnostni drsalci so se v Beogradu udeležili tekmovanja za evropski kriterij Skate Helena 2014. Nastopilo je 180 tekmovalcev iz šestnajstih držav. Med 34 nastopajočimi klubi so celjski drsalci zasedli peto mesto. V kategoriji Junior ladies je Pina Umek končala na devetem mestu, v isti kategoriji je bila devetnajsta. V kategoriji Advanced Novice Girls je bila Lara Guček četrta, Maruša Udrih šesta in Nina Polšak osma. Luka Logar je četrto mesto vknjižil v kategoriji Basic Novice boys. V kategoriji Basic Novice A II girls sta bili Nicole Vrunč šesta in in Maša Doler osma. Cubs I girls je postregel s sedmim mestom Ane Čmer, šestnajstim Lune Hrušovar in z osemnajstim Aneje Klo-potan. V kategoriji Chicks I girls je Tija Ota Pušnik zasedla enajsto mesto, Maja Logar pa je bila pet mest nižje. V najmlajši kategoriji Chicks II girls je Ajda Hrušovar končala na zmagovalnem odru, ko je zasedla tretje mesto in tako med celjskimi drsalci kot edina v domovino prinesla medaljo. MITJA KNEZ, foto: arhiv kluba Lara Guček je tekmovanje v srbski prestolnici končala na četrtem mestu. Rennerju kar dva naslova Za celjskimi atleti so uspešni nastopi na dvoranskem državnem prvenstvu v kategoriji U-16, ki je bilo v Ljubljani. Blestel je Rok Renner. Pod vodstvom trenerja Hr-voja Fižuleta je osvojil dva naslova državnega prvaka. V skoku v višino je preskočil 181 centimetrov, v skoku v daljino pa je pristal pri 593 centimetrih. S tem je bil edini atlet na državnem prvenstvu z osvojenima dvema naslovoma. V skoku s palico je četrto mesto zasedel Denis Babič. Pri pionirkah je na zelo dobrem drugem mestu končala Eva Pepelnak, ki je pri skoku v daljino pristala pri 497 centimetrih. Tri mesta nižje je bila v teku na 60 metrov Eva Lajhar (8.19 s). MITJA KNEZ Foto: arhiv kluba Rok Renner (na sliki v sredini) si je v Ljubljani priboril dva naslova državnega prvaka. Športnika leta Miloš Jasmina Zbil, Helena Miljkovic in Laura Potisk s pokaloma v rokah. Nominirani so bili še Patrik Škrablin, Fric Križanec in Alen Neskic (od leve). Bili so najboljši Športna zveza Rogaška Slatina je konec prejšnjega tedna že 19. razglasila najboljše športnike minulega leta v občini. Naziv naj športnica si je prislužila karateistka, naj športnik je postat košarkar. Naj športnica leta 2013 je Laura Potisk, članica Karate kluba Rogaška. Nosilka rjavega pasu je lani med drugim postala državna prvakinja v kategoriji do 21 let, ekipno je zasedla tretje mesto. Slavila je tudi na več mednarodnih turnirjih v Sloveniji. Z nazivom naj športnik se je okitil Miloš Miljkovic, član Košarkarskega kluba Rogaška. V lanski sezoni je bil med najboljšimi v Ligi Telemach po številu ujetih odbitih žog ter po številu doseženih točk. Članska ekipa KK Šentjur je postala najuspešnejša ekipa v občini v lanskem letu. V Ligi Telamch je osvojila sedmo mesto in vseskozi skrbela za polne navijaške tribune. Najboljše društvo je Karate klub Rogaška, ki že več kot 30 let v občini neguje in razvija karate in odlične tekmovalne rezultate. Posebej uspešno je pri delu z mladimi. Slatinska športna zveza vsako leto podeli tudi priznanja najzaslužnejšim športnim delavcem. Tokrat so jih prejeli Ivan Povalej za dolgoletno vodenje Športnega društva Tuncovec, Dominik Novak za uspešno vodenje Namiznoteniškega kluba Rogaška in Branko Pucelj, ki je osem let uspešno predsedoval Športni zvezi Rogaška, več kot 30 let pa je vodil tamkajšnji teniški klub. Zveza ni spregledala niti perspektivnih športnikov, prvič pa je letos podelila priznanja učenkam in učencem iz I. in II. OŠ, ki so občino uspešno zastopali na državnih tekmovanjih. AD Foto: MARCEL PERNAT novi tednik C DOPT 1 ~7 Št. 5, 30. januar 2014 ŠTORI I/ ■ V V v ■ Lascane resi le v v ■ v se cudez V 13. krogu državnega prvenstva za košarkarje je Rogaška zanesljivo zmagala na gostovanju pri Slovanu, Hopsi so do zzmage prišli v Mariboru, Elektra je na svojem igrišču pričakovano klonila proti Heliosu. Lokalni derbi med Tajfunom in Zlatorogom so v Hrušev-cu dobili gostitelji. Slovan je pred Rogaško pokleknil z 98:73. Hopsi so Maribor ugnali s 74:50, Elektra je proti Heliosu klonila s 93:72, Tajfun pa je brez večjih težav s 93:80 odpravil Zlato-rog. Slatinčani in Polzelani so na lestvici še naprej tik za vodilnim Heliosom, Laščani ostajajo sedmi, Šentjurčani in Šoštanjčani so še naprej na zadnjih dveh mestih. Forma se vzpenja Lokalni derbi med Tajfunom in Zlatorogom so z začetnih 2:0 odprli Laščani, po- tem pa so le-ti vseskozi lovili nasprotnika. Šentjurčani so namreč tako kot že na Polzeli, kjer so sicer nesrečno klonili proti Hopsom, dokazali, da pospešeno dvigajo formo. Zlatorog so povsem zaustavili in na koncu zasluženo slavili za 13 točk, razlika je bila tudi že 18. Razigran je bil Uroš Ve-ličkovic, ki se je ustavil pri 25 točkah, na drugi strani jih je Milan Miloševic vpisal 16. »Igrali smo zelo dobro in premagali zahtevnega nasprotnika, ko so bili razpoloženi vsi naši igralci. Še vedno imamo ogromno rezerv,« je po tekmi dejal domači trener Edi Delalija, gostujoči trener Predrag Milovic je pristavil: »Ekipa Tajfuna nas je nadi-grala v vseh elementih igre, zato ji čestitam za zmago. Moje moštvo je na gostovanju znova prikazalo katastrofalno predstavo. Za takšno igro fantje ne potrebujejo trenin- na kratko Kar osem naslovov Slovenska Bistrica: Konec tedna je bilo državno prvenstvo v judu, v ospredju pa je bil po pričakovanjih znova celjski Sankaku Z'dežele, ki je osvojil kar osem naslovov. V ženski konkurenci so varovanke trenerja Marjana Fabjana na najvišjo stopničko stopile petkrat, tri naslove so priborili tudi borci. Državne prvakinje so postale Petra Nareks (do 52 kg), Tina Trstenjak (do 63 kg), Anka Pogačnik (do 70 kg), Ana Velenšek (do 78 kg) in Jožica Svečak (nad 78 kg). Pri moških so se naslovov razveselili Adrian Gomboc (do 66 kg), Rok Drakšič (do 73 kg) in Mihael Žgank (do 90 kg). Govejškova podrla rekord Kranj: Velenjčanka Nastja Govejšek je tretji dan državnega prvenstva v plavanju dosegla nov slovenski rekord na 50 m delfin. Ob zmagi je bila z izidom 26,86 za stotinko sekunde hitrejša kot Olimpijina Katja Hajdinjak na evropskem prvenstvu leta 2010. Kros za rekreativce (ob 15. uri) Zdravo mesto s stojnicami Najboljši atleti kmalu v Šentjurju! Atletski klub Šentjur, ki letos praznuje 20. obletnico svojega delovanja, bo 15. marca 2014 gostil prvenstvo Slovenije v krosu. Dogodek v Šentjur ne bo pripeljal le najboljših tekačev in tekačic, temveč tudi ljubitelje rekreativnega športa in zdravega načina življenja. Pester spremljevalni program bo ponudil pravo športno zdravo mesto s številnimi stojnicami, kjer bodo od 10. ure dalje ponudniki športa in zdravega življenja predstavili različne izdelke ter storitve, rekreativni ljubitelji teka pa se bodo lahko na tekmovalni stezi državnega prvenstva pomerili v rekreativnem krosu (ob 15. uri). Atletski klub Šentjur bo na prireditvi gostil tudi častnega predsednika prireditve, župana mag. Marka Diacija. Vabljeni! Dodatne informacije najdete na: _g www.aksentjur.si ^^ e-naslov: info@aksentjur.si §1= tel.: (0)31-633-912 2J Medijski pokrovitelj: Novi tednik in Radio Celje ga. Sedaj nam preostane borba za obstanek, kjer pa niti približno ne bo lahko.« Minimalne možnosti Laščani se bodo v zadnjih petih krogih pomerili z Mariborom. Po nepričakovanem zmagoslavju Portoroža v Grosupljem Laščani zaostajajo za dve zmagi za četrtim mestom, ki še pelje v ligo za prvaka, a do konca rednega dela ostaja le še pet krogov. Možnosti so zdaj resnično minimalne. »Liga za prvaka se resda oddaljuje, a ne smemo obupati. Po tej tekmi je prisotne še več negativne energije, a moramo se zbrati in odigrati, kot znamo. Zdaj moramo zmagati vse tekme, drugega nam ne preostane,« je zadnjih pet krogov napovedal kapetan Zlatoroga Goran Jurak. Organizator igre Tajfuna Uroš Zadnik je dodal: »Trenutno stanje na lestvici nikakor ni realen pokazatelj. Naša forma se več kot očitno dviguje in v naslednjih tekmah se moramo otresti dna lestvice. Verjamem, da nam bo uspelo.« Laščani bodo v soboto gostili Maribor, Tajfun bo gostoval pri Heliosu. MITJA KNEZ Bo nocoj vse rešeno? Celjske košarkarice gostijo Crveno zvezdo - Z zmago do prvega mesta Pred košarkaricami At-hletea je tekma 9. kroga Jadranske lige. V predzadnjem krogu rednega dela sezone bo zasedba trenerja Damirja Grgiča nocoj v dvorani Gimnazije Celje - Center gostila beograjsko Crveno zvezdo. Celjanke so še naprej vodilne v skupini B Jadranske lige. Z morebitno današnjo zmago bi si dokončno zagotovile prvo mesto kar pomeni, da bi se v četrtfinalu omenjenega tekmovanja pomerile z ekipo, ki bo v skupini A zasedla četrto mesto. Na prvem obračunu s Crveno zvezdo je Athlete 13. novembra sredi Beograda slavil s 85:70. »Na prvi medsebojni tekmi Crvena zvezda ni bila popolna, me pa tudi nismo prikazale dobre predstave. Zdaj so nasprotnice dobile dve novi igralki Tino Jovanovič in Ivanko Matič. Vsi ju dobro poznajo, saj sta reprezentantki Srbije. Tekma bo zagotovo težka. Moramo se potruditi,« pred tekmo meni ena izmed ključnih igralk Athletea Marica Gajic. Današnja tekma se bo začela ob 19. uri. Kadetinje že na F4 Kadetinje celjskega Athletea so se dva kroga pred koncem rednega dela sezone že uvrstile na zaključni turnir Jadranske lige. V Mariboru so s 70:54 premagale Novi Zagreb in se posledično raz- veselile izvrstnega uspeha. Turnir najboljše četverice (8. in 9. marca) bo na mestu, kjer bo tudi zaključni turnir članske Jadranske lige. Prizorišče še ni določeno. MITJA KNEZ Foto: GrupA Zasedba trenerja Damirja Grgiča se nocoj že lahko razveseli prvega mesta v skupini. Odločitev v Poreču Celjske kegljačice so odigrale prvo tekmo evropske lige prvakinj v letu 2014. Na kegljišču v Golovcu so si pred povratno četrtfinalno tekmo s Porečem priigrale tesno zmago. Varovanke trenerja Lada Gobca so imele nekoliko slabši dan. Tokrat so podrle sto kegljev manj kot je njihovo povprečje v domačem prvenstvu. Po zelo izenačenem dvoboju so na koncu slavile s tesnih 5:3. Ker je razlika med dobljenimi in izgubljenimi seti po prvi četrtfinalni tekmi v korist gostujoče ekipe (11,5:12,5), bodo morale Celjanke na povratni tekmi odigrati bolj zanesljivo. Za uvrstitev na zaključni turnir, ki bo med 29. in 30. marcem v Nemčiji, bodo morale Celjanke na povratni tekmi 15. februarja v Poreču vknjižiti vsaj neodločen rezultat. »Zmagali smo, a igrali smo zelo slabo. Skoraj ne pomnim, kdaj smo naredili re- zultat pod 3.400 podrtimi keglji. Tokrat nismo dosegli niti 3.300 podrtih kegljev. Ne vem, ali je bil to samo slab dan ali pa malce preveč pritiska. V ligi imamo sicer bolj ali manj lahke tekme, potem pa se morda to nekoliko pozna na takšni, kot je bila tokrat. Kljub temu pa bomo imeli v Istri novo priložnost, da zmagamo in se uvrstimo na finalni turnir,« je po prvi četrtfinalni tekmi dejal Lado Gobec. MITJA KNEZ Panorama KOŠARKA 1. SL, 13. krog: Maribor - Hopsi 50:74; Šarkinovič 12, Kayembe 11; Jagodnik 19, Gabriel 18, Vujasinovič 14, Robertson 13, Vašl 6, Wan-gmene 4, Tajfun - Zlatorog 93:80; Veličkovič 25, Zadnik 21, Držič 16, Pelc 13, Vranj-kovič 7, Primorac 6, Zimič 5; Miloševič 16, Lapornik, Dimec 14, Jovanovič 11, Jurak 10, Mi-trovič 7, Abramovič 6, Malus 2, Elektra - Helios 73:92; Lelič 21, Zagorc 13, Atanackovič 11, Brčina 9, Podvršnik 7, Hasič 3, Bajramlič, Dimec, Kosi, Šlu-tej 2; Marič 27, Mahkovic 20, Slovan - Rogaška 73:98; Močnik 13, Grum 12; Cebular 18, Brkič 16, Miljkovič 13, Nikolič 12, Koštomaj 11, Pelko 6, Jotič 5, Npast 3, Smajlovič 2. Vrstni red: Helios 24, Rogaška, Hop-si 23, Portorož, Grosuplje 20, Slovan, Zlatorog 18, Maribor 17, Elektra, Tajfun 16. 2. SL, 14. krog: Koper - Terme Olimia 58:68. Vrstni red: Plama Pur 27, Škofja Loka, Šenčur 26, Krka B, Litija, Lastovka 22, Terme Olimia, Kolpa, Parklji 21, Elektro Gorenjska prodaja 19, Hrastnik, Postojna 18, Radenska Crea-tiv, Koper 17. 3. SL - vzhod, 13. krog: Luxuris Celje - Branik 97:90. Vrstni red: Luxuris 23, Po-savje 20, Konjice 19, Janče 18, Branik, Calcit 17, Pingvini 15, Primafoto 14, Ruše 13. 1. SL (ž), drugi del, 1. krog: Konjice - Athlete Celje 56:80; Vujačič 11, Pokorn 9, K. Klančnik, Hatunšek 7, Šrot, Dimec 4, Einfalt 2; Boada 21, Gajič 20, Lisec 14, Hamrouni 12, Osterman 9, Murn 4. Vrstni red: Triglav 23, Athlete 21, Grosuplje 18, Domžale 15, Odeja 13, Konjice 12. ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje 24:37 (11:17), Ajdovščina - Velenje 27:21 (15:8), Ptuj - Zelene doline Žalec 20:32 (8:15). Vrstni red: Zagorje 28, Celje, Velenje 21, Velenje 19, Piran 17, Žalec, Ajdovščina 13, Koper 6, Ptuj 2, Naklo Tržič 0. (MiK) Športni koledar Sobota, 1. 2. Četrtek, 30. 1. KOŠARKA Jadranska liga (ž), 9. krog, Celje: Athlete - Crvena zvezda (19). Petek, 31. 1. KOŠARKA 3. SL - vzhod, 14. krog: Konjice - Ruše (20). 1. SL (ž), drugi del, 2. krog: Konjice - Grosuplje (17.30). ODBOJKA 1. DOL (ž), modra skupina, 1. krog: Braslovče - For-mis (20). KOŠARKA 1. SL, 14. krog: Rogaška - Grosuplje, Laško: Zlatorog - Maribor, Domžale: Helios -Tajfun, Polzela: Hopsi - Slovan (19), Portorož - Elektra (20). 2. SL, 15. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Radenska Creativ (19). 1. SL (ž), drugi del, 2. krog, Celje: Athlete - Domžale (16.30). ODBOJKA 1. DOL, zelena skupina, 2. krog, Kranj: Triglav - Šoštanj Topolšica (18). ROKOMET 1. SL, 19. krog: Celje Pivovarna Laško - Izola (18), Velenje: Gorenje - Krško (19). 1. SL (ž), 16. krog: Celje Celjske mesnine - Piran, Zagorje - Velenje (19), Ajdovščina - Zelene doline Žalec (20). 18 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. TAPRAVI FALOTI: Skrivnostno dekle 2. ANS. GAŠPERJI: Snežna pravljica 3. ANS. POSKOK: Poletja ni več 4. ANS. PETRA FINKA: Še enkrat šla s teboj bi pred oltar 5. ANS. SAŠA AVSENIKA: Mladi smo 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. TEAM - LORDE (3) 2. UNCONDITIONALLY - KATY PERRY (5) 3. CAN'T REMEMBER TO FORGET YOU - SHAKIRA FEAT. RIHANNA (1) 4. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS (2) 5. SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILLY ALLEN (6) 6. I WANT IT ALL - KARMIN (1) 7. INCREDIBLE - CELINE DION FEAT NE-YO (4) 8. INSTANT CRUSH - DAFT PUNK FT. JULIAN CASABLANCAS (3) 9. GHOST TOWN - JAKE OWEN (2) 10. ORDINARY LOVE - U2 (5) DOMAČA LESTVICA 1. HČI VAŠKEGA UČITELJA - MI2 (4) 2. SAM - LOMBARDO (5) 3. KAVA Z MLEKOM (HEJ HEJ) - SWEET PEAK FEAT. KATARINA MALA (4) 4. ZGODBA ZASE - IN & OUT (3) 5. SANJSKA - BILLYSI (6) 6. SEZNAM ŽELJA - NESSY (2) 7. VZEM' SI ČAS - ANU (1) 8. POHITIVA - PHONOMONICS (3) 9. POT V NEZNANO - MAGRATEJA (2) 10. NOVI SVET - SOULGREG ARTIST (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: RUDE - MAGIC! SELFIES - NINA NESBITT PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: PIR - SELL OUT NJENA POT - LAVENDER Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Učiteljica, ki je nastavila ogledalo družbi »Na začetku svoje učiteljske poti sem učence učila, da lačni otroci živijo v Afriki, danes pa sedijo v klopi zraven njih.« To je izjava Bojane Potočnik, profesorice slovenskega jezika iz Šentjurja in dobitnice boba leta 2013 v akciji časopisne hiše Večer. Še druge plati njenega ustvarjanja bomo spoznali v oddaji Znanci pred mikrofonom to nedeljo po 10. uri. Bojana Potočnik je v javnem pismu opozorila, da si učenci letakov o promociji tradicionalnega slovenskega zajtrka ne morejo namazati na kruh. S tem pa pokazala na zavajanje javnosti in odvračanje pozornosti od problemov, ki obstajajo v javnih šolah in v razredih, med učenci. Potočnikova pravi, da je šolniški kruh grenko-sladek, a da ga ne bi zamenjala za drugega. Zato bomo z njo spregovorili tudi o njenem poslanstvu biti učiteljica. Ob bližajočem se kulturnem prazniku pa ne bo odveč tudi kakšna beseda o njeni kulturni angažiranosti ter ljubezni do poezije, Bojana Potočnik po zaslugi katere se Osnovna šola Franja Malgaja, na kateri uči, od začetka šolskega leta 2013/14 ponaša z nazivom kulturna šola. TV Vas čaka maturantski ples? Minuli petek se je v Celju začela letošnja sezona maturantskih plesov, v kateri bodo zadnji maturanti zaplesali marca. Najbolj se z enim zagotovo najpomembnejših dogodkov v srednješolskem obdobju te dni ukvarjajo tisti, ki plešejo letos, a tudi tistim, ki jih od tega dogodka loči že več let ali desetletij, ostaja živo zapisan v spominu. A maturantski ples za vse več dijakov in njihovih staršev ni le prijetna skrb, kakšno obleko izbrati, kakšna naj bo pričeska in kako visoke so še lahko petke, da bo hoja varna in stabilna. Pri pripravah je namreč vse bolj treba misliti tudi na to, kako nas bo sicer lep in vesel dogodek udaril po žepu. Kot ugotavljajo v celjskih srednjih šolah, ostajajo obvezni stroški zadnja leta bolj kot ne enaki, vsaj zvišujejo se ne, koliko maturantski ples obremeni družinski proračun, pa je v veliki meri odvisno tudi od lastne iznajdljivosti dijakov in njihovih staršev. Podrobneje o tem v četrtkovi oddaji Odmev ob 12.15 na Radiu Celje. IS Ol VSAK ČETRTEK ob 12.15 t> I M,SWclie POGLED! jlieJlS tedenski spored radia celje ČETRTEK, 30. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 31. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SOBOTA, 1. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Murski val) NEDELJA, 2. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Bojana Potočnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Murski val) PONEDELJEK, 3. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Bojana Potočnik, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Murski val) TOREK, 4. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) SREDA, 5. februar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) MALI OGLASI / INFORMACIJE 19 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MOTORNA VOZILA NOVEJŠO poslovno stavbo, možna predelava v tri stanovanja, z dvoriščem, prodam za 295.000 EUR. Telefon 041 262-063. 305 ODDAM KUPIM POSLOVNI prostor, 28 m2 in večje dvorišče, za razne namene, ob cesti Arclin-Lju-bečna, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 305 STANOVANJE o O www.istraberzpliii.si OSEBNO vozilo, od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. 93 AVTO, lahko je poškodovan ali v okvari, od letnika 1998 naprej, kupim. Telefon 041 654-667. 289 STROJI ODDAM PRODAM FREZO s kardanom, širina 2 m, staro tri leta, italijanske izdelave, prodam za 1.250 EUR. Telefon 031 806-191. 133 STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676. p NA Lavi oddam v najem garsonjero, velikost 31 m2, opremljeno in takoj vseljivo. Telefon 031 655-181. 10 OPREMLJENO garsonjero na mirni lokaciji v Celju oddam za 220 EUR. Telefon 051 653-812. 123 DVOSOBNO stanovanje v Čopovi ulici v Celju oddam. Telefon 031 678-430. 245 PRODAM PRAŠIČE, težke od 100 do 160 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo, prodamo. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 5 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna rezervacija kolin in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p KUNCE za nadaljnjo rejo, več pasem in belgijsko orjakinjo za razplod prodam. Telefon (03) 5716-331, Vincenc. 249 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC ŠROTAR Krasmetal Sežana za mletje zrnja, lahko tudi koruze s stroki, s 3-faznim elektromotorjem, prodam. Telefon 031 782-708. 258 HORIZONTALNO tračno žago, avtomatski pomiki, možna menjava za hlodovino, prodam. Telefon 041 563-346. 298 KUPIM TRAKTOR, do 90 KM, lahko poškodovan ali v okvari in ostalo kmetijsko mehanizacijo, kupim. Telefon 040 507-060. 289 POSEST ENOSOBNO stanovanje na naslovu Ulica frankolovskih žrtev 34, Hudinja, oddamo v najem. Stanovanje je v izmeri 38,30 m2, v 9. nadstropju in je opremljeno. Leto izgradnje stavbe 1970. Stanovanje je vseljivo takoj. Mesečna najemnina znaša 250 EUR + pripadajoči stroški. Varščina je v višini enomesečne najemnine. Za informacije in ogled pokličite po telefonu 051 399-600. n PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 62 KOKOŠI nesnice, jarkice (rjave in bele), tik pred nesnostjo, stare 19 tednov, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke in bele lahke, prodamo. Nakup 10 nesnic- petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-43 8, (03 ) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p BIKCA simentalca, težkega 160 kg, prodam. Telefon (03) 5792-174, 031 422-606. 250 TELICO s/l, brejo 7 mesecev, težko 600 kg, pašno in brejo kravo, 7 mesecev, pašno, težko 650 kg, prodam. Telefon 031 671-274. 252 DVA bikca simentalca, stara 10 dni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 579-358. 270 TELICO simentalko, težko 470 kg, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon (03) 5730-787. 266 TRI bike, od 130 do 170 kg in telico, 200 kg, prodam. Telefon 041 547-769. Š ČISTOKRVNE rodovniške, dva meseca stare psičke jack russel terier, zelo zdrave, lepe, čiste, šolane, prodam. Telefon (03 ) 5741-851, 031 309-191. 2 6 9 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodamo. Telefon 041 552-143. 286 PRAŠIČE, težke 130 do 180 kg, lahko tudi polovice, možna dostava, prodam. Telefon (03) 5798-167, 041 389-370. 296 OVCO z dvema mladičema, solčavska pasma, prodam. Telefon 5481-789.310 TELIČKO, staro tri tedne in bikca, starega 14 dni, simentalca, prodam. Telefon 031 840-282. 308 TELICO simentalko in telico si/lim, obe breji 8 mesecev, prodam. Telefon 070 445-858. 312 ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO Kidričeva ulica 5 b, 3270 LAŠKO Na podlagi določil 76. člena Statuta ZD Laško, Razpisna komisija na podlagi sklepa 5. redne seje Sveta ZD z dne 14.1. 2014 razpisuje delovno mesto: direktorja/-ice Zdravstvenega doma Laško Za direktorja/direktorico je lahko imenovan kandidat/-ka, ki poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjuje še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo, - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, - da ima ustrezne strokovne in organizacijske reference, - da predloži dokazilo, da ni bil pravnomočno obsojen za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Kandidati/-tke morajo za razpisano mandatno obdobje ob prijavi na razpis predložiti tudi program dela oz. razvoja ZD in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji le-tega. Za pripravo programa dela oz. razvoja lahko zainteresirani kandidati/-tke pridobijo podatke na vpogled na upravi Zdravstvenega doma Laško oz. na spletni strani (http://sl.zd-lasko.si) Izbrani kandidat/-ka bo za opravljanje funkcije direktorja sklenil pogodbo o zaposlitvi za polovični delovni čas (20 ur na teden) za določen čas za štiriletno mandatno obdobje. Mandat direktorja/-ice teče od dneva izdaje soglasja ustanoviteljice k imenovanju. Prijave s priloženimi pisnimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati/-ke pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni dom Laško, Kidričeva ulica 5 b, 3270 Laško, z oznako: »Prijava na razpis - ne odpiraj«. Rok za prijavo na razpisano delovno mesto začne teči 31.1. 2014 in se izteče 14. 2. 2014. Kot pravočasne se bodo upoštevale prijave, ki bodo prispele do 14.2. 2014 oz. v kolikor bodo oddane priporočeno po pošti in bodo opremljene z žigom oddaje z dne 14.2. 2014. O izbiri bodo kandidati/-tke pisno obveščeni v roku, določenem z zakonom. Razpisna komisija sveta ZD KUPIM DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 EIS Ji i astrologinj jasnovidno BI0TERAPIJ mmi J_3 GSM 041404 935 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vaSege operaterja SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 290 BIKCA simentalca, mesni tip, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 16 BIKA ali telico, težko od 150 do 200 kg, kupim. Telefon 041 547-769. Š 12 KRAVE in telice za zakol in dopitanje kupim. Telefon 031 743-351. 219 MLADO jalovo kravo kupim. Telefon 031 434-714. 319 PRODAM BIVALNI vikend v okolici Planine pri Sevnici prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 111 STANOVANJSKO hišo v Zagradu, 3. gradbena faza, 5 minut od centra Celja, sončna lega, ob gozdu, parcela 700 m2, 180 m2 stanovanjske površine, klet, pritličje, mansarda, vsi komunalni priključki, prodam. V račun vzamem tudi stanovanje, cena 109.000 EUR. Telefon 040 665-506. 287 Mediafin pro d.0.0. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508 326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOl UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja ENOSOBNO stanovanje na Polzeli oddam. Kuhinja je opremljena. Telefon 031 480-351. 295 GARAŽA jinmiHiki s aslrologinia 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja ODDAM GARAŽO v Celju, Pohorska ulica, za gasilskim domom, oddam v najem za daljše obdobje. Telefon 041 818-899, popoldan. 317 NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. NOVI TEDNIK ŽE 69 LET. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. Podjetje ORIFLAME KOZMETIKA d.o.o. nagrajuje prvih 20 novih naročnikov. http://www.oriflame.si ob Četrtkih - nformacije iz vašega kraja - zgodbe s celjskega NAROCILNICA NAROCILNICA NAROCILNICA : IME IN PRIIMEK: : ULICA: : KRAJ: : DATUM ROJSTVA: i Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupatenam že 69let j PODPIS: l NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. novi tednik Ž 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE Oh, kako boli, ko ljuba žena, mami, babi in prababi, te več ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse ti še enkrat hvala. Oh, kako boli, ko tebe več med nami ni. V SPOMIN MAJDI PETEK iz Sv. Lovrenca 62 pri Preboldu (22. 4. 1936 - 31. 1. 2013) Hvala vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji, ki te imamo radi. ZAHVALA V 81. letu nas je zapustil FRANC SELIČ iz Trubarjeve ulice 10 v Laškem (25. 3. 1933 - 10. 1. 2014) Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali sveče in za svete maše. Hvala gospodu Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred, Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve, pevcem za odpete žalostinke in trobentaču za odigrano Tišino. Posebna zahvala osebju Trubarjevega doma upokojencev Loka pri Zidanem Mostu, kjer so zanj lepo skrbeli in mu lajšali bolečine v času njegove težke bolezni. Žalujoči vsi njegovi PRODAM SENO v kockah prodam. Šentjur, telefon 041 641-333. 200 SENO v kockah, cena 3 EUR, prodam. Telefon 041 854-351. 275 ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od naše drage tašče, stare mame in prababice ŠTEFANIJE RUPNIK z Jesenove Ravni 4, Rimske Toplice (4. 12. 1921 - 10. 1. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, Društvu upokojencev Rimske Toplice in Krajevni organizaciji RK Rimske Toplice za vsa izrečena sožalja, darovane sveče in sv. maše. Hvala g. župniku Jožetu Turku za lepo opravljen obred, govorniku g. Francu Kapunu za besede slovesa, pevcem za odpete žalo-stinke, praporščakom, trobentaču ter Komunali Laško za organizacijo pogreba. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ugasnila je luč življenja in prižgala se je luč spomina, v našem srcu pa ostaja tiha, skrita bolečina. ZAHVALA Ob boleči izgubi ANGELE RABUZA iz Doma starejših Zdravilišča Laško (11. 1. 1941 - 16. 1. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali sveče in cvetje. Prav posebna zahvala Domu starejših Zdravilišča Laško, duhovniku Vengustu za lepo opravljen obred, Komunali Laško, pevcem iz Jurkloštra in govorniku Janezu Brečku. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči vsi njeni: sin Edo in hčerka Maja z družinama ter ostalo sorodstvo SLAMO in seno, velike bale, 400 do 500 kg, 2.4 x 1.2 x 1 m, slama 129 EUR/t - za krave mlekarice, seno 189 EUR/t + 9.5 % DDV, prodam. Telefon 041 560-068, Dušan. p DOMAČI jagermaister, 30 l in domačo slivovko, 20 l, prodam. Telefon 041 763-363. 300 SVEŽO domačo svinjsko mast in ocvirke prodam. Telefon 031 787-009. 313 NEŠKROPLJENO rdeče vino (jurka, izabe-la), možnost dostave, tudi suhe gobe, okolica Svetega Štefana, prodam. Telefon 031 840-078. 282 BELI krompir, 0,55 EUR/kg, krmni krompir, 0,20 EUR/kg, šrot koruze in ječmena, 0,30 EUR/kg, prodam. Telefon (03) 5702-459. 304 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n JARKICE, rjave in bele leghorn, na začetku nesnosti, enoletne kokoši za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene ter dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance. V prodaji vse vrste perutninske krme. Večja naročila tudi dostavimo. Telefon (03) 7001446. 205 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 070 376-076. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 851-448. 262 SUH hrastov rezan les, 50, 35, 30 in 25 mm, prodam. Telefon 040 827-587. 267 TELIČKE različnih velikosti, zele lepe si-mentalke in drva, suha, mešana, po 35 EUR/m3, prodam. Telefon 031 276025. 315 MEnK Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M Kačič) ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, stari ata in stric ANDREJ ŠIBILA iz Laškega (25. 11. 1935 - 10. 1. 2014) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste bili v teh težkih trenutkih z nami, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali sveče, sveče in za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Komunali Laško, g. dekanu za opravljen obred in sv. mašo, Čebelarskemu društvu Laško, govornikoma za poslovilne besede, pevcem, trobentaču in praporščakom. Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča hči Irena z družino TELICO simentalko, staro osem mesecev in kostanjeve kole za pašnik prodam. Telefon 070 744-487. p SUHA bukova drva prodam. Telefon 031 465-719. 276 VLEČNO kljuko za megane sedan, malo rabljeno, 50 % ceneje in strešna nosilca za megane, enkrat rabljena, zelo ugodno prodam. Telefon 041 858-725. 293 BREZOVA drva prodam. Telefon 041 260041. 297 GORILEC za kurilno olje Abig, v dobrem stanju, za 80 EUR in novi latoflex z dvižnim vzglavnikom in za noge, 90 x 200, prodam za 40 EUR. Telefon 041 543-020. 302 BUKOVA metrska drva prodam. Cena po dogovoru. Telefon 070 741-734. 311 KUPIM HLODOVINO iglavcev kupim. Telefon 041 563-346. 298 Bolezen je bila močnejša od tvoje volje do življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANE BRODEJ iz Selc pri Novi Cerkvi (1935 - 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala tudi osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje, dekanu gospodu Vicmanu za opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Raj in gospe Mileni Jurgec za izrečene poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni. IŠČEM delo: oskrba, čiščenje ostarelim, bolnim, tudi na vrtu. Telefon 031 878708, Nadja. 264 NUJNO zaposlim monterja za polaganje gips plošč in Armstrong stropov. Andrej Kavka, s. p., telefon 041 684-410 ali na e-mail: andrej.kavka@siol.net. n radiocelje Vz"" 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz SI želiš nov začetek? Moški, vegetarijanec, športnik iz Ljubljane, urejen, podjetnik, 47 let, 174 cm, te vabi na neobvezno sadno kupo. Bodi brez obveznosti, prijetnega videza. Telefon 041 843-364. ZAPOSLITEV POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n PREMOG (tudi v vrečah) zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n IŠČEM delo: dela okoli hiše, vrta, obrezovanje trte, delo v sadovnjaku. Telefon 031 737-729, Anton. 264 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p.. Dolenja vas 85, Prebold IZDELUJEMO projekte za vse vrste gradbenih, poslovnih in stanovanjskih objektov. Uredimo tudi legalizacijo. Telefon 040 665-506. Celeia projekt, d. o. o., Cesta na Ostrožno 6, Celje. 288 JAVNO se opravičujem gospodu Jožetu Senici iz Tevč za izrečene neresnične besede. Franc Hrastnik iz Lahomnega. 309 DIATONIČNE harmonike za poučevanje, optični prikaz prijemov. Več informacij po telefonu 041 372-378. Izdelovanje harmonik, Marjan Mačkovšek, s. p., Mala Breza 57, Šentrupert. l 16 GRADITELJI, pozor! Po zelo ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, Škofja vas, telefon 541-5011, 041 531976. 316 L 19 284 p INFORMACIJE 21 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, sestre, tete in svakinje ANGELE BOHORČ (26. 2. 1925 - 10. 1. 2014) se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, krajanom Selc, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja ter darovane sveče in svete maše. Sin Darko z ženo Cvetko 263 ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi ljube in dobre mame JANJE RAMŠAK rojene Vrenko iz Liboj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju hematološko onkološkega oddelka bolnišnice Celje, kolektivu OŠ Griže, govornikom, Kulturnemu in Planinskemu društvu Liboje, pogrebni službi Ropotar in g. župniku Jožetu Planincu. Iskrena hvala vsem, ki boste obiskovali njen grob in jo večno ohranjali v spominu. Žalujoči: sinova Rok in Jure z Rosvito, prijatelj Ivi ter ostali sorodniki L 21 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .. ZAHVALA V globoki žalosti sporočamo, da je prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, tašče, babice in prababice. Tiho je zaspala CENTRIH rojena 15. 5. 1928 v Celju Na zadnjo pot smo jo pospremili v petek, 24. januarja 2014, na pokopališču na Teharjah pri Celju. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, tolažilne besede, podarjene sveče in darovane svete maše. Iskrena hvala govornicama, recitatorju, pevkam in pevcem, gospodu župniku za opravljen obred, trobentaču za zaigrano Tišino ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Pogrešali jo bomo: sin Srečko ter hčerki Majda in Zlatka z družinami 314 MARIJA Tri leta na tvojem grobu svečke že gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo. V mojih prsih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je tudi moja sreča. V SPOMIN Tiha bolečina spremlja spomin na 28. januar, ko je pred tremi leti prenehalo biti ljubljeno srce dragi mami, babici in tašči JOŽEFI RADOŠIČ iz Slatine 16 b, Šmartno v Rožni dolini (14. 2. 1929 - 28. 1. 2011) Zelo močno te pogrešam, draga mama, in vsak dan smo skupaj v mislih s teboj: tvoja hčerka Erna z družino. 278 Pred letom še vedra in upanja polna, s tegobami v zdravju, še ne zares bolna, je naša ljubljena žena in mama bila, a danes čez noč je od nas odšla. ZAHVALA Po težki in hudi bolezni nas je za vedno zapustila draga žena, mama, hčerka, babica in tašča MILENA KALUDER z Zgornje Rečice 5 pri Laškem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja ter darovano cvetje, sveče in ostalo pomoč. Iskrena hvala osebju bolnišnice Topolšica, g. župniku, govorniku Matjažu, pevcem, vsem glasbenikom, praporščakom in vsakemu posebej, da ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Iskrena hvala tudi Komunali Laško za organizacijo pogreba. Žalujoči vsi njeni, ki smo jo imeli radi L 20 V vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražja in edina! V SPOMIN januarja je minilo leto sti, kar naju je zapustila draga hči SONJA PRELOŽNIK iz Loč Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo prezgodnjem grobu, ji prižigate svečko ali poklonite cvet. Zelo te pogrešava: ati in mami 301 Ko zaželimo tvoje si bližine, gremo tja v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. V SPOMIN V nedeljo, 26. januarja 2014, minevata dve leti, kar nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, stari ata in dedi KARL GRAČNER iz Belovega (25. 9. 1937 - 26. 1. 2012) Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem prezgodnjem grobu. Vsi tvoji najdražji L 13 ZAHVALA Poslovil se je ljubljeni mož, sin, dragi oči in dedi IVAN KARO iz Laz pri Dramljah (25. 10. 1950 - 24. 12. 2013) Iskreno se zahvaljujemo za izražena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Hvala duhovniku g. Jožetu Planinšku za opravljen obred ter pevcem za odpete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi osebju hematološkega oddelka SB Celje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in ga boste ohranili v lepem in trajnem spominu. Žalujoči vsi njegovi 253 Skromno in pošteno si živela, vse za družino, dom in otroke si dajala, povsod sledi so tvojih pridnih rok, nate ostaja lep spomin in beseda hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE LIPOVŠEK iz Dola pri Laškem se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili pisna in ustna sožalja ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. dekanu Roku Metličarju za opravljen obred, skupini pevcev zbora iz Šmiklavža, govorniku Ivanu Jelencu in Komunali Laško. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mož Slavko, hčerka Dora z družino, vnukinja Anja in vnuk Jan L 17 Poroke Žalec Poročila sta se: Katarina MARN iz Škofje Loke in in Matic LIPAR iz Cerkelj na Gorenjskem. Velenje Poročila sta se: Luljete SHENAJ iz Albanije in Emanuel GAŠI iz Šoštanja. Smrti Celje Umrli so: Jože ČOKL iz Šentjurja pri Celju, 53 let, Janja RAMŠAK iz Liboj, 52 let, Ivana ZALOŽNIK iz Vitanja, 63 let, Margareta MAJCENO-VIČ iz Žalca, 80 let, Ljudmila KRESNIK iz Celja, 88 let, Andrej ŠIBILA iz Laškega, nöaBmE.a 78 let, Jadviga SIKOŠEK iz Šmartnega v Rožni dolini, 88 let, Milica RKMAN iz Celja, 58 let, Slavko BRUMEC iz Lekmarja, 65 let, Adolf VI-DEMŠEK iz Velenja, 72 let, Anton HABJAN iz Tabora, 69 let, Frančišek PFAJFAR iz Laškega, 85 let, Marija LI-POVŠEK iz Rimskih Toplic, 72 let, Silva VIRANT iz Celja, 86 let, Marija POGLADIČ iz Nove Cerkve, 87 let, Ljudmila ŠAFRAN iz Šentruperta, 75 let, Borut JURJOVEC iz Tabora, 58 let, Jurij MAGRIČ iz Celja, 58 let, Bogomir Anton KOŽELJ iz Ljubečne, 69 V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK NA DOMu| let, Anton ŠTEBIH iz Celja, 71 let, Marija CENTRIH iz Celja, 85 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Ruža ČURČIČ iz Šentjurja, 93 let, Viktor LEBER iz Dramelj, 77 let, Slavko MOTOH iz Jarmov-ca, 66 let Žalec Umrla je: Zvonka GREGL iz Tabora, 50 let. Mozirje Umrli so: Slavko HREŠAN z Ljubnega ob Savinji, 78 let, Rozalija KOPITAR iz Nazarij, 57 let, Rajko PEČOVNIK iz Podvolovljeka, 55 let, Marija BIDER iz Nazarij, 89, let. Velenje Umrli so: Drago SEVČ-NIKAR iz Šoštanja, 40 let, Štefanija BRLEK iz Celja, 89 let, Franc PURIČ iz Kranja, 88 let, Pavla Marija KOVA-ČIČ iz Mozirja, 84 let, Milan RUŽIČ iz Celja, 69 let, Marija KOŠIR iz Velenja, 79 let, Vlasta Alenka BUGARSKI iz Celja, 75 let. 22 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE ELEKTRICAR "ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA) - M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL.", DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 31.1.2014; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLA-STIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV STROJNIK TGM-VOZNIK KAMIONA - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, VOZNIK TOVORNJAKA IN POMOŽNA GRADBENA DELA. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE MONTER PLINSKIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE DELOVODJA GRADBENIŠTVA DELOVODJA-GRADBENI - M/Ž; VODENJE DEL IN ZAPOSLENIH NA GRADBIŠČIH, OBRAČUNI ..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH GRADBENI DELAVEC PK - M/Ž; GRADBENA DELA IN POMOŽNA DELA., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH GRADBENI DELAVEC KV - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC, FASADER - M/Ž; VISOKA IN NIZKA GRADNJA, IZVAJANJE FASADERSKIH, TESARSKIH IN ŽELEZO-KRIVSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.2.2014; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2014; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILA VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2014; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTROMONTER SAMOSTOJNI ELEKTROMONTER - M/Ž; SAMOSTOJNO IZVAJANJE EL. INŠTALACIJ, PRIKLOP OMAR, LUČI, POLAGANJE KABLOV IN KABELSKIH TRAS, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 17.2.2014; ELTELL INŠTALACIJE, STORITVE IN TRGOVINA D.O.O., NA OTOKU 1, 3000 CELJE BOLNIČAR V SOCIALNOVARSTVE-NEM ZAVODU "BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/ Ž; IZVAJANJE NEGE IN OSKRBE STANOVALCEV, VZDRŽEVANJE FIZIČNEGA OKOLJA STANOVALCEV, SODELOVANJE OZ. POMOČ PRI ZAGOTAVLJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI"; DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2014; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE FRIZERJI FRIZER - DELO V CELJU - M/Ž; VSA DELA V FRIZERSKEM SALONU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2014; KOZMO, FRIZERSKI STUDIO, D.O.O., JAKČEVA ULICA 40, 1000 LJUBLJANA TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS KOMERCIALIST ZA PRODAJO "SVETOVALEC ZA OPTIMIZACIJO STROŠKOV - M/Ž; POTREBUJEMO VEČJE ŠTEVILO SVETOVALCEV NA TERENU ZA SVETOVANJE PRI IZBIRI CENOVNO UGODNEJŠIH DOBAVITELJEV PRODUKTOV. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJU BIVANJA ALI ŽELENEM OBMOČJU. SVETOVALCI SO ZA SVOJE DELO PLAČANI OD DOBAVITELJA IN NE OD STRANKE, PRI KATERI POTEKA SVETOVANJE. DELO SVETOVALCA NA TERENU, KI GOSPODINJSTVOM IN PODJETJEM POMAGA ZNIŽATI MESEČNE STROŠKE, SE NEKOLIKO RAZLIKUJE OD DELA TRŽNIKA. OD STRANKE NE ZAHTEVA DENARJA, AMPAK JI GA PRIHRANI. TERENSKO DELO POTEKA V RAZLIČNIH REGIJAH SLOVENIJE, PRI ČEMER JE SVETOVALCU DODELJENO PODROČJE NA OBMOČJE BIVANJA. PRIČAKUJEMO: ZAŽELENA RAČUNALNIŠKA PISMENOST, KOMUNIKACIJSKE SPOSOBNOSTI, VISOKA MOTIVIRANOST ZA DELO, UREJENOST, KOMUNIKATIVNOST, PRIJAZNOST, SAMOINICIATIVNOST, DELOVNE IZKUŠNJE S PODROČJA TRŽENJA SO PREDNOST, NISO PA POGOJ (KER SVETOVALCE IZOBRAZIMO V PODJETJU, IZKUŠNJE NISO POTREBNE). NUDIMO: MOŽNOST DOBREGA ZASLUŽKA, MENTORSTVO,", DOLOČEN ČAS, 2 MESECA OZ. DALJŠE OBDOBJE, 12.2.2014; ALPANI, FINANČNO SVETOVANJE, IZOBRAŽEVANJE IN STORITVE D.O.O., ULICA FRANKOLOVSKIH ŽRTEV 24, 3000 CELJE "VODJA KOMERCIALE - M/Ž; VODENJE ZAPOSLENIH NA PODROČJU KOMERCIALE, IZDELOVANJE KALKULACIJ, PREVZEM BLAGA, POŠILJANJE PONUDB DO KLJUČNIH STRANK, ZBIRANJE IN ANALIZIRANJE PODATKOV TER PODAJANJE PREDLOGOV GLEDE NAROČNIKOV, REŠEVANJE REKLAMACIJ, PRIPRAVLJANJE POROČIL ZA POTREBE VODSTVA, OPTIMIZIRANJE STROŠKOV." NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2014; TB PODJETJE ZA MARKETING, PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 200 A, 3000 CELJE UE LAŠKO KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2014; THERMANA D.D., DRUŽBA DOBREGA POČUTJA, ZDRAVILIŠKA CESTA 6, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE VARILEC VARILEC CO2 - M/Ž; VARILEC CO2 IN ZNANJE ELEKTRO VARENJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.2.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE OBLIKOVALEC KOVIN PREOBLIKOVANJE KOVIN - M/Ž; DELO NA PREOBLIKOVALNIH STROJIH, DELO NA PEČEH ZA PREOBLIKOVANJE, MONTAŽA IN DEMON-TAŽA UTOPNIH ORODIJ, KONTROLA PROIZVODOV, VNOS PODATKOV V RAČUNALNIK, DELO NA EKSCENTER STISKALNICAH (TOPLO PREBIJANJE IN OBREZOVANJE ODKOVKOV, KONTROLA ODKOVKOV, RAZREZ MATERIALAI, NOTRANJI TRASPORT MATERIALA, ORODIJ, POLIZDELKOV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.2.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE BLAGAJNIK BLAGAJNIK (M/Ž) V OKVIRU PODROČJA CESTNINJENJE, V OKVIRU SLUŽBE ZA CE-STNINJENJE IN PRODAJO NA LASTNIH PRODAJNIH MESTIH, V OKVIRU CESTNINSKEGA PODROČJA SLOVENSKE KONJICE - M/Ž; VODENJE BLAGAJNE, ZARAČUNAVANJE CESTNINE IN PRODAJA ARTIKLOV, POSREDOVANJE INFORMACIJ UPORABNIKOM AC IN HC, VODENJE EVIDENC, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV OZ. VRNITVE DELAVCA/KE., 30.1.2014; DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI D.D., ULICA XIV. DIVIZIJE 4, 3000 CELJE KONTROLOR ZA KAKOVOST POSLOVANJA KAKOVOST IN KONTROLA V PODJETJU - M/Ž; NADZOR, DOPOLNJEVANJE IN VPELJAVA IZBOLJŠAV TER NOVIH STANDARDOV ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI V PODJETJU. VPELJAVA STANDARDA ISO TS 16949 OZ. DOPOLNJEVANJE IN IZBOLJŠAVA ŽE SPREJETEGA SISTEMA KAKOVOSTI V PODJETJU. IZVAJANJE NOTRANJIH AVDITOV TER PRIPRAVA PODJETJA ZA ZUNANJE AVDITE. NADZOR NAD IZVAJANJEM PREDPISANIH STANDARDOV IN PREDPISOV NA CELOTNEM PODROČJU POSLOVANJA PODJETJA. UVAJANJE ALI SPREMINJANJE DOKUMENTACIJE NA VSEH DOKUMENTACIJSKIH NIVOJIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2014; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.O.O., STRANICE 55, 3206 STRANICE TEHNIK ZA STROJNIŠTVO STROJNI TEHNIK - M/Ž; PRIPRAVA DELA-TEHNOLOGIJA-PRIPRAVA PROGRAMOV ZA CNC RAZREZ (PLAZMA, PLAMENSKI LASER). KONTROLA IN RAZNE MERITVE V PROIZVODNJI. NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2014; DBR - KLJUČAVNIČARSTVO IN TRGOVINA RUDI KOVAČ, BORUT KOVAČ S.P., DOBRAVA 50, 3214 ZREČE TEHNIK ZA ELEKTROTEHNIKO ELEKTRO TEHNIK - M/Ž; DELO Z ŠIBKIM IN MOČNIM TOKOM, PROGRAMIRANJE VARNOSTNIH SISTEMOV, DELO Z RAZLIČNIMI RAČUNALNIŠKIMI PROGRAMI, KABLIRANJE, DELO V SKUPINI ..., NEDOLOČEN ČAS, 1.2.2014; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.O.O. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE SVETOVALEC ZA MARKETING KOORDINATOR V MARKETINGU - M/Ž; VODENJE MARKETINŠKO KOMERCIALNIH PROJEKTOV, PRIPRAVA MARKETINŠKIH NAČRTOV, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI IN POSLOVNIMI PARTNERJI, ANALIZIRANJE UČINKOVITOSTI IN AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.2.2014; LUKOM TRGOVSKA DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ D.O.O., SAVINJSKO NABREŽJE 5, 3000 CELJE UE ŠENTJUR PRI CELJU KLJUČAVNIČAR VARILEC-OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; VARJENJE, IZDELAVA ŠABLON, BRUŠENJE, NEDOLOČEN ČAS, 11.2.2014; KOVAL PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., LOKA PRI ŽUSMU 9, 3223 LOKA PRI ŽUSMU ZOBOZDRAVNIK DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2014; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOV.MOT.VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 13.2.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA UE VELENJE KOMERCIALIST NA TERENU PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA NA TERENU - PRODAJA SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN NOVIH KUPCIH; POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI IPD., NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2014; VAFRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE POSLOVNI SEKRETAR POSLOVNI SEKRETAR - M/Ž; ORGANIZIRANJE, NAČRTOVANJE IN PRODUCIRANJE ADMINISTRATIVNE KORESPONDENCE, VODENJE PREDPISANIH EVIDENC IN IZDELAVA RAZNIH POROČIL, OBLIKOVANJE POROČIL Z RAČUNALNIŠKIMI PROGRAMI, SKRB ZA PISARNIŠKI MATERIAL, ORGANIZIRANJE SESTANKOV TER SKRB ZA TERMINSKE PLANE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 2.2.2014; PLASTIKA SKAZA, PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE, D.O.O., SELO 20 A, 3320 VELENJE PROGRAMER TEHNOLOG CNC-STROJA CAD/CAM INŽENIR - M/Ž; IZDELAVA CNC PROGRAMOV ZA STROJE (REZKALNI, ŽIČNA EROZIJA, STRUŽNICA), KONSTRUIRANJE ENOSTAVNIH ORODIJ ZA PREOBL. PLOČEVINE, PRIPRAVA TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE, NEDOLOČEN ČAS, 5.2.2014; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.O.O., PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC MESAR MESAR - M/Ž; MESAR V PROIZVODNJI IN PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2014; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC ZIDARJI IPD. ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA TESAR TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA FASADER FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASA-DERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA ELEKTROINŠTALATER SAMOSTOJNI ELEKTROINŠTALATER - M/Ž; GROBE IN FINE INŠTALACIJE ELEKTROINŠTA-LATERSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 22.2.2014; HALOMOJSTRI, PRENOVA STANOVANJ IN KOPALNIC, D.O.O., CVETLIČNA ULICA 3, 3313 POLZELA KOMERCIALIST ZA PRODAJO KOMERCIALIST - M/Ž; TRŽI PROGRAM DELODAJALCA IZDELUJE PONUDBE NA PODLAGI PREJETIH POVPRAŠEVANJ, POPISOV IN PROJEKTOV, SPREMLJA IZDELANE PONUDBE IN VNAŠA PODATKE V RAČUNALNIŠKI PROGRAM, SPREMLJA IN PREVERJA JAVNE RAZPISE IZ SVOJEGA PODROČJA, IŠČE NOVE PRODAJNE MOŽNOSTI, PREDLGA UKREPE ZA IZBOLJŠANJE PRODAJE, POMAGA PRI IZDELAVIO PRODAJNIH AKCIJ IN POSEBNIH PONUDB, PRODAJNIH ARTIKLOV, SPREMLJA POTREBE TRGA, SPREMLJA REALIZACIJO TEKOČIH NAROČIL KUPCEV, DRUGE NALOGE PO NAVODILIH NADREJENIH IN IZ OPISA DELOVNEGA MESTA, DOLOČEN ČAS, 1.2.2014; ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O., CESTA NA LAVO 2 A, 3310 ŽALEC IcInEpLE Spored od 30. 1. do 5. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 47. ronin - akcijski od četrtka do srede: 19.15, 21.30 Agent Ryan - akcijska drama četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.10, 19.00, 21.10 petek, sobota: 17.10, 19.00, 21.10, 22.40 Ameriške prevare - drama, kriminalni četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 20.00, 21.00 sobota, nedelja: 14.30, 20.00, 21.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija od četrtka do srede: 15.45 Herkul: Začetek - akcijska pustolovščina, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.20 petek, sobota: 18.15, 20.20, 22.30 Herkul: Začetek - akcijska pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda:16.15 sobota: 14.10, 16.15 nedelja: 14.10 www.posta.si Spoštovani uporabniki poštnih storitev! Obveščamo vas, da bo pošta 3335 Solčava, s 1. marcem 2014 pričela delovati kot pogodbena pošta na naslovu CENTER RINKA, zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, Solčava29, 3335 Solčava. Delovni čas pogodbene pošte 3335 Solčava: ponedeljek-petek: 8.00-11.00 in 15.00-17.00 sobota: 8.00-11.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • dvignete pošiljko, ki vamje pismonošani uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club ali Visa, • kupite znamke, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice, razglednice in srečke Loterije Slovenije. POSTA SLOVENIJE Izgubljene iluzije - v živo nedelja: 16.00 Jaz, Frankenstein - grozljivka od četrtka do srede: 16.20 Jelenček Niko 2 - animirani sobota, nedelja: 13.30 Ledeno kraljestvo - animirani četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.15 petek: 15.10, 17.15 sobota: 13.40, 15.10, 17.15 nedelja: 13.40, 16.15 Oblačno z mesnimi kroglicami - animirana družinska pustolovščina od četrtka do srede: 15.20 Ona - komična romantična drama od četrtka do srede: 18.20, 20.45 Paranormalno: Označeni - grozljivka sobota, nedelja: 14.40 Purana na begu - animirana komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 18.00 Purana na begu - animirana komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.20, 17.00 petek, sobota, nedelja: 15.00, 16.55 Sovražnik pred vrati - akcijski triler od četrtka do srede: 21.30 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina, 3D sobota, nedelja: 13.30 Volk z Wall Streeta: drama, triler od četrtka do srede: 17.40, 20.20 Zlata doba - v živo nedelja: 17.00 Zoran, moj nečak idiot - črna komedija od četrtka do srede: 17.50, 19.20 kino velenje PETEK 18.00 Jaz, baraba 2 - animirana komična pustolovščina, sinh. 19.00 Svinjarija - komična kriminalna drama 20.00 Zoran, moj nečak idiot - črna komedija SOBOTA 18.00 Dirka življenja - biografska akcijska drama 20.00 Zoran, moj nečak idiot - črna komedija 20.30 Svinjarija - komična kriminalna drama NEDELJA 16.00 Jaz, baraba 2 - animirana komična pustolovščina, sinh. 18.00 Zoran, moj nečak idiot - črna komedija 19.00 Paradox movement clash - plesni film + predfilm Space-bound 20.00 Dirka življenja - biografska akcijska drama PONEDELJEK 20.00 Otožna Jasmine - drama ČETRTEK, PETEK, SOBOTA, NEDELJA 19.00 Zeleno kolo - drama SREDA 19.00 Preteklost - drama prireditve četrtek, 30. 1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Uvod v v semiotiko podob (od realizma k interkontekstualnosti) predava Dušan Rutar 17.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ježkove urice namenjena otrokom od 1. do 4. razreda 19.00 Vila Bianca Velenje_ Marjanov večer citrarski večer v spomin na Marjana Marinška 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 4. U koncert in razstava; predstavitev 4. letnika Umetniške gimnazije Velenje 20.00 Spital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Petka, Kvintet hišni ansambel Avsenik koncert za narodnozabavni abonma in izven; gostja: Darja Švajger 20.30 Spital za prjatle Celje Lusier: Simona Kropec in Lucija Lavbič koncert St. 5, 30. januar 2014 VODNIK 23 Četrtek, 30. 1. 2014, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec PETKA, KVINTET HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK in gostja DARJA ŠVAJGER Koncert za narodno-zabavni abonma in izven VSTOPNICE ZA IZVEN 12 EUR Prodaja: TIC Žalec, tet. 710 04 34, in zkst-zalec.kupikarto.si XlAi www.zkst-zalec.si JÜLfi petek, 31. 1. 18.00 Krajevna knjižnica Petrovče Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Akademski pevski zbor Celje božični koncert 19.00 Dom kulture Velenje He, he, helium predstava sodobnega baleta 21.00 eMCe plac Velenje Snogg, CvetoRamšakBodiroža experimental metal koncert sobota, 1.2. 9.00 do 13.00 Muzej novejše zgodovine Celje Portretiranje s fotografskimi tehnikami Pelikanovega časa (Borut Peterlin) 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica Čarobni piskrček lutkovna predstava za otroke; gostuje: Lutkovni studio Lutkarnica, Koper 18.00 Dom kulture Velenje Revija klasično baletnih šol in društev Republike Slovenije 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Olja in portreti Stevana Djukica odprtje razstave 19.00 Muzej premogovništva Slovenije Velenje Mišo frajer, Janko hajer monodrama; KD Gledališče Velenje Predstavitev knjig pisatelja Ivana Sivca ZADNJI KELTSKI POGLAVAR in USODNA EMONSKA LEPOTICA, v četrtek, 6. februarja 2014, ob 17.00, v dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru na Trgu Celjskih knezov 8 v Celju. PRIDITE, GRE ZA IZJEMEN DOGODEK, KI SE V SLOVENSKI LITERARNI ZGODOVINI ŠE NI ZGODIL! 19.30 SLG Celje_ Jean Genet: Služkinji Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana; izven abonmaja 20.00 Špital za prjatle Celje Kavarniški večer 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Skupina KLS koncert 21.00 eMCe plac Velenje_ Klubski večer nedelja, 2. 2. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec The Moonlighting Orchestra koncert ponedeljek, 3. 2. 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Vila Mojca Velenje Otroci so naše največje bogastvo predava Zdenka Peloz 17.30 Osrednja knjižnica Celje Feng šui predava Alenka Kocuvan Polutnik 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva društva v Krajevni skupnosti Vrbje se predstavijo; pogovor bosta vodili Karmen Jezernik in Tanja Pilih 19.00 Narodni dom Celje Video prireditev o notranjem miru torek, 4. 2. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika frizerja Vinka Tajnška 10.00 Dom Nine Pokorn Grmovje Nastop mešanega pevskega zbora MDI Žalec 13.00 Železarski muzej Teharje Delu čast in oblast - predelovalni obrati jeseniške železarne odprtje razstave 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku pravljice so namenjene otrokom od 5. leta starosti; pripoveduje Romana Bonno 17.00 Vila Mojca Velenje Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 19.00 Knjižnica Laško Bolezni srca in ožilja predava Niko Barič, nastopa Moški komorni zbor Celje 19.30 Dvorana Glasbene šole Celje_ Klavirski cikel Pianissimo Meta Fajdiga - koncert sreda, 5. 2. 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Trobila, tolkala, harmonika, komorne skupine javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljice pri Mišku Knjižku pravljične dogodivščine z Mojco 17.00 Knjižnica Velenje Ura pravljic pripoveduje Edita Prah Šincek 17.00 Avla Mestne občine Velenje Velikani Himalaje odprtje razstave fotografij alpinista Vikija Grošlja 18.00 Osrednja knjižnica Celje Odprtje kitajskega kotička 18.00 Dvorana GD Gotovlje Proslava ob kulturnem prazniku 19.00 Savinov likovni salon Žalec Uprizarjanje prostora odprtje razstave Dušana Fišerja 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert učiteljev tradicionalna predstavitev učiteljev velenjske glasbene šole ob kulturnem prazniku Društva vabijo četrtek, 30. 1. 16.00 Hotel Smogavc Zreče Bioterapija po metodi Zdenka Domanciča 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Zvočno raziskovanje z gongom predava Toni Armit Ivanšek Razstave Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica; razstava 140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje, do 13. 2. Otroški muzej Hermanov brlog: Otroci sveta, gostovanje Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, do 31. 1. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Tine Orel - ob stoletnici rojstva, do 10. 2.; Zvezdna proga - razstava o holokavstu, gostovanje mariborske knjižnice in Sinagoge Maribor, do 28. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Stara šara, do 5. 3. Kvartirna hiša Celje: razstava Celjska folklorna skupina skozi čas - 40 let ohranjanja plesnega izročila, do 3. 2. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij na prosto temo XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 30. 1. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 28. 2. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi Seba-stjana Juga, do preklica Avla OŠ Lava Celje: razstava del Likovne šole Umbra ob njeni 20. obletnici delovanja, do 28. 2. Citycenter Celje: fotografska razstava Ekonomske šole Celje, do 16. 2. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. sobota, 1. 2. 8.00 do 12.00 Gotovlje Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 21.00 Klub Žafran Podčetrtek James Bond večer gledanje odlomkov iz filmov o najslavnejšem agentu 007 ponedeljek, 3. 2. 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center sreda, 5. 2. 19.19 Knjižnica Velenje Sproščanje z gongi sproščanje bosta vodila Alenka Šmon in Roman Gostiša Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti zvočne slike kulture ^"'fei^^si i? m w Hl [»[»MX« VSAK ČETRTEK OB 14-10 IN 19.15 I ' I DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamej-čič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI IMAMO DOJENČKA Triglavček iz Šmarjete Če nam zima nakloni vsaj malo snežnih padavin, lahko vsak leto pričakujemo tudi stvaritve ekipe iz Šmarjete pri Celju. Že tradicionalno se lotijo izdelave snežnih skulptur in tudi tokrat so s prvim snegom takoj šli v akcijo. Umetnika Peter Bračun in njegov sin Gašper sta jo ustvarila, poimenovali pa so jo Ledeni škrat Triglavček, ki kuka iz zemlje. Rahlo grozljiv je na trenutke, tako da bo morda kaj bolj prijaznega zraslo ob prvem naslednjem sneženju. Tc 26. novembra se je ob 16.41 v celjski porodnišnici rodil kar krepak fant Marko Tijanič, ki je imel ob rojstvu 4130 g in 54 cm. Razveselila sta se ga mamica Anita Tepeš - Tijanič in očka Josip Tijanič. Sestrica Ana-Mari in bratca Žan ter Luka so zelo ponosni na svojega mlajšega bratca. VSAK ČETRTEK ob 12.15 O, voMft oc i K i en OD i^.i d me v POGLEDf jlieJlS FOTO TEDNA Končno sneg! Foto: SHERPA Pater, ki povezuje ljudi stran 30 S kozo ali ovco na pot stran 45 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Iz Francije s tremi zlatimi smučarskimi medaljami Najstnik navdušil na svetovnih igrah oseb s presajenimi organi in tkivi Leonu Cugmasu iz Mlač pri Ločah so, ko je bil komaj v prvem razredu osnovne šole, zaradi zelo redke degenerativne bolezni, ki vodi do okvar v možganih, presadili kostni mozeg. Danes je povsem normalen najstnik, ob pogledu na katerega človek ne more uganiti, da je za njim težka preizkušnja. A Leon je vseeno nekaj posebnega. Ni namreč veliko 17-letnikov, ki se ponašajo s tremi zlatimi medaljami z enega svetovnega smučarskega tekmovanja. Leon je športnik po duši. Tako ni čudno, da ga ob našem torkovem obisku, čeprav smo se napovedali, ni bilo doma. S prijatelji je smučal na enem od sosednjih hribov, ker je počasi že padala tema, pa ga ni bilo treba dolgo čakati. Povedal nam je, da posebej uživa v skokih na skakalnici, ki so jo fantje sami naredili. Največji užitek superveleslalom Leon je na smuči stopil že, ko je bil star kakšnih pet let. Prvih zavojev ga je naučil oče Slavko in največ je presmučal prav v njegovi družbi. Smučanje mladeniču predstavlja prijetno rekreacijo, nikoli pa ni razmišljal o tem, da bi se ga resneje lotil. Tudi na tekmovanje, s katerega se je vrnil s tremi zlatimi medaljami okoli vratu, se ni posebej pripravljal, saj zaradi s snegom skope zime niti ni imel priložnosti. Leon je nastopil na zimskih svetovnih igrah tran-splantiranih, ki so bile pred dvema tednoma v Franciji. V svoji starostni kategoriji se je pomeril v slalomu, veleslalomu in superveleslalomu in v vseh disciplinah tekmece pustil za seboj. Pravi, da mu najbolj leži superveleslalom, predvsem zaradi hitrosti, a prav ta je bil tudi najbolj na- Leon Cugmas je dijak tretjega letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Tam dokazuje, da ni le dober športnik, pač pa da rad trenira tudi možganske celice. Lani novembra je namreč osvojil srebrno priznanje na državnem tekmovanju v znanju logike. »Ne vem, zakaj prav logika. Leži mi. Doma narediš nekaj nalog, pa gre,« v smehu pove. pet, ura je pokazala le sekundo prednosti pred drugouvr-ščenim Francozom. V ostalih disciplinah je bil Leon povsem suveren, v veleslalomu je najbližjega zasledovalca za seboj na primer pustil kar za devet sekund. Odlična promocija darovanja organov Najstnik pravi, da je stati na najvišji stopnički zmagovalnega odra odličen in nepozaben občutek. Nikoli pa prav tako ne bo pozabil glasnega spodbujanja ob progi, za katerega so poskrbeli slovenski navijači. V Franciji so z zastavami in transparenti spremljali slovensko ekipo, ki sta jo poleg Leona Cugma-sa sestavljala še Mariborčan Črtomir Rogina in Šmarčan Boris Emeršič. Na sina je bil izjemno ponosen tudi oče Slavko, ki sicer poudarja, da na igrah ni v prvi vrsti tekmo- Leon je prostor za medalje našel v svoji sobi. Za družino Cugmas so zahtevne življenjske preizkušnje, saj je že pred Leonom presaditev kostnega mozga potreboval njegov starejši brat Rok. V nasprotju z Leonom ta pravi, da snega ne mara preveč. Za Leona bo čez dve leti morda mogoče navijati na domačih tleh. Slovenija naj bi namreč razmišljala o organizaciji naslednjih zimskih svetovnih iger oseb s presajenimi organi ali tkivi. valnost, pač pa prijetno druženje in predvsem promocija darovanja organov. »Sodeluje okoli 250 ljudi, ki so jim presadili organe ali tkiva. Ko se zaveš, da teh ljudi ne bi bilo tam, če ne bi bilo nekje človeka, ki se je odločil za darovanje, je precej čustveno. To je težko opisati z besedami,« je dejal, njegova žena Slavica, ki je tekmovanje spremljala od doma, pa je dodala, da je bolj kot medalje pomembno sodelovanje. Pestra paleta športov Za Leona to niso bile prve svetovne igre oseb s presajenimi organi in tkivi. Pri dvanajstih letih je sodeloval že na zimskih igrah na Finskem, na tako imenovanem Nicholas cupu, ki ni tekmovalnega značaja. Družina je pred leti prav tako odšla v Avstralijo na poletne igre, tam je Leon skakal v daljino, prijavil se je tudi na tekmovanje v plavanju, a mu je skok v bazen preprečila bolezen. Sodelovanje na tovrstnih dogodkih je tudi dobra priložnost za spoznavanje sveta, a najstnik pravi, da ob precej natrpanem urniku kar zmanjka časa za ogled številnih znamenitosti. In kateri športi so Leonu še ljubi? Rad se podi za nogometno žogo, v toplih mesecih leta pa je veliko možnosti, da ga srečate na kolesu. V posamezni sezoni prekolesari približno 1.500 kilometrov, pravi pa, da najraje premaguje razgibane terene. Tudi teka se loti, med drugim je na primer pred leti sodeloval na Teku za življenje in radost, ki ga je pripravil zavod Slovenija transplant. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA 26 PO SLEDEH Jože Volfand: »Zdaj razmišljam, ali nam ni slovo Dušana Dro-fenika opomin, kako postaja tesnoba tega časa vse bolj drevored hladu, ki nas odmika od pripravljenosti, da znamo bolj začutiti globino skritih bolečin, dvomov in izgubljenih sanj znancev in prijateljev. Kot da sočutja ne poznamo več.« Dušan Drofenik kot dolgoletni predsednik uprave Banke Celje v družbi svojih najožjih sodelavcev, članov uprave (levo Davorin Leskovar, desno Aleksander Vozel). Bančnik in gentleman Dušan Drofenik je v Celju pustil pomembno sled »I'd rather be a rocker than a banker,« (raje bi bil roker kot bančnik) je zapisal v telefonskem sporočilu, ki ga je lani s koncerta na Dunaju, kamor je šel poslušat kitarista Rogerja Watersa, člana legendarne rok skupine Pink Floyd, poslal celjskemu županu Bojanu Šrotu. Kratek stavek, ki veliko pove o Dušanu Drofeniku, nedavno preminulem uglednem celjskem bančniku. Kljub sijajni karieri v Banki Celje, kjer je prehodil pot od pripravnika do predsednika uprave, ga sivi bančni svet očitno ni osrečeval v tolikšni meri, da ne bi sanjal še o čem drugem. Pred nekaj leti je v enem od intervjujev za Novi tednik priznal, kako je vso srednjo šolo govoril, da bo postal novinar. Ko se je bilo treba od- ločiti, si je premislil in zavil na ekonomijo, do novinarjev pa je ohranil prav poseben in prijazen odnos. Čeprav so bili trenutki, ko se je družil z njimi in bil dosegljiv za beležnice in mikrofone, zelo redki. Poznal je ozadja Dušan Drofenik je sodil v vsega spoštovanja vredno skupino celjskih izobražencev, ki kljub mnogim, tudi mamljivim ponudbam ostaja zvesta svojemu mestu. Poklicno pot je namreč začel in tudi končal v Banki Celje. Prav zato je njegova smrt prizadela mnoge Celjane, še zlasti tiste, ki so z njim prijateljevali ali imeli poslovne stike. »Z Dušanom Drofenikom sva se poznala desetletja, zagotovo v zadnjih dobrih dvajsetih letih bolj kot prej. In bolj kot prej iskreno in odkrito, seveda ne vedno enakih misli, a vedno z željo, da se slišiva in poslušava. On vedno s prislovično pozornostjo in preudarnostjo, z neprikritim občutkom odgovornosti in prizadetosti. Včasih z nekoliko navideznim odmikom, a vendar hkrati z nedvoumnim odnosom in stališčem. Pa najsi je šlo za Celje, za banke in bančni sistem, za Klub podjetnikov Zlatorog ali kaj drugega,« pravi znan Celjan Jože Volfand in poudarja, kako je Drofenik rad razmišljal o Celju in njegovem razvoju, še posebej pa o položaju gospodarstva in vlogi banke. »Ko je prevzel krmilo Banke Celje, je tesnoba časa pritiskala nanj kot dolgoletnega odgovornega bančnega delavca in povečevala njegove stiske. V rešitve znotraj bančnega sistema ni mogel več odločilno poseči, dobro pa je vedel za ozadja, ki so mu zagotovo razblinila nekdaj močna zaupanja v nekatere ljudi in inštitucije. Vendar vse to ni zamajalo njegovega čuta za odgovorno in strokovno bančno upravljanje,« še pravi Volfand, ki mu je bil še posebej drag Drofeni-kov odnos do kulture. A ne le zato, ker se je zavedal družbene odgovornosti do okolja, ampak ker je s kulturo živel in jo razumel, ker jo je užil in znal začutiti. Ponosen na Celje Tako kot Volfand je Drofe-nika zelo dolgo poznal tudi celjski župan Bojan Šrot. Kot pravi, sta se bolje spoznala predvsem v zadnjih letih, odkar je postal član nadzornega sveta Banke Celje. »Bil je preudaren in trezen človek, kar je za službo, ki jo je opravljal, zelo pomembno. Vem, da je bil zelo ponosen na Celje, ponosen, da živi in dela v tem mestu, in nikoli ni imel želje, da bi odšel kam drugam. Ne samo v banki, srečevala sva se tudi na številnih prireditvah, ki jih je rad obiskoval in jih je banka rade volje finančno podpirala. Skratka bil je človek, ki si se ga razveselil, ko si ga srečal,« pravi celjski župan, ki še danes ne razume, zakaj se je Drofenik odpovedal svojemu drugemu mandatu za vodenje Banke Celje. »Ko je objavil to svojo odločitev, smo ga vsi v nadzornem svetu, tudi tisti, ki mu niso bili najbolj naklonjeni, prepričevali, naj si premisli. Vendar ni hotel,« se spominja Bojan Šrot. Odločitev, da ne bo sprejel še enega mandata, je močno presenetila tudi Drofeniko-vega bančnega sopotnika in dobro desetletje njegovega prvega predpostavljenega, zdaj že nekaj let upokojenega nekdanjega predsednika uprave Banke Celje Nika Kača. Še bolj kot to je Kača presenetila in tudi prizadela njegova smrt. »Zelo hudo mi je, porajajo se mi številna vprašanja, vendar kaj več ne bi povedal,« nam je dejal Kač in poudaril, da je po odhodu iz banke želel le to, da bi Drofenik in tudi banka delala čim bolj uspešno. Bančnik z veliko začetnico Dolgoletni sopotnik Dušana Drofenika je bil tudi predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Pravi, da ga tako dobro kot direktorji manjših podjetij, s katerimi sodeluje Banka Celje, sicer ni poznal, srečevala sta se predvsem kot Celjana. »Spominjam se ga še iz mladih let. Nisva se sicer veliko družila, saj sva bila iz različnih generacij, a sva se poznala. Lahko rečem, da sem ga izjemno cenil, bil je resen in uglajen, miren in uravnotežen, dober človek in bančnik z veliko začetnico,« je povedal Bobinac, ki verjame, da bo Banka Celje tudi v prihodnje steber gospodarstva v regiji. Pomemben kamenček v mozaiku te uspešnosti, poudarja Bobinac, je bil tudi Dušan Drofenik - najprej kot dolgoletni pomočnik Nika Kača in zadnja leta kot predsednik uprave. Smrt uglednega celjskega bančnika je zelo prizadela tudi direktorja celjske gospodarske zbornice Draga Polaka. »Nisva bila prijatelja, vendar sva poslovno veliko sodelovala. Bil je trd pogajalec, zahteven do sebe in zato tudi do drugih. Ker je Banka Celje zelo pomembna za Celje in tudi celotno regijo, je tudi zelo pomembno, da jo vodi nekdo, ki je domač, ki je tukaj >gor rasel<. In Dušan Drofenik je ves čas dokazoval, da mu je zelo mar za mesto in regijo. Bil je človek z dušo, čeprav tega navzven ni kazal. Bil je človek z visoko moralo in visokimi etičnimi standardi, ob srečanju na ulici je bil vedno nasmejan in prijazen,« je povedal Polak. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (GrupA) Podobno kot ostale domače banke je tudi Banka Celje nasedla v številnih gradbenih podjetjih in finančnih holdingih. Njen pričakovani kapitalski primanjkljaj je zelo velik, saj predstavlja kar 17 odstotkov njene bilančne vsote. Več slabih naložb zunaj regije Pred Banko Celje so zelo težki časi. Uprava, ki jo po odhodu Dušana Drofenika sestavljata le dva človeka - začasni predsednik Davorin Leskovar in član Aleksander Vozel - bo morala že v teh dneh Banki Slovenije sporočiti, kako namerava kapitalsko okrepiti banko. Obremenitveni testi so bili zadnje čase vse bolj glasno za Banko Celje zelo slabi. Razkrili so namreč, da bo imela banka v primeru neugodnega makroekonomskega scenarija za 388 milijonov evrov kapitalskega primanjkljaja. Banka je sicer že lani začela iskati svež kapital, vendar je, tudi zaradi težav njene največje lastnice NLB, vprašanje, kdo od zasebnih vlagateljev bi jo želel rešiti. Tudi zato je razmišljanje, da naj bi tudi celjsko banko podržavili. Obseg posojil podjetjem je konec leta 2012 znašal malo manj kot 1,4 milijarde evrov, od tega je skoraj tretjina posojil slabih. Že dolgo je znano, da je Banka Celje, potem ko je njeno vodenje prevzel Dušan Drofenik, vedno bolj delala tako, kot so hoteli v Novi Ljubljanski banki. Z njo je sodelovala pri številnih večjih posojilnih projektih, zato je tudi več njenih dolžnikov zunaj celjske regije. Celjska banka je tako nasedla v ljubljanskem Grepu, Cestnem podjetju Ljubljana, cerkvenih finančnih holdingih Zvon Ena in Zvon Dva, Cestnem podjetju Maribor, v družbah iz skupine NFD, FB investicijah ...Večji dolžniki banke pa so, seveda, tudi mnoga propadla podjetja iz celjske regije, med katerimi so Vegrad, Rimske terme, Tehnopolis, SGP Nova, Al-pos, Garant in CM Celje. Banka Celje je dolgo veljala za zgledno, v zadnjih dveh ali treh letih pa se je njen položaj poslabšal. Delež posojil iz nižjih bonitetnih razredov se je z 20 odstotkov ob koncu leta 2011 do sredine lanskega leta zvišal na skoraj 30 odstotkov. Iz leta v leto se je zmanjševal tudi njen tržni delež - v letu 2012 je banka padla na sedmo mesto, pet let pred tem je zasedala četrto. Zaradi oslabitev in rezervacij banka zadnja tri leta posluje z visoko izgubo, do leta 2010 pa je beležila večmilijonske čiste dobičke. JI, foto: SHERPA Banko Celje čakajo letos velike spremembe. Vse za zgodovino! Z dr. Andrejem Studnom, soustanoviteljem in enim od urednikov revije Zgodovina za vse ob njeni 20-letnici Če vprašate zgodovinarje, kaj jih je navdušilo, da so se odločili za študij te za mnoge dolgočasne in suhoparne vede, vam bo večina povedala, da so bila največkrat »kriva« zanimiva predavanja osnovnošolskih ali srednješolskih učiteljev. Ti so jim znali preteklost približati v obliki zgodb tako doživeto, da so jim razburkali domišljijo in jih zmamili v svet raziskovanja še neodkritih tem iz minulih časov. Morda je bil tudi spomin na te zanimive zgodbe kriv, da je skupina mladih celjskih zgodovinarjev pred dvema desetletjema, ko je iskala svoje mesto v tem prostoru, zastavila novo usmeritev. Z izdajo prve številke revije Zgodovina za vse - finančni zagon ji je dala naša medijska hiša - je na prvo mesto postavila zgodbe iz življenja navadnih ljudi, ki so bile pisane na znanstvenih temeljih, a na razumljiv in privlačen način za širši krog bralcev. Čeprav so takrat mnogi menili, da gre za muho enodnevnico, je očitno zmagal moto snovalcev revije, zapisan na naslovnici: Vse za zgodovino. Pred kratkim so s tematsko številko o zgodovini korupcije in žalitev visokih političnih osebnosti obeležili 20 let izhajanja. Prispevke v njej je uredil dr. Andrej Studen, eden od soustanoviteljev in urednikov revije. Korupcija je zelo aktualna tema teh časov, škodo zaradi nje merijo v svetu v milijardah dolarjev letno. Toda zakaj naj bi preučevali, kako je bilo s tem pojavom nekoč, če še za sedanje razmere ni pravih podatkov, predvsem pa ne učinkovitih ukrepov? Ali pa gre za še eno dokazovanje, da se iz zgodovine res nič ne naučimo? Pobudo, da bi se lotili zgodovine korupcije, je dal Janez Cvirn, soustanovitelj in dolgoletni urednik revije, ki žal svoje zamisli ni uspel uresničiti, saj nas je mnogo prezgodaj zapustil. Problematika ga je že nekaj časa zelo zanimala in vsebinsko bi bil ta del revije z njegovim prispevkom zagotovo bogatejši. Avtorji so nazorno prikazali razmere v prvi Jugoslaviji, kjer se vidi, da je podobno kot danes država mižala na eno oko. Hotela je sicer sprejeti protikorupcijski zakon, a ni šlo. Korupcija je bila nek etični standard, folklora. Afere, ki so jih sicer razkrili, niso imele epiloga. Zgodovina v primeru koruptivnih zgodb ni učiteljica življenja. Iz nje se nismo nič naučili, veliko teh vzorcev se ponavlja. S proti-korupcijsko komisijo naj bi sicer pri nas to problematiko inštitucionalno uredili, hkrati pa se vidi, da politika pometa vse pod preprogo, ker izgleda, da so skoraj vsi vpleteni, tako kot je bilo to v stari Jugoslaviji. Ali sploh lahko vlečemo vzporednice z nekdanjimi razmerami? Dr. Andrej Studen (1963) je rojen Celjan, ki živi v Nazarjah. Po končanem študiju zgodovine in sociologije kulture na ljubljanski filozofski fakulteti se je zaposlil na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, kjer dela še danes, petinsko tudi na FHŠ Univerze na Primorskem. Njegova doktorska disertacija o stanovanjski kulturi Ljubljančanov je izšla v knjižni obliki, enako tudi vrsta drugih zanimivih tem. Posebno pozornost je namenil raziskovanju kriminala, kaznovanja in smrtne kazni, izsledke pa strnil v knjigi Rabljev zamah. Za delo Pijane zverine (O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva) je prejel nagrado klio Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Sprejev niso poznali, je pa nekdo vzel svinčnik in na železniški postaji v Ljubljani v vagonih pokracal plakate, ki so leta 1910 vabili na mednarodno lovsko razstavo. Pokrovitelj je bil Franc Jožef, tudi sam strasten lovec. Kršitelj je dopisal, da je dvor cirkus in kurbišče, cesar pa bik in osel. Ohranjeni so dokumenti zaslišanja vseh osumljenih uslužbencev, posebej zanimivo pa je, da so pritegnili grafologe, ki so preverili pisavo. Osumili so nekega Nemca s Koroške, vendar ni razvidno, ali je bil obtožen ali ne. Že v prvi številki Zgodovine za vse se je videlo, kakšna tematika vas osebno zanima. Naslov razprave Smrdelo je kot kuga je dovolj zgovoren ... Pisal sem o zgodovini higienizacije, saj se večkrat ne zavedamo, kaj vse imamo, kaj pomenijo vodovod, kanalizacija, stranišče na splakovanje. Teme, s katerimi se ukvarjam, »Revija Zgodovina za vse je precej prispevala k preusmeritvi mladih zgodovinarjev, da so jih začele bolj zanimati teme, ki niso klasične. Kar nekaj jih je, ki so postali dobri zgodovinarji in se ukvarjajo s temami, ki so blizu konceptu revije: zgodovina vsakdanjega življenja, malih ljudi, pojavov, kot je bil prihod železnice v naše kraje. Klasični zgodovinar bi opisoval, koliko kilometrov tirov so postavili, kako je dolg kakšen predor, tu pa pišemo, kako se na novo dojemata čas in prostor, kako se razdalje krajšajo in svet manjša, kako je železnica povezala slovenski prostor ... Ne zanimajo nas toliko tehnični podatki kot to, koliko je vplivala na življenje ljudi.« Lahko, a ne samo pri klasičnih podkupninah, ki jih je sicer težko dokazati in izbrskati kaj o njih, kar je največji problem ugotavljanja korupcije. Časopisi so na primer že v 19. stoletju hoteli na drugačen način izsiljevati politike na vodilnih mestih. Podtikali so jim spolne škandale, nadlegovanje otrok, celo homoseksualnost, ta je bila kazniva in lahko si bil obsojen tudi na pet pet let zapora. To lahko danes prav tako spremljamo v rumenem tisku in trobilih strank - ne bom jih poimenoval, vemo, za katere gre. Ni torej problem samo podkupovanje z denarjem, temveč tudi izkazovanje politične moči tako, da imaš medije v svojih rokah ali jih podkupiš. Drugi del revije je prav tako zanimiv, saj med drugim pišete o tem, kako so nekoč kaznovali tiste, ki so žalili cesarja. Vaša razprava govori o žalitvi, ki je bila podobna današnjim grafitarskim akcijam ... so tako trivialne, banalne, da se nekateri kar malo nasmehnejo, češ, kdo pa se ukvarja z zgodovino stranišč, s sodomijo kot delik-tom ... To so stvari, ki se nekaterim pač ne zdijo primerne za zgodovinsko obravnavo. Od kod vam to zanimanje? Ste čuden človek po naravi, ki se ukvarja s čudnimi temami? Malo mogoče res. Ali pa je na vas vplival podiplomski študij v Nemčiji? Tudi. Takrat sem začel drugače gledati na zgodovinopisje, kar se kaže tudi v nastanku Zgodovine za vse. Slovenski zgodovinopisni trg je potreboval drugačno revijo, ki bi pripovedovala zgodbe, ki ne bi bile usmerjene samo na strogo znanstveno občinstvo. 20 let smo zdržali kljub pomanjkanju denarja, saj nismo deležnih posebnih subvencij. Nekaj dobimo od celjske občine, nekaj od države na razpisih. Kakšna je glede na to prihodnost revije? Gre za čuden odnos središča, ker smo društvo v provinci in težje pridemo zraven pri delitvi denarja. Imamo na srečo kar nekaj naročnikov. Ne vem, ali bomo zdržali, ker kaže slabo. Niste zato nikoli razmišljali o selitvi revije v Ljubljano? Ne, Zgodovinsko društvo Celje, ki jo izdaja, je zaživelo ravno zaradi te revije, osnovali smo še knjižno zbirko Zgodovini.ce in po vsem tem smo razpoznavni. Pripravili smo tudi mednarodne simpozije, v povezavi z revijo je bil na primer pred leti na temo alkohola in tobaka, in zanj smo dobil 500 evrov podpore. Kako boš organiziral mednarodni simpozij s 500 evri? Nekatere revije favorizirajo, smetano poberejo tisti, ki so pri koritu. To je žalostna resnica. Četudi si dober, ti to ne zagotavlja uspeha. Že pred leti sem zato razmišljal o pogrebni številki . Čeprav ste zaposleni na Inštitutu za novejšo zgodovino, v svojih raziskavah posegate v zelo oddaljena obdobja. Zagotovo se je z njimi lažje ukvarjati kot z novejšo zgodovino. Sem edini na inštitutu, ki ni ves čas v 20. stoletju ali v začetku 21. stoletja. Prav gotovo smo mi, ki proučujemo starejša obdobja, pod manjšim pritiskom. Bližje je obdobje, bolj si pod pritiskom. Ne samo da so akterji še živi, ampak so ideološke interpretacije bolj prisotne. Poleg tega se politika stalno vmešava v znanost, namesto da bi poslala kompetentne zgodovinarje v spopad z viri. Večkrat je mogoče slišati, naj nehamo prekopavati kosti in naj gledamo samo še v prihodnost. Zakaj bi potem sploh potrebovali zgodovinarje, če je preteklost nepomembna in nas ne zanima? To vpijejo tisti, ki imajo manevrski prostor, da se s preteklostjo ukvarjajo, ne pustijo pa profesionalcem, da bi lahko v miru delali. To se vidi pri podeljevanju projektov in financiranju dejavnosti, kjer se daje prednost določenim inštitutom in raziskovalcem. To je tudi ena od korupcij ... Točno. Že vaši starši menda niso bili najbolj navdušeni, ko ste se odločili za zgodovino. Zakaj naj bi se mladi danes odločali za ta študij? Ta problem me zelo skrbi. Vzgojil sem mlado raziskovalko, ki dela temo o popularizaciji zdravja od 18. stoletja do druge svetovne vojne. Mislil sem, da bo moja naslednica. Ko bo končala doktorsko disertacijo, lahko gre na borzo, saj zanjo službe ni. Štiri leta jo je sicer imela, s tem se lahko tolažim. Če družba ne pokaže zanimanja za vaše raziskave, ali to pomeni, da ste sami premalo prodorni? Ne, problem je, ker se financirajo raziskave, ki so bolj ideološke narave in jih politika raje vidi. Za primerjavo: sam sem na agencijo za raziskovalno dejavnost prijavil projekt o zgodovini alkoholizma na Slovenskem, a je ni zanimal. Enako o nasilju v družini. Ko je teden boja proti alkoholu ali proti nasilju, se o tem govori, potem se pozabi. Zdaj sem prijavil projekt raziskave o Romih in marginalnih skupinah, kot so potepuhi, berači, ter o odnosu do njih v preteklosti. Projekt naj bi pripomogel h globljemu razmisleku o poskusu reševanja nekih problemov, da ne bi ponavljali ves čas istih napak, ampak očitno se bo težko kaj premaknilo. Večina vztraja na okopih: črni, rdeči, eni in drugi. Jaz imam vsak dan manj veselja za ukvarjanje s temi temami, ker nikogar ne zanimajo. A vendar - omenili ste projekt o Romih . Upam, da bom napisal vsaj drobno knjigo o problematiki tako imenovanih Ciganov - v vseh virih jih tako omenjajo in tudi jaz s pojasnilom govorim tako. Posegam v 18. stoletje in novejšo dobo. Gre za poseben vidik raziskave, fenomen kriminalizacije - Cigane obravnavam kot posebno skupino kriminalcev na osnovi pričevanj. Drugo, kar me je zanimalo, se nanaša na zgodovino kontaminacije družbe, kjer Cigane opazujem kot element, ki zastruplja družbo. Ta se ima za civilizirano, njih pa vidi kot divjake. Veliko spisov govori o tem, da jih zaznamuje poseben vonj, ki ga zazna vsak kriminalist. Gre torej za raziskavo korenin zla, ki so privedle do genocida nad njimi v času nacizma, ko so bili Romi še bolj na udaru kot Judi. Spet primer, da se nismo iz zgodovine nič naučili . Res je, še danes gledamo nanje kot na onesnaževalce družbe. TATJANA CVIRN, foto: SHERPA 28 PORTRET Ustvarjalnost kot pot vase Likovno šolo Umbra je pred 20 leti zasnovala Damjana Brumec - Otrokom omogoča, da zaupajo in si upajo Ütt i i K. 0 1 Art* J * s 0 f 1 1 1 t Damjana Brumec med razstavljenimi izdelki učencev njene likovne šole, ki so te dni na ogled v OŠ Lava. Spomladi bi rada pripravila veliko pregledno razstavo na prostem. Kako pri otrocih spodbujati ustvarjalnost, jim dovoliti, da so, kar so, da razvijejo svoje sposobnosti in da so zadovoljni s tem, kar počnejo? Nekateri vsega tega nikoli ne najdejo, drugi imajo to srečo, da odrasli hitro opazijo njihovo nadarjenost in jih znajo pri tem spodbuditi. Le malokdo od njih se bo zapisal med vrhunske umetnike, kar navsezadnje niti ni pomembno. Bolj važno je, da otrok ugotovi, da je v nečem dober, da zna uživati in sam nekaj ustvarjati, kar je odlična življenjska popotnica V tem času, ko si vsi želijo rezultate, in to takoj, je takšno razmišljanje manj običajno, hkrati pa zelo pomembno za lažje soočanje z razmerami, v katerih živimo. Tako razmišlja Damjana Brumec, ki je pred 20 leti v Celju ustanovila Likovno šolo Umbra. Menda je že v srednji šoli za oblikovanje v Ljubljani nekoč izjavila, da bo imela svojo šolo, čeprav se sama tega ne spominja. Ko se je po spletu okoliščin z diplomo likovne akademije v Ljubljani in kar nekaj delovnimi izkušnjami vrnila v Celje, je bil čas, da uresniči to zamisel. In pravi, da je zdaj, ko gleda nazaj, celo sama sebe presenetila. Ne samo da šola uspešno deluje v njenem domačem mestu, tudi v Ljubljano se je medtem razširila in tisto, kar ji daje največjo potrditev, so zadovoljni učenci, ki se iz leta v leto vračajo. cilj ni bil nikoli ustvarjanje umetnikov, temveč podajanje nekih informacij, ki ustvarijo možnost njihovega lastnega razvoja. Želi, da njeni učenci razvijejo lastni jezik, ne da postanejo kopije. Skuša jim dati prostor, kjer se lahko sprostijo in so, kar so. Veliko otrok z umetniškimi talenti je bolj zaprtih vase, treba jih je na pravi način odpreti, da zaupajo in da si upajo. »Prepričati jih moraš, da ni problem, če jim nekaj ne uspe, če ni takoj vrhunskega rezultata ali izdelka za na razstavo,« je prepričana. Nekaterim njena metoda ni všeč, ampak to je ne moti. K njej pridejo otroci, ki jim ta način ustreza. »Zelo veliko sem dobila od svojih učencev, upam, da tudi oni od mene,« pravi Damjana Brumec in dodaja, da se vse to sliši enostavno, a ni, saj moraš znati veliko teoretičnih in praktičnih stvari, predvsem pa vse to z občutkom posredovati. Od zamisli do razstave Učenci likovne šole se zbirajo v prijetnih prostorih v zgornjem nadstropju Celjskega doma. Police ob steni so založene z različnimi materiali in s slikarskimi pripomočki, velika miza na sredini pa je namenjena ustvarjalcem, ki iščejo svoje izrazne možnosti. Najboljše, kar nastane, zbirajo in nato uvrstijo na različne razstave. Te so doslej imeli v galerijah in nakupovalnih središčih, kjer jih vidi veliko ljudi, pred tednom pa so prvič izbor iz lanske bere likovnih del mladih od 5. do 16. leta predstavili v OŠ Lava. Dve šolski uri imajo otroci na razpolago, ko pridejo. Sami se odločijo, kaj bi delali. »To starši včasih narobe razumejo, češ da bi to lahko tudi doma počeli, a ni res. Ideja je vsaj pol izdelka. V pogovoru jih pripeljem do tega, da ustvarjalno razmišljajo. Potem narišejo skico in skupaj se odločimo, katera tehnika bi bila najbolj primerna, na kakšnem papirju, v kakšnem formatu,« razlaga proces dela Brumče-va. Med delom v starostno mešanih skupinah opazujejo, kaj nastaja, se pogovarjajo in ocenjujejo izdelke ter se tako naučijo sprejemati in oblikovati konstruktivno kritiko, saj imajo kar nekaj znanja o likovni kompoziciji in obliki ter znajo zato utemeljiti svojo oceno. Znanje nabirajo tudi na različnih razstavah in ob tem spoznajo tudi kakšen umetniški poklic, za katerega sicer ne bi slišali. Spomladi pa se sproščajo med slikanjem v naravi. Ista energija Odkar se zaveda, je razmišljala o stvareh, o katerih drugih niso, vedno je iskala določeno znanje in odgovore na nekatera vprašanja. Nekaj jih je našla v šoli Clairevision, ki jo je zasnoval Samuel Sagan. Pritegnila jo je zato, ker ni hotela slediti nekim gurujem, temveč je želela sama priti do nekaterih spoznanj o sebi in drugih. »S tem, ko razrešiš »Sama sem zadnja leta manj ustvarjala. Dolgo sem risala ilustracije za založbe, oglaševalske agencije, učbenike. Ko so se začeli turboka-pitalistični časi, sem porabila tri leta, da sem izterjala svoj honorar, za katerega sem garala kot žival, zato me je minilo. Imam cel kup idej in bom delala zase, ne za naročnike, ko bom imela čas.« svoje glavne rane, ki te vodijo skozi življenje, razumeš sebe, zakaj si takšen, kot si, s čimer lažje sprejmeš in razumeš druge,« poudarja Damjana Brumec. In še ena pomembna stvar se je pri tem pokazala: duhovna in ustvarjalna energija se povsem prekrivata, gre za isti princip. Ustvarjalnost je del duhovnosti in obratno. Zato je povsem logično, ko rečemo, da je ustvarjalno delo namenjeno naši duši. »Vsem se dogajajo v tem času težke stvari, razlika med nami pa je, kako se odzovemo nanje. Ustvarjalnost nam lahko pomaga priti nazaj vase, v svoj mir. Ravno zato je tako hudo, ker ljudje nimajo sebe, odvisni so od okolja, ki razpada na vseh koncih. Kako ne boš obupan, če je to vse, kar imaš? Rešitev je samo v nas, nikjer drugje,« je prepričana Damjana Brumec. Verjame, da se bodo sedanje razmere spremenile, sprememba je namreč edina stalnica. Kaj bo čez nekaj let, ne razmišlja, bolj kratkoročno jo zaposlujejo nekatere zamisli, tudi tista o veliki spomladanski pregledni razstavi na Krekovem trgu. In pa vse druge, povezane z vsakodnevnim delom njenih učencev, ki jih kljub neprijaznim časom očitno ne bo zmanjkalo. TATJANA CVIRN Foto: GrupA, TC »Delo ni tisto, kar nas identificira. Vsi lahko počnemo vse. Bomo pač šli krompir sadit, če bo treba.« Ustvarjalnost je posledica, ne cilj »S svojimi učitelji nisem imela najboljših izkušenj in to, kar sem pogrešala, sem želela dati v svoji šoli.« Njen ker je cel kup zasebnih šol, kjer ni treba na preizkuse. Kaj ti ljudje znajo in kaj bodo delali, se sprašujem.« »Imela sem otroke, ki so menda imeli težave v šoli, ali starejše z boleznimi, a so tu izjemno uspešno delali. Otrok iz drugega razreda je na primer delal neverjetne stvari, obvladal je perspektivo. Bila sem prepričana, da je odličnjak, a menda ni izdelal razreda.« Ustvarjalno vzdušje v prostorih Umbre v Celjskem domu »Razčistila sem sama pri sebi, da če se država sesuva, to z mojim delom nima nič. Pri tem delu moraš nekaj znati in to učim v svoji šoli. V tujini se to znanje še vedno pričakuje, če gre kdo tja študirat.« »V mojih časih si za sprejem na akademijo moral poslati mapo 30 dobrih del, na osnovi tega so nas 200 poklicali na sprejemne izpite in dobrih 20 sprejeli. Danes je vse drugače, večino vzamejo, ker je cel kup zasebnih šol, kjer ni treba na preizkuse. Kaj ti ljudje znajo in kaj bodo delali, se sprašujem.« Metka Klevišar v svojem novem celjskem domu Ljubljane ne pogreša Metka Klevišar, ustanoviteljica Hospica in nekdanja Slovenka leta, se je preselila v naše kraje - Ženska, ki je odprla eno največjih tabu tem Metko Klevišar, ustanoviteljico Hospica in avtorico desetih knjig, je mogoče zadnje mesece pogosto srečati v Celju. S prijateljico, zdravnico Julko Žagar, sta se namreč odločili za selitev v knežje mesto, kamor ju je pritegnil dom starejših na Jožefovem hribu. Prava Ljubljančanka tako postaja Celjanka. Svoje delo, za katerega je med drugim prejela priznanje Slovenka leta, tako nadaljuje v Celju. Področje umiranja in žalovanja, po katerem jo najširša javnost najbolj pozna, je bilo dolgo tabu tema, ki jo je začela javno odpirati in o njej govoriti. Klevišarjeva seveda razmišlja in piše tudi o drugih temah. Kako to, da ste se odločili za preživljanje tretjega življenjskega obdobja v Celju? V Ljubljani sem bila zelo rada, vendar se s kolegico Julko zavedava, da starost prinaša marsikaj. Sama moram računati še s tem, da bom zaradi multiple skleroze vedno slabše gibljiva. Obe veva, da se lahko v starosti zgodi marsikaj. Rekli sva, da je treba oditi dovolj zgodaj, da si lahko življenje še urediš tako, da ostane prijetno in lepo. Res je, da nisem v Ljubljani, vendar se tu marsikaj dogaja in ne obstaja samo dom za starejše občane. Tu je duhovno kulturni center z veliko predavanji in koncerti, zato ugotavljam, da lahko tu živiva zelo dejavno. Z Julko tudi sodelujeva, vsakih štirinajst dni imava pogovore o življenju in smrti za obiskovalce. Koliko nasploh živite s Celjem, vas odpeljejo tudi v mesto? Z Julko imava avto, tako da se lahko še odpeljeva v mesto, vendar tudi v Ljubljani nisem imela več od mesta. Poznava vedno več Celjanov in vedno več jih srečujeva. Ko postaja človek starejši, je pomembno, da ne postane zapečkar, ampak še koraka najprej in spoznava nove ljudi. To je znak življenja. Koliko pogrešate Ljubljano, mesto, kjer ste od otroštva živeli, delali in delovali? Iskreno lahko povem, da je ne pogrešam, čeprav jo imam zelo rada. Tudi v Ljubljani ne morem zaradi slabše gibljivosti kar tako v mesto. Imamo svetovni splet, televizijo in telefon, kar me povezuje s svetom. Ljubljana tako ostaja del mojega življenja ne glede na to, kje sem. Tu in tam se z Julko še vedno zapeljeva v prestolnico. Ustanoviteljica Hospica ste. Kako ste zadovoljni s Hospicem, z mestom, ki ga ima v družbi, njegovo prepoznavnostjo, s pogoji za njegovo delovanje? Na kratko je težko povedati. Od leta 2002 nisem več predsednica, saj se mi je zdelo prav, da ga po sedmih letih vodijo drugi. Prepričana sem v njihovo sposobnost, vendar mi je žal, ker se vse vrti okoli hiše, ki sploh ni najpomembnejša. Seveda bi bilo lepo imeti tudi hišo, vendar je zanjo potreben denar, ki ga zdaj ni. Ideje Hospica ni treba promovirati zgolj s hišo. To, kar delajo v Celju in Mariboru, je pomoč ljudem na domu, kjer živijo. Poslanstvo Hospica je pomagati ljudem, da preživijo zadnji del svojega življenja čim bolj dostojanstveno, in sicer povsod tam, kjer umirajo. Še vedno umira največ ljudi doma, v bolnišnici ali domu za ostarele. Vse življenje se srečujete z umirajočimi ljudmi, najprej v službi, potem v Hospicu in zdaj v domu, kjer je smrt zagotovo pogostejši spremljevalec. Ljudje se smrti ponavadi zelo bojijo, koliko se je bojite vi? Osebno se smrti ne bojim. Se pa dobro zavedam, da je zame verjetno še daleč. Seveda, morda tudi ne. Ne vem, kako bi bilo, če bi bila zdaj tik pred smrtjo. O njej veliko razmišljam, zato sem nanjo verjetno bolj pripravljena kot ljudje, ki o njej nočejo govoriti. Številni Slovenci ob omembi vašega imena najprej pomislijo na umiranje, smrt in žalovanje. Vas je to kdaj motilo? To me res moti. Za intervjuje me iščejo predvsem okoli prvega novembra. Zato se vprašam, če ljudje umirajo le okoli tega datuma, medtem ko se na umiranje lahko pozabi ves preostali del leta. V najširši javnosti nekateri ljudje mislijo, da se ukvarjam samo s smrtjo, kar še zdaleč ni res. Ukvarjam se z življenjem, kakršno je, tudi z mnogimi drugimi področji. Smrt je le del življenja. Nekateri se smrti bojijo, drugi jo opažajo kot izhod iz težav, ki so večinoma lahko začasne narave. Časi so težki, veliko ljudi je obupanih. Kakšen je vaš pogled na samomor? Zame je samomor velika skrivnost. Ljudje lahko v težkih razmerah marsikaj prestanejo, prebolijo in se oklepajo vsake rešilne bilke. Po drugi strani zavržejo tudi mlado življenje. Za vedno ostane skrivnost, zakaj se nekdo tako odloči. V zelo veliki stiski so svojci, ki jim je pri njihovih občutkih krivde treba pomagati. Posebej hudo je, če jih začnejo ljudje iz okolice obsojati, češ, to ste vi krivi, to ste storili narobe. Nikogar ne smemo kriviti. Žalovanje v srednjeevropski in nasploh evropski družbi je drugačno kot v drugih družbah, na primer v Mehiki. Ste se zanimali tudi za drugačne oblike spominjanja na umrle, v drugih kulturah po svetu? To, kako se s smrtjo srečujejo v različnih kulturah, je vsekakor zanimivo. Pri nas imamo črnino, drugod belo barvo. Ponekod ob grobu praznujejo. Tudi zadnje slovo od Nelsona Man-dele je bilo v bistvu veliko slavje. Če bi prišli od nekod drugod v Evropo, ki ima krščanske korenine, bi menili, da ima krščanstvo do smrti zelo čuden odnos. Kot opažam, se je to po stoletjih nekoliko izmaličilo. Poglejte sv. Frančiška Asi- Metka Klevišar je delala dolga leta kot zdravnica na onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer je pomagala bolnikom s pljučnim rakom. Leta 1992 je ustanovila v Karitas skupino za spremljanje hudo bolnih in umirajočih, tri leta pozneje je nastalo Slovensko društvo Hospic. Društvo pomaga umirajočim in njihovim svojcem. Poleg tega je Klevišarjeva avtorica desetih samostojnih knjig in publicistka. Pri devetnajstih letih je izvedela, da je zbolela zaradi multiple skleroze, kar so kmalu potrdile preiskave. V svojih delih veliko razmišlja o vprašanjih, ki jih porajata življenje in smrt, a tudi zdravje in bolezen. Leta 1995 je bila Slovenka leta, leta 2010 je prejela v Trstu priznanje Nadje Maganja Jevnikar. škega, ki govori o sestri smrti, ki zanj pomeni vrnitev k očetu. In če si ogledamo Škofjeloški pasijon iz 18. stoletja, je to ena sama groza. To še vedno vpliva na odnos do smrti. Sama večkrat citiram pesnika Toneta Kuntnerja, ki sem ga obiskala v družinski počitniški hišici. Njegov vnuk je našel obnemoglo kukavico, ki je po nekaj dneh umrla in so jo pokopali, dedek pa je moral napisati verz. Zapisal je: imeli smo te radi, hvala za pesem pomladi. To je bistvo. Ko nekdo umira, je težko, vendar smo mu hvaležni za vse, kar smo z njim doživeli, hvaležni za njegovo življenje. Dolga leta ste delali v zdravstvu. Časi so se spremenili in ljudje z njimi, med posameznimi zdravniki se je pojavil neizmeren pohlep po denarju, korupcija. Kako to komentirate? Ko sem delala v zdravstvu, tega nisem poznala, prepričana sem, da se tudi večina mojih kolegov s korupcijo ni ukvarjala. Žal mi je, da nekaj takšnih primerov meče slabo luč na celotno zdravstvo. Večina zdravnikov in medicinskih sester s korupcijo nima opravka. Ko prižgete radio ali televizijo, se povsod govori samo o denarju in to ne o malih vsotah. V zdravstvu je nasploh veliko narobe, o tem se veliko govori. Kje vidite rešitev za slovensko zdravstvo? To je vprašanje za milijon evrov. Zdravstvo je draga stvar in vedno dražja postaja. To, kar je zame bistveno, je naš temeljni odnos do življenja in do zdravja. Prav o tem bi morali več razmišljati, že od malega. Kako se s tem srečujemo, kdaj poiščemo zdravnika, kako živimo s svojo boleznijo - tega nas premalo učijo. Morda so malo krivi tudi mediji, ki poveličujejo samo mladost in zdravje, v resnici je življenje drugačno. Pogosto krhko, vendar dragoceno. Kmalu bo svetovni dan zdravja in vsem bi želela, da se zavejo, kako se prav ob bolezni lahko zavemo, da sta za kakovost našega življenja še kako pomembna skrb in sočutje, s katero srečujemo bolnike. To ni pomembno samo za bolne, ampak tudi za zdrave. Brez te skrbi in sočutja bi bilo naše življenje bolj bedno. BRANE JERANKO Foto: BJ Metka Klevišar se je preselila v Celje s prijateljico, vanjski skupnosti že v Ljubljani. zdravnico Julko Žagar. Zadnja leta sta živeli v stano- 30 PORTRET Pater povezuje ljudi Pater Ernest Benko iz Olimja - Najprej je zamenjal spovednice, iz katerih se je vse slišalo »Pater Ernest je gonilna sila razvoja v Olimju, kjer zna povezati ljudi,« mi je pred obiskom v minoritskem samostanu dejal eden od obsoteljskih veljakov. Tudi zato je pater postal častni občan Podčetrtka. »Ravno včeraj sem pisal predstojnikom poročilo. Zapisal sem, kako lepo je živeti v kraju, kjer te ljudje sprejemajo in si dobrodošel,« je povedal pater Ernest Benko med našim obiskom v samostanu v Olimju. Pater je predstojnik samostana z eno najstarejših lekarn v Evropi. Samostan na leto obišče kakšnih trideset tisoč ljudi. V štirinajstih letih, odkar je predstojnik, so obnavljali notranjost cerkve in podružnično cerkev, urejali romarski dom, uredili zeliščni vrt z več kot dvesto različnimi zdravilnimi rastlinami ter še marsikaj. Zaslug si seveda ne lasti. »Da sem jaz gonilna sila, ne drži. V samostanu vedno nastopamo kot skupnost. Nekdo je pač predstojnik in jo zastopa. Talente, ki mi jih je Bog dal, pač uporabljam,« je odgovoril na trditev o gonilni sili. V Obsotelju prav tako trdijo, da je pater Ernest odločilno pripomogel k temu, da sta Olimje in Podčetrtek z okolico zlahka pridobila evropsko priznanje za urejenost Entente Florale. »Mogoče je v tem malo resnice,« priznava skromen mož, ki je navdušil ocenjevalno komisijo. »Socialistični« samostan Tudi drugi obiskovalci samostana, starega komaj malo več kot dve desetletji, so nad Olimjem navdušeni. Verjetno je to edini samostan na svetu med Havano in Pjongjangom, ki mu je botrovala socialistična oblast. V zelo starih časih je bil na tem mestu samostan pavlincev, ki so v Olimju ustanovili eno najstarejših lekarn v Evropi. Ta je po drugi svetovni vojni postala turistična privlačnost. V socialistični Sloveniji sta lekarna in grad potrebovala več življenja in tako je prišlo do tega, da je socialistična oblast predala stavbo Cerkvi in ta redovnikom minoritom. Samostan, ki je nastal iz nič in ni imel nobene tradicije, je bilo treba spraviti v življenje, kar minoritom s predstojnikom patrom Ernestom odlično uspeva. Samostan je postal središče dogajanja v Olimju, Pred evropskimi priznanji za urejenost Entente Florale. V Obsotelju radi pripovedujejo o navdušenju evropske ocenjevalne komisije nad olimskim samostanom in njegovim predstojnikom, patrom Ernestom. Ljudem se zna približati po domače. študiju na Cresu, v Ljubljani in Innsbrucku je postal duhovnik. Njegovo prvo duhovniško mesto je bilo v Halozah, dve leti je bil na Ptujski Gori, nato desetletje v Zambiji. »Tega obdobja življenja se spominjam z velikim veseljem,« pravi o misijonskem delu v Afriki. Tam je bil vzgojitelj v semenišču, spominja se afriških maš, ko verniki veselo pojejo in plešejo. Po vrnitvi v domovino je bil v samostanu v Sostrem vzgojitelj minorit-skih bogoslovcev. Po načelih sv. Frančiška Ko so v olimskem samostanu potrebovali novega predstojnika, je to postal pater Ernest Benko. »Nekateri duhovniki se premestitev bojijo, že sama selitev ni prijetna zadeva,« se spominja. On se selitve ni ustrašil. V Olimju je začel delati. »Z bratom Jožetom sva rekla, da bodo najprej na vrsti nove spovednice. V starih je tako škripalo, da si imel strašni občutek. Najbolj moteče je bilo, da se je iz spovednice vse slišalo,« je povedal o svoji prvi olimski nalogi. Sledile so nove in nove naloge. Danes so v minoritskem samostanu v Olimju štirje redovniki, ki živijo po načelih sv. Frančiška Asi-škega. Trije so duhovniki, eden je samostanski brat, ki sprejema množice obiskovalcev. Med obiskovalce se odpravijo tudi patri. »Tu je drugačna izkušnja, kot jo imajo župniki, ki se srečujejo le s svojimi verniki. Mi se z ljudmi najrazličnejših prepričanj,« opaža zgovoren pater, ki pripominja, da v pogovorih z obiskovalci uživa. BRANE JERANKO Foto: BJ verni in neverni domačini si kraja brez njega ne morejo več predstavljati. Pater Ernest je bil že ob prihodu v Olimje, pred štirinajstimi leti, presenečen. Opazoval je slovo domačinov od prejšnjega predstojnika samostana. »Česa takšnega še nisem videl. Zanj so celo spesnili pesem in mu jo zapeli,« se spominja. Od Haloz do Zambije »Odgovornega ravnanja s tistim, kar ti je zaupano, sem se naučil od svojega očeta,« se spominja pater Ernest svojih korenin v Slovenskih goricah, v okolici Voličine. Oče je bil kmet z dušo, na zemlji je delal z velikim veseljem in se nad težkim delom nikoli ni pritoževal. Ernest je po osnov- ni šoli najprej načrtoval, da bo postal bolničar, vendar je začel obiskovati gimnazijo. Po nekaj dneh šole se je odločil, da bo ostal kar doma. »Očetu se je nasmejalo, da bo dobil naslednika. Bil sem trdno prepričan, da bom postal kmet,« se spominja. Ko sta bila s sestro na romanju v Rušah, se je v njegovi notranjosti nekaj spremenilo - pravi, da je začutil notranji, Božji klic. »Rečemo, da Bog kliče, in prepričan sem, da res potrka na človekovo srce. Ne bom rekel, da se je bilo lahko odločiti. Ta klic je v začetku meglen in dolgo sem se boril v sebi, preden sem se odločil,« je povedal o odločitvi za duhovništvo in redovništvo. Pri 21 letih je tako odšel v gimnazijo v Zagreb, po usposabljanju in Njegov delavnik se skupaj z ostalimi minoriti začne ob sedmih zjutraj, ko opravijo vsakdanjo molitveno uro. Dan prav tako sklenejo z enourno molitvijo in meditacijo. In biti minorit je seveda drugače kot pri običajnih duhovnikih. Treba se je odpovedati svobodi, zasebni lastnini. »Ne, ni težko, ker sem v to poklican,« odgovarja pater Ernest. Redovniki nimajo nobene lastnine, vse pripada samostanu in širši redovni skupnosti, tudi pokojnina patra Ernesta. »To, kar je pri nas, je uresničeni komunizem,« se je pošalil priljubljen pater, ki je neposreden in brez dlake na jeziku. »Po meni ne bo zapuščinske razprave, po moji smrti se ne bo nihče prepiral,« se je še pošalil. Pater Ernest Benko iz samostana v Olimju v znameniti pavlinski lekarni, eni najstarejših v Evropi. Samostan obiskujejo množice obiskovalcev. INTERVJU 31 Šola je več kot le poučevanje v razredu Obrtna šola pred 130 leti utemeljena na strojni stroki, krojaštvu in stavbarstvu - Po dolgem premoru vpisanih približno 30 dijakov več kot v preteklem šolskem letu. Ravnatelj Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko Celje Igor Lupše ob vozilu znamke Dacia San-dero, ki ga bodo dijaki avtomehanske usmeritve do konca šolskega leta predelali v električni avtomobil. V projektu, ki se ga je 20 dijakov 1. in 2. letnika programa avtoservisni tehnik lotilo skupaj z dijaki Srednje šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Celje ter študenti Višje strokovne šole Šolskega centra Celje, želijo dokazati, da so električna vozila že lahko uporabna za vožnjo na srednje razdalje. Dacia sandero elektro naj bi po končani prvi fazi predelave z enim polnjenjem prevozila okrog 150 kilometrov, koncept predelave tega avtomobila pa je zasnovan tako, da ga bodo v šoli lahko neprestano nadgrajevali in tako povečevali prevoženo razdaljo, krajšali čas polnjenja, vgrajevali sončne celice in podobno. Po prvi predelavi bo avtomobil, ki ga je dijakom podarila Avtotehnika, ostal v šoli, kjer ga bodo uporabljali kot dostavno vozilo, po prvih preračunih pa bo vreden približno 20 tisoč evrov. »Pri svojem delu z mladimi se moramo zavedati pomembnosti dejstva, da v šoli sooblikujemo družbo, v kateri živimo in bomo živeli.« Šolanje za različne obrtne poklice ima v knežjem mestu že 130-letno tradicijo in v Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko Šolskega centra Celje kot naslednici nekdanje obrtne šole so ponosni na ta visok jubilej. V učne vsebine ga bodo vnašali vse šolsko leto, še posebej slovesno pa so ga obeležili sinoči s slavnostno akademijo. Na njej so bili ob številnih gostih še posebej dobrodošli nekdanji učitelji in dijaki te šole, na čelu z Ivanom Grobelni-kom Ivom, ki se je v nekdanji obrtni šoli v prvi polovici 30. let prejšnjega stoletja izučil za krojača. »Šola je preživela burne čase: dve svetovni vojni in osamosvojitveno vojno, šest držav, več političnih sistemov, menjavali so se vladarji, izobraževalni sistemi ...« pravi ravnatelj Igor Lupše, ki je vodenje šole prevzel januarja lani. Ob tem dodaja, da je poslanstvo šole ves čas enako. Mlade izobražujejo za potrebe celjske industrije in gospodarstva ter jim dajejo ustrezna znanja, ki jih zatem s pridom uporabljajo pri svojem delu v svojem poklicu. Po združevanju nekaterih poklicnih in strokovnih srednješolskih programov od leta 2007 Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje deluje v sklopu Šolskega centra Celje. Iz česa je torej zrasla Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje, kakršno poznamo danes? Pred 130 leti so pomembni celjski možje sklenili, da morajo vajenci poleg poznavanja obrti, ki ga dobivajo pri mojstrih, imeti tudi neko splošno znanje. Začelo se je tako, da so bili učenci razdeljeni v dva razreda; v pripravljalnem so se Slovenci spoznavali z nemščino, v drugem razredu pa je že bil pouk v nemščini. Nedeljska večerna šola je po 1. svetovni vojni prerasla v slovensko, pouk je bil dvakrat tedensko in to tako, da se je praktični del po vajeniškem sistemu izvajal v delavnicah. Začetek poklicnega šolstva na Celjskem je temeljil na strojni stroki, krojaštvu in stavbarstvu in največ je bilo prav krojaštva. Jubilej na različne načine obeležujete vse šolsko leto ... Praktično vsi tehnični dnevi v šoli za naše dijake in tudi osnovnošolce so v znamenju praznovanja, vpletamo ga tudi v veliko letošnjih šolskih projektov na čelu z izdelavo električnega avtomobila. Osrednja praznična slovesnost časovno sovpada z vpisom novincev za prihodnje šolsko leto. Letošnji bo brez novosti, kajne? Ostajamo pri naboru izobraževalnih programov iz preteklih let, tako da bomo tudi letos vpisovali v poklice avto stroke, pa bodoče logiste, frizerje, preoblikovalce tekstilij in ustvarjalce modnih oblačil. Zdi se, da se je po dolgih letih upadanja zdaj vpis v poklicno in strokovno izobraževanje le nekoliko okrepil. Je tako tudi v vaši šoli? V tem šolskem letu imamo prvič porast vpisanih dijakov, približno 30 dijakov več imamo kot v preteklem šolskem letu. Morda je glede na pričakovanja in tudi potrebe gospodarstva še vedno nekoliko šibek vpis tehnikov logistike in ustvarjalcev modnih oblačil. Mislim, da ta program še vedno veliko ljudi zamenjuje za nekdanje klasične šivilje. Glede na to, da je imelo Celje močno tekstilno industrijo, je bil namreč prav v program šivilj izjemno velik vpis. Zdaj ko so velike tekstilne tovarne nadomestila majhna podjetja, sam jim rečem modni ateljeji, se je program ustvarjalca modnih oblačil seveda precej prenovil in razširil. Vključuje tudi oblikovanje in krojenje, ne zgolj šivanja. Za šolo je značilno prav to, da z izobraževalnimi programi sledi razvoju v gospodarstvu. Najbrž je to za šolo zelo naporno? Če pogledava samo avto stroko ... Tako programsko, strokovno kot tudi materialno smo se morali zelo prilagajati. Če ne greš v korak s časom, ne moreš ničesar narediti. Za poklice avto stroke imamo odlično opremljene delavnice, z najnovejšimi testerji in lahko se merimo z vsemi delavnicami, tudi pooblaščenimi servisi na Celjskem. Enako velja tudi za logistiko, kjer dobro sodelujemo s podjetji. Dejstvo je namreč, da proizvajamo vedno manj, zato pa vedno več uvažamo in logistika je za transport blaga zelo pomembna. Kako je šola finančno sledila tem spremembam? Oprema delavnic je bila gotovo velik finančni zalogaj ... Že pred letom 2007, ko je bila šola samostojna, je vodstvu z dolgoletnim ravnateljem Francem Erjavcem na čelu nekako uspevalo zagotavljati potreben denar. Odkar smo del Šolskega centra Celje ima tudi vodstvo centra posluh za te potrebe, prijavljamo se tudi na različne razpise in v projekte, nekaj pa imamo tudi lastnega denarja. V avto stroki so potrebe na terenu narekovale tudi razvoj novega poklica, kajne? V šolskem centru letos prvič po višješolskem študijskem programu šolamo inženirje avtoservisnega menedžment. Ta program je pravzaprav nadgradnja avtoservisnega tehnika. V tehniki te stroke je bil v zadnjih letih narejen gromozanski napredek, zato smo morali korak naprej narediti tudi pri kadrih. Tisto, kar smo učence včasih lahko naučili v treh letih, danes zagotovo ne zadošča več. Zato imajo mladi možnost poklicno tehniškega izobraževanja po sistemu 3+2 in nato še nadgradnjo v študiju. Ta zlasti prav pride tistim, ki imajo doma delavnice oziroma podjetja, saj ob strokovnem znanju dobijo še dovolj znanja ekonomije in tega, kako se znajti na trgu. Kaj je v šoli lažje - odpirati nove programe ali zapirati stare? Kot ravnatelj lahko rečem, da je oboje težko. Zapiranje starih programov ... za vsak program, ki ga zapreš, si na nek način grobar. Sam se zavzemam bolj za to, da obstoječe programe nadgrajujemo. Zgolj imena programa ni težko »Učitelji so eden najpomembnejših dejavnikov, ki naredijo šolo kakovostno in so pogoj za dobro delo v njej. V naši šoli smo imeli in imamo izjemen kader tako za splošne kot tudi za strokovne predmete.« spremeniti, nenazadnje je vseeno, kako se imenuje, bistveno je to, da v program dodajamo nove vsebine in nova dodatna znanja. Tisto torej, kar bodo dijaki po koncu šolanja tudi dejansko potrebovali pri svojem delu. Dijakom ne dajete zgolj domačega znanja, šola že nekaj let sodeluje v različnih mednarodnih projektih. Zakaj in koliko je to dobro za sam učni proces? Mislim, da v teh projektih moramo sodelovati, treba je le paziti, da to zajemaš s pravo žlico. Dijaki pridobijo veliko samozavesti, če dobijo potrditev tudi v tujini. V preteklih letih smo del dijakov popeljali v tujino. Na primer frizerke so tri tedne preživele v Franciji, avto-serviserji na Finskem, kjer so v tamkajšnjih salonih opravljali delovno prakso. Ko smo se po zaključku pogovarjali s podjetniki v tujini, je bilo slišati veliko pohval. Nekateri bi naše dijake kar obdržali in jih zaposlili. Je pa najbrž ta proces vzajemen. Tudi vi gostite dijake iz tujine? Tudi, čeprav je bilo tega zadnja leta precej manj. Problem je v tem, da naše gospodarstvo šepa in že delovna mesta za domače dijake težko najdemo, kaj šele za goste iz tujine. Srčno upam, da se bo to izboljšalo. Čeprav je zagotavljanje učnih mest najprej v rokah naših dijakov, tistim, ki si jih sami ne najdejo, pomaga šola. Tako naši organizatorji praktičnega pouka pri delodajalcih po posameznih strokah navežejo stike s podjetniki in doslej večjih težav pri tem ni bilo. Odprtost šole se kaže tudi v sodelovanju s civilno družbo, letos ste pripravili tudi mednarodni simpozij na to temo. Zakaj je to pomembno za šolo? Podobno kot za dijake velja tudi za učitelje - stike moramo imeti z vsemi, ki so tako ali drugače vpeti v izobraževalni sistem. Šola ni zgolj poučevanje v razredu, pač pa mnogo več. Ljudi različnih strok in področij, športa in kulture moramo pritegniti v šolo, da dijakom in učiteljem predstavijo svoje delo in poglede. Tako v šoli ne izobražujemo ozko, pač pa si tudi sami širimo obzorja. Vloga šole vidim v tem, da dijakom da čim širše znanje in jih čim bolj osvesti za vstop v aktivno življenje. Če je potem dijak aktiven tudi v domačem okolju, ima šola za to posluh? Od nekdaj je tako in zelo veseli smo, če imamo dijake, ki so aktivni tudi izven šole. Zelo jih vzpodbujamo in jim, kolikor le lahko, tudi pomagamo. Letos imamo v šolskih klopeh državnega prvaka v gorskem kolesarstvu, ki je bil lani na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, pa dijaka, ki je vrhunski glasbenik, saj igra devet inštrumentov in je evropski prvak v igranju na diatonično harmoniko ... Naši fantje in dekleta se morajo celostno razvijati, to je najbolj pozitivna stvar. Kakšni so izzivi šole za prihodnja desetletja? Nikoli ne smeš biti zadovoljen s tistim, kar si dosegel. Zmeraj moraš težiti naprej in naprej. Mislim, da se bomo morali še bolj vpeti v mednarodno okolje in mu pokazati, kaj sami znamo. Da ne bomo več sledili doslej uveljavljenim pristopom, ko smo se v glavnem mi hodili učit v tujino. Dejstvo je, da imamo sami veliko pokazati in da bi se marsikdo lahko zgledoval tudi po nas. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA »Naši nekdanji dijaki so danes uspešni podjetniki ali pa so uspeli na različnih poklicnih in strokovnih področjih.« 32 ODMEV RADIA CELJE Nova zakonodaja po načelu vsako delo šteje Prispevki za zavarovanje in pokojnine odslej tudi od avtorskih in podjemnih pogodb Novo leto je med drugim prineslo spremembe na področju obremenitev avtorskih in podjemnih pogodb. Novosti se kmalu obetajo tudi pri študentskih napotnicah. V oddaji Odmev na Radiu Celje smo se pred tednom spraševali, koga bodo spremembe udarile po žepu in katere prednosti po drugi strani prinašajo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da spremembe sledijo predvsem načelu vsako delo šteje, kar prinaša enakomerno obremenitev vseh oblik dela, avtorske in podjemne pogodbe torej izenačuje z rednimi zaposlitvami, s samostojnimi podjetniki, z družbeniki ... Prav tako je cilj, da se vsem posameznikom, ki delajo, zagotovi socialna varnost. Od vsakega honorarja po tovrstnih pogodbah je tako treba odšteti prispevek za zdravstveno zavarovanje in v nekaterih primerih tudi obvezen prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V pokojninsko blagajno le nekateri Od vsakega bruto zneska po avtorski in podjemni pogodbi je po novem treba odšteti 6,36 odstotka za zdravstveno zavarovanje. Ta strošek plačajo zavarovanci, odvede pa ga naročnik. Kot razlagajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, plačevanje tega prispevka zavarovancu ne daje nobenih dodatnih pravic. Drugače je z obveznim plačevanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta tistim, ki delajo po avtorskih in podjemnih pogodbah in ki doslej niso bili vključeni v tovrstno zavarovanje, zagotavlja socialno varnost za starost. Tudi ta strošek se obračuna od bruto zneska, znaša pa 15,5 odstotka. Prav pri tej obremenitvi se je v zadnjem času pojavljalo največ vprašanj in različnih interpretacij. Razburjali so se predvsem tisti, ki so redno zaposleni, a ob tem določeno delo opravljajo še po avtorski ali podjemni pogodbi, češ da bodo morali zdaj plačevati dvakratne prispevke v pokojninsko blagajno. To ne drži, saj zakonodaja jasno določa, da je odvajanje tega prispevka obvezno le za tiste, ki niso vključeni v obvezno zavarovanje za polni delovni čas na kakšni drugi podlagi. »Ljudje, ki so redno zaposleni in so že zavarovani za polni delovni čas, teh 15,5 odstotka ne plačujejo. Prav tako ne prejemniki pokojnine,« razlaga vodja službe za matično evidenco zavarovancev in prispevke na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Mojca Uhan. Koliko pokojninske dobe? Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) plačila prispevka prav tako ne nalaga dijakom in študentom, ki delajo pre- ko študentskih napotnic, a naj bi tudi njih ta strošek kmalu doletel. V pripravi je namreč tudi nova zakonodaja na tem področju, ki naj bi jo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kmalu predstavilo javnosti. Vsi, ki bodo delali, bodisi prek študentske napotnice ali po avtorski in podjemni pogodbi, bodo tako po novem imeli priznano pokojninsko dobo, kolikšna bo, pa bo odvisno od zaslužka. Mesec zavarovalne dobe bo posameznik pridobil, potem ko bo vplačal prispevke v znesku, ki se bo obračunal od 60 odstotkov povprečne plače v Sloveniji. »Zavarovalna obdobja za leto 2014 bomo tvorili leta 2015, obračunali pa jih bomo na podlagi podatkov, ki nam jih bo posredovala Davčna uprava RS,« pravi Uhanova. Odobravanje z opozorili Novosti in načelo vsako delo šteje pozdravljajo tako v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije kot v Študentski organizaciji Slovenije, saj se strinjajo, da je treba obremenitve različnih vrst dela izenačiti. Oboji ob tem izpostavljajo določena opozorila. Goran Lukič iz zveze svobodnih sindikatov opozarja na izkoriščanja in pravi, da ne smemo pozabiti, da imajo številne avtorske pogodbe elemente pogodbe o zaposlitvi. Po njegovih besedah tudi pri sezonskih, občasnih in krajših delih delodajalci pogosto ne upoštevajo ločnice med tem, kaj je storitev in kaj je delavec. »Tudi za krajša dela, pri katerih veljajo elementi delovnega razmerja, bi moral delodajalec delavcu namreč ponuditi pogodbo o zaposlitvi, iz katere izhajajo socialni prispevki,« pravi. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc zahteva, da država poleg obveze za plačevanje prispevkov z zakonom določi tudi minimalno urno postavko za dela preko študentskih napotnic, s či- mer bi onemogočili prenos bremen, ki morajo biti na plečih delodajalca, na dijake in študente. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve to določitev obljubljajo, poleg nje pa še nekaj dodatnih ukrepov, ki bodo dijake in študente obvarovali pred morebitnimi neizplačili za opravljeno delo. ANJA DEUČMAN Zakonodaja je prinesla novost tudi za naročnike storitev po avtorskih in podjemnih pogodbah. Spreminja se obračun prispevka za poškodbe pri delu. Doslej je znašal 0,30 odstotka od bruto povprečne plače v Sloveniji, po novem pa je treba odvesti 0,53 odstotka od bruto zneska, določenega s pogodbo. Naročniki bodo morali od vsakega bruto nakazila še naprej plačati tudi 8,85 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. H'MWi'lMJII!*." živite ceneje! Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ccčteva in oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti POPUSTI IZ POSEBNIH tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. FARAON S POPUSTOM NA KARTICI /zvzzeua* ^ewma/ SKINAUT SMUČARSKA SOLA informacije 041 616464 —rrpfr ^slada THGOV5KO PODJETJE, d. o. D- ; j i i i TMM EflTJUR O.IMM MnIIaA« »t mit RJE KOfOAtOM««» i THERM ANAdc HOTELI I MEDICINA | WELLNESS | KONGRESI m Celjska Mohorjeva družba lesnilxxxa rauljica —— fMLjSIc! FLIICCA -PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL. Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. -TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.,-Zg.Rečica 7, 3270Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve PO SLEDEH BRALCEV 33 »Ob tako množični prireditvi, kot je maturantski ples, je treba najprej misliti na varnost, saj so človeška življenja neprecenljiva,« meni Jože Jurc. »Maturantski plesi sodijo med varnostno manj zahtevne prireditve,« pravi vodja operative v podjetju Sintal Celje Ferdo Krošl in dodaja, da je na njih znana struktura obiskovalcev za razliko od glasbenih koncertov in različnih športnih dogodkov, pri katerih je to vnaprej težko povsem natančno določiti. Zaklenjeni zasilni izhodi zaradi varnosti Enotnega recepta za varno izvedbo vseh prireditev v celjski Dvorani Golovec ni - Za prav vsak dogodek je potreben drugačen varnostni načrt Utrinek s prvega od letošnjih maturantskih plesov v Celju. »Če bi bila vrata zasilnih izhodov iz dvorane odprta, bi to pomenilo potencialno nevarnost za obiskovalce, ki bi lahko odhajali iz dvorane. Zato so zaklenjena, pri vsakih pa je varnostnik, ki bi jih v primeru potrebe takoj odklenil,« pravi Maja Voglar. Minuli petek se je v celjski Dvorani Golovec začela letošnja sezona maturantskih plesov. Kako je ob teh dogodkih poskrbljeno za varnost obiskovalcev, se je vprašal naš bralec Jože Jurc, ki je bil povabljen na sobotni gaudeamus dijakov Šolskega centra Celje. Močno sta ga namreč zaskrbeli kar dve »obešanki«, s katerima je bil zaklenjen glavni zasilni izhod iz dvorane ob toaletnih prostorih. Ob tem si je dvorano še bolj natančno ogledal in opazil, da je bil močno oviran tudi dostop do enega od zasilnih izhodov na južni strani dvorane, kjer je bila zložena oprema velenjskih gostincev, ki so med maturantskim plesom skrbeli za kulinarično in pivsko ponudbo. »Resda so dobro poskrbeli za naše želodce, a mislim, da bi varnost morala biti v ospredju. Kaj bi se zgodilo, če bi bilo treba dvorano na hitro izprazniti?« se je spraševal Jurc in dodal, da je bila sicer Dvorana Golovec izredno lepo urejena in da kljub temu, da se bliža svoji 40-letnici, izgleda skoraj bolje, kot je sredi 70. let, ko so jo zgradili. Med najbolj varnimi dvoranami v Sloveniji Tako kot z drugimi javnimi športnimi objekti v knežjem mestu tudi z Dvorano Golovec gospodari družba ZPO Celje. Kot pojasnjuje Maja Voglar, varnostna vprašanja in odnose v primerih, ko ZPO dvorano zgolj oddaja v najem, urejajo pogodbeno z organizatorjem posamezne prireditve. Najemnik dvorane je namreč dolžan v celoti zagotoviti tudi varnost v dvorani, kamor sodi organizacija vseh servisnih služb ob dogodku, od varnostnikov in redarjev do požarne varnosti z gasilci in zdravniške službe. Lani poleti je bila dvorana obnovljena, ob celoviti energetski obnovi stavbe so poskrbeli za zamenjano stavbnega pohištva ter zaves, ob čemer so prebelili tudi notranjost. »V vsem času od poletja 1976, ko je bila dvorana zgrajena, je zaradi neljubega izrednega dogodka ni bilo treba še nikoli prazniti. Analize po- žarne varnosti kažejo, da se naša Dvorana Golovec redno uvršča v sam vrh najbolj varnih dvoran v državi,« še pravi Maja Voglar in dodaja, da je glede na veliko varnostnih izhodov - skupaj jih je kar 11 - dvorano mogoče izprazniti zelo hitro. »O natančnem času je sicer nemogoče govoriti, a minimalen evakuacijski čas, v katerem bi dvorano zapustili vsi obiskovalci, po naših izra- čunih ne bi smel presegati 8 do 10 minut,« pravi in ob tem opozarja, da pa bi morebitna panika med obiskovalci lahko bistveno vplivala na podaljšanje omenjenega časa. Pri maturantskih plesih soorganizator Družba ZPO Celje prevzema vso odgovornost za varnost v Dvorani Golovec takrat, ko je sama organizatorka ali soorganizatorka posameznih dogodkov. Kot pravi Maja Voglar, se zagotavljanje varnosti za obiskovalce začne s skrbno pripravo varnostnega načrta, v kate- rem je natančno opredeljeno dogajanje od začetka do konca prireditve, od pričakovanega števila in strukture obiskovalcev pa je odvisno tudi to, koliko varnostnikov bo skrbelo za red v dvorani. »V vsakem primeru imamo varnostnike tako v dvorani kot pri vsakem zasilnem izhodu iz nje,« pravi in dodaja, da so vrata teh zasilnih izhodov zaklenjena prav zaradi varnosti obiskovalcev. Ti med prireditvijo ne morejo odhajati iz dvorane, v primeru neljubega dogodka pa bi jih varnostniki takoj odklenili. Družba ZPO Celje kot soorganizatorka maturantskih Glede na posamezne dogodke sprejme Dvorana Golovec različno število obiskovalcev, a kot pravi Maja Voglar, je zgornja številka omejena na 3.167 obiskovalcev. Sicer so najbolj prijetno urejeni maturantski plesi za do 1.000 obiskovalcev, zgornja meja pa je 1.800 gostov. Za različne športne prireditev je ta številka omejena na 2.207 obiskovalcev, za koncerte, kjer so postavljeni sedeži, na 2.898 obiskovalcev, ko so zgolj stojišča, pa lahko pride v dvorano 3.167 ljudi. plesov prevzema odgovornost za področje celotne varnosti v dvorani. Tako s srednjimi šolami za vsak ples posebej izdelajo varnostno študijo in načrt, saj se plesi med seboj razlikujejo po številu obiskovalcev. Zgornja meja za maturantski ples, ko mora biti v dvorani dovolj prostora za plesišče in postavitev miz ter stolov za pogostitev, je do 1.800 obiskovalcev. Temelj je varnostni načrt Kar precej izkušenj z zagotavljanjem varnosti v Dvorani Golovec imajo v podjetju Sintal Celje, saj tako družba ZPO kot drugi organizatorji prireditev pogosto najamejo njihove varnostnike. Kot pravi vodja operative v podjetju Ferdo Krošl, je povsem jasno splošno ravnanje v primeru preteče nevarnosti za obiskovalce. Ne glede na to, ali bi šlo za nevarnost požara ali morda za grožnjo s podtaknjeno bombo, bi varnostniki najprej preko ozvočenja pozvali obiskovalce, naj mirno zapustijo dvorano in za odhod iz nje uporabijo najbližji zasilni izhod. Čeprav so natančne časovne opredelitve nehvaležne, tudi sam ocenjuje, da bi za izpraznitev povsem polne dvorane zadoščalo 10 minut. Je pa temelj za njihovo ravnanje varnostni načrt, ki mora biti izdelan za vsako prireditev posebej. »Sam imam z maturantskimi plesi v Dvorani Golovec kar precej izkušenj in vse so dobre,« poudarja Krošl. Zadnjih pet let so namreč prav vsi maturantski plesi minevali mirno in čeprav varnostniki spremljajo le dogajanje v dvorani in pri izhodih iz nje, tudi zunaj in na bližnjem parkirišču ni bilo večjih kršitev javnega reda in miru. IVANA STAMEJČIČ Foto: NATAŠA MULLER VSAK ČETRTEK Ob 12.15 95.1 [ 95.9 | 100.3 | 90.; - WWW.radiocel dmev pogleduj »Število varnostnikov v dvorani je odvisno od tega, koliko bo obiskovalcev, ali bodo to otroci, odrasli ali starejši ljudje, morda invalidi. Več varnostnikov je potrebnih na prireditvah, kjer se toči alkohol, prav tako so varnostno bolj občutljivi tudi nekateri športni dogodki. Stopnji tveganosti posameznega dogodka, ki jo opredelimo skupaj z organizatorji, policisti ter drugimi službami, prilagodimo naše delo,« pravi Ferdo Krošl. 34 REKREACIJA Tek na smučeh je za vse generacije Pogovor z Juretom Velepcem, ki je nastopil na štirih zimskih olimpijskih igrah Tek na smučeh ima dolgo zgodovino, prvi zgodovinsko dokazani začetki segajo v daljno 16. stoletje, ko so švedski vojaki pretekli kar devetdeset kilometrov. Zanimivo je, da ima posebne zasluge za širjenje tega športa raziskovalec Fridtjof Nansen, ki je na smučeh raziskoval širjave Grenlandije. Ko zapade dovolj snega, lahko uporabimo tekaške smuči tudi v naših krajih, kjer pomeni to enega od najbolj zdravih načinov rekreacije. Časi so se spremenili, danes je na voljo dobra smučarska oprema, zato je, preden se s tekaškimi smučmi odpravimo na snežene poljane, treba vedeti marsikaj. Jure Velepec iz Celja, ki se je kot tekmovalec pomeril kar na štirih olimpijskih igrah, danes pa se s smučarskim tekom ukvarja ljubiteljsko, je v pogovoru za rubriko Rekreacija pojasnil marsikaj zanimivega. Kaj bi kot profesionalni tekač priporočili rekreativ- cem, ki se bodo letos prvič podali na tekaške smuči, in kaj tistim, ki se s tem športom ukvarjajo že vrsto let? Za tiste, ki se na smuči podajajo prvič, sta zagotovo pomembna nakup ali izposoja primerne opreme, seveda glede na pripravljenost in predznanje. Za tiste, ki se s tem ukvarjajo že vrsto let, je koristna predhodna kondi-cijska priprava, saj bodo tako na tekaških smučeh lahko še bolj uživali. Obojim zagotovo koristi kakšna ura učenja ali izpopolnjevanja tehnike z ustrezno usposobljenim učiteljem teka na smučeh. Med ljudmi velja prepričanje, da za tek na smučeh ni nikoli prepozno, ne glede na »emšo«. Hitrosti niso tako velike, kot so na primer pri klasičnem alpskem smučanju. Se ga torej lahko začnejo učiti tudi starejši? Tek na smučeh je vsekakor primeren za vse generacije, seveda pa gre pri tistih starejših ali slabše kondicijsko pripravljenih bolj za hojo na smučeh. Izbrati morajo svo- jim sposobnostim primerne, manj zahtevne tekaške proge, brez zahtevnih vzponov in spustov. Po čem se razlikuje rekreativni tek na smučeh od profesionalnega, torej tekmovalnega? Pri prvem gre za odlično obliko rekreacije, ki jo re-kreativci prilagodijo znanju, počutju in ciljem, ki jih s tem hočejo doseči. Tekmovalni tek na smučeh je seveda oblika vrhunskega športa kot vsaka druga, ki zahteva vsakodnevne naporne treninge. Ti morajo biti ustrezno načrtovani in vodeni, cilj je seveda čim boljši rezultat na tekmovanju. Kakšni tereni so primerni za tek na smučeh; lahko kje na podeželju tudi po gozdni poti ali čez zasnežene travnike? Do kakšne mere mora biti tekaška proga za rekreacijo vendarle pripravljena, da je smučarski tek varen? Gozdne poti in travniki so odlični tereni, s klasično tehniko je mogoče teči ali ho- Jure Velepec je leta 1965 rojen biatlonec, ki je nastopil na štirih zimskih olimpijskih igrah, in sicer v Sarajevu, Calgaryju, Albertvillu in Lillehammerju. Prav tako je bil direktor biatlonskih reprezentanc. Danes se ukvarja s tekom na smučeh rekreativno, poleti se posveča triatlonu. Velepec dela v Slovenski vojski, kjer je podpolkovnik, zadnjih osem let živi v Celju. Tek na smučeh je zelo varen šport, vendar previdnost ni odveč. Ste vedeli? Tek na smučeh se je najprej uporabljal kot oblika prevoza po zasneženi pokrajini predvsem med nordijskimi narodi. V prosti enciklopediji na svetovnem spletu lahko preberemo, da obstajajo dokazi o smučeh že iz obdobja 2.500 let pred našim štetjem. Na otoku Rödöy na Norveškem so v votlini odkrili risbe smučarjev lovcev, ki so zasledovali živali na nekakšnih lesenih smučeh. Po risbah sodeč, so smučali na asimetričnih smučeh, pri čemer so po daljši drseli, s krajšo pa so se odrivali. Posebne zasluge za razširjenost smučarskega teka med ljudmi naj bi imel norveški raziskovalec Fridtjof Nansen, ki je leta 1888 s petimi spremljevalci v 42 dneh presmučal 600 kilometrov po neraziskanih snežnih prostranstvih Grönlandije. Ena od najpogostejših definicij tek na smučeh opredeljuje kot vrsto hitre hoje, ki lahko na smučeh poteka tako v ravnini kot v klanec in ob spustu. diti s smučmi tudi po celem snegu, če le ni preglobok. Urejenost in steptanost prog sta bolj pomembni za drsalno tehniko, seveda pa je tudi za klasično tehniko po urejeni progi tek veliko hitrejši. Glede varnosti: nevarni so strmi spusti, zelo poledenele proge in neprevidnost ob pomanjkanju znanja, načeloma pa je tek na smučeh zelo varen šport, saj je poškodb zelo malo. A previdnost ni nikoli odveč, saj smo videli, kaj se je zgodilo nemški kanclerki. Kako se je treba kondi-cijsko pripraviti za tek na smučeh, kakšne vaje za vzdržljivost in moč na primer priporočate? So priprave podobne tistim pri klasičnem teku, moramo biti na kaj še posebej pozorni? V poletnih mesecih je priporočljivo ukvarjanje z drugimi vzdržljivostnimi športi: s tekom, kolesarjenjem, plavanjem, planinarjenjem ... Tekači veliko tečejo na posebnih tekaških rolkah, ki so najboljša oblika priprave za tek na smučeh. Seveda prinaša rezultate tudi vadba za moč v fitnesu, še posebej za moč rok in trupa, kar je pri teku na smučeh zelo pomembno. Kako je s tehniko teka na smučeh? So tudi tukaj pogoste spremembe, recimo kakšne revolucionarne spremembe, kot jih je na primer v alpskem smučanju povzročila tako imenovana carving tehnika? Največja sprememba pri teku na smučeh se je zgodila že leta 1985, ko so odkrili drsalno tehniko. Do takrat je obstajala le klasična. Danes sta to dve enakovredni tehniki, ki zahtevata vsaka zase malo drugačno opremo in način priprave smuči, vsaka pa ima svoje čare. In oprema? Lahko za rekreativne namene kupimo opremo enkrat za vse življenje ali je treba posamezne dele opreme vendarle obnavljati? Katere? Rok trajanja opreme za tek na smučeh je ob primernem vzdrževanju vsaj deset let, za palice in smuči lahko tudi več, seveda za rekreativno uporabo. Pri nabavi pa je treba biti pozoren, saj se oprema za klasično in drsalno tehniko razlikujeta, pomembna je tudi pravilna dolžina palic in smuči glede na telesno višino. Pred nakupom priporočam nasvet strokovnjaka. Kje v okolici Celja, blizu ali širše, so urejene proge za tek na smučeh? Letos, ko je zima s snegom bolj skopa, so v bližini Celja urejene proge le na Rogli. Če zapade dovolj snega v dolini, proge uredijo na letališču v Levcu, včasih lokalni zanesenjaki v Lokrovcu. Lepe proge, če je dovolj snega, so tudi v Logarski dolini. BRANE JERANKO Foto: osebni arhiv KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV Klasično ali drsno? Pri klasični tehniki smučki drsita v smučini v ravni črti. Uporabljamo osnovni, diagonalni korak, kar pomeni, da sočasno potujeta naprej desna roka in leva noga. Torej podobno kot pri hoji. Glede na število v enem ciklusu poznamo dvo-, tri-, in štiritaktne diagonalne korake. Osnovni je dvotaktni diagonalni korak, ki je primeren tudi za rahle vzpone. Ob tem se roki lahko odrivata izmenično ali sočasno. Drsalna tehnika se izvaja na široki progi, prestopanje oziroma odrivanje z noge na nogo se v snegu zarisuje v obliki črke v, pri čemer si roki pomagata z močnimi odrivi s palicami. Ta tehnika je hitrejša od klasične. Pri nakupu smučk upoštevajte tudi želeno tehniko teka. Pri klasični tehniki sta smučki od 15 do 25 centimetrov višji od telesne višine tekača, medtem ko so smuči za drsalno tehniko krajše, kar pomeni, da so do 15 centimetrov višje od telesne višine tekača. SMUČANJE Februarja bo otroški poligon na Celjski koči obratoval vsak dan od 9. do 16. ure, smučarski tečaji bodo od 17. do 19.30. TEK Vsako soboto v februarju bo po 7,2 km kolesarsko-spre-hajalni poti Premogovnika Velenje pri Škalskem jezeru tek v različnih starostnih kategorijah. Info: Športno društvo PS Premogovnik Velenje (03 899-6424). ip HERKUL FITNES - FITNES -SKUPINSKA VADBA - SAVNA - MASAŽA Liptovska ul. 27a, Slovenske Konjice 040 55 99 13 fitnes-herkul@siol.net www.fitnes-herkul.si BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA 35 Naslov: Misijonska pesem Avtor: John le Carre Afrika, poligon interesov zahodnega sveta Roman Misijonska pesem govori o zapletenosti sodobnih mednarodnih odnosov in smernicah razvoja posameznih držav, ki jih narekujejo mednarodna in posamezne nacionalne diplomacije ter velike mul-tinacionalne korporacije. Pisatelj se je osredotočil na zapletene politične razmere v Kivu, vzhodni pokrajini Demokratične republike Kongo, državi, kjer so državljanska vojna, pobijanje, posilstva, mučenje in grozodejstva del vsakdanjega življenja in v kateri so bogate mineralne surovine, ki jih večinoma izkoriščajo tuje korporacije s privolitvijo podkupljivih lokalnih politikov. Glavni junak romana je tolmač in »čistokrvni me-šanec« Bruno Salvador - Salvo, rojen v vzhodnem Kongu irskemu katoliškemu duhovniku in temnopolti domačinki. Izobraževal se je v eni tamkajšnjih šol, za katero je bilo značilno, da jo obiskujejo »skrivni« sinovi duhovnikov. Za delo poklicnega tolmača ga je navdušil mentor in skrivni ljubimec brat Michael. Salvo se je pri tem delu odlično znašel, saj je tekoče govoril angleško, francosko, svahili in celo vrsto drugih afriških jezikov in narečij. Pot ga je kasneje zanesla v Anglijo, kjer se je poročil z uspešno in ambiciozno belopolto novinarko Penelopo. Zakonska zveza je po nekaj letih začela škripati, Salvo pa se je zapletel s Hannah, kongovsko medicinsko sestro na začasnem delu v eni od londonskih bolnišnic. Prav ljubezenska zgodba je v nadaljevanju romana osnova za zapleten triler. Salvo je slovel po svojih jezikovnih sposobnostih. Prepričan je namreč bil, da obstaja velika razlika med zgolj prevajalcem, ki ima lahko povprečno jezikovno znanje, in vrhunskim tolmačem, ki do potankosti obvlada vse izraze in besede ter ima lastnosti »odličnega slovarja«. Zaradi tega so ga najemale velike korporacije, mednarodne odvetniške pisarne in bolnišnice, občasno je delal tudi za britansko tajno službo. Zgodba postane zanimiva, ko mu ponudijo simultano prevajanje na strogo zaupnem sestanku kongovskih vojaških poveljnikov iz različnih etničnih skupin z območja pokrajine Kivu in t. i. organizacije Sindikat, ki so jo ustanovile anonimne zahodne družbe z različnimi poslovnimi interesi na tem območju. Salvo, ki je goreče služil kraljici in državi, je izziv sprejel in se nehote znašel v svetu zarot in prevar. V enem od pogovorov je nehote slišal nekatere stvari, ki jih sicer ne bi smel, O avtorju John le Carre (1931), njegovo pravo ime je David John Moore Cornwell, je nekdanji uslužbenec britanskih obveščevalnih služb MI5 in MI6. Mnogi ga označujejo za najboljšega pisca vohunskih romanov vseh časov. V delih je odstiral zakulisja vohunskih obveščevalnih služb in izpostavljal položaj ranljivega, dostikrat izigranega posameznika. Po nekaterih njegovih romanih so posneli filme, to so Ruska hiša, Krojač iz Paname, Mala bobnarka in Zvesti vrtnar. a so mu ravno te odprle oči, da je začel razmišljati s svojo glavo in ni izpolnil vseh dogovorjenih nalog. Vendar se kasneje ravno to izkaže za usodno napako, ki botruje temu, da se njegova zgodba konča precej klavrno. Misijonska pesem je s čustvi nabit in napet vohunski roman, ki človeku vsaj nekoliko odpre oči o vzrokih desetletja trajajočih državljanskih vojn. In bralca nikakor ne pusti ravnodušnega. Hkrati je postavljen v aktualen časovni in prostorski okvir, saj prikazuje umazane igre, s katerimi želijo določene interesne skupine doseči prevlado v Afriki. Črna celina je namreč poligon poslovnih interesov, območje pohlepa in skorumpiranosti domačih politikov. Logika kapitalizma in izkoriščanja prevladuje nad zdravim človeškim razumom in na eni strani ustvarja ogromno denarja in dobička ter na drugi povzroča ogromno gorja lokalnemu prebivalstvu, ki večinoma od naravnih bogastev nima nič koristnega, temveč zgolj nasilje, genocide in vojne. ŠPELA OŽIR A 1 E L James zbirka zgodb izpod zur ni ■. Zl pa ali pD.,_ Kar fciko Naša knjižna polica se lepo polni s knjigami, ki ste nam jih podarili v akciji Novega tednika Za knjigo. Obljuba dela dolg. In tako se že veselimo vseh novih knjig, ki ste nam jih obljubili Urša, Uroš, Jože, Andrej, Mojca, Matjaž ... Naj vas pot čim prej zanese v naše uredništvo, da s skupnimi močmi naredimo nekaj ZA slovensko knjigo. Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo. Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudinji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vrucici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili? Želimo nove knjige Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozave- S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika. ščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna. Prinesite nam jih osebno Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali. LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Näe toiktrskt Mye m Mo pri trn vjmc! za uelihß in male epoipodinji rnarihe buk 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR 3 o> o. £8 ^J^uharihe bub ve slovens kk yo&podinj Informacije: 03/4225-100 Podpisani-8 naslov: [NAROČILNICA nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh kniin » AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharska bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod : (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Podpis: 36 FOTOREPORTAŽA 101 obraz maturantskega plesa Sezono maturantskih plesov v Celju odprli dijaki šolskega centra - Na prvem plesu blestel tudi naš nagrajenec David Borinc iz Košnice Konec tedna so dijaki Šolskega centra Celje razvlečene majice, skuštrane frizure, sprane kavbojke in ponošene superge zamenjali za zlikane suknjiče, elegantne obleke, zloščene čevlje in vrtoglave pete. V Celju se je namreč začela letošnja sezona maturantskih plesov, odprli pa so jo dijaki iz Šolskega centra Celje. V dvorani Golovec je bilo tako čutiti preplet elegance in znanja ter obenem ponos staršev, ki so svoje otroke pospremili na prelomni točki njihove izobraževalne poti. Za akcijo Naj maturant, naj maturantka pa je bil ples na eni strani zaključek uvodnega dela, to je stilne preobrazbe nagrajencev, in začetek tekmovalnega dela, izbora naj maturanta. Potem ko so v petek najprej zaplesali dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko, ki letos praznuje 130 let, in Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, so se v soboto zavrteli še četrtošolci z Gimnazije Lava. Če se je dvorana Golovec še nekaj minut pred začetkom uradnega dela zdela kot veliko mravljišče, se je točno ob 20. uri umirila, ko so se maturantje postavili v ravne vrste. Uvodna pesem je namreč naznanila, da se tudi uradno začenja letošnji prvi maturantski ples v Celju. Srednješolci so se s premišljenimi koraki pod vodstvom plesne pedagoginje Cvetke Špiljar iz Plesnega vala Obrazi staršev so sijali od ponosa. Nič čudnega ni, da so želeli prav vsak gib svojih otrok zabeležiti na takšen in drugačen način ter s tem obogatiti družinsko zakladnico fotografij. Družine maturantov morajo za obleke in vse dodatke, kot so čevlji, nakit, pričeske, odšteti nemalo denarja. Zadnji trenutek pred plesom pa pridejo še kako prav tudi soplesalkini spretni prsti. Ker so v razredu Davida Borinca, ki letos zaključuje Srednjo šolo za storitvene dejavnosti in logistiko, samo fantje, si je soplesalko Majo Globočnik poiskal na Gimnaziji Celje - Center. Cevlji z visoko peto še pred polnočjo dobijo drugačen namen. Zakaj le? Pod visokimi temperaturami, gnečo, potenjem in hitenjem sem in tja niso odporne niti pričeske, za katere morajo plesalke pretrpeti marsikaj. Da dogajanje ne uide izpod nadzora, skrbijo varnostniki. Na petkovem plesu jih je bilo 15. Še posebno pozorni so bili pri vhodu v dvorano, kjer so preprečevali, da bi kdo izmed gostov v dvorano prinesel kakšen nevaren predmet. Prav tako so bili pripravljeni, če bi bilo potrebno pomiriti kakšnega vročekrvneža. Nepogrešljivi del maturantskih plesov so gostinske ekipe. Na petkovem je za postrežbo hrane in pijače skrbelo podjetje Gostinstvo Celje. V kuhinji se vrtelo 33 delavcev, zgolj 40 ljudi pa je hrano v pičlih 40 minutah postreglo več kot 1.500 ljudem. Ravnateljski in profesorski ve Peter Juvančič in ravnateljica FOTOREPORTAŽA 37 podali na prizorišče in nato zapeli vsem maturantom dobro poznano skladbo Gaudeamus igitur. Konec in začetek Popotnico dijakom so zaželeli tudi vodilni možje šolskega centra. Direktor Igor Dosedla jih je opomnil, da se takšen večer zanje v življenju zgodi zgolj enkrat, saj se zanje končuje neko obdobje in začenja novo. Dodal je še, da so za njimi lepa leta, a tudi zahtevna, pred njimi pa novi izzivi. Čas, v katerem se nahajamo, namreč ni prijazen, še posebno ne za mlade. Dijake sta nagovorila tudi ravnatelja obeh šol, Igor Lupše iz Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko in Mojmir Klovar iz Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo. Sledil je vrhunec večera, plesne predstave dijakov, na katere so posebno nestrpno čakali številni obiskovalci, še posebno straši. Spodbudne besede vodilnih Ne smemo pozabiti, da je bil slavnostni večer zgolj pika na i večmesečnim pripravam tako družin dijakov kot njihovih šol in nenazadnje podjetja ZPO Celje. Vodja maturantskih plesov Maja Voglar ta osrednji dogodek v življenju srednješolcev zač- ne organizirati že jeseni, v zadnjih dveh mesecih pred plesom pa še posebno intenzivno. Nič drugače ni bilo niti s petkovim plesom, ki je sodil med večje v tej sezoni. Dvorana Golovec, eno izmed osrednjih prizorišč celjskih maturantskih plesov, je namreč pokala po šivih. V njej je bilo kar 1.540 ljudi. Organizacija po besedah Voglarjeve predstavlja velik logistični zalogaj. Za takšno maso obiskovalcev je namreč poleg vseh sedišč in sedežnega reda, samo namestitev reda organizatorjem vzame kar 4 ure, potrebno pripraviti tudi gostinsko ponudbo. Spretne roke gostincev so v petek hrano vsem gostom, ki so zaradi obsega plesa sedeli v treh nadstropjih, postregle v pičlih 40 minutah. Nepogrešljiv člen maturantskih plesov so tudi varnostniki in čistilci, ki takoj po končanem plesu dvorano očistijo. Konec tedna je bila pripravljena na nov val maturantov že ob 8. uri zjutraj, ko so vse potrebno za njihov nepozabni večer začeli urejati gimnazijci s šolskega centra. Voglarjeva prizna, da vse priprave s sabo prinašajo tudi veliko stresa. Najbolj jo skrbi, da se kakšen izmed gostov oziroma dijakov ne bi poškodoval oziroma kakorkoli drugače zbolel. Za te primere skrbi dežurna zdravniška ekipa, ki je poleg reševalnega vozila prisotna ves čas maturantskega plesa. ŠPELA OŽIR, foto: NATAŠA MÜLLER Sezono plesov na Celjskem so v petek odprli dijaki Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko in Srednje šola za kemijo, elektrotehniko iz Šolskega centra Celje. Plesna učiteljica Cvetka Špiljar iz Plesnega vala je skupaj z možem že dolga leta nepogrešljiv člen maturantskih plesov Šolskega centra Celje. Fotografinja in vodja akcije Naj maturant, naj maturanta Nataša Müller je v sezoni maturantskih plesov v Celju njihov nepogrešljivi del. Letos bo tako fotografirala prijavljene kandidate kar na devetih plesih. Njihovo večurno večerno rajaje je lahko za sicer izkušeno fotografinjo tudi naporno, zato še kako prav prideta počitek ob skodelici kave in zamenjava težkega, profesionalnega fotoaparata za nekoliko lažjega. V pisani množici je v petek zvečer blestel tudi srečni izžrebanec akcije Novega tednika David Bo-rinc, ki si je maturantsko opravo brezplačno izbral v celjski trgovini Kavalir, v Hair centru Darja pa so mu pred maturantskim plesom uredili še pričesko. Zavrtel se je v temno modri obleki, srajci s skoraj neopaznim karo vzorcem in svetlo modri kravati. Maturantski ples obeh srednjih šol je bil uvod v letošnjo sezono akcije Naj maturantka, naj maturant, nad katero v Novem tedniku že tretje leto bdi fotografinja Nataša Müller. V tem času je v fotografski objektiv ujela vrsto maturantov, ki so se potegovali za ta laskavi naziv. Veseli jo, da je izbiranje zadnja leta veliko bolj sproščeno, saj zmagovalca s pomočjo kupončkov v časopisu Novi tednik izberejo bralci. Akcija je lani doživela dodatno obogatitev. Pri izbiri zmagovalca imajo vpliv tudi razredniki, ki maturantskemu kandidatu posameznega razreda dodelijo dodatnih sto točk za učno in delovno uspešnost. Vse prijavljene tekmovalce Müllerjeva fotografira na dan maturantskega plesa v začasno postavljenem fotografskem studiu na prizorišču plesa, fotografije pa so skupaj s kuponom za glasovanje objavljene v Novem tedniku. Naj se lov na letošnjega naj maturanta in naj maturantko začne! mček, na čelu katerega kraljujejo (z leve) pomočnik ravnateljice Gimnazije Lava Marija Gubenšek Vezočnik in (z desne) direktor šolskega centra Igor Dosedla. Se še spomnite, kako ste se se še kot srednješolci zavrteli na maturantskem plesu in tako simbolično vstopili v zrelejše obdobje vašega življenja? Na maturantskih plesih ne manjka zadnjih modnih smernic, pa čeprav pečejo podplati. 38 PODLISTKA Velenjski roparji pred sodbo ljudskih sodnikov (17) Pripravila: mag. METKA BUKOŠEK C Zgodovinski arhiv Celje www.zac.si Pred celjskim okrožnim sodiščem se je leta 1919 vršila porotna obravnava proti desetim roparjem iz šoštanj-skega okraja, ki so cele mesece imeli v strahu kmečko prebivalstvo v šoštanjski in velenjski okolici. V tridnevni razpravi, v kateri je bilo zaslišanih mnogo prič, se je razgrnila vsa posu- rovelost in podivjanost, vsa brezvestnost in brezčutnost Gaberk, 20-letni rudar Franc Jevntfs obtočiterja,da ae obsodi obtožence v etislu wri plaT ni rfiapr^vl j-azM rj ene obto£be,in po predlogu ze-? bnilt udele-Žtnc«* d« se jitr prieofll in sicer Antonu S&onlcfcrju 2238 a.,- , Andreju D'/orjsku 4 20 it .Jožefu Cujo-J a'i K., Ivanu Ho t nor ju 100 ii,Jusri jI iiriberäek Slu ii,Jerneju HrlberSek 1250 K,lvami iuh 2260 K, JUüri ji Tajnik 2378 K 20 vin., Francetu Koradtj Sodba, s katero je bila velenjska roparska združba obsojena na visoke zaporne kazni. ljudi, katere je svetovna vojska s svojimi strašnimi materialnimi in duševnimi posledicami iz poštenih delavcev Velunšek iz Prelog, 26-letni rudar Ivan Gostečnik iz Velenja, 19-letni rudar Lovrenc Kresnik iz Velenja, 24-letni - rudarjev napravila roparje rudar Konrad Chromy iz Vein celo morilce. Obtoženci lenja, 21-letni rudar Franc Fri-kriminalne združbe so bili 19- škovec iz Skal, 30-letni rudar letni rudar Valentin Mihelec Viktor Rihter iz Skal, 29-letni iz Velenja kot kolovodja, 19- rudar Sebastijan Celinšek iz letni rudar Franc Savinjek iz Velenja ter 26-letni posestni- kov sin Martin Aristovnik iz Škal. Obdolženi so bili enajstih ropov, in sicer: - marca pri Antonu Smon-karju v Završah (Valentin Mihelec in Franc Savinjek), kjer so odnesli 2236 K; - aprila pri Martinu in Francetu Kavdiku v Plešiv-cu (Mihelec, Brložnik, ki je u i s r n o J* Valentin * p f 6 S nje: mihelec krivda j« * "OH nr 1 c. tras ton-1v *svrSafc po dogovoru v dru-ibi ro» ^" krilni® .orožje«. Y 1 njem s »i.rfcn'i njcgovirt prMdtui» ?oXa*UL«* ^oeniff :or«iJ«» «ilo delni,*** «#wujf ee je rop tu< i * otiv*e%Je»>v pcotöriue 22^6 & dogr nai H Vprašalnik, po katerem se je morala porota izreči o krivdi obdolžencev. pobegnil čez mejo, Anton Aristovnik); - aprila pri Andreju in Janezu Dvorjaku v Završah (Mihelec in Savinjek), skupna škoda 420 K; - maja pri učitelju Jožetu Cugmusu v Plešivcu (Celin-šek, Friškovec, Aristovnik) odnesli so 100 K; - maja pri dekanu Rotnerju v Škalah (Celinšek), odnesel je 100 K; - maja pri Mariji Hriberšek v Pusti gori (Mihelec, Savinjek, Pristovnik, Friškovec, Rihter), škoda 910 K; - isto noč pri Jerneju in Uršuli Hriberšek v Pusti gori (isti), odnesli 1250 K; - isto noč pri Ivanu Mehu v Ravnah (isti), škoda 260 K; - maja pri Mariji Strožič v Lokovici (Mihelec, Savinjek, Gostečnik, Kresnik, Chromy); - junija pri Mariji Tajnik v Ravnah (Mihelec, Gostečnik, Kresnik, Velunšek), skupna škoda 2378 K; - junija pri Francu Koradeju v Podgorju (Mihelec, Savinjek, Velunšek. Gostečnik) odnesli 221 K ter ranili Koradeja z bajonetom; - junija pri Francu in Rozaliji Pečečnik v Podkraju (Mihelec, Gostečnik, Velunšek, Kresnik in Chromy) odnesli 700 K gotovine in dve hranilni knjižici za 5100 K; - isto noč pri Ivanu Fajmotu v Podkraju (isti) odnesli 4 K in težko ranili Fajmota s strelom iz puške; - junija pri Ivanu in Mariji Koren v Prelogah (Mihelec Gostečnik, Velunšek) odnesli 400 K, usmrtili Ivana Korena s strelom iz puške ter s strelom težko ranili hčerko Marijo Koren. Pripomnimo, da so obtoženci večino svojih dejanj priznali in je bilo s tem postopanje znatno olajšano. Vodja Mihelec Valentin si je prislužil osemnajst let težke ječe, ostali pa od pet do petnajst let. SI_ZAC/0609, Okrožno sodišče Celje, AŠ 87, Vr VII 57/19 Valentin Mihelec, vodja roparske združbe (desno) in Lovrenc Kresnik (levo), član roparske združbe ZGODBE IZ KAMRE AUkamra www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Naslednji teden nova zgodba: 140 korakov po zgodovini Cinkarne Celje 80 let operete v Žalcu (5) Melodije srca in Grofica Marica V produkciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec so kot drugo uprizorili opereto Melodije srca. Glasbo zanjo je napisal Janko Gregorc, besedilo pa Hinko Stepančič. Nastala je že leta 1943. Premiera s podnaslovom Revija mode, plesa in glasbe v treh dejanjih je bila 1. decembra 2007 v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu. To je bila komaj druga izvedba tega dela, za katerega režiser dr. Henrik Neubauer meni, da je najboljša sloven- ska opereta. Dirigentska palica je bila zaupana izkušenemu domačinu Franciju Rizmalu. Osebe, ki nastopajo: Amalija Mirtič, vdova; Silva, njena hči (sopran); Vera, njena nečakinja (sopran); Anda in Katja, Silvini kolegici (soprana); Marija Barilič, vdova iz Trsta; Marjan, njen sin (tenor); Zvonko, Marjanov tajnik (tenor); Anton Arnič, imenovan Striček, vodja podjetja Noble-sa (bas); Gizela, modna risarka pri Noblesi; Viktor, kurir pri Noblesi; Baron, potomec nekdanjih aristokratov; Marjana, sobarica v hotelu na Bledu; Marjan, pikolo v hotelu; ravnatelj hotela; radijski tenor; Teobald, svak Marije Barilič (tenor); Ala Barilič, njegova žena (sopran); trije novinarji; postrešček; hotelski gostje; natakar; blejski fantje; balet. Vsebina: na modni reviji veleblagovnice Noblesa sodelujejo kot manekenke študentke, ki s tem zaslužijo nekaj denarja za šolanje na glasbeni akademiji. Tja pride tudi tenorist Marjan, ki se zaljubi v Silvo. Ta Prizor iz operete Grofica Marica sprva njegovo ljubezen zavrača, vendar se končno tudi njeno srce ne more več upirati in prizna Marjanovi materi, da ga ima rada. Poleg njiju se zaljubijo še Marjanov tajnik in Vera, baron in Gizela ter Silvina mati in vodja Noblese. Dogajanje: prvo dejanje v veleblagovnici Noblesa, drugo in tretje pred hotelom na Bledu. Grofica Marica Uspešno opereto v treh dejanjih Grofico Marico madžarskega skladatelja Emmericha Kalmana so 2. decembra 2011 premierno predstavili tudi na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu. Po besedah dirigenta operete Simona Dvoršaka, ki pravi, da Grofica Marica velja za največkrat izvajano opereto vseh časov, je bil koprodukcijski projekt Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Hiše kulture Celje v sklopu naveze Triangel uspešno izpeljan. Režiser operete je bil Marko Platan, glavno vlogo Grofice Marice je imela Andreja Za-konjšek Krt, ob njej pa so med drugimi igrali in peli Žiga Ka-sagic, Nataša Zupan, Primož Krt, Tim Ribič, Martina Burger, Borut Alujevič, Boštjan Regulj in Ksenija Kovče. Za koreografijo je poskrbela Sanja Rehar, za scenografijo Matija Kovač in kostumogra-fijo Aleksandra Šepec. »Enostavna« oziroma »preprosta« scena, ki je dala velik pečat in občutek domačnosti, je bila povečava Dvorca Novo Celje, ki se je zlila z odrom in glasbo. Dialoge za žalske prizore je priredila Anja Iva-kič. Operetni zbor, ki so ga sestavljali pevci iz Spodnje Savinjske doline, z Gimnazije Celje - Center in Celjski oktet ter pevci otroškega zbora OŠ Griže, sta vodila Gregor Deleja in Breda Veber. KARMEN JEZERNIK Plakat operete Melodije srca PISMA BRALCEV 39 V spomin Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Zahvala Z objavami pomagali pri zbiranju hrane V celjskih društvih, DPMŽ in Veles, se zahvaljujemo Novemu tedniku in Radiu Celje, da sta v času naših akcij zbiranja prostovoljnih prispevkov za zapuščene in pomoči potrebne živali objavljali naše prošnje po pomoči. Zbirali smo jo v trgovskih centrih občin Celje, Šentjur, Vojnik in Štore v obliki hrane za živali (briketov, konzerv, testenin ...) S pomočjo objav na radiu, kje in kdaj bomo zbirali pomoč, sploh v oddaji Male živali, velike ljubezni, ste pripomogli, da smo skupaj zbrali okoli 300 kg hrane! V teh težkih časih se je namreč kriza dotaknila tudi živali. Seveda bodo naši člani s to hrano nahranili živali v širši občini Celje, po potrebi pa tudi kje drugje. Kakor imajo ljudje Rdeči kriz, tako imajo živali društvi DPMŽ in Veles! Hvala, tudi kosmatinčki s praznimi želodčki so vam neizmerno hvaležni za pomoč. VERICA ŠTANTE, DUŠAN VENGUST, Celje Prejeli smo Garje na pohodu Vedno znova poslušamo, kje bo potrebno omejiti tudi zdravstvo. Zadevo, ki je za mene alarmantna in se je mora zdravstvo lotiti resno z vsemi razpoložljivimi sredstvi, kot so zdravila, pregledi in po možnosti še drugi nasveti, so garje! To je mrčes, ki ga je treba uničiti, sicer lahko zaradi malomarnega pristopa pride do epidemije. Sem babica v 70. letu in prvič po nepotrebnem doživljam garje. Ko smo prvič odpeljali otroka na pregled, so menili, da ima alergijo na hrano, mu predpisali dieto in protialergijske tablete. Ko je garje dobil drugi otrok, je imelo zdravstvo enako rešitev. Ko je postalo vse skupaj neznosno, so starši sami našli na internetu, da gre za garje. Ko pride človek na pregled, ga ne jemljejo resno. Za nas odrasle to še ni tako žalostno, je pa žalostno, da ima zdravstvo enak pristop do otrok in še bolj, da otrok po nepotrebnem uživa tablete proti alergiji, ki imajo ogromno stranskih učinkov. Nič nimam proti, če mi kakšen zdravnik odgovori, da nimam prav. Tudi želim, da se kakšen prepozna, če bo drugim to kaj pomagalo. Bolezni se je treba lotiti resno, saj zajame vse generacije. Ko je bolnik prisoten, še posebej otrok, ga je treba temeljito pregledati, da ne pride do napačnih diagnoz. Garje se ne odpravljajo z ničemer drugim kot s sredstvi, ki so temu namenjena. Absurd je tudi, da dobi človek, težak okrog 80 kg, 30 g mazila. Namenite več pozornosti obveščanju, od kod lahko prinesemo garje (iz katerih držav in hotelov), ker zadeva lahko postane zelo resna. Novinarji lahko pri tem več pomagajo. Nikoli več ne želim garij in tudi nikomur drugemu jih ne želim. Vsi naj se trudijo obveščati ljudi in pomagati, da preprečimo najhujše. MARIJA KRSTIC, Celje Mag. Dušan Drofenik V petek, 17. januarja, je odšel Celjan, ki je živel z mestom in zanj. Vsi, ki smo ga poznali, smo vedeli, da ima svoje mesto rad, saj se je vanj z velikim veseljem vračal in v skladu s svojimi možnostmi tudi skrbel za njegovo promocijo. Ves čas je aktivno podpiral projekte, ki so jih izvajali v Celju, in se redno udeleževal vseh dogodkov, ki jih je Celje pripravilo Celjanom. Mag. Dušan Drofenik, rojen 14. 6. 1954 v Celju, je končal študij leta 1979 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani - smer mednarodna menjava. Podiplomski študij je nadaljeval na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru in leta 1992 pridobil naziv magister ekonomskih znanosti s področja bančništva. Svojo poslovno pot je začel leta 1978, ko se je zaposlil v tedanji Ljubljanski banki - Splošni banki Celje. Leta 1985 je nadaljeval kariero v Službi družbenega knjigovodstva, podružnici Celje, najprej kot pomočnik direktorja, od leta 1989 kot direktor podružnice. Leta 1996 se je ponovno zaposlil v Banki Celje, d. d., kot član uprave banke. Od leta 1997 do konca leta 2008 je opravljal funkcijo namestnika predsednika uprave banke, od 1. 1. 2009 pa je bil predsednik uprave banke. Na začetku svoje delovne kariere je aktivno sodeloval v združenju bank in strokovnih komisijah tedanje LB Združene banke na področju likvidnosti. V okviru programa Pha-re je sodeloval s tujimi strokovnjaki na področju plačilnega prometa. Bil je gostujoči predavatelj na Mednarodni podiplomski šoli za menedžment. Od leta 1993 do 1996 je bil član Sveta Banke Slovenije. Aktivno je deloval kot član upravnega odbora regionalne gospodarske zbornice v Celju, kot član Zlatorog kluba (slovenski klub za podjetnike) in še nekaterih drugih združenjih. Od leta 1997 do 2008 je bil predsednik uredniškega odbora strokovne bančne revije, ki jo izdaja Združenje bank Slovenije - Bančni vestnik. Od 1. 10. 2012 pa je vodil tudi Nadzorni svet Združenja bank Slovenije. Celjani se ga bomo spominjali tudi kot direktorja SDK, ki je zgradil novo poslovno stavbo, in kot bančnika, ki je znal bančništvo predstaviti tako, da smo ga vsi razumeli, tisti, ki smo ga bolje poznali, pa tudi po tem, da je bil svoje bogato znanje in izkušnje vedno pripravljen deliti z nami. Uprava Banke Celje, d. d. LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Nde kukmk htye m Mo pri tm v pome! za velike in male ffoSpodinj J' • / oainiel Modri telefon Električni pastir ob meji Bralko iz Nove Cerkve zanima, koliko mora biti električni pastir oddaljen od sosedovega mejnika. Jelka Gregorc, višja svetovalka za okolje in prostor v Občini Vojnik, odgovarja: »Električni pastir se lahko pravilo- ma postavi do meje zemljiške parcele, na kateri se namesti, vendar tako, da se s postavitvijo, z uporabo in vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča (razen če veljavni prostorski akt za konkretno zemljišče določa drugače). Bralki priporočamo, da se za natančno informacijo za konkreten primer oglasi v času uradnih ur na Občini Vojnik.« Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR e 0) B- £8 S15 -i 53 Podpisani-a ^J^uliardbe Lu.Lt/e äfoueniLlh (joApodinj iiasiuv. nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam -•S *TI ■S&i s «o 5 Ž »S Informacije: 03/4225-100 kompletov treh kniin v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaoanie. shranjevanje in zamrzpvanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod '+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Preiernova 19,3000 Celje jP^ Podpls:- 40 BRALCI POROČEVALCI Konferenco združili s pohodom Letno konferenco Planinskega društva ZZV Celje smo 18. januarja združili s kratkim pohodom po obronkih Celja, saj pri planincih brez hoje pač ne gre. Povzpeli smo se na Stari grad, kjer smo prisluhnili pripovedi o zgodovini grajske gospode in o nesrečni ljubezni Veronike Deseniške ter o žalostnem koncu vladavine Celjskih grofov. »Danes Celjski grofje in nikdar več!« To so bile besede ob odprtem grobu zadnjega grofa Ulrika, ki je umrl brez naslednikov. Kako hitro padeš z višave v globino! Pot smo nadaljevali preko Osence mimo Kalvarije na Jožefov hrib. Kalvarija žalostno propada, kip v kapelici je že davno obležal na tleh. Tako blizu mesta je, a marsikdo za to celjsko znamenitost niti ne ve. V dvorani bivše tovarne Toper smo prisluhnili uradnemu delu konference s slovesnim razvitjem prapora PD ZZV Celje. Naše srečanje se je končalo ob prijetnem druženju ob zvokih harmonike. MARIJA KRAČUN Lani sneg, letos dež Planinsko društvo Polzela že tradicionalno vsako tretjo januarsko soboto organizira pohod Zdravju naproti. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko so se na Goro Oljko podali planinci iz vse Slovenije. Planinsko društvo Polzela se je za pohod Zdravju naproti odločilo pred triintridesetimi leti, ko so Polzelani želeli planincem ponuditi pestro planinsko dogajanje tudi pozimi in s tem dokazati, da je lahko tudi zimska polovica leta več kot primeren čas za organizirano pohodništvo. Kljub temu, da je letošnji pohod zaznamovalo deževno vreme, se ga je udeležilo približno 700 pohodnikov, kar je veliko, če vemo, da je bilo na prvem pohodu leta 1981 zgolj 39 ljubiteljev tovrstne rekreacije. Tudi tokrat je poseben vlak pohodnike pripeljal iz Celja do Polzele in naprej proti Šmartnemu ob Paki, Šoštanju in Velenju, od koder so krenili na Goro Oljko. Veliko se jih je z avtomobili pripeljalo do Podvina in nato pot peš nadaljevalo do cilja, nekaj pa jih je prišlo tudi iz andraške smeri. Ker je vzpon ravno v času sv. Neže, ki naj bi, kot pravi ljudski pregovor, »kuram odvezala riti«, so že od začetkov njegov prepoznavni znak kuhana jajca. Že po tradiciji so pohodniki tudi pri planinskem domu dobili trdo kuhano jajce in čaj, pol-zelski planinci pa so podelili tudi priznanja. Za desetkratno udeležbo na pohodu si je priznanje prislužilo devet planincev, za dvajsetkratno sta priznanji prejeli Majda Blagotinšek in Beti Mlakar s Polzele, vseh 33 pohodov pa se je udeležil Ferdinand Glavnik prav tako s Polzele. ŠO, foto: TT Če so lanski pohod zaznamovale nizke temperature in zasnežena idilična pokrajina, ga je letos blato. Približno 700 pohodnikov, kolikor se jih je povzpelo na Goro Oljko, je namreč ves čas spremljal dež. A capella glasba je povezala Celjane Dijaška sekcija Kluba študentov občine Celje (DS KŠOC) je 24. januarja v preddverju Mestnega kina Metropol organizirala Večer a capella glasbe in mladim ter starejšim Celjanom popestrila zasnežen petkov večer. Kot prvi so na oder stopili fantje iz Okteta Kajuh, ki so s svojimi žametnimi glasovi očarali prav vsakega poslušalca, prepevali pa so vrhunsko dodelane priredbe največjih glasbenih uspešnic. Za njimi je na oder stopila mešana vokalna zasedba Chillax, ki je nastopila ob klavirski spremljavi. Živahen ritem, nasmejani obrazi, sproščenost in mladostna energija na odru so zagotovo pomembne vrline, ki so njihov nastop naredile še očarljivejši. Kot tretje so na oder stopile članice dekliške zasedbe Amabile, ki so prepevale skladbe iz zakladnice slovenske ljudske glasbe, slovenske zimzelene popevke in sodobne slovenske ter tuje uspešnice. Zadnji so obiskovalce v svet čarobne vokalne glasbe popeljali Egocentraši z repertoarjem, ki je obsegal predvsem aktualne pop uspešnice. Dijaki so tako pokazali, da znajo tudi oni narediti nekaj v smeri obuditve celjskega kulturnega dogajanja. IVA JEKNIČ, foto: MATIC GABRIEL Slovesna podelitev diplom Dekliška zasedba Amabile Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ) v Celju je izvedla že 6. slovesno podelitev diplom diplomantom dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov. Diplome je prejelo 187 diplomantk in diplomantov, ki so diplomirali v študijskem letu 2012/13. Diplome je prejelo 67 diplomantov univerzitetnega programa 1. stopnje Ekonomija v sodobni družbi (ESD), 51 diplomantov visokošolskega strokovnega programa 1. stopnje Poslovanje v sodobni družbi (PSD), 59 diplomantov podiplomskega magistrskega programa 2. stopnje Management znanja (Mz) in 10 diplomantov podiplomskega magistrskega programa 2. stopnje Vodenje in kakovost v izobraževanju (VKI). Diplome je podelil dekan fakultete, doc. dr. Srečko Natek, ki je v svojem nagovoru diplomantom, njihovim gostom, mentorjem in profesorjem predstavil dosežke MFDPŠ v preteklih študijskih letih, poudaril pomen pridobljenega strokovnega naslova in svoj govor končal z dobrimi željami za diplomante tako na poslovnem kot tudi družinskem in osebnem področju. MFDPŠ je prvič podelila pohvale najboljšim diplomantom za uspeh pri študiju, ki so jih prejeli Tamara Mihevc (PSD), Simon Špen-de (ESD) in Mateja Cvahte (MZ). Fakulteta je prav tako prvič podelila častni naziv zaslužnega profesorja, ki je posebno priznanje visokošolskim učiteljem za izjemne uspehe, zasluge in dosežke na izobraževalnem in znanstveno raziskovalnem področju, za mentorsko delo ali za druge pomembnejše dosežke, ki so pomembno prispevali k celovitemu razvoju, ugledu ter uveljavitvi fakultete. Častni naziv zaslužnega profesorja sta prejela prof. dr. Daniel Melavc in izr. prof. dr. Mitja I. Tavčar. MS Setveni koledar 30. CE 31. PE 1. SO 2. NE 3. PO 4. TO 5. SR plod do 14. ure, od 15. ure korenina cvet cvet do 15. ure, od 16. ure list list list list do 10. ure Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. BRALCI POROČEVALCI 41 Dušan Žagar je učencem predstavil gradbene poklice. O vodi, poplavah in gradbeništvu Ker je pomembno, da že osnovnošolcem damo izbiro in jih osveščamo ter spodbudimo k aktivnem razmišljanju o svetu, njegovih zakonitostih in spremembah, je pripravila Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo posebno srečanje z učenci OŠ Franja Malgaja Šentjur. Njihove učence je namreč obiskal strokovnjak fakultete, doc. dr. Dušan Žagar, ki je z osnovnošolci debatiral na temo voda in poplav. Skupaj so si pogledali »okoljsko« in »navadno« gradbeništvo, ki lahko zagotovi potrebne ukrepe za omilitev posledic in zmanjšanje možnosti in obsega poplav. Preverili so, kje lahko učenci TEDENSKA ASTROLOSKA NAPOVED Četrtek, 30. januar: Luna bo zgodaj zjutraj vstopila v znak vodnarja, zato bo dan dinamičen. Vpliv Urana bo lahko prinesel na svojih krilih kakšno odlično idejo, velja si jo zapomniti. Pozno zvečer se bosta srečala Sonce in Luna v znamenju vodnarja. Močna zračna energija bo prinašala originalnost in močno povečevala nemir. Ne bo priporočljivo uvajati novosti, nujno bo treba uvesti zmernost na vseh področjih. Petek, 31. januar: V dopoldanskem času bosta Jupiter in Pluton v opoziciji, kar bo traja- Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologlnja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na facebooku Astrologlnja Cordana Astrologlnja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV oz. po ceniku vašega operaterja in na www.dolores.si lo nekaj dni. Dogajale se bodo usodne nenavadne spremembe, na katere v veliki meri ne bo vpliva. Potrebno se bo umiriti in delovati v skladu s svojimi željami. Ni priporočljivo na silo uvajati sprememb. V ospredje bodo lahko prišle kakšne nepričakovane novice. Merkur bo vstopil v znamenje rib, v katerem bo ostal do začetka aprila. Pod njegovim vplivom se bodo lahko razrešile mnoge težave, na katere v preteklosti nismo imeli vpliva. Sobota, 1. februar: Luna bo ob 5.46 vstopila v znamenje rib, zato bo čustvena energija izredno prodorna, občutljivost povečana, enako tudi intuitivna zaznava. Luna se bo v jutranjih urah srečala z Merkurjem, slediti bo potrebno notranjim občutkom in delovati v skladu s pravili. Pokazala se bo večja potreba po urejevanju vseh zadev, ki so v preteklosti stale na stranskem tiru. Nedelja, 2. februar: Luna bo v nočnih urah v prijetnem sekstilu z Venero, kar bo prehodna energija, sanjarjenje in domišljija bosta močno povečana. Luna bo tvorila dober aspekt s Saturnom v znamenju škorpijona, intuicija bo v porastu, lahko bo prišlo do kakšne pomembne ugotovitve, premika. Ponedeljek, 3. februar: Luna bo ob 6.56 vstopila v znamenje ovna, v katerem bo močno izrazila prodornost in nestrpnost. Dan bo potekal v nenehnem hitenju in iskanju novih poti. Potrebno bo umiriti duha in se truditi za zmernost na vsakem koraku. Ne bo se priporočljivo zapletati v kakšne spore ali aktivirati ostre razprave. V večernih urah se bo Luna srečala z Uranom, kar bo lahko prineslo kakšne nepričakovane spremembe. Torek, 4. februar: Luna bo v nočnih urah kar v treh kvadratih, z Jupitrom, s Plutonom in z Venero, kar bo predstavljalo nihajoče počutje, nezavedne strahove in nemir. V jutranjih pridobijo ustrezno znanje in kakšne poklice lahko opravljajo, če jih tovrstno področje zanima. Dušan Žagar je osnovnošolcem predstavil, kako izgledajo družbeno odgovorni poklici inženirjev njihove fakultete, ki se dotikajo vseh področij posameznikovega dela, bivanja in preživljanja prostega časa. Na mnogih področjih dela sodelujejo z drugimi strokovnjaki in iščejo optimalne rešitve: pri načrtovanju objektov in prostorskih ureditev izhajajo iz potreb družbe, upoštevajo pa tudi zakonitosti optimalnega delovanja naravnih sistemov. Zavezani so k upoštevanju predpisov in standardov, ki zagotavljajo varnost in vzdržljivost zgrajenih objektov. Prizadevajo si za varno in kakovostno bivanje ljudi, pri tem pa čim manj posegajo v naravo okrog nas. Za tako odgovorne naloge pa potrebujejo vrhunske strokovnjake z veliko mero znanja in odgovornosti. PČ urah se bo energija malce une-sla, saj bost Sonce in Luna v lepem odnosu poskrbela za ravnotežje. Dan bo dober za izkazovanje čustev, za uravnoteženje v medsebojnih razmerjih in aktiviranje novih poznanstev. Sreda, 5. februar: V nočnih urah bo Luna v opoziciji z Marsom. Velja previdnost na vsakem koraku. Ob 11.48 bo Luna vstopila v znamenje bika, v katerem bo močno izrazila povečano potrebo po ljubezni in izražanju naklonjenosti. Pri tem aspektu bo v veliko oporo dober sektil med Merkurjem in Neptunom. Odločitve, sprejete v tem dnevu, bodo obrodile sadove, domišljija pa bo v skladu z realnimi možnostmi, zato se ji je treba prepustiti. Astrologinji GORDANA in DOLORES Priznano slovensko podjetje ZAGOŽEN, d. o. o., Cesta na Lavo 2a, 3310 ŽALEC, vabi v svoje vrste samostojni, komunikativni, ciljno naravnani in ambiciozni osebi, za delo na delovnem mestu: KOMERCIALIST (m/ž) Zahtevani pogoji: • trži program delodajalca, • izdeluje in spremlja ponudbe ter vnaša podatke v rač. program, • išče nove prodajne možnosti, • spremlja realizacijo tekočih naročil kupcev in potrebe trga, • opravlja terensko delo. Od kandidata pričakujemo: • VI. oz. VII. stopnjo strokovne izobrazbe, • razvite pogajalske veščine in podjetniško razmišljanje, • aktivno znanje angleškega in nemškega jezika. KONSTRUKTER II (m/ž) Zahtevani pogoji: • konstruiranje, izdelovanje in posodabljanje obstoječih in novih izdelkov, • planiranje sestavnih elementov, materiala, orodij in naprav za izdelavo izdelkov, polizdelkov, • risanje, izrisovanje delovnih risb v programu Solidworks, • izvajanje nalog razvoja izdelka. Od kandidata pričakujemo: • VII. stopnjo strokovne izobrazbe - smer strojništvo, • poznavanje programa Solidworks, • aktivno znanje angleškega in nemškega jezika, • sposobnost dela v timu. Ponujamo vam: • zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja oziroma sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas, • delo v mladem, dinamičnem, urejenem in sproščenem delovnem okolju, • redno in stimulativno plačilo za opravljeno delo, • možnost osebnega in strokovnega razvoja ter napredovanja. Če ustrezate zahtevanim pogojem, pošljite predstavitev z življenjepisom na e-naslov: viktorija.kricaj@zagozen.si ali po pošti na naslov: Zagožen, d. o. o., Cesta na Lavo 2a, 3310 ŽALEC. Upoštevali bomo prijave, ki jih bomo prejeli do 7.2. 2014. Tudi starost je lahko lepa Upokojenci, nekateri že dolgoletni člani, drugi pa smo v to društvo šele vstopili, smo se 20. januarja polnoštevilno zbrali v gasilskem domu v Kozjem na občnem zboru Društva upokojencev Kozje. Po uradnem delu, pregledu vseh poročil in pozdravu vseh mJb gostov je imel čustveni zaključni nagovor še naš predsednik društva Veljko Kolar. Da je lahko tudi starost lepa in mikavna, ElvEg^^ da nas smeh in dobra volja pomladita in lažje rešimo težave, r t ^L ki nas pestijo, vse to so besede, ki jih večkrat slišimo in morda ^^^^^^ •"■ ^^ gredo mimo nas. Vendar so še kako resnične! Voda, ki odteka, se nikoli ne vrača, kot tudi naša leta, ki vse prehitro beže. Zato - * uživajmo vsak trenutek, ki nam je dan, spremljajmo odraščanje vnukov, a ne pozabimo nase in pazimo na zdravje, da se ob letu zopet snidemo. Njegove besede so se nas dotaknile, še dolgo so ^k ostale v naših mislih. Po pogostitvi smo se zavrteli ob zimzelenih melodijah našega Pepija, se pogovorili in dvorano zapustili s prijetnim občutkom ob zavedanju dragocenih trenutkov, ki bogatijo naše življenje. MARIJA KRAČUN H 42 MLADI ZA MLADE Forum z evropskima poslankama Celjski mladinski center je v okviru svoje Informacijske točke Evropske unije 24. januarja v Narodnem domu organiziral državljanski forum z evropskima poslankama dr. Romano Jordan in mag. Tanjo Fajon. S forumom je MCC želel predstaviti osnutke ukrepov, ki bodo omogočali izboljšanje kakovosti življenja državljanov in spodbujanje ustvarjanja novih delovnih mest. Izpostavil naj bi tudi pomembnost evropskih volitev. Na začetku je bil zanimiv pogovor o aktualnih temah, na koncu pa kratek kviz, v katerem smo se najprej pomerili dijaki, nato pa se je zmagovalna ekipa pomerila še s poslankama. Del te ekipe sva bila tudi midva. Forum se nama je zdel zelo koristen, ker so lahko dijaki iz različnih šol postavljali vprašanja glede trenutnega stanja v svetu in naši državi. Pogovor s poslankama je bil uspešen in je dosegel svoj namen. Vrstila so se raznovrstna vprašanja: zakaj ne postavimo več vetrnic v Sloveniji, ali je voda javna ali zasebna dobrina, kaj bo EU ukrenila glede Ukrajine, ali bo Evropski parlament naredil kaj več na področju izobraževanja mladih o EU, kaj je z varnostjo interneta in kaj lahko naredi EU za to, da bi se varnost povečala. Zdi se nama, da bi morali organizirati več takšnih srečanj, da bi se mladi lahko bolj povezali in se informirali o tem, kaj se dogaja po svetu in kaj lahko mi izboljšamo. Velikokrat se namreč zgodi, da se mladih in tudi nekaterih starejših ljudi polasti občutek nemoči ob vprašanju, kaj sploh lahko naredimo v tem svetu. Če smo obveščeni in stopimo skupaj, imamo možnost za boljšo prihodnost. Meniva, da povprečen Slovenec ne ve natančno, kako poteka delo v Evropskem parlamentu in kako to delo vpliva nanj. Zaradi vedno večjih pristojnosti Bruslja, ki so se v zadnjih letih krize močno povečale, se nama zdi zelo pomembno, da se ljudi o delu Evropskega par- lamenta čim bolje informira. Prav zato so forumi, kot je bil ta, zelo pomembni, saj nam ne omogočajo le vpogleda v delo naših poslancev, temveč tudi postavljanje vprašanj in pobud za prihodnost. TEODORA KORDIŠ, VID JEREB 1. gimnazija v Celju Glasbena ura s tolkalci Skupina Odaiko iz Španije Učenci od 4. do 9. razreda OŠ Tabor-Vransko smo se v petek, 17. januarja, zbrali v kulturnem domu v Žalcu, da prisluhnemo skupini Odaiko iz Španije. V dvorani so bili poslušalci tudi učenci iz sosednjih osnovnih šol. Štiričlanska tolkalna skupina nas je povabila k sodelovanju s pantomimo. Na zabaven način so nam predstavili različne ritme s ploskanjem in z udarjanjem Časopisje lepo darilo, ki traja vse leto immib Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Vam ali vašemu obdarjejicu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Za plačnike, ki bodo letno naročnino plačali po predračunu, velja 10 % popust. ob tla. Mi smo z njimi zavzeto ploskali v predlaganem ritmu. Prisluhnili smo tudi znanim skladbam, na primer Kankanu, na različna tolkala, kot so vibrafon, marimba, veliki boben, tamburin, kongo, bongosi, glasbene cevi (zveneče cevi), kovinski agogo (zvonca), kajon (zveneča škatla) ... Nato nas je napovedovalec povabil, naj oponašamo letenje, medtem pa so nam na ksilofonu štiriročno zaigrali prelep Kondorjev let. Glasbenike smo nagradili z bučnim aplavzom in vriski, saj smo bili navdušeni nad poslušanjem raznolikih tolkal španske skupine Odaiko. Po koncertu smo se vrnili v šolo, kjer smo se veliko pogovarjali o tolkalni matineji z željo, da nam Vanja Govek organizira še kakšno tako dobro glasbeno učno uro. EMA GOVEDNIK LESJAK, 5. c POŠ Tabor Naročilo darilnega bona Ime in priimek plačnika: Ulica in kraj: Ime in priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdarov arovanca |_ , Prešernova 19, 3000 ( Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gomjak@nt-rc.si. ŽIVALSKI SVET 43 Od apencelerja do belgijca Predstavljamo delo vzrejnega referenta Zdenka Purnata, ki je tudi vzreditelj belgijskih ovčarjev Vzreja psov se zdi nepo-znavalcem polna skrivnosti, seveda pa vzreditelj i poznajo poti, ki jih morajo ubrati pri svojem delu. Eden od pomembnih členov v tej verigi so vzrejno-teto-virni referenti, ki delujejo v okviru Kinološke zveze Slovenije in jih je tudi na Celjskem kar nekaj. Ustavili smo se pri Zdenku Pur-natu v Gornjem Gradu, ki je tudi vzreditelj belgijskih ovčarjev. Vzrejni referent je posrednik med vzreditelji in kinološko zvezo. »Dvakrat pregledamo pse. Prvič se pri vzreditelju oglasim, ko so psički v leglu še majhni, po tednu ali dveh. V bistvu referenti popišemo mladiče, njihovo število in imena; prijavo legla pa pošljemo na zvezo. To prijavo pregledajo razne komisije in psom določijo rodovniške številke. Seveda govorimo o rodovniških psih, pri katerih že vnaprej veš njihove karakteristike glede videza in drugih značilnosti. Pri mešančkih tega pač ne moreš vnaprej predvidevati,« je Purnat razlagal svoje delo, ki ga vodi v različne konce Slovenije. Vzre-ditelji si namreč sami, potem ko pošljejo obvestilo o parjenju, izberejo tudi vzrejnega referenta. Občasno tudi goljufije »Pomembno je, da nam vzreditelji zaupajo. Sam z nekaterimi delam že dolgo, drugi prihajajo na novo. Pri delu referenta je pomembno tudi to, da mladim vzredite-ljem pomaga z nasveti. Je pa tudi res, da sam osebno uživam v tem delu. Posamezne pasme imajo svoje prirojene značilnosti, pri drugih pa ve- Purnatova, Zdenko in Nuša, z ljubljenko, belgijsko ovčarko, na svetovnem prvenstvu (Foto: osebni arhiv) ljajo drugačna določila. V zadnjem času se pri nekaterih pasmah uveljavlja tudi obvezen DNK-test, kar v Nemčiji velja že nekaj let.« Čeprav Purnat kakšnih posebnih goljufij me vzreditelji ne zaznava, vendarle omeni, da se zagotovo pojavljajo. Nekatere so namenske, saj se zgodi, da vzreditelji vpišejo drugega samca; do kakšnih križanj pa lahko pride tudi nenamensko oziroma lahko psičko naključno oplodi kak drug samec. Kazen s priboljškom Purnat se je tudi sam kar nekaj let ukvarjal z vzrejo psov. Najprej nemških, nato belgijskih ovčarjev. Zadnje leglo so imeli pred štirimi leti. Da je paritev prava znanost, pravi zgornjesavinjski ljubitelj psov, ki mu zadnji poskus z belgijsko ovčarko ni uspel. Za letos se v družini še niso odločili, če bodo parili psičko. Menda sta v bližnji okolici že dve legli psov, tako da je trg precej zasičen. »Takšnega psa pač ne moreš kar tako podariti ali prodati nekomu, ki ne zna delati s psi. Morajo biti tekmovalci, ki znajo psa pravilno usmeriti.« Da izšolaš tekmovalnega psa, je potrebnega najmanj dve do tri leta dela. Mnogo je primerov, da šolanje pri prvem psu ni uspešno, je pa tudi veliko posameznikov, ki so šolali samo prvega psa, potem pa odnehali. »Psom, ki so zelo različni, se je pač treba prilagoditi, in vsekakor dveh ne moreš enako šolati. Sam >kaznujem< psa tako, da ne dobi priboljška. Vendar mi je pomembneje, da v tej šoli ali igri uživava oba s psom. Seveda pa je za vzrejo in tudi šolanje potrebnega veliko znanja in tudi čustev. Naši psi so pač družinski člani in jih verjetno obravnavamo nekoliko drugače kot kje drugje.« DELOVNI ČAS pon.-pet.7.19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Nove pasme Vzreja rodovniških psov je načrtovana, vsi vzredi-telji si seveda želijo kar najboljše pse. »Kot referent pogledam mladiče še v starosti dveh mesecev, če kažejo znake svoje pasme. Na primer, nemški ovčarji so ob rojstvu črni in šele kasneje spremenijo barvo. Nekdaj so mladiče tudi tetovirali, česar seveda ne počnemo več, saj jim vstavijo čipe. Že nekaj časa velja, da se rodovnik prenaša na vse ži-vorojene in zdrave mladiče. V preteklosti je bilo število rodovniških psov omejeno na šest, kar se je kasneje izkazalo kot nesmisel. Pri sedanjem znanju ni težav vzrediti deset ali več mladičev. Doma smo imeli v leglu 11 mladičev, pa smo psički pomagali samo pri prehranjevanju.« Purnat podobno kot ostali referenti pregleduje vse pasme, kar zahteva določeno znanje oziroma poznavanje značilnosti. V zadnjem času se pojavlja več novih pasem, saj ljubitelji uvažajo pse. Tak primer je leglo z apencelerji oziroma apencelskimi plan-šarskimi psi na Ljubnem ob Savinji. »Pasma mi je všeč, vendar sem seveda moral prebrati nekaj gradiva, saj se je v tem okolju pojavila na novo. Ponudba psov je pač velika, vendar sam trdim, da se splača psa kupiti pri pravem vzreditelju, ne v kakšni trgovini. Vzreditelj skrbi za leglo, dela s psi, jih delno vzgaja in prenaša vzorce vedenja za nadaljnje delo.« Kot pravi Purnat, velja biti pri nakupu psa previden, predvsem pa dobro razmisliti, čemu bo pes namenjen. Za nadaljnje šolanje so menda primerni ovčarji, za šarplaninca je treba vedeti, da ga je težko rediti v urbanem okolju ... »Tudi sprehodi so različni - pes, primeren za za kratke sprehode po ulici in vrtu, je seveda nekaj povsem drugega kot pa pes, ki potrebuje veliko gibanja in teka.« Pomembno je poznavanje pasemskih značilnosti, o katerih se da veliko prebrati v različni literaturi. Obojestranski užitek Purnatovo veselje do štiri-nožcev izvira iz otroških let. »Kot otrok nisem smel imeti psa. Trdno sem se odločil, da ko bom lahko, bom zagotovo imel psa. Sedaj se že več kot tri desetletja ukvarjam z rodovniškimi psi.« Prehodu z nemških na belgijske ovčarje je botrovalo prepričanje, da so belgijci bolj zdrava in ne-izrojena pasma. »Poleg tega so se pred približno dvema desetletjema belgijski ovčarji komaj pojavili v Sloveniji. Naša prva psička je imela številko 16.« Zdenka spremlja žena Nuša, vendar ne sodeluje pri šolanju, saj je pri delu v skupini psički, ki sta bili domače vzreje, nista ubogali. »Pri psu, ki je spremljevalec človeka, je najbolj pomembno, da je poslušen in da tako lastnik kot njegov ljubljenček uživata v tem, kar počneta skupaj,« je Nu-šino vodilo. Od prvenstev do društva Pri Purnatovih z veseljem spominjajo leta 2008 in svetovnega prvenstva v Kočevju, kjer je Zdenko sodeloval s svojo psičko. »Moji cilji pri vzrediteljskem delu so bili, da se uvrstim na svetovno prvenstvo, da zastopam Slovenijo in da od vseh treh sodnikov - psi tekmujejo v sledi, poslušnosti in obrambi - dobim pozitivno oceno. Vendar je treba vedeti, da je kinološki šport precej drag, predvsem zaradi prevozov. Psi trenirajo vsak dan, zato je treba imeti tudi trenerja, ka- Zdenko Purnat je tudi med ustanovitelji zgornjesavinjskega kinološkega društva, tako da je v preteklosti izšolal kar nekaj psov. »Po 20 letih sem rekel, naj to prevzamejo mladi, sam pa sem osredotočil na domače pse.« sneje markerja ... To je bilo za naš družinski proračun nekoliko preveč in tako smo zaključili tekmovanja.« Tudi tekmovanja so neke vrste rekreacija, problem pa je, ker so precej dolgotrajna, dan ali dva ... »Pes človeka dobesedno prisili, da gre na sprehod. Ura mine kot blisk. Sam sem v dodatnih treningih našel malo več smisla kot v navadnem sprehodu po kraju.« Sicer je za Zdenka, starega kinologa, kot se je izrazil, »Včasih v slovenski kinologi-ji, sploh na različnih forumih, naletiš dobesedno na zavajanje. Po navadi ni najbolj res, da bi bili tako pri vzreji kot vzgoji psa vse krivi drugi, vzreditelj pa nič, kar pogosto beremo na internetu.« najpomembneje, da se pes, ko ga lastnik pokliče, z veseljem odzove njegovemu klicu. »Poznam nekaj lastnikov, ki jih psi niti toliko ne ubogajo.« Zato Purnat pravi, da morajo biti lastniki vztrajni in natančni. »Vsakomur, ki se odloči za psa, bi le svetoval, naj se vključi v kinološko društvo. Ne le zaradi znanja in šolanja, pač pa tudi zaradi pogovorov z drugimi lastniki, s katerimi se izmenjajo izkušnje.« URŠKA SELIŠNIK V Citycentru Celje otroci gradijo lesene hišice V največjem celjskem nakupovalnem središču lahko otroci vseh starosti vse do jutri spoznavajo les in njegove značilnosti ter ustvarjajo lesene izdelke. Najbolj spretni pa zgradijo hišice in postelje za zapuščene kužke. Te bodo jutri, 31. januarja, ob 17. uri, podarili zavetišču za živali Zonzani iz Dramelj. Promocijsko besedilo OVI TEDNIK IN RADIO CELJE novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto mmM Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: i i 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust. Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Naročilo darilnega bona Ime in priimek plačnika: Ulica In kraj: Ime in priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj: Datum rojstva: Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika na naslov obdarovanca ^ Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gornjak@nt-rc.si. 44 ZA ZDRAVJE Kako spraviti strupe iz telesa? Zelene »smoothije« sestavlja predvsem zelena listnata solata. Njegova gostota je odvisna od tega, koliko ga razredčite. (Foto: osebni arhiv Tine Golob) O poštenju in razstrupljanju z zelenjavno-sadnimi »smoothiji« Nezdrava prehrana, premalo telesne dejavnosti in prevelika obremenjenost s stresom dandanes večini niso neznanka. Ob naštetem smo tudi izpostavljeni vplivom iz okolja, kot je na primer onesnažen zrak, ki jim ni mogoče uiti. Vsi našteti dejavniki povzročajo slabo počutje, dolgoročno pa imajo tudi negativne posledice za zdravje. O tem, kako v telesu vzpostaviti ravnovesje, kako iz njega »sprati« strupe in kako ohraniti zdravje oz. ga povrniti, obstajajo številne teorije. Mi smo tokrat pod drobnogled vzeli postenje ter razstrupljanje s pitjem tako imenovanih »smoothi-jev« oz. sokov, katerih glavna sestavina je zelenjava. Splošno pravilo je, da je za ohranjanje zdravja potreben zdrav življenjski slog. To pomeni, da ni dovolj, če le spremenimo prehrano, pa zanemarimo gibanje ali obratno. Ob tem sta nujna tudi učinkovito obvladovanje stresa in na primer dovolj spanja. Zdravo življenje torej dosežemo s kombinacijo zapisanega. Različno dolgo postenje To poudarja tudi predsednik zavoda Preporod Marjan Videnšek, ki pravi, da mora biti glavni motiv, zakaj naj se posameznik loti posta, prav želja po koreniti spremembi načina življenja. Brez tega je vsaka terapija jalova. Trajanje posta je sicer odvisno od posameznika in od poteka postenja, največkrat pa se ljudje postijo od deset dni do tri tedne. »Tudi krajši posti, po dan ali dva, so koristni in očiščevalni, pri nekaterih kroničnih boleznih pa dosežemo uspehe tudi s postom do 42 dni,« pravi Videnšek in razlaga, da lahko med postenjem skozi človekova usta vstopijo le sveži zrak in dva ali več litrov tekočine na dan. Tekočina ni le voda, pač pa sokovi iz svežega sadja in zelenjave, ki morajo biti pre-cejeni in rahlo razredčeni, prevretki iz zelenjave, iz katerih je treba odstraniti trde delce, ter domači zeliščni čaji. Med postom je še kako pomembno tudi gibanje, najbolj priporočljivi so hoja in sprostitvene vaje, tudi sicer naš sogovornik priporoča, da se postenja lotimo med dopustom, ko nismo preobremenjeni in pod stresom. Za osvežitev in pomladitev Med p o stenjem je treba enkrat dnevno ali, če je počutje dobro, nekoliko redkeje opraviti klistiranje (čiščenje črevesja). »Med postenjem se namreč zmanjša naravni dražljaj za izločanje, zato se s klistiranjem pospeši izločanje strupov in odpadkov iz črevesja, ki bi sicer lahko povzročali samozastrupitev,« pravi Videnšek. Tudi sicer je postenje, vključno s pitjem dovolj tekočine, z gibanjem, globokim dihanjem in fro-tiranjem kože v prvi vrsti namenjeno učinkovitemu odpravljanju nakopičenih odpadnih snovi iz telesa. Med postom telo sicer za vzdrževanje vitalnih funkcij razgrajuje in izkorišča notranje rezerve, ki se v telesu kopičijo pred postenjem. Notranje zaloge po zagotovilih Videnška običajno zadostujejo za tri-, štiri- ali celo šesttedensko postenje, zato ni nevarnosti za podhranjenost in izčrpanost. »Prav nasprotno, ljudje se s postom osvežijo, pomladijo in začutijo v sebi povečano energijo in voljo do življenja,« še pravi predsednik zavoda Preporod. Glavna sestavina zelena zelenjava Tina Golob, strokovnjakinja za superhrano, se raz-strupljanja loteva nekoliko drugače - s tako imenovanimi »smoothiji«. Od sokov se razlikujejo po tem, da ne vsebujejo le tekočine, ki jo spustita sadje in zelenjava, pač pa je treba zmešati (zmiksa- »Vzelene 'smoothije' dodajam tudi superhrano. Največkrat spirulino, to je modro-zelena alga, ki jetrom pomaga pri razstrupljanju. Alga je tudi klorela, ki pomaga očistiti predvsem želodec, kurkuma pa na primer čisti kri in preprečuje vnetja v telesu. Z dodatki super-hrane lahko 'smoothiji' torej postanejo tudi terapevtski,« razlaga nutricionist-ka Tina Golob. ti) sadje in zelenjavo v celoti. Prisega predvsem na zelene »smoothije«. Sestavlja jih predvsem zelena listna zelenjava, kot so na primer špina-ča, peteršilj, kopriva, regrat, blitva ter listi rdeče pese ali jagod. Doda jim še nekaj sadja, najpogosteje banano ali kaki, ki naredita napitek nekoliko gostejši in slajši. Potrebne je še nekaj vode, praviloma pa vanj doda še na primer kur-kumo ali spirulino. »Napitek tako vsebuje različne snovi, od beljakovin in ogljikovih hidratov do vitaminov in mineralov. V takšnem 'smoothiju' so prisotne tudi vlaknine in prav te v nasprotju s sočenimi sokovi preprečijo hitro rast sladkorja v krvi,« razlaga Go- Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na anja.deucman@nt-rc.si »Komplementarna oz. alternativna medicina poroča o več možnih nivojih dobrobiti postenja in razstrupljanja, potrjujejo jih tudi ljudje, ki jih preizkusijo, medicinskih indikacij pa še ni, tako da jih zdravniki uradne medicine ne moremo priporočati,« pravi zdravnica Barbara Sodin. lobova in dodaja, da ji nista pomembna le razstrupljanje in čiščenje telesa, pač pa želi ohraniti zdravo telo in ga ne izčrpavati, kar se dogaja ob nenadnem dvigu sladkorja v krvi. Čim bolj sezonski izbor »Smoothije« si je mogoče pripraviti doma, pri čemer je mogoče pri kombiniranju uporabiti domišljijo, namesto vode se lahko na primer uporabi tudi jogurt, kefir ali kokosova voda. Naša sogovornica pri izboru sadja in zelenjave sicer kolikor se le da upošteva sezono, pri čemer večino sestavin pridela kar na domačem vrtu. Sama s »smoothijem« nadomesti predvsem zajtrk, pravi pa, da je z njimi mogoče nadomestiti tudi druge obroke. »A pri tem je pomembno, da poskrbimo tudi za vnos drugih snovi, ki so potrebne za telo. Sama na primer dodam tudi kakšno kapljico olivnega ali konopljinega olja, da poskrbim za maščobe, brez katerih telo prav tako ne more biti.« Razlaga, da telo tako čistimo, po drugi strani pa preprečimo, da bi začelo posegati po svojih rezervah. Za bolnike post neprimeren In kaj o omenjenih metodah meni uradna, šolska medicina? Po nekaj odgovorov smo se odpravili k specialistki interne medicine iz oddelka za bolezni prebavil celjske bolnišnice Barbari Sodin. Pojasnjuje, da se uradna medicina ukvarja predvsem z bolnimi ljudmi, zato študij o učinku postenja ter takšnem in drugačnem razstrupljanju na zdravo telo, v preventivne namene, praktično ni. Znano pa je, da post ni priporočljiv za bolne osebe, saj so učinki prav nasprotni od želenih. »Precej študij je bilo na rakavih in kirurških bolnikih in izkazalo se je, da post in slaba prehranjenost podaljšata število dni v bolnišnici in število hospitalizacij ter povečata smrtnost. Študije niso uspele dokazati blagodejne- ga učinka posta na bolnike, zato postenje med boleznijo odsvetujemo.« Bolniki naj bi, v kolikor nimajo predpisane posebne diete, upoštevali načela zdrave prehrane, ki pomeni raznovrstno prehrano in uživanje manjših količin hrane večkrat na dan. V okviru nekaterih bolezni je priporočena tudi prehranska terapija z dopolnili, ki jih predpiše zdravnik. Dobrodošel dodatek, ne nadomestilo Tudi Sodinova se sicer strinja, da se je v zadnjih desetletjih močno povečala obremenjenost človeških teles s strupi iz okolja, kot so na primer pesticidi in težke kovine. Pravi, da bi moral biti zdrav organizem te snovi, če telo z njimi ni preveč obremenjeno, sposoben izločati sam. »Veliko je tudi študij, kako določena hrana, kot so na primer rdeča pesa, broko-li in brstični ohrovt, pomaga jetrom v eni od faz razstrupljanja oz. detoksifikacije. V nutricionistiki je že marsikaj dokazano, v uradni medicini pa priporočil tudi na tem področju še ni,« razlaga in dodaja, da je uživanje tovrstne hrane ter »smoothijev« predvsem iz zelene zelenjave zagotovo dobrodošlo, a le kot dodatek siceršnji čim bolj raznovrstni prehrani. ANJA DEUČMAN Varno in brez težav se lahko po besedah Marjana Viden-ška posti večina ljudi, z izjemo majhnih otrok, nosečnic in doječih mater. Posebej pazljivo in ob dogovoru z zdravnikom pa naj se posta lotijo ljudje, ki jemljejo zdravila, podhranjeni ljudje in ljudje z zelo nizko telesno težo, duševno izčrpani, duševni bolniki, osebe s sladkorno boleznijo tipa 1, ljudje z veliko nevarnostjo srčnega infarkta ter tisti z rakom v napredovanih fazah. Hujšanje pod budnim očesom strokovnjakov Znano je, da sta prekomerna telesna teža in debelost tudi v Sloveniji vse večji problem, večina pa se z njo sooča predvsem zaradi nezdrave prehrane in pomanjkanja telesne vadbe. Debelost spodbudi tudi številne zdravstvene težave, da bi jih preprečili, v celjskem zdravstvenem domu redno pripravljajo brezplačne delavnice hujšanja. V šoli hujšanja se udeleženci naučijo, kako zdravo shujšati, glavni cilj pa ni le izgubiti odvečno telesno težo, pač pa osvojiti zdrav življenjski slog, ki naj temelji predvsem na zdravem načinu prehranjevanja in aktivnem preživljanju prostega časa. Projekt se je izkazal za uspešnega. V zadnjem ciklu delavnic, ki so se končale decembra, je na primer 24 udeležencev skupaj izgubilo več kot 220 kilogramov, v povprečju je vsak torej shujšal za osem kilogramov in pol. Najuspešnejša udeleženka je v 16 tednih izgubila dobrih 20 kilogramov in pol. Nov cikel delavnic začenjajo konec februarja, ker je interes zelo velik, že zbirajo prijave. INFO IN PRIJAVA herbika.sem@gmailcom / 041 395 326 NA KOLESIH 45 Ko je v osebnem avtu sopotnica ovca ali koza Policist voznika lahko kaznuje Bi tole policisti kaznovali ali ne? (vir: facebook.com) Potrdilo o usposobljenosti za voznike in oskrbnike v skladu s čl. 17/2 uredbe Sveta 1/2005 Certificate of competence for drivers and attendants pursuant to Art. 17/2 of Council regulation 1/2005 Imena in PRIIMEK I First names and SURNAME Kraj, država rojstva / Place, country of birth Celje, SI Datum rojstva I Date of birth Državljanstvo / Nationality SI Št. potrdila I No. of certificate Veljavno do / Valid until do preklica / until further notice Takšen dokument pridobi voznik, ki ni prevoznik, skrbi pa za prevoz živali. Potrdilo, ki ga dobi po opravljenem tečaju, je zelo dobro znano kmetom, ki opravljajo različne krajše prevoze živali. Glede na Pravilnik o zaščiti živali med prevozom nadzor na takšnimi prevozi lahko kadarkoli nadzorujejo predstavniki Veterinarske uprave Republike Sloveniji, in sicer s svojo mobilno enoto. Ta ima posebej označena vozila. Če njihova navodila prevozniki ne upoštevajo, mobilna enota o tem obvesti tudi policijo in po potrebi tudi carinikom. Na številnih socialnih omrežjih je v zadnjem času mogoče opaziti fotografije domačih živali, ki jih lastniki prevažajo kar tako v osebnih vozilih. Živali nikoli ne smete prevažati tako, da bi se poškodovale ali po nepotrebnem trpele. Če je prevoz psa ali mačke v avtomobilu sprejemljiv, če imate posebno kletko zanju, je povsem nekaj drugega, če si za sopotnika na sedežu osebnega avtomobila izberemo ovco ali prašiča. V 2. odstavku 92. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu je med drugim zapisano: »Domače živali (psi, mačke, drobnica, večje živali idr.), ki lahko ogrozijo varnost cestnega prometa, so lahko na cestah, namenjenih prometu motornih vozil, le v spremstvu osebe, ki jih varno vodi. Živali je prepovedano voditi iz vozila ali z vozilom.« Vendar je že v naslednji povedi navedeno: »Živali iz prejšnjega odstavka, ki se prevažajo v delu motornega vozila, namenjenega za prevoz potnikov oziroma prtljage, morajo biti ustrezno zavarovane.« Takšna razlaga namreč lahko pomeni, da voznik, ki na zadnjem sedežu avtomobila prevaža na primer ovco ali kozo, ni nujno kršitelj ce-stnoprometnih predpisov. Policisti so nam v neuradnih pogovorih takšno tolmačenje tudi potrdili oziroma pojasnili, da si zakonodajo tako razlagajo tudi nekateri državljani, ki se v praksi odločajo za takšno prevažanje živali. Predvsem pa naj bi bila odločitev o tem, ali je tak voznik storil prekršek ali ne, odvisna od policista na terenu in njegove razlage omenjenega člena iz Zakona o pravilih v cestnem prometu. Štirideset evrov Da mora biti žival »ustrezno zavarovana«, je razumlji- vo pri psih, ki so lahko pripeti s posebnim varnostnim pasom, v kolikor so na zadnjem sedežu. Ali pri mucah, ki so v za to primernih košarah. Razumevanje člena se ustavi pri vprašanju, kako je lahko na zadnjem sedežu zavarovana ovca. Verjetno ni dovolj, da bi jo voznik pripel s pasom, seveda pa se zastavlja vprašanje, kako bi jo sploh uspel privezati. Voznik bi se najverjetneje kazni izognil le, če bi bivalci višje ležečih krajev na zimo in poledico že v osnovi bolje pripravljeni, je drugače z mestnimi vozniki, saj se med slednjimi najde pogosto kakšen, ki ima na avtomobilu letne pnevmatike, v prtljažniku pa nobenih verig. Vozniki se, kot opažajo policisti, preveč zanašajo na zimske službe, ki čistijo zasnežene ceste, čeprav je treba vedeti tudi, da močno ali neprestano bila ovca v vozilu v posebni kletki ali v delu avtomobila, ki je od prostora voznika in sopotnika ločen z ogradno mrežo. Zakon naj bi bil v tem delu dokaj nejasen, pri čemer so nam na policiji po- sneženje vozne razmere na cesti ves čas spreminja. Vam je zdrsnilo? Voznikova skrb za varno vožnjo se začne že pri poti do avtomobila, saj že do takrat lahko pride do padca zaradi poledice, zato mora vsak voznik pričakovati, da je tudi stanje na cesti slabše. Ves čas mora spremljati tudi zunanjo temperaturo, saj so mnogi avtomobili opremljeni s termometri, ki jih vedali, da podobne primere na terenu redkokdaj zaznajo. Zakon opredeljuje tudi 40 evrov kazni za voznike, za katere policisti presodijo, da so kršili predpise o prevozih živali v osebnih vozilih. s temperaturo zunaj vozila sproti seznanjajo. Nujno je še opazovanje okolice, saj se voznik ne more zanašati na to, da nekdo, ki pripelje nasproti, upošteva vsa varnostna pravila, še manj pa, da ima vozilo s popolno zimsko Živali se ne sme prevažati v nepokritih vozilih in če niso ustrezno zavarovane pred vremenskimi nevšečnostmi in razlikami v vremenu. Pri prevoznikih urejeno drugače Voznik mora poskrbeti za vse, kar bo živali vožnjo čim bolj olajšalo. Za zelo poškodovane ali neozdravljivo bolne živali lahko veterinar izjemoma dovoli prevoz, če ugotovi, da prevoz ne bo povzročil nadaljnjega trpljenja živali. Za prevoz tudi niso sposobne živali v predpisanem obdobju pred porodom ali po njem. Če gre za organiziran prevoz živali, je znano, da morajo prevozniki kot udeleženci v cestnem prometu upoštevati številne predpise, ki predvidevajo tudi primeren način prevoza živali. Vsako tako vozilo mora imeti tudi naprave za natovarjanje in iztovarjanje živali. Vozniki pa morajo biti usposobljeni za takšne vrste prevoza in morajo za le-te kot prevozniki opraviti tudi posebne tečaje usposabljanja o ustreznih tehničnih pravilih. K temu spada tudi urejena dokumentacija, v kateri morajo biti navedeni poreklo in lastništvo živali, kraj in čas odhoda in prihoda ter tudi načrtovan čas vožnje. Pri tem morajo popolnoma upoštevati dejstvo, da se mora žival med vožnjo dobro počutiti. Tako je treba poleti za živali v zaprtih prevoznih sredstvih, zabojnikih ali kletkah zagotoviti ustrezno prezračevanje, še posebej, če so občutljive na temperaturne spremembe. Urediti je treba tudi zadosten prostor ali površino v vozilu, da ne pride do poškodb ali celo do izpadanja živali iz prevoznega sredstva. Skupaj z živalmi pa se nikakor ne smejo prevažati stvari ali blago, ki jim lahko škoduje. K temu vsakega voznika oziroma prevoznika zavezujejo številni predpisi in tudi evropska Uredba o zaščiti živali med prevozom in postopki povezani z njim. SIMONA ŠOLINIČ opremo. Poledica je bolj verjetna na različnih mostovih in nadvozih, zato mora biti skrb za varno vožnjo na takšnih odsekih toliko večja. In nenazadnje, bistvena je varnostna razdalja, o čemer smo v Novem tedniku že pisali. Sneg na cesti poveča zavorno pot, torej mora biti že ob napovedi poledice varnostna razdalja večja, kot je priporočena na suhi vozni podlagi. SŠol Previdno ob poledici! Brez sunkovitega pospeševanja ali zaviranja Za prihodnje dni je vremenska napoved precej nestanovitna, saj vremenoslovci napovedujejo sneg, poleg tega pa še ledeni dež. Spremljanje vremenske napovedi je nujno za vse voznike ne glede na to, ali se odpravljajo na krajšo ali daljšo pot. Ob slabšem vremenu, ki ga spremljajo nižje temperature, se pojavi poledica. Takrat so vozni pogoji spremenjeni, dokaj hitro privedejo tudi do nesreče, v kolikor voznik ne upošteva pravil varnosti v takšnih vremenskih razmerah. Na policiji opozarjajo, da je da je voznik ves čas pozoren ob vožnji po poledenelem ce- in previden, čeprav dežurne stišču tudi oprijem pnevmati- zimske službe sproti čistijo ke slabši. Zato je pomembno, vozišče. Medtem ko so pre- Na poledico se morajo pripraviti tudi pešci, ki so najran-ljivejši udeleženci v prometu. Manjši zdrs in padec lahko predvsem za starejše pomenita hude telesne poškodbe. Vožnja ob poledici mora biti mehka in nežna, brez sunkovitega pospeševanja ali zaviranja, ki povzročata zdrse z vozišča. Za avtomobile s pogonom na zadnjih kolesih je značilno, da prihaja do hitrejšega zdrsa s ceste, vozniki imajo takrat občutek, da avtomobil ni stabilen. Pri teh je med vožnjo po poledeneli podlagi treba biti previden posebej v ovinkih. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Zar Mož in žena, ki sta poročena 30 let, nekega dne delata na vrtu. On čisti žar, ona se sklanja in puli plevel, ko on reče: »Tvoja zadnjica je skoraj tako široka kot žar!« Ona presliši pripombo. Nato on vzame meter in izmeri žar, potem pa še njeno zadnjico in reče: »Moj bog, res je tako široka kot žar!« Ona presliši tudi to. Zvečer v postelji, ko pa bi se on malce pocrkljal, žena reče: »Če misliš, da bom prižgala žar za en čevapčič, se hudo motiš!« Kolegialnost Med ženskami: Neko noč žene ni bilo domov. Možu je naslednji dan rekla, da je prespala pri prijateljici. Mož je preveril, poklical deset njenih najbližjih prijateljic in prav vse so zanikale, da bi prespala pri njih Devet jih je dejalo, da še nikoli ni prespala pri njih, ena pa, da je že leto dni ni videla. To so prijateljice. Med moškimi: Neko noč moža ni bilo domov. Ženi je naslednji dan rekel, da je prespal pri prijatelju. Žena je preverila in poklicala deset njegovih najbližjih prijateljev. Osem jih je potrdilo, da je prespal pri njih, dva pa sta trdila, da še spi. ANEKDOTE Slikarja Pabla Picassa so vprašali, ali je narava v resnici takšna, kakršno on slika. Slikar je odgovoril: »To bi bilo pa res strašno.« Pravijo, da je nekega večera prišel Picasso prej domov in zasačil v stanovanju tatu, ki je ob njegovem prihodu pobegnil. Policijo, ki jo je slikar poklical, je zanimalo, kakšen je bil tat. Slavni slikar je vzel blok in dejal, da ga lahko nariše. Policija je Picassovo risbo fotografirala, razmnožila in razposlala s tiralico. Po osmih dneh so slikarja obvestili, da so na podlagi njegove risbe na raznih krajih aretirali več sumljivih tipov: dve opici, stroj za pranje perila, zebro, dva vžigalnika in tramvaj ... Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne. Spraševali smo vas, koliko let je poročen par, ki smo ga v prejšnjem Novem tedniku predstavili v rubriki Zanimivosti. Pravilen odgovor se glasi: 65 let. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Dragica Šket, Celjska cesta 22, Šmarje pri Jelšah. NAGRADNO VPRA7ANJE Dvostranska fotoreportaža tokrat napoveduje našo tradicionalno akcijo, ki se bo začela februarja. Kako se akcija imenuje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Zabavna pošta Da je lahko prebiranje elektronske pošte zabavno tudi v službi, dokazujeta tile dve sporočili, ki smo ju v uredništvu prejeli minule dni. V prvem nas Dom sv. Jožefa obvešča, da bo slikarsko razstavo odprl »župan MOC, g. Srečko Šrot«. Ker imamo v hiši še vedno istega direktorja Srečka Šrota, za katerega smo prepričani, da vmes ni postal župan, gre verjetno za napako in bo razstavo odprl Bojan Šrot. V drugem Citycenter obvešča o ustvarjanju lesenih hišic za zapuščene kuzle ... Tako so namreč zapisali v rubriko Zadeva v sporočilu, ki so ga poslali medijem, v nadaljevanju pa nato razložili, da gre za zapuščene kužke iz Zonzanija . Zmeda z dnevi Špela Ožir Anji Deučman: »Hvala za prispevek za četrtkov Kulturni mozaik. Zelo si pridna, ampak v četrtek te oddaje ni .« Sivi avto modre barve Urška Selišnik se je vrnila z ene od novinarskih konferenc in se pritožila, da nikoli več noče službenega avta. »Ko sem po konferenci prišla na parkirišče, sem pol ure iskala svoj siv avto in bila prepričana, da so mi ga ukradli. In to z varovanega parkirišča! Potem sem se le spomnila, da moram iskati takega modre barve ...« IZJAVA TEDNA In velenjski lobi je ... Poslanec Pozitivne Slovenije, Velenjčan Jože Kavtič-nik, oče še bolj znanega sina, rokometaša Vida, nekdanji ravnatelj brezplačne nazarske osnovne šole, je ob nedavni razpravi o bloku 6, poljudno po Wikipediji, kolegom v državnem zboru postregel z naslednjo definicijo: »Kadar se govori o šaleškem lobiju, ljudje mislijo, da je to neko mreženje in da smo tam ljudje pokvarjeni. Ljudje v Šaleški dolini pa pridno, trdo in pošteno delajo. Če pa veste, da je kdo karkoli zagrešil, je treba to povedati.« MODROSTI Tisti, ki ni sposoben za nič na svetu, se vedno norčuje iz drugih. (malgaški pregovor) Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 4. februarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 7 2 4 3 3 7 4 3 8 6 2 9 8 3 2 5 1 4 2 9 5 4 1 7 8 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Ni nam lahko Če kdo misli, da je poklic novinarja enostaven, se močno moti. Saj vem, da mislite, da spraševati res ni ne vem kako težko in da zna pisati vsak, ki so mu v šoli šli spisi kar dobro od rok. In verjetno mislite, da neprestano po kavicah pohajkujemo in po novinarskih konferencah, kjer dobro jemo in pijemo. Hja, naj vam zaupam, da so novinarske zadnja leta - saj veste, recesija - bolj skromne, kavice si pa moramo tudi bolj ali manj sami plačevati. Morajo pa biti, pravi naša »šefla«, ker ob lahkotnih klepetih, če le imaš ušesa dovolj našpičena, izveš za marsikatero štorijo. Četudi s sosednje mize. O tem na primer, kako se je zaradi nastajajočega pločnika skregala cela ulica, kakšne »kikse« so delali gradbinci pri obnovi mrliške vežice, da so Mariji zdravniki postavili napačno diagnozo in da Janko razmišlja o kandidaturi za župana. Kako težak je novinarski kruh, je nedavno na lastni koži občutil tudi moj dragi, sicer učitelj po poklicu. To, da sem bolj malo doma, ga več ne gane prav dosti, tudi smilim se mu ne preveč, ker pravi, da kafetkanje, dirkanje po Kozjanskem gor in dol, čvekanje in tolčenje po tipkovnici res niso tako zahtevne naloge. Priznam, zna biti čisto fletno, per-fektno pa bi bilo, če bi imel dan kakšnih 35 ur. Kajti ko se vrneš v redakcijo, potem ko si najprej na novinarski konferenci, nato na pogovoru o dogodku, ki se obeta tisti konec tedna, zatem pri družini z izjemno zanimivo življenjsko zgodbo in na koncu še na slovesnem odprtju pomembne občinske naložbe, ne veš, kje se te glava drži. In praktično nimaš še nič! Vse to je treba še zliti na papir in za nameček vsega še v radijski eter! To pomeni, da si naslednje ure in ure dobesedno nalepljen na sicer precej majav stol in čeprav se je tvoj delavnik iztekel že pred urami, ne moreš vstati, dokler ne napišeš zadnje pike. Skratka, ko sem bila malo pred zadnjim božičem v eni REŠITEV SUDOKU 85 5 7 8 4 9 1 3 2 6 4 9 6 5 2 3 7 8 1 1 3 2 7 6 8 5 4 9 7 1 3 6 8 9 2 5 4 9 8 4 2 3 5 1 6 7 2 6 5 1 4 7 8 9 3 8 2 1 9 7 4 6 3 5 3 4 7 8 5 6 9 1 2 6 5 9 3 1 2 4 7 8 od tovrstnih časovnih stisk, sem dragega, ki tisti dan pač ni imel kaj pametnega za početi, prosila, naj posluša posnetek intervjuja, ki sem ga z znanim gospodom posnela večer prej, in ga pretip-ka. »Od besede do besede, tudi če je gospod izgubil rdečo nit, ti napiši točno tako, kot je rekel. Bom potem že jaz spedenala,« sem mu dala navodilo. Ker je vedel, da bo sicer moral postavljati novoletno smrečico, česar se vsako leto znova na vse kriplje otepa, je nemudoma privolil v pomoč. Saj veste, češ, kako težko pa je to! Naslednje dopoldne mi v službi, ko spet kot nora pišem vrstico za vrstico, zazvoni telefon. Na drugi strani precej ogorčen glas: »Ej, to je nemogoče napisat, ta tip kar nekaj bluzi! Veš, kakšni stavki! To sploh nič ne pomeni!« Mimogrede, pre-tipkal je prvi dve minuti od 45-minutnega pogovora. Poskušam ga pomiriti, da je na začetku res govoril nekoliko brez glave in repa, ampak da bom že sama sestavila v logično obliko, ker vem, kaj je želel povedati. On naj kar vztraja, saj bo po četrti minuti lažje. In gre nazaj na delo. Pa čez 20 minut spet zazvoni telefon. Tokrat je glas popolnoma obupan: »A lahko grem jaz smrečico postavit, prosim? Tole me bo ubilo, pa sem komaj pri peti minuti.« Ko sem prišla domov, je bila smrečica ne le postavljena, ampak tudi okrašena! In kar je največ vredno, dragi je priznal, da je biti novinar res težko. Priznam, še enkrat sem poskušala svoje delo prevaliti na dragega. Vsake toliko smo na vrsti za rubriko Bu-kvarna, kjer je treba povzeti knjigo, ki si jo prebral in jo v branje priporočaš tudi bralcem našega cajtnga. Nobene nisem imela na lagru, dragi pa je pravkar prebral eno in neprestano sem poslušala, kako oh in sploh super je. Pa sem ga prosila, naj nekaj napiše o njej. Se spravi za računalnik in veste, kaj naredi? Z zadnje platnice prepiše povzetek knjige! »Vsebina je, kakršna je. Saj je ne morem spremeniti,« mirno reče. In jaz naj se pod to podpišem?!? Seveda sem vzela knjigo, jo prebrala v nekaj urah in sama napisala prispevek za Bukvarno. Zdaj svojih nalog ne prelagam več na druge. Tako tudi ta sestavek pišem sama. Pa čeprav je ura pol devet zvečer. Samo mimogrede, oddati bi jo morala že do osmih. Upam, da ima »šefla« dober dan. NOVINARKA AVTOR: GREGA RIHTAR MESTO V GROFIJI YORKSHIRE V SEVEROVZHODNI ANGLIII EMIL TAHROVIČ ITALIJANSKI PISATELJ (UMBERTO, ROMAN IME ROŽE) FINSKI ARHITEKT SAARINEN STAROGRŠKI FILOZOF 10 ORGAN ZA VOH ALENKA GODEC ZNAMENJA KRISTUSOVIH RAN NA TELESU VERSKIH GOREČNKOV IN HISTERIKOV STRAST, POŽELENJE ANG. PISATELJICA (MURIEL) SUROVINA ZA PLATNO ZDRAVLJENJE S SERUMOM GRŠKA BOGINJA NESREČE RIBIČ, KI LOVIŠ SAKOM UNIVERZA V NEW HAVNU VRTOGLAVICA 11 DOBA,VEK POTOVANJE ZA RAZVEDRILO PUCCINI-JEVA OPERA PEVKA KOVAČ POSODA ZA SMETI NASILNA TATVINA NAJHITREJŠI PLAVALNI SLOG ZLATA OGNJA-NOVIČ VLADO KRESUN SMUČIŠČE NA POHORIU STARIH FILMOV GRUZIISKI REŽISER JOSELIANI KACJAN KAMERMAN KONJSKI HOD FRANCOSKA SLIKARKA (SUZANNE) MESTO V SZrTALIJI RUSKA BIATLONKA ZAJCEVA ZRAK (LATINSKO) ZEMLJIŠKA KNJIGA TVOREC SIKHIZMA (GURU) GLISTA E NAD-DRUŽINE LASNIC LEGENDARNO OROŽJE JUNAKOV VESTERNOV DOBER JEDEC 12 UNESEK, UPADEK RIM. NARAVOSLOVEC AMERIŠKI IGRALEC MINEO AVSTRLI. POROČEV. AGENCIJA KRILO RIM. LEGIIE MESTO IN PRISTANIŠČE V UKRAJINI POSLOVNI PROSTOR BAUNČEK, BAUNEC KLADA ZA SEKANJE DRV 13 RAČJI SAMEC POMOČ: ARISTIP-starogrški filozof, ENEAS-Enej, OROTERAPLJA-zdravljenje s serumom, TERMOS-termovka, VALADON-francoska slikarka (Suzanne) Nagradna križanka Geslo križanke, objavljene v prejšnjem TV-Oknu, je bilo: Ameriške prevare. Nagrajenci so: Betka Pikl, Polzela, David Grm, Bohinjska Bistrica in Nina Kenda. Idrija. Nagrado bodo prejeli po pošti. Geslo, ki je rešitev nagradne križanke, pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 4. februarja. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri prejemnike majice Novega tednika in Radia Celje. Zaupate nam že 69 let RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: bon za striženje v frizerskem salonu Fantazija v Celju 2. nagrada: bon za butik Vlasta v Laškem 3. nagrada: bon za veliko pico v gostišču Hochkraut v Tremerju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 4. februarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 4 Vodoravno: VERB, DOBA, ALPINIZEM, LE, MARINA, OGIB, HREN, LIMONA, TČ, OJE, OMIKA, AMANDA, DEN, BJ, JAMBI, SPOGLEDLJAJ, LADD, LOPUTA, ILKA, AMOR, ALEL, RESA, LINIJA, DIRENDAJ, KOČNIK, ETAŽA, SANTANA, TU, KI, LUTKAR, INTEL, KOŠIR, OIL, AVA, JALOVEC, MORGAN, URAL, ZETI, ONIKS, DI, AVANS, TINTNIK, OCVRT, ZEVANJE, OU, AIKIDO, ISKANOST, ČASAR, PTIČARKA. Geslo: Odlična ameriška plavalka Izid žrebanja 1. nagrado, bon za butik Vlasta v Laškem, prejme: Srečko Polanec, Pohorska 2, Celje. 2. nagrado, polo moško majico z dolgimi rokavi, prejme: Božo Glušič, Nova Cerkev 90, Nova Cerkev. 3. nagrado, bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici, prejme: Jan Lesnjak, Topolšica 56, Topolšica. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 Ona: Teden bo odličen za kakršne koli ljubezenske zadeve, saj so zvezde na vaši strani. Pokličite partnerja in mu predlagajte izlet v neznano, kar vam bo v veliki meri le še polepšalo konec tedna. On: Začutili boste, da se je zmanjšal pritisk nadrejenih, ki vam bodo tokrat dali malo bolj odprte roke kot običajno. To boste vsekakor dodobra izkoristili in dokazali svoje resnične sposobnosti. Ona: Prijeten znanec vam bo ponudil pomoč pri precej neprijetnem opravilu, zato ga nikar ne zavrnite. S skupnimi močmi se delo lažje opravi, torej ne odlašajte, temveč izkoristite priložnost. On: Sistematično se boste lotili uresničevanja posla, ki vam je zadnje čase sicer delal precej preglavic, vendar ste zdaj povsem odločeni, da vam bo uspelo. In na nek način vam bo delo postalo celo zabava. DVOJČKA Ona: Uspeli ste se izvleči iz dokaj delikatne situacije, vendar se vam lahko kaj hitro zgodi, da se bodo ponovno pojavile težave. Zato se nikar ne zanašajte na sicer ugodno situacijo, ampak poskrbite, da se bo tudi nadaljevala. On: Nežne besede in romantični sprehod vas bodo zazibali v občutek zaljubljenosti, za kar ste že skoraj pozabili, kako prijetno je. Vse se bo odvijalo povsem po vaših načrtih in le stežka boste verjeli v srečo. Ona: Srečali boste nekdanjega partnerja, kar vam bo ponovno pognalo vročo kri po žilah. Poskusite se pokazati v najboljši luči in si ponovno priborite srce osebe, ki ste jo nekoč tako ljubili. On: Vse se bo začelo obračati povsem po vaših zamislih, kar bo opazil tudi vaš nadrejeni. Kujte železo, dokler je vroče, in si na ta način ustvarite prednost pred konkurenti. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Še vedno lahko pričakujete prijetno presenečenje, čeprav ste glavno priložnost že zapravili. Vendar pazite, da dvakrat ne boste naredili iste napake, kajti lahko se vam še hudo maščuje, še posebej na poslovnem področju. On: Okoli vas vlada nepopisna zmeda in le še vprašanje časa je, kdaj vam bo vsega enostavno dovolj. Toda nikar se ne prenaglite, saj se vam lahko napačna poteza še kako maščuje. Poskusite raje s kakšno ukano... msm Ona: Zapletli se boste v manjši prepir s partnerjem, vendar bosta kaj hitro našla skupen interes in s tem dosegla pomiritev. Malo boste popustili vi, malo pa druga stran in vse bo spet v najlepšem redu. On: Ni dobro, če mislite namesto drugih. Na stiske gleda vsakdo drugače, predvsem pa nihče ne more živeti namesto drugega. In to velja tako za poslovno življenje kot tudi za povsem zasebne zadeve. STRELEC Ona: Vse bo odvisno predvsem od vaše odločitve na ljubezenskem področju, vi pa boste kar malce omahovali. Po treznem premisleku se boste vendarle podali v razmerje, za katerega boste prepričani, da je tisto pravo. On: Nekomu boste posvečali veliko več kot le prijateljstvo. Toda vse skupaj se bo zasukalo precej drugače, kot boste morda pričakovali, vendar ni vzroka za zaskrbljenost. Še bodo lepe možnosti, kajti prihajajo boljši časi! KOZOROG Si Ona: Vsi se bodo čudili vaši zagnanosti in delavnosti, kar ni ravno vaša prirojena navada. Pazite, da se ne boste s takšnim ravnanjem preveč oddaljili od stare družbe, ki vas že rahlo pogreša. On: Dlje kot boste odlašali z odločitvijo, slabše bo. Vse skupaj je zelo enostavno, zato nikar ne napihujte stvari. Ne omahujte, temveč uresničite načrt, prinesel vam bo obilico koristi - mogoče celo več, kot mislite . Ona: Jezili se boste, ker vam bo nagajal jekleni konjiček, ki vas bo spet spravil ob kup denarja. Začnite razmišljati o zamenjavi, preden bo prepozno. In tudi na svojega partnerja ne pozabite, drugače vam bo pripravil neljubo presenečenje. On: S prijateljico se boste podali v prepovedane vode na ljubezenskem področju, vendar vam bo prav prijetno in prav nič dolgčas. To vam bo vsekakor dalo misliti, kako se odločiti v prihodnosti. DEVICA Ona: Nikar ne bodite tako zelo zaskrbljeni zaradi ljubezenskega življenja, saj se bo vse uredilo veliko prej, kot ste na nek način pričakovali. Pustite usodi svojo pot in ne bo vam žal. On: Je že res, da je trenutna situacija več kot dobra, toda razmere se lahko zelo hitro drastično poslabšajo. Zato zberite čim več dobrin, ki vam bodo služile v časih, ko ne bo toliko priložnosti kot sedaj. VODNAR Ona: Mislili ste, da ste nenavadno prebrisani, vendar boste naleteli na nepredvidene težave, ki vas bodo spustile na realna tla. Ne bodite tako domišljavi in zavedajte se, da na svetu obstajajo tudi pametnejši ljudje od vas. On: Preložite delo rajši na kasnejši čas in si pošteno od-počijte. Vaš življenjski ritem je prehiter, kar se vam lahko še maščuje. Nekdo vam bo predlagal nekaj precej nespametnega, vendar ga ne boste poslušali. Ona: Začeli se boste zavedati, da ste se v zadnjem času vse preveč prepuščali šestemu čutu. Poskusite raje s treznejšo presojo, saj je to še edini način, ki ga niste poizkusili. In nikar se ne zanašajte na srečo. On: V vaše življenje bo posi-jal žarek ljubezni, ki se lahko kaj kmalu razvije v še veliko več, če se boste le malo potrudili. Imate odlično možnost, da si uredite čustveno življenje, torej jo skušajte izkoristiti. 48 RUMENA STRAN Nepozabno tudi za učitelje Letošnjo sezono maturantskih plesov so minuli konec tedna v Golovcu otvorili dijaki Šolskega centra Celje. Priprave na večer lepih oblek, visokih pet in umetelnih frizur ter bolj ali manj posrečenih plesnih korakov so trajale kar precej časa, zato bodo tudi spomini živi še dolgo. Pa ne samo med dijaki. ŠO, IS, foto: NATAŠA MÜLLER Med maturantskim plesom dijakov Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije se je v fotografski objektiv ujel tudi Alen Pavšar, sicer učitelj v tej šoli. A glede na njegovo opravo je bil ta večer očitno vsaj v dvojni vlogi, ob učiteljski še kot vodja produkcije. Priložnosti za ples ne izkoristijo samo dijaki, temveč tudi njihovi profesorji. Ravnatelj Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo Mojmir Klovar se je zavrtel skupaj s profesorico Meto Selič Turnšek. Ekipa prihajajočega celovečernega filma Vloga za Emo že počasi odšteva mesece do premiere, do takrat pa se kot kaže pošteno zabava na maturantskih plesih. Menedžer produkcije Mario Knapič se je v petek znašel v vlogi maturanta, scenaristka in producentka Mateja Zorko pa v vlogi povezovalke progama. Sport za vse življenje Na razglasitvi najboljših športnikov Celja ne smejo manjkati niti tisti, ki so po svoje zaslužni za to, da imamo nove generacije uspešnih športnikov. Takšna mentorja sta tudi Aljana (desno) in Igor Topole, oba športna učitelja, ki pri spodbujanju tovrstnih aktivnosti nista bila uspešna le pri svojih dveh otrocih, pač pa tudi širše. Aljana se trudi z dijakinjami I. gimnazije v Celju, medtem ko je Igor zadnja leta bolj zaposlen z ravnateljevanjem v II. OŠ Celje. Morda sta tudi podžupanji Darji Turk svetovala kakšno rekreacijo za boljše počutje. NC, foto: SHERPA Brez ovir »Dame imajo prednost,« je rekel pooblaščenec celjskega župana Janko Požežnik in kavalirsko vstal ter umaknil svoj stol, da se Luciji Polavder, najboljši športnici minulega leta, ni bilo treba prerivati med stoli ob prihodu na oder. Kot da bi odlično judoistko, ki z lahkoto obračunava z nasprotnicami, lahko ustavile kakšne ovire! NC, foto: SHERPA Ljubitelj raznovrstne glasbe Če je kdo mislil, da ima Tone Vrabl, naš upokojeni novinar, dolgoletni voditelj radijske oddaje Vrtiljak polk in valčkov ter pobudnik številnih akcij naše medijske hiše, rad samo narodnozabavne melodije, se je zmotil. Ujeli smo ga na enem od koncertov nedavnega BumFesta v Žalcu, ko se je zatopil v programski list. Sicer pa pravijo, da je kakovostna glasba najrazličnejša in da za prave ljubitelje ni meja. NC, foto: SHERPA