Stev. 4 — Letnik VIII. PTUJ, 28. januarja 1955 Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja UREDNIŠTVO IN UPBAVA: PTUJ, PREŠERNOVA UUCA 9 — TBIEPON STEV. IM — ČEKOVNI RACUN PRJ NARODNI BANKI. PODRUŽNICA PTUJ. STEV. M3-T-2M - UREJUJ« UREDNIŠKI ODBOR — ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VRABL — ROKOPISOV NE VRAČAMO — TISKA MARIBORSKA TISKARNA V MARIBORU LETNA NAROČNINA 500 DIN. POLtETNA 250 DIN. ČETRTLETNA I2S DIN Poštnina plačana v Rotovfnl Cena din 10.— PREDSEDNIK TITO SE VRACA Predsednik Tito je zaključil svoj obisk v daljni Indiji in Bur- ni ter je na poti v domovino. Pred svojim odhodom v domo' vino je v poslovilni poslanici n- dijskemu ljudstvu ponovno po- trdil željo in stremljenje oheh prijateljskih dežel po ohranitvi neodvisnosti, po zagotovitvi vse- stranikega napredka in ohranitvi miru v svetu ter potreb: vsestran- skega mednarodnega sodelovanja. Predsednik Tito je še pred ■svo/im odhodom iz Indije sprejel povabilo predsednika Irancoske republike Reneja Cotyja, naj obišče Francijo. Tako bo naš Maršal v krajšem času v oseb- nem stiku z najvišjimi predstav- niki mnogih držav, kar brez dvo- ma ne more ostati brez pomena Za nadaljnje meddržavne odnose. Kot je znano, se bo predsednik Tito ob svojem povratku sestal tudi s predsednikom egipfovkse vlade Naserjem. Državnika se bosta sestala na ^Galebu« ob njegovem prehodu skozi Sueški prekop. FORMOZA: TRENUTNO NAJOBČUTLJIVEJŠA TOCKA Okrog Formoze se že nekaj mesecev pletejo nevarne n-ti. Le- talski :n artilerski spopadi na črti kopenske Kitajske in bizu obale ležečega Cang Kaj Seka- vega otočja namreč nikakor ne popuščajo. Iz izjav v Pekingu, ki govore o nalog: osvoboditve vse- ga kitajskega nacionalnega ozem- lja, torej otokov, ki jih drži v oblasti s podporo Amerikancev Čang Kaj Sek ter na drugi strani iz poslanice predsednika ZDA Eisenhowerja, v kateri zahteva pooblastila glede uporabe ame- riških vojaških sil pri obrambi Formoze pa je sklepat:, da je Formoza trenutno najobčutljivej- ša točka v vprašanju svetovnega miru ali vojne. Seveda lahko smatramo izjave iz Pekinga tudi kot poskusne ba- lončke, kako bo na nje reagiralo svetovno javno rrmenje oziroma ameriško zunanje ministrstvo. Na drugi strani pa tudi v Ameriki razvoj D pogledu uveljavljanja načel o možnosti koeksistence še ni tako daleč, da bi kaj popust H v svojem nasprotovanju kitajski ljudski državi. Za Ameriko bi ko- eksistenco trenutno predstavljali dve Kitajski.- ena na celini (vzhodna) in druga na otoku For- mozi (zahodna). Kakor vemo, so k podobnima sedanjima dvema Korejama. dvema Nemčjama in dvema Indokinama prispevali^ v glavnem iz drugega bloka oziro- ma konkretno Stalin. Da ni ame- riški zunanj: minister v tem po- gledu postal njegov posnemalec? TOČA NOT IZ MOSKVE V toči not, ki jih je v zadnjem času poslala Moskva na Zahod z namenom, da bi preprečila rati- fikacijo par ških in londonskih sporazumov in oborožitev Zah. Nemčije, je tudi ponudba bonnski vladi, da bi uredili medsebojne diplomatske odnose ter izvedli splošne volitve v vsej Nemčiji. Če k temu prištejemo še nedav- no prekinitev vojnega stanja med SZ in Nemčijo, vidimo, da so v MovAvi ukrenili vse, kar je v nji- hovi moč (prednje vsekakor po njihovi oceni, ker po rvetu misli- jo, da se da tu napraviti še kaj več), da bi nemško vprašanje re- šili drugače, kakor so zadnja leta reševal' podobna vprašanja (Ko- reja, Indokina) Na Zahodu m tudi v Nemčiji so to ponudbo sicer ocenili kot nov »manever^ proti parškim sporazumom. Vsekakor pa je značilno, da pred enim letom Molotov (na berlinski konferenci) niti '"Hšati n- hotel, ko so predla- gali splošne volitve v obeh nem- šk h državah. V torek, 1. februarja t. 1.. bo v Ptuju seja Okrajne komisije Za formiranje novih velikih ob- čin v ptujskem okraju. Do tega dne bodo po okraju končani vsi zbori volivcev v zvezi s tem vprašanjem. V ponedeljek, 31. januarja t. 1. ob 19. uri, bo v dvorani OK ZKS v Ptuju v okviru pro- grama predavanj Ljudske uni- verze predaval o aktualnih družbenih vpraša-njih pri nas in v svetu predsednik Zveze Svo- bod Slovenije tov. Ivan Regent. Ptulsko gosiinsiro si ne prizadeva snisati cen Visoke cene v ptujskih in tu- di okoliških gostinskih obratih so napotile inšpekcijo tržišča k analizi poslovanjia gostinstva. Ta je zelo zanimiva, saj nam { odkriva številne možnosti za zniževanje cen, ki se jih pa vod- stva gostinskih obratov ni?o po- služila ter cesto namesto da bi izdelala lastne kalkulacije, te enostavno prenesla iz drugega obrata, čeprav so v njem po- polnoma drugačni pogoji Naj- večkrat pa kalkulacij gostilne sploh niso delale ter si zagoto- vile uspešno poslovanje in še dobiček s pribitkom na nabavne cene, ki je cesto presegel šte- vilko 50 odstotkov in dosegel v enem primeru celo nad 81 odstotkov. Poglejmo po gostilnah kako visok odstotek nabavne cene so pribile, da so dobile prodajno ceno. Najvišji odstotek je iz- kazan pri gostilni »Evropa-j v Ptuju (81. 15«/o). dalje pri go- stilni »Bračič« '61, 14«/o). pri go- stilni »Breg« (59, 93«/fl), pri go- stilni »Zupančič« (54, 860/0), »Be- li križ« (54 SOVo), »Pri Roziki« (49, 73«/o), medtem ko so manjši odstotek pribi'ale gostilne v oko- lici Ptuja, kot gostilna KZ Tur- nišče gostilna KZ Leskovec. gostilna KZ Lovrenc in druge. Seveda igra v kalkulaciji cene pomembno vlogo režija oziroma prav v tej postavk-, so številne možnost: za znižanje cene. Ka- tera gostilna izkazuje najmanj- še in katera najvišje režijske stroške? Na prvem mestu je zopet »Evropa« z najvišjim od- stotkom 17,38 Sledi »Beli križ« s 13,7*'/o, gostilna »Zupančič« z lOgeVo, gostilna »Bračič« z lO.SCVo, gostilna »Pri pošti« z 8,78fl./o itd Ce pogledamo, kako so vpli- vale plače gostinskega osebja na višino cen je treba na prvo mesto postaviti gostilno »Bra- čič« s 24,35«/o. »Evropo z 22 77"/o, »Beli križ« z 19,62»/o, gostilno »Pri Roziki« s IGOg^/o, gostilno »Breg« s 14,79'/o itd. Pri formiranju cene igrajo pomembno vlogo tudi amorti- zacija, davek na osnovna sred- stva in davek na promet pro- izvodov, ki so v raznih pod- jetjih različni Vendar, in to je osnovno, kakor smo dokazali v gornjih številkah, v katerih ni omenjena niti možnost znižanja cen s prizadevanjem za reduk- cijo kala, ki dosega v nekate- rih obratih skoraj l'/o ter v drugih pogled.h, se ptujska go-; stinska podjetja ne trudijo zni- žati cene. Novo izvolieni cdbor SZDL mesta Ptui Na mestni konferenc; SZDL dne 20. t. m. je bil izvoljen 18-članski upravni in nadzorni od- bor, ki je delegatom zagotovil, da bo vestno izvrševal vse sklepe, ki so bili izglasovani na konferenci. Poročilo o lanskoletnem delu organizacij SZDL na mestnem področju in razprava po po- ročilih sta pokazi^la, da so dosegli lani uspehe odbori (Breg, Vičava. Center itd), ki so bili v stalni povezavi s članstvom in drugimi organizacijami, pravilen program dela, sestavljen na predlogih in pobudah članstva in ki so razumeli važnost tekočih vprašanj (demonstracije za Trst, udeležba na zboru na Ostrožnem. občni zbori, prireditve itd.) in ki so se zaved-ali važnosti javnega mnenja, ki ga ustvarja organizacija SZDL ob vseh vprašanjih našega živ- ljenja. Na področju LOMO Ptuj je bilo lani včlanjenih v SZDL 4339 volivcev od skupnega šte- vila 5446 volivcev, od tega 1000 nameščencev, 900 obrtniških delavcev in obrtnikov, nad 700 delavcev iz obratov, podjetij in tovarn, nad 220 kmetov ter okrog 1800 ostalih. C^i^iirne priprave za občinski praznik v Središča v Središču so začeli z obšir- nimi pripravami za občinski praznik, ki ga bodo praznovali prvič letošnjega 11. aprila. Te- ga dne se Središčani sicer ne spominjajo ničesar lepega, to je dan spomina na največje število talcev-Središčanov, ki jih je okupator istega dne pobil. Središčani sio ta dan doloičili za dan svojega praznovanja iz velikega priznanja, kj ga izka- zujejo žrtvam borbe proti oku- patorju. Izrabili pa bodo to pri- ložnost za prikaz vsega svojega kulturnega, gospodarskega in sploh celotnega napredka v po- vojnih letih, k čemer so ^oje najdražje prispevali tudi tisti ki so v NOB žrtvovali svoja živ- ljenja. V teku so obširne priprave, da bi praznik čim lepše uspel. V prvi vrstd bo poskrbljeno, da bo urejen spomenik borcem in žrtvam okupatorjevega terorja ter prostor okrog njega oziroma ves trg. Tudi drugje po kraju bodo odstranila vse, kar kazj li- ce kraja in popravljeno, kar je popravila potrebno. Poseben odbor, ga sestav- ljajo predstavniki vseh orgaiii- zacij bo organiziral prireditve in proslavo ter akademijo, po- leg tega pa razstave NOB in iz vseh področij gospodarstva, ki je zastopano na pjodročju ob- čine. iriKrai oicrog zemeljske onie (Iz dala ptujske reševalne postaje): Čeprav srečamo ptujske re- ševalce vsak dan in vsako uro na cestah v ptujskem okraju in tudi drugje, na splošno malo vemo o delu teh požrtvovalnih ljudi. Vendar si to zasluži večjo pozornost, saj ni dneva ali noč- ne ure, lepega alj slabega vre- mena, da nas ne bi sirena re- ševalnega avtomobila opozarja- la na to, da so reševalci zopet na poti, da bi pomagali pomoči potrebni porodnici, ponesrečen- cu ali sploh človeku, ki si v borbi za zdravje in življenje ne more sam pomagat:. V preteklem letu so ptujski reševalci pohiteli na pomoč 3664- krat, torej povprečno po deset- krat na dan. Prepeljali so v po- rodnišnico 734 mater in 379 težkih ponesrečencev, 138 lažjih poškodovancev in 2413 bolnikov. Skupno so v pretek]em letu prevozili na treh vozilih 121.082 kilometrov, torej več kot tri- krat okoli zemeljske oble. Kljub temu, da je delo rese- I valcev posvečeno pomoči najpo- trebnejšim, zadeva dnevno na nerazumevanje mnogih ljudi. Nekaterim na primer ni mogo- { če dopovedati, da vozilo ne mo- re voziti po vsakem terenu in da ga je treba čuvati. Drugi Ziopet zahtevajo, da naj jih vo- zilo čaka poljubno dolgo časa. Na cesti sirena rešilnega avto- mobila cesto zaman opozarja in prosi za prednost, pa kljub te- mu mnogi pešci in vozniki ne pokažejo nikakšnega razumeva- nja za trpečega v vozilu, ki je potreben nujne zdravniške po- moči. Osebje ptujske rezilne posta- je pa ima .še druge naloge. Ta- ko med drugim rešilni avto krene na pot ob vsakem poža- ru ali podobni elementarni ne- zgodi in ostane tam tako dolgo, dokler nevarnost poškodb pri reševalcih ne m-ne. Vse to osebja ne ovira, da ne bj skr- belo za svoj vozni park, ki je sestavljen samo iz treh vozil. Skrbno jih vsak dan pregleda- jo v zavesti, da njihovo vozilo na cesti ne sme obstati ali od- povedati To je še posebej po- trebno, če upoštevamo, da je prevozil »Ford« doslej že 483 tisoč 038 km. da pa je življenj- ska doba avtomobila p^reraču- nana na 150.000 km. Novi »Mer- cedes« je prevozil doslej že nad 82.000 km in to kljub slabim cestam brez popravila. Te šte- vilke nas s svoje strani pouču- jejo o skrbi kolektiva za svoja vozila, prav tako pa tudi o tem, da bo upravičeno treba podpreti njegovo stremljenje po nabavi še enega novega avtomobila, da bo lahko »Ford« s 500.000 pre- voženimi kilometri odstopil svo- je mesto vozihi. ki bo v bodoče hitreje in zanesljivejše v pri- meru potrebe na razpolago po- moči potrebnim. Vsem odbornikom Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ptuj! Po 83. členu Zakona o okraj- nih ljudskih odborih sklicujem 16. skupno sejo odbornikov obeh zborov OLO ter 18. sejo Okraj- nega zbora in 16. sejo Zbora proizvajalcev, ki bosta v pone- deljek, dne 31 januarja, v sej- ni dvorani OLO. Pričetek skupne seje odbor- nikov obeh zborov bo točno ob 8,30. Predlog dnevnega reda za skupno sejo odbornikov obeh zborov: 1. Poročilo Sveta za notranje zadeve o delu v letu 1954; 2. Poročilo sodnika za pre- krške pri OLO Ptuj o delu v letu 1954; 3. Razrešitev in izvolitev sod- nikov porotnikov Okrajnega so- dišča Ptuj; 4. Predlog sklepa o razpravi komisije za potrjevanje tarifnih pravilnikov; 5. Predlog sklepa o ustano- vitvi komisije za plače v gospo- darstvu; 6. Predlog sklepa o ustano- vitvi okrajne razlastitvene komi- sije za izvedbo razlastitvenega postopka Jus Neže: 7. Predlog sklepa o dopolnitvi sklepa o ustanovitvi komisije za ocenitev osnovnih sredstev zdravstvenih zavodov; 8. Predlog sklepa o imenova- nju članov okrajnega odbora za ceste; 9. Razno. PrediOg dnevnega reda za lo- čeni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev: 1. Predlog odloka o začasnem finansiranju proračunskih po- treb okraja Ptuj in predlog sklepa o pvotrditvi blagajniškega načrta za mesec februar 1955; 2. Predlog začasnega cdlcka o občinskem prometnem davku ki so ga do:žni Dlafevati za- sebn- obrtniki in druge privatne osebe; 3. Predlog odloka o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja Ptuj; fNadalievaniP np 2 <:lranil Ob šolskem polletju v vseh oddelkih ptujske osnovne šole so bili roditeljski sestanki, na katerih so učitelji- ce govorile staršem o ocenje- vanju v želji, da bi starši ob polletju, ko bodo otroci prihi- teli domov z izkazi, pravilno postopali in s pravilnim' očmi gledali na vse ocene od odlične do nezadostne i^n od slovenske- ga jezika do ročnei^a dela, petja, telovadbe m vedenja. Ocena, ki jo dobi otrok, naj bi bila njemu staršem in tudi učitelju kažipot za bodoče delo. Ce je bila odlična, se bo treba v bodoče prav tako truditi, da bo odiična ostala Pri vsaM slabši oceni od odlične pa bo j treba več dela. požrtvovalnosti in vztrajnosti. Naša naloga je, da bomo poiskali vsak najmanj- ši vzrok, ki ovira otroka pri uspehu in ga skušali tudi od- praviti. Marsikje zadenemo ob nepremostljive ovire, marsikaj pa se da odpraviti, če pokažejo starši dovolj dobre volje. Polletni uspeh na ptujski osnovni šoli znaša 74,66''/o. Ce upoštevamo, da so učitelji pri ocenjevanju ob I. polletju bili precej strogi, je ta odstotek za- dovoljiv, zavedati pa se mora- mo, da terja skupnost od vseh, ki jim je poverjena mladina, še več, še boljših uspehov Otroci hodijo v šolo zelo redno, saj znaša obisk 95,6''''o Neopraviče- ne zamude so še zelo redke in nastajajo večinoma zaradi iz- ostajanje ob verskih prazni- kih. Nekateri starši iz okolice se še namreč niso dali prepri- čati o tem da je nujno, da otroci tudi ob teh dnehi pridejo v šolo. S tem pa. da so se star- ši potrudili, da pošiljajo svoje otroke redno v šolo, še niso sto- rili dovolj. Ko smo iskali vzro- ke za neusnehe, smo ugotovili pri večini otrok, ki niso uspeli, neurejene razmere v družini, premalo razumevanja in skrbi za otroka nepravilne načine kazni in nagrajevanja, nepra- vilno pomoč pri učenju ali pa sploh nobene, duševno zaosta- lost, k: ima svoj izvor v alko- holizmu, telesno zaostalost za- radi nepravilne prehrane in še več podobnih ob katerih se je treba resno zamisliti in premi- sliti, s kakšnim načinom dela bi se dalo pomagati otroku, ki pogreša te najnujnejše osnove za uspeh. Učiteljs;ki kolektiv je že v mesecu novembru pričel z vzgojno zdravstvenim tečajem za starše ki ga je obiskalo te- densko povprečno 70 ljudi Z zanimanjem so poslušali 5 vzgojnih in 5 zdrav.Ttvenih pre- davanj. Ker So se vsi predava- telji skrbno pripravili in podali snov v poljudni, razumljivi obliki, so VSi obiskovalci tečaja ob koncu izjavili, da so bi'a predavanja koristna in da si taJclh še želijo Po vsakem pre- davanju smo se še porazgovo- rili o najrazličnejših vorašanjih, ki so starše zanimala. Tudi v bodoče bom*, s takim in podobnim delom nadaljevali. Želimo le, da bi število star- šev, ki bi se tako vneto zani- mali za uspehe svojih otrok, postalo še znatno večje. Potem bomo ob koncu leta prav go- tovo zaključili naše delo še z lepšim- uspehi kot ob poll-tju. v soboto, dne 29. januarja bo v Ormožu živinorejski dan s sejmom plemenske živine in z otvoritvijo živinorejskega doma, v katerem se bodo zbirali živinorejci. pol.iedelci, sadjarji in drugi, saj bo v tem domu pole? ostalih prostorov strokovna čitalnica, dvorana za predavanja in ostali prostori, ki bodn iz bivšp eostilnp Skorčio preure.leni s pomočjo sredster KZ Or- mož in s pomočjo OZZ ter republiške zadružne zve^ce. V Gradiščah smo dobil elektriko v Gradiščah je ob začetku le- ta dobilo 30 hiš elektriko- K temu je precej pripomoglo po- sojilo OLO Ptuj, s katerim smo Si pomagal; pri napeljavi nizko- napetostnega omrežja, ki bi ga brez tega — kljub temu. da smo sami pri:spevali nad 1000 ur prostovoljnega dela in 135 dro- gov — ne mogli izpeljati. Ljudje v Gradiščah vedo ce- niti zasluge, ki so si jih pri elektrifikacija njihovega kraja pridobili obratovodja DES iz Ptuja tov. Horvat rajonski de- lovodja tov. Obran, monterji tov. Bezjak. Majhen in Horvat ter predsednik elektrifikacij- skega odbora tov. Rajher, prav tako pa slabe usluge Mestnih obrtnih delavnic v Ptuju, ki so jih napravile prebivalst\ai z ne- odgovarjajiočim. a drago zaraču- nanim materialom, ki sedaj brez koristi leži na podstrešjih. ib Stran Ptuj, 28, januarja 1955 Plevel povzroči letno nad 16 milijard dinarjev škode Skoda, ki jo vsako leto trpi poljedelstvo s^aradi plevela, ki duši in krade hrano, prostor, zrak in sonce žitii, je izredno velika. Rezultati opazovanja so pokazali, da so žetve za 10 do 20 odstotkov slabše prav zaxadi plevela. Plevel se razvija in širi mno- go hitreje in mnogo bolj žilavo kakor kulturna rastlina. Elna sama rast^na plevela (na pr. ka- milice) rodi 12.000 do 200.000 se- men. Zaradi te velike sposob- nosti razmnoževanja postaja vprašanje zatiranja plevela ved- no važnejše in kočljivejše. Uni- čevanje žitnega plevela, ki se razmnožuje s semenom ni tež- ko, treba je izbrati samo pra- vi trenutek. Zatreti ga je tre- ba takrat, ko je najslabotnejši in ko ima najmanjšo odporno silo. Ta trenutek je v njegovi najnežnejši mladosti, ko seme vzkMje in ko je rastlina še nila- da in nežna. V ozimnem žitu vzklije ple- vel najkasneje 4 do 6 tednov po eetvi. Ko žito toliko poraste, da njiva ozeleni se tudi plevel po- javi na površini. V jeseni ali rano spomladi vzklije dolgore- snata šopulja, ki je zelo škodljiv plevel za ozimnine. Ce je pose- vek redek, se ta plevel razboho- ti, da zaduši žito do zadnje bil- ke, zlasti če je jesen in pomlad deževna. Žitu nevarni plevel je tudi kokol, plešec, plavica, slez, mak, plazeči kreč. Spomladi nastopijo v žitu div- ja repdca, gorčica, divja kameli- ca, mrtva kopriva. Od vseh ple- velov je divja repi ca v ovsu najbolj nad'ežen plevel Pone- kod se je tako razbohotil v ov- su, da so morali začasrio prene- hati s setvijo te vrste žita. Div- jo repdco zatirati takrat ko že cvete, je prepozno. S tem je tre- ba začeti v njeni zgodnji mla- dosti, ko razvije 2—3 lističe. Ta- krat potrosimo po žitnem polju, (predvsem po ovsišiču) neoljeni apneni dušik (100 kg na ha) in sicer takrat, ko je rosa in ko se predvideva lep sončni dan. Ne- oljeni apneni dušik osmodi ple- vel ko pade na rosnate, ležeče m kosmate lističe divje repice. Ce nato sije sonce ves dan se plevel posuši. Neoljeni dušik ži- tu ne škodi, ker njegove bilke stoje pokonci in dušičnj prašek zdrkne z bilke, ki je prevleče- na s tanko voščeno kožico. Žitno polje sicer za nekaj dni poru- meni, toda kmalu za tem tem bujneje ozeleni, ko dušik pr^de v zemlji do učinka. Apneni du- šik v tem primeru torej deluje kot uničevalec plevela in gnoji- lo. Ostale vrste plevela pa uniči- mo tako, da 4 ali 6 tednov po setvi, ko se je plevel v žitu že pokazal, potrosimo 80 do 100 kg apnenega dušika na ha, vendar na suhe rastline. Ko apneni du- šiik pade na plevel in vlažno zemljo se zaradi dotika z vlago začne presna vi jati v cianamid- n,o raztopino. Pri tem se sprosti apno, ki je v nastajanju zelo jedko. Nastajajoča cianamidna raztopina uniči plevel, mrčes m glivice. Ce se pojavi plevel že v jeseni v zelo velikj količini, ga je na ta način dokaj lahko zatreti. Ce hočemo zatirati plevel z apnenim dušikom žita ne sme- mo pregosto sejati, ker je to močno dušično gnojilo in bj po- sevek, posebno v vlažnem letu lahko polegel. Kako važna je borba proti plevelu nam dokazujejo priza- devanja skoraj v vseh državah, da bi zatrli tega škodljivca. Končni uspeh so dosegli menda samo na Holandiskem, kjer so se ga rešili. Ce upoštevamo, da zmanjša plevel naiž vsakoletni pnideiek žita za kakšnih 36.000 vagonov, ali v dinarjih za pri- bJižno 16 milijard, kakor je bilo ugotovljeno, takoj uvidimo po- trebo ukreniti vse, da plevel čim prej zapusti naše njive in travnike, ker tudi tem močno škoduje. Ing. Egon Zoo-ec Zetalčan piše Zadnjič nekemu Ptujčanu ni bilo po volji, zakaj se zaostali Zetalčan vtika v njiiiove zadeve, zato se bom tokrat rajši držal »cvetja domačih logov«. Šolarji imajo sedaj male zim- ske počitnice. Njihovi starši se med sabo pogovarjajo, kako je njihov izdelal: dobro, zadostno itd. Tudi naše občane bi lahko glede elektrifikacijskega vzduš- ja ocenil. Sest let že zaporedo- ma govorimo: »Letos bomo elektrificirall!«, pa še do sedaj ni nič. Četrtina ljudi je pri nas, ki elektrike baje sploh ne po- trebujejo, ker sp in še bodo brez nje živeli. Ti si pravično zaslu- žijo »nezadostno«. Polovica nas je, kd Si elektriko sicer želimo, samo n^ateri nimajo potrebnih sredstev, drugim pa se sred- stva smilijo in čakamo, da nam bo kdo zastonj speljal elektriko. Mi zaslužimo oceno »zadostno«. Precej je takih, ki so priprav- ljeni za elektriko prispevati, samo o tem molče in se ne zga- nejo. Tem pripada ocena »do- bro«. Nekaj je takih med dobri- mi, ki na sestankih in sejah o elektrifikaciji dosti govore, vendar ničesar ne store. Ti si upravičeno zaslužijo oceno »prav dobro«. Le »odličnjakov« nimamo, ki bj si znali zavihati rokave in pričeti z delom. Do- kler teh ne bomo imeli, se nam bo o elektriki pač samo sanjalo. Strah pred popisom živine in z njim napovedane posledice so mimo. Popis smo srečno pre- stali, le nekateri smtO imeli ma- lo smole. Jaz sem živino in svinje točno prijavil, za perut- nino l>a sem si mislil, da jim ni treba vedeti točno za vsak krempelj, ki ga imam. Zato sem popisovalcu izjavil, da imam 10 kur in petelina. Tedaj pa se popisovalec oglasi: »V ko- lamici sem jih mimogrede na- štel 17; čigave so pa tiste, a?« ... Zaprlo mi je sapo in sem pu- stil, da je zapisal število, ki ga je sam rekel. V tolažbo mi je bilo, da se je tudi popisovalec pri štetju zmotil za 1 kuro. Je pač smola, da se ob slabem vre- menu kure stiskajo v kolamici. V tem so imeli več sreče kmet- je, ki so jih popisovalci obiskali v temi. Moja sorodnica - vdova se je prestrašila, češ, da ponekod okrajni kontrolor delo popiso- valcev preverja. Poslala je hčer- ko k meni vprašat, kaj storiti, če pride kontrolor v njen hlev tn najde dvoje nepopisanih te- let. Svetoval sem ji, naj gre na občino in zadevo prijavi z iz- govorom, da popisovalec za te- leta ni vprašal, sama se pa tu- di ni spomnila. Ta izgovor je bil najboljši in namesto nje je dobil popisovalec dolg nos. Tu- di meni je predlanskim poma- gal tak izgovor, ko so me hoteli »štrafati« zaradi neprijavlje- nega iunčka. Predzadnjo nedeljo sem ho- tel na občini dvigniti živinski potn, list Vem. da v nedeljo nj uradnih ur. Ce že gre človek v cerkev, zakaj ne bi z istim potom opravili tudi na občini. Tokrat pa sem imel smolo. V niisarni je sej al zadružni odbor. Rekli so mi nai počakam zunaj do konca Tako sem stal na hodniku cele 3 ure. da me je oošteno zeblo in tud^ v želod- cu krulilo. Ojunačil sem se in ponovno stopiii v pisarno ter še enkrat zahteval svoje. Tedaj le bila razvneta živahna debata glede neke zadružne žice za plotove Eni so bili za to, da se žica proda na m*, drugj na kg po ceni starega železa, tretii. da se sploh ne proda Govorili so vs,; vnrek. Na predlog: *Imenui- mo kom^sriio, ki nai 7i'"o ocf^ni«, so za trprmtek utihnili Tedai ra so začeli letp+i prp.dl^ogi od o.dbornika na odbornika in se seveda tudi odbiiati, kot nogo- metna žo.pa na svetiOvn^m nr- venstvu Slednjič so se /'vl'!^'^" da se žica rvroda PO Ho^žin.«5Mh metrih Onazil s.em. da še ne bodo hitro končali. z?ito s^m io mahnil v g-vrflno in se pridru- žil »§rioT> dlanem«. tnvanl ter nr^-^a-r-siVih rk^'^'^v Iptoi«! pVn^rii ril. ker 7Tp]'V(♦«»^'r>-n ^'-rNi^T Vr>.Tr> =cvnevm nrrViJ^a. Cp hi'^.'!.-! t>^«w1 +aVn ?n milijoni pre'^''—'''^'^ Zetalčan IZ PTUJA Na posvetovanju Okrajne zve- ze prijateljev mladine v petek, 21. januarja t. 1., so bili izvolje- ni delegat: za republiški zbor Zveze prijateljev mladine, ki bo 8. in 9, februarja t. 1. v Ljub- ljani. Za delegate so bili izvolieni taki prijatelji mladine iz Ptuja in ptujskega okraja, ki so jim znani problem iz varstva in vzgoie otrok in bodo na re- publiškem zboru o njih disku- tiral: ter glasovali za predloge ki bodo v korist naše mladine. Teren S'7:nT Bree prnnvlia skupno s šolo Breg za =oboto 5. februarja 1955, ob 15 uri, Pre- šernovo proslavo s programom in s tradicionalno obdaritvijo odličnih učencev in dijakov te- ga terena Vse kaže, da bo prireditev dobro obiskana saj se člani SZDL in ostalih množičnih or- ganizacii tega terena pros"av in prireditev radi udeležujejo. V Ptuju in po vaseh ptujske- ga okraja zbirajo prosvetni de- lavci naročnike za knjige Pre- šernove družbe za leto 19.56. Med najagilnejšimi se je doslej izkazal šolski upravitelj tov Konrad Veršič iz Zavrča ki je pridobil že prve dni agitacije za kniige Prešernove družbe 70 na- ročnikov Ob koncu šolskih se- mestralnih počitnic pričakuje Okraiini odbor Prešernove druž- be poročila od poverjenikov in prosvetnih delavcev ki sodelu- jejo v zbiranju članov IZ LEŠJA Na občinskih in va.ških ce- stah ter pešpoti Sesteržc—Majš- perk je blo 'ani nad 1300 ur skupnega dela in navoženih nad 150 prm gramoza. Prav tako so se kmetovalci radi odzvali ak- ciji čiščenja jarkov ob njivah in travnikih. V dveh dneh je bilo očščeno v Sesteržah nad 6000 m jarka. ProstovoHno gasilsko dru.štvo v Medvfdcih je na občnem zbo- ru 23. t. m. pohvalilo skrbno<:t in T>ožamova.mostne mere vseh v?5čanov. kar je največ pripo- moglo k temu. da v tem kra^u ni bilo požara in tozadevne ško- de Tudi v bodoče bodo skrbe- li Za p^T^amo-preventivno služ- čete. Pionirii v ptu skih gasilskih vrstah Ptujsko gasilsko društvo je pridobilo v svoje vrste k sta- rejšim članom tudi 17 mladin- cev in desetino pionirjev, na katere bodo prenesene dragoce- ne izkušnje gasilske službe, zbrane tekom 80-letnega obsto- ja PGD Ptuj. Poleg stalne pripravljenosti na pomoč, kjer koli se pokaže potreba oh vsakem času podne- vi in ponoči, je PGD Ptuj skle- nilo v sO'boto, dne 22. t. m., na svojem občnem zboru tudi v le- tošnjem letu storiti čimveč za čimboljšo gasilsko službo po podjetjih s kontrolo gasilskih priprav in s praktičnim izvež- banjem v ravnanju z gasilski- mi napravami ter se bo tehnič- no pripravilo tudi za pomoč na vodi (motorni čoln). Temeljito se bo pripravilo na nastop v Ljutomeru in Varaždinu ter pridno sodelovalo kot doslej na večjih proslavah in prireditvah. Lanskemu napredku je dosti pripomogel LOMO Ptuj s pro- računskima sredstvi, ker se do- bro zaveda odgovornosti za var- nost življenj in imetja mešča- nov ter obče ljudske imovine za primer požara. Agilnemu predsedniku tov. Ivanu Bajgotu, na čelu agilne- ga upravnega in nadzornega od- bora, ter članom pa hvala za lanskoletno pomoč in želimo tudi v bodoče nrmogo uspehov! „Pošia, prosim številko.... »Pošta!« »Želite?« »Dobite ta^ koj!« ■ »Malo potrpite, prosim, številka je zasedena!« .. Ne- znan ali znan telefonski naroč- nik zahteva v prijaznem ali o.onrnfm tnnu lokalno al' m^d- Telefonska centrala pošte Ptuj krajevno številko. Enako drugi, tretji, četrti itd Pet telefonistk se javlja, pretika vrvice, se smehlja ah se huduje nad na- ročnikom, ki natolcuje v nestrp- nosti z »Dobro jutro«> »Ali spi- te?«. »Ali ste že vstali?« ker ne vidi navzkriž prepl tenih vrvic, ki so zasedle vse števil- ke, niti ne upošteva prednaroč- nikov. Vsem se mudi vse je važno, nujno, neodlož jivo Naj- manj 1400 lokalnih in 650 med- krajevnih naročnikov i p dnevno na vrsti Dekleta dajejo zveze in zastarela ter dotrajala na- prava jih še prenese, kolikor jih pač zmore in jih bo še pre- našala vse do dneva, ko bo Ptuj osrečila nova avtomatska telefonska centrala z enkrat večjo kapaciteto od sedanie Vseh pet telefonistk sedi s slušalko na ušesih in z mikro- fonom okrog vratu ves delovni čas na svojem mestu, kjer ra- čuna z vsako 80 naročnikov in preko 12 medkrajevnih vodov. Vsi zahtevajo kulturno postrež- bo in so večkrat nevoljni, če se tudi cd njih zahteva kultur- no naročilo . Ta služba zahte- va močne živce mnogo dobre volje in mnogo prijaznosti in vendar včasih zmanjka vsega, ko poleg zasedenih vrvic odpo- ve ta ali oni de! naprave, ko naročniki napovedujejo naslove mesto številk, neusmiljeno pri- tiskajo, godrnjajo, zvonijo ali odmetujejo slušalke... Bližamo se času, ko bo Ptuj dobil novo poštno poslopje, ko bn moral? stara naprava (200 številk) umakniti modemi (400 številk), ki bo dajala zve- ze brez rok, prijaznosti in po- trpežljivosti telefonistk. Vse dotlei pa bo ostalo že po sta- rem: »Halo, prosim, dajte ml številko ..!« »Končano?« »Da, hvala!« ... V nedeljo, 6 februarja t. 1., dopoldne se bodo okrog telefo- nistk in ostalih uslužbencev ptujske pošte zbrali na občnem zboru sindikalne podružnice ptt. uslužbencev tudi vsi o3t'j'i čla- ni iz pošt ptujskega okraja in bodo v navzočnosti goslov iz Ljubljane, Maribora i« Ptuja poslušali obračun odbora za lansko leto. razpravljali o no- vih predlogih glasova'i za nov odbor in sklepe, nazadnje pa se razveselili kot družina, k; je zbrana ob velikem prazniku. K V. Včasih odpove naprava Vsem odbornikom Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev OLO Ptuj! (Nadaljevanje s 1. strani) 4. Predlog odloka o razvelja- vitvi odloka o določitvi pavšal- nega povračila stroškov za služ- bena potovanja oziroma teren- ska dela na območju okraja Ptuj; 5. Predlog sklepa o ustano- vitvi rajonske elektroenerget- ske inšpekcije za okraje Ljuto- mer, Maribor okolica, Murska Sobota. Ptuj, Slovenj Gradec ter mesto Maribor s sedežem pri MLO Maribor mesto; 6. Predlog odločbe o ustano- vitvi finančno samostojnega za- voda Zdravstvene postaje Ki- dričevo; 7. Predlog spremembe sklepa o potrditvi cen oskrbnih dni in ambulantnih storitev v zdrav- stvenih zavodih; 8. Predlog sklepa o nakupu nepremičnin vi. št 141 k. o. Do- brina od Potočnik Franca iz Dobrine; 9. Predlog sklepa o izvzetju zemljišča pare. št. 55/1 k. o. Dornava iz splošne rabe; 10. Predlog sklepa o odobritvi razširitve predmeta poslovanja mestne klavnice in mesnice Or- mož tudi na predelavo mesa in mesnih izdelkov; 11. Predlog sklepa o odobritvi razširitve predmeta poslovanja mestnega Remontnega podjetja Ormož tudi na mizarska, klepar- ska in vodoinstadaterska dela; 12. Predog sklepa o odobritvi ustanovitve prodajalne obutve Kombinata Borovo v Ormožu in o potrditvi pogodbe med Kombinatom in novoustanov- ljeno prodajalno; Okrajni ljudski odbot Ptuj po- laga posebno važnost ureditvi matičnih naadov, mat čnjakov in tudi vinogradov za pridobvO' nje trsnega materiala, v ožjem pomenu besede cepilnega mate- T ala za proizvodnjo trsnih cep- Ijenk visoko ^elekconiranega izvora, posebno glede na večjo rodnost pa tudi odpornost ter za obnovo našega celotnega vino- gradništva. Slika nam kaže dobavo trdnega mater ala. uvoženega iz Avstrije, od znanega vnoarnHniškega in trsničarskega obrata Mosei pii 13. Predlog sklepa o dovolitvi konstituiranja podjetja »Rudnik Šega« pri Makolah; 14. Predlog sklepa o odobritvi ustanovitve Čevljarske obrtne delavnice v Majšperku v sestavu Čevljarske obrtne zadruge Lo- vrenc na Dr. p.; 15. Predlog sklepa o dovolitvi ustanovitve obrata Vinogradni- ško gospodarstvo Mestni vrh, po Vinarski zadrugi Ptuj; 16. Predlog slclepa o določitvi osnove za obračunavanje obra- čunskega sklada za plače uprav kmetijskih zadrug; 17. Potrditev pravil kmetij- skih zadrug; 18. Potrd-tev pravil gospodar- skih podjetij* 19. Predlog spremembe skle- pa o oprostitvi plačevanja zem- Ijarine; 20. Predlog sklepa o določitvi rokov gospodarskim organiza- cijam za predložitev zaključnih računov za leto 1954; 21. Predlog sklepa o potrditvi ustanovitve podjetje »Kino«, ki ga je ustanovilo Delavsko pro- svetno društvo »Svoboda«. Ki- dričevo; 22. Predlog sklepa o dodelitvi zemlje občini Rogoznica za po- trebe telovadišča; 23. Predlogi garancijskih iz- ! jav gospodarskim organizacijam za najete kredite pri Narodni banki; 24. Razno Predsednik: Frangež Lojze 1. r. Tajnik: (Rau Ivan) Dunaju, Pošiljka je obsegaa cel vagon, od katere bo pretežni del posajen v ptujskem okraju, zlasti še na vinogradn škem gopodar- stvu zadružnega podjetja Vinar- I ske zadruge Ptuj na Mestnem vrhu pri Ptuju, deloma pa bo po- sajen na znanem Kmetijskem go- spodarstvu Zavrč. Trsni material je prevzel v ino- zemstvu naš priznani v narski strokovnjak tov. Franc Novak. Vsekakor kaže, da bo ta t>o- membna inic ativa OLO Ptuj rodila velike uspehe. Ptuj, 28. januarja 1955 Stran 3 KATICA BRACKO- (Nadaljevanje) Od Ptuja do Makedonije Novi Sad! Kratek postanek. Gasumo žejo, ogledujemo bogate izložbe in lepe žene, kj jih ni malo Na ulicah izredna živah- nost, ki daje mestu izrazit ve- lemestni P«^at. Po krajšem raz- gledu mesta, ki se izredno mo- dernizira in dobiva s svojo le- po prirodno lego vse lepše lice, smo zapustili tiO izredno bogato in živahno mesto in jo ubrali proti Beogradu Spotoma smo se še ustavili v Sremskih Kar- lovcih, nekdanjem žarišču srb- ske kulture, ki krije v sebi red- ke baročne relikvije v naši zem- lji, kot n-a primer znameniti ikonostat sabome cerkve in mnoge druge Vendar kraj ni bogat le po svojih kulturnih spomenikih, temveč je prav ta- ko znan kot srednjeveški vino- gradniški kraj z vinom, ki se je točilo po vsej Evropi kot redko in izbomo (karlovačka in bukovačka vina). Ta tradicija odličnih vin in nepreglednih vinogradov je očuvana tudi da- j nes. Ustavili smo se z namenom, da bi si ogledali Vinarsiki in- stitut, žal pa nam- je bil zaradi pozne ure podrobni ogled ne- mogoč in smo po kratkem od- moru nadaljevali vožnjo proti Beogradu. — Vožnja je bila pri- jetna; bogata m živopisna po- krajina nas je kljub utrujeno- sti drami la. Beograd nas je sprejel ves v svojem nočnem dostojanstvu. Lepo osvetljene Terazije v bli- žini katerih smo se ustavili, so napravile na novince čudovit vtiis. Živahnost po ulicah kljub slabemu vremenu nas je opo- zarjala, da smo v glavnem me- stu. Zivopisne reklame ao to slikovitost povečale Kljub utrujenosti — saj je bilo za nami 700 km — smo se podali v mesto in utonili v njegovem nočnem življenju. Spočiti, toda na žalost v dež- ju, smo se odpravili naslednji dan v Zemun na ogled bivše Mozerjeve kleti Izredno velik obrat s kapaciteto 300 vagonov, izrazito trgovsko podjetje ki se peča izključno z vinsko trgovi- no. Klet je moderno urejena, opremljena s številnimi cister- nami; vse delo je tako rekoč mehanizirano in teče kot na te- kočem traku. Izredno bogat la- boratorij in ostali obrati priča- jo, da je to podjetje, k, zalaga z vinom skoro vsa mesta Srbi- je in Hrvatske V okusno opremljeni sprejemnid katere čudovita dekoracija z original- no prikazanim življenjem vina in človeka, gosta skoa'aj očara, so nam postregli z raznimi vi- ni Razživelj smo se, saj je fru- škogorski biser pognal §e tako leno kri in lepa slovenska pe- sem je odjeknila v deževni dan. Prisrčno slovo od prijaznega kolektiva in zopet smo v av- tobusu, ki vozi počasi po mo- krih zemunskih ulicah proti Beogradu Ne ustavimo se več, temveč nadaljujemo pot proti Avali. Avala nas je sprejela v dežju in megli, kljub temu i>a ni iz- gubila svoje lepote Edina več- ja vzpetina v bližini Beograda, ki bdi kot svetilnik nad plodn,o Sumadijo Skoda, da nam Je bil prikrajšan prelep razgled po bogati Sumadiji, srcu Srbije, slavni po svoji lepoti in bogati preteklosti, ki je znala hrabro in junaško odgovarjati vsem svojim zatiralcem. Lepi nasadi, bele poti, obdane z bujnim ze- lenjem, se vzpenjajo proti spo- meniku neznanega junaka Kra- sna zamisel in umetniško dovr- šeno Meštrovičevo delo. Statve, ki predstavljajo naše narode, dajejo spomeniku svojevrsten pečat. Med občudovanjem umetnine smo bili v mislih na grobovih vseh tistih neznanih junakov sirom naše lepe zem- lje, katerim je posvečeno to de- lo Bežno smo sj ogledali šte- vilne vence tujih delegacij in se nato prilično premočeni vr- nili k avtobusu. Kljub vsemu smo bili zadovoljni, saj smo vi- deli nekaj lepega. Vrnili smo se v mesto Vozili smo se i>očasi z namenom, da bi si ga spo- toma natančneje ogledali. Naš avtobus se je po več kot eno- umi vožnji po vseh glavnih ulicah ustavil v centru, kjer smo se razšli. Bil je prost po- poldan in vsak ga je izkoristil po svoje. (Dalje prihodnjič) Tečaj za žene m dekleta Zene in dekleta! Društvo za napredek gospodinjstva v Ptuju pripravlja Sivalno-prikrojevalni tečaj, ki bo februarja t. 1 Pri- jave bo sprejemala pisarna osnovne šole vsakodnevno od 8.—10. ure Podrobnosti o te- čaju bodo objavljene po dogo- voru s tečainicami Gospodinjska posvetoval- nica je že začela poslovati v Ptuju je že začela poslo- vati Gospodinjska posvetovalni- ca, ki Je začasno v dvorani Okrajne zadružne zveze. Trste- njakova ullca (nasproti Kurivo- prometa). Sestanki so vsak pe- tek od 15 do 18 ure Udeležba na prvih sestankih ni bila zadovoljiva, verjetno zato, ker že žene niso vedele, da je poslovalnica že odprta m da lahko tam dobijo nasvete za šivanje, prikrojevanje. ročna dela, kuhanje, vzgojo otrok in tudi pravne nasvete v družin- skih vprašanjih. Vprašanja so lahko ustna ali pismena. Koncert Staničeve in Lipovška v Ptuju Koncertna direkcija Sloveni- je iz Ljubljane prireja v Ptuju koncert dveh odličnih umetni- kov, violinistke Jelke Stanič- Krekove in pianista Marjana Lipovška. Koncert bo v torek, 1 februarja, v dvorani Glasbe- ne šole. Spored koncerta prinaša tri velika dela iz svetovne glasbe- ne literature: poetično Brahm- 90VO sonato za violino in klavir v G-duru. sodobno, a v novo- klasdčnem smislu kompvonirano sonato za violino in klavir ne- davno umrlega skladatelja Ser- geja Prokofjeva, »Štiri skladbe za violino in klavir« Marjana Lipovška, ki bodo tokrat doži- vele svojo krstno izvedbo in Bele Bart6ka ciklus šestih ro- munskih plesov Oba umetnika užlvaita ne le v naši ožji domovini, temveč v vsej Jugoslaviji in tudi v tu- jini odličen sloves. Jelka Sta- nič-Krekova Je mlada umetni- ca, ki se Je v razmeroma krat- kem času razvila v umetnico velikega formata, tako, da jo danes štejemo za prvo jugoslo- vansko violinistko. Študirala je v Ljubljani na Akademiji za glasbo ter v Salzburgu pri zna- menitem mojstru Vaši Prihodi, koncertirala Da je tudi v Av- striji, kjer je kritika zelo po- hvalila njeno igro. Najpomemb- nejši uspeh je vsekakor dosegla z zrelo poustvaritvijo Beethov- novega violinskega koncerta na simfoničnih koncertih Sloven- ske filharmonije ter nedavno s prvo jugoslovansko izvedbo Bartokovega izredno težkega violinskega koncerta. Z izvedbo obeh del je dosegla mednarod- no raven. Marjan Lipovšek je profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Poleg svojega peda- goškega dela se udejstvuje pred- vsem kot koncertant in skla- datelj. Njegovo ime je znano po vsei Jugoslavi.i, kjer je kon- certiral s solističnimi koncerti ter bil klavirski spremljevalec velikih, svetovnoznanih umet- nikov, kot so \dolinistka Pina Carmirelli in Max Rostal ter violončelista Antonio Janigro in Pierre Fournler. Danes velja kot prvi Jugoslovanski komorni pianist. Na koncert odličnih umetni- kov opozarjamo, ker bo vseka- kor izreden umetniški dogodešk. Vstopnice v pr odprodaj I v Glasbeni žoli. Goran Po letih pride vse na dan Pred nekaj dnevi je prišel na tajništvo za notranje zadeve Franc Štuhec iz Rotmana, ki je živel skoraj 9 let v Rotmanu E>o šupah in v hiši Marije Kova- čič, ne da bi zanj vedela živa duša razen pokojne Marije Ko- vačič, njegpve zaročenke, ki je zanj skrbela in ki se je z njim vred bala, da ne bi zanj zvedeli varnostni organi in vaščani. Po 9 letih življenja v temnici tn na slami, brez stika z zunanjim svetom, brez dela in redne hra- ne, bled kot zid, brez zob. ki so mu izpadli vsled pomanjkanja vitaminov, se je prijavil kot vo- jaški dezerter, ki je bil leta 1945 rekrutiran v JLA, v 1. ar- tilerijsko brigado 14. divizije in je leta 1946 iz nje dezertiral v prepričanju, da bo vse drugače in se v tem pričakovanju skri- val ... Franc Stuhec, rojen 1923. leta, ni mogel več tako živeti kot prej, zato je prišel na svetlo, se pokazal ljudem in prišel v Ptuj. Umrla mu je zaročenka, ki ga je skrivala v svoji hiši na Rot- manu, mu dajala hrano in ga tudi hrabrila, naj vzdrži, da ne bo konec njune ljubezni, njune skupne skrbi za otroka ter ko- nec njegovega življenja. Zatrje- vala mu je, da bi ga ustrelili, če bd ga sedaj dobili kot voja- škega dezerterja . Po grozotah na vzhodni fronti, ki jih Je do- življal kot nemški vojak, je pre. živel novih 9 groznih let v te- mi, stalnem strahu in ob skrom- ni hrani ter hiral. Krepek, zdrav in vesel kmečki fant je postal le senca svoje postave, moči in volje do življenja. Pred dvema mesecema Je zbolela zaročenka Marija, mati otroka, za čigar očeta nikdo ni mogel zvedeti vse doslej, ko je umrla, ko je moral Franc Stu- hec iz svojega skrivališča med ljudi, ker nikdo ni več skrbel zanj in ker ga nikdo več ni mogel skrivati ... »Naj bo z menoj karkoli,« Je rekel bledolični Stuhec po kon- čani razlagi o svojem nezavid- nem življenju, strahu in hira- nju Po tih 9 letih, »vendar mi slabše ne more biti kot mi Je bilo doslej!« Franca Stuheca so prevzeli organi JLA in sedaj čaka, kako se bo glasila po samoobsod'bi in izdržani kazni prava sodba v imenu delovnega ljudstva. Pp. PADALCI, POZOR! V soboto, dne 29. januarja, ob 16. uri popoldne bo v dvorani Okrajnega komiteja Ptuj sesta- nek vseh padalcev. Vabimo tudi one, ki so se na novo prijavili v padalski tečaj. Tečaj se bo pričel 1. februarja 1955. Prav tako vabimo prijav- Ijence iz Kidričevega, da se se- stanka za gotovo udeleže. Vabljen i I Planinci v Ma^sperku 18. Jan. t L se Je v sindikal- nih prostorih Tovarne volnenih izdellcov v Majšperku zbralo okoli 60 planincev doanač. pla- ninskega društva, ki so imeli svoj redni letni občni zbor. O delu v p«ret. letu so podali po- ročila predsednik, tajnik in blagajnik. Iz poročil Je bilo sli- šati, da Je društvo bilo zelo ak- tivno, saj So člani opravili šte- vilne izlete na Pahorje, Savinj- ske in Julijske Alpe. Sodelovali so v planinski Titovi štafeti od Boča preko Donačke gore ter predali štafetno palico bratskim planincem na Ravni gori. V ča- su kolektivnega dopusta v to- varni je društvo organiziralo skupin^ izlet, ki so ga člani preživeli na poti preko severne stene Mojstrovke, po Jeseniški poti preko Prisojnika in Ra- zorja. Tudi na vrhovih Kiuna, Lisce, Sv. gore pri Litiji, na Boču in Kalniku ter na Plitvič- kih Jezerih Je bilo videti pla- nince iz Majšperka. Na svojem vrhu — Donački gori — so na- mestili vpisno planinsko knjigo, da bi tako imeli pregled nad obiskom »Štajerskega Triglava«. Tudi v zimskem času ne pozab- ljajo na planine. Na občnem zboru so se dogo- vorili, da bodo organizirali pre- davanje o planinarstvu in spo- znavanju naših gora s skioptič- nimi slikami, da bi tako še raz- širili krog planincev Za uspešno delo društva ima nedvomno največ zaslug n^esov predsednik tov Franjo Kelner in odbor, ki je bil soglasno brez sprememb ponovno izvoljen Želimo, da bi si planinci v Majšperku, ki aktivno delajo že od leta 1950, tudi za letošnje le- to izdelali dober načri izletov ter ga tudi — kakor vedno — uspešno izpolnili. Kuharsk' tečaP vLes^ovcu V dneh 17. do 23. jan. 1955 Je bil v šolskih prostorih ku- harski tečaj. Vodstvo in vzgojni del Je prevzela učiteljica osnov- ne šole, tov Sonenvaldova, a teoretični in praktični del tečaja tov. Cajgerjeva Tečaj je obisko- valo 20 deklet Marsikatera, ki se je prvi dan zaradi neznanja boječe odtegovala delu, je v te- čaju pridobila prvine kuharske umetnosti, ker jih je tov Caj- gerjeva znala pritegniti k delu. Četudi težko, so se tečajnice v materialnem pogledu vzdrževale same — šola jim je le odstopila prostore, štedilnik, posodo in kurivo. Tečajnice so izrazile že- ljo, da bi v februarju nadalje- vale delo. Vsi, ki z veseljem po- zdravljamo potrebo takih teča- jev, upamo, da jih bo tukajšnja K Z podprla v bodoče z znatno dotacijo. Dekleta, ponesite pri- učeno znanje na svoje domove in izpopolnjujte se tudi v tej stroki! Tovarišicama, Id sta breme tečaja nosili in delo uspešno končali, bodi v delno plačilo izrečena iskrena hvala! bič v sredo, 26. januarja 1955 za liter, kilogram ali komad. Čebula 35, česen 100—120, fi- žol 50—60, hren 100, krompir 14, koleraba 10, cvetača 80, pe- teršilj 40, redkev 20, por 30— 40, solata 80, špinača 60—100, zelje v glavah 30, zelena 40, ko- renček 30—40, ohrovt 30, kisla repa 20—25, kislo zelje 50, mo- tovileč 160, radič 140. Koruza 25. koruzna moka 40 —45, bela moka 100 ajdova mo- ka 60. enotna moka 42. koruzni zdrob 45, ajdova kaša 100—110, prosena kaša 60—70, ječmenova kaša 50—60. Surovo maslo 400, zaseka 250, mleko 20—24, smetana 120. sir 40—70. Kokoši 250—500. piščanci 300— 500, purani 700—1200. Jabolka 50, hruške 50. Jajca 14—16. IZ JUIR^ITOIIEC v ponedeljek. 17. t. m., je za- čel v Juršincih gospodinjsko- kuharski tečaj, ki g^ obiskuje 20 deklet. V treh tednih bodo tečajnice teoretično in praktič- no precei pridobile saj traja tečaj ves dan Kuhanja in ser- viranja jir. uči tov Kaučič An- pfo^a. ncfciv pj-p^mr-fp pa jih učijo učitelji. Predavanja so tudi iz kmetijstva Tečaj vodi zaščitna sestra tov. Glaser Fri- da. Po. prizadevanju tečajnic in predavateljev kaže da bo tečaj končal z zadovoljivimi rezultati, zlasti če se bo sedan-emu šte- vilu tečajnic pridružilo še več deklet, ki jim bo vse življenje koristilo pridobljeno znanje. Letošnji zdravstveni tečaj RK obiskujejo dekleta 100 odst. in z večjim veseljem ter zanima- njem kot prejšnja leta, saj de- kleta in tudi starši vedno bolj uvidevajo da je bodočim go- spodinjam, ženam in materam potrebna zdravstvena vzgoja v družini. Pri tem je treba poudariti, da je sedaj delo s tečaji ze^o olaj- šano ravno zarad- vedno več- jega števila brošur, ki omogo- čajo predavateljem kot tudi de- kletom temeljito pripravo in Nedelja, 30. januarja 1955, ob 19.30: Hans Tiemeyer: »MLA- DOST PRED SODIŠČEM«, razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejan- jih. Sestnajstič. Gostovanje v Središču ob Dravi (Dom TD »Partizan«). — Predprodaja vstopnic pri tov Vitorijevi. Torek, 1. februarja 1955, ob 20. uri: Franc Sal. Finžgar: »NA- SA KRI«, igrokaz v štirih de- janjih. Prva repriza. Sreda, 2. februarja 1955, ob 20. uri: Hans Tiemeyer: »MLA- DOST PRED SODIŠČEM«, razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh deja- njih. Sedemnajstič. Petek, 4. februarja 1955, ob 15. uri: Hans Tiemeyer: »MLA- DOST PRED SODIŠČEM«, razprava pred sodiščem za mladoletnike v dveh dejan- jih. Osemnajstič. Gostovanje v Slovenskem narodnem gle- oaiišču Maribor, (Zaključena mladinska predstava). Petek, 4. febr. 1955, ob 19,30: Hans Tiemeyer: »MLADOST PRED SODISCEM«. Devet- najstdč. (Gostovanje v SNG Maribor. SODOBNI ROMAN m A KMETOM IVAN POTRČ (4) Strafela je zamahnil, a tudi jaz ga nisem več prenesel, ne njega ne njegovih tenkh škornjev Za- letel sem še vanj m ga tudi po- drl. Ali kakor je naglo padel, ko da bi ga spodneslo, tako se je naglo tudi obrnil Bilo ga je precej več ko mene, a tudi žilav je b'l bolj kot jaz, kmalu me je spravil pod sebe. Ne vem, kako bi se končalo, kajti oklenil sem se ga ko klošč, v trdni volji, da ga ne izpu'^tim, pa če mi prste m roke poreže Čutil sem, kako je segal v žep po nož in sem tudi vedel, da me bo zaklal če pr de do njega Tudi jaz sem imel nož v žepu, vendar ga n'«em in ni- sem moge! do=eči Ime] me je na tleh, moral sem se ga z obema rokama oklepati, da se ne bi zravnal in pr šel do noža Potem sem videl nad sabo same ženske obraze Bile so vse tri sestre, tudi mat; Vlačile so naju vsak- sebi in vple To je traia'o celo večnost Nazadnje so prišli tesarji in naju ločil Držali so naju. a m-dva s Strafelo sva drug na drugega vpila. Kaj sva vpila, ne vem, toda vpila sva i"n b- vpila četud bi se ves svet nabral okoH naju naiu noslnšal Z mene je vse kai teklo, tako sem se raz- ' grel. Obrisati pa se nisem mogel, ker so me držali za roke Potem je ena od žensk pnnesla vodo. Spil sem celo ročko in iznenada me je vse m n:lo Iztrgal sem se moškim in zbežal od hrama To- liko, da nisem zatulil od žalosti in od ieze, a da sam nisem ve- del, zakaj. Tud, ne vem več. ko- liko časa po tem namikavanju sem slonel na brvi čez potok Zatopil sem se v šumenje vode na jezu pod brvjo, nazadnje pa sem odše! v sadovnjak, ?e spustil na tla ob nekem deblu in za- spal . Koliko časa sem spal, ne bi ve- del povedati Ko sem se prebud 1 je bilo sonce še vedno nad hra- mom Popravil sem si lase in za- čutil, da so se mi zlepili Pobral sera na pol nagnito češnjo in jo počasi razgrizel Hotel sem se znebiti kslega oku^a v ustih, kisclkasteoa in plesnivega, kakr- šen je ostal po plesn vem tukli- nem po'ovniaku. Dviqnil sem se na pol in začutil, kako me vse boli. ko da bi me Strafela pre- mlatil Zmi^lil sem se na pretep in sc kar zdrznil. »Hud ča, ub jem ga!rvem kolesu manjkata dve žbici.« Janko Tajnikar, sin posestni- ka s 14 ha zemlje iz Majšper- ka št. 8. je obtožen, da je delal krive listine ter goljufal razne ljudi in se bo zaradi tega zago- varjal pred okrajnim sodiščem v Ptuju. Obtožnica mu očita, da je me- seca septembra oškodoval Kme- tijsko zadrugo Majšperk pri na- kupu teleta od Franca Juga s tem, da ji je predložil kriv ra- čun in si s tem pridobit 900 din. Dalje je oškodoval KZ Majšperk pri nakupu teleta od Vinka Do- berška za 1340 din, pri nakupu svinje od Antona Mohorka za 810 din, pri nakupu teleta od Neže Kmeže za 1020 din, pri nakupu teleta od Jožeta Butole- na za 600 din in pri raznih dru- gih nali^upih za zneske od 200— 700 din ter tako oškodoval KZ Majšperk za najmanj 7230 din. Razprava bo 3. februarja t. 1. ★ Dne 12. oktobra lani dopoldne je Mihael Vrečic iz Kidričevega zavozji s poljskim traktorjem čez železniško progo proti Lov- rencu pri želeczniški čuvajnici št. 9 v spuščajoče se zaporni- ce, eno od teh je zlomil, nato pa se zaletel v drvarnico čuvaj- nice in povzročil precejšnjo škodo. Za vožnjo s traktorjem ni im el dovolj en j a. V zvezi z gornjim je obtožen zaradi ogrožanja javnega pro- meta in se bo 3. tebr. t i. za- govarjal pred sodiščem. ★ Dne 4. novembra 'ani je bila iz stanovanja Konrada Zoreč v Mestnem vrhu 35 ukradena žep- na ura z zlato verižico v vred- nosti deset tisoč dinarjev. Po poizvedbah je padel sum na Alojza Zoreč iz Štukov št 6, ki je tudi obtožen tatvine in se bo 3. febr. t. 1. zagovarjal pred sodiščem. ★ Ivan Ribič iz Gruškovja je obtožen, da .je 7. nov. 1954 proti večeru v Gruškovju v prepiru s kostanjevim kolom pretepel Ivana Ogrizka m ga poškodoval po desnem ramenu in temenu glave ter se bo zaradi tega 8 februarja t. 1. zagovarjal pred sodiščem. ★ Dne 11. oktobra lani je prišlo v Kočicah na njivi do medse- bojnega pretepa, ki je končal z večjimi in manjšimi poškod- bami Marije Kodrič mlajše in starejše, Elizabete Kamenšek in Antona Kamenšek. Pred sodiščem se bodo v zve- zi s tem pretepom 10. febr. t. 1. zagovarjali Anton Kamenšek iz Kočic 52, Marija Kodrič ml. in Marija Kodrič star. iz Kočic, ker se obtoženi kaznivih dejanj zoper življenje in telo. ★ Janez Zamuda iz Formina 46 in Jože Vaupotič iz Formina št. 56 sta obtožena, da sta 27 no- vembra 1954 v večernih urah lovila ribe v Dravi z razstreli- vom. Razprava je razpisana za 10. februar t 1. Prahtilni nasveti Ko se britvica za britje ne da več nabrusiti in uporabiti za britje, jo zataknemo v sredo zamaška. Tako napravljen no- žič bo dobrodošel gospodinji pri paranju šivov ali uslužben- cu pri siljenju svinčnikov. Mokre čevlje vedno namaži- mo z rastlinsko in neslano ži- valsko maščobo ker so luknji- ce na koži odprte in lahko ma- ščoba vleze v kožo Suhe podplate je dobro nama- zati s toplim firnežem ki se hitro vpije v usnje in ga napravi nepremočljivegc Črve iz pohištva preženemos formalinom ali terpentinom. Vse razpoke in luknjice ie dobro obrizgati ali dobro natreti s formalinom r li terpentincm. Najuspešneje uničuje črve bencin ali žveplov ogljik ki ga je treba vbrizgati v luknjice, te pa zamašiti z mizarskim klejem ali voskom. Crvive luknjice je dobro za- maizati s sledečo mešanico: 1 del segrete kolofonije in dva dela voska ter nekai barve, ki odgovarja barvi pohištva S to- plo zmesjo je treba zamašiti luknjice, izgladiti, naslednji dan pa pološčiti s terpentinom ali voskom. Divane in žimnice je mogoče brez škode čistiti tudi v stano- vanju s pomočjo stare rjuhe, namočene v vodo, ožete, da je še vlažna Divan in žimnico po- krijemo s to vlažno tkanino ter iztepamo prah k; ne more v zrak, ker se zajeda v vlažno tkanino, ki hitro počrni. Treba jo je izprati, na novo razpro- j streti in iztepati dalje. Izpira- j nje tkanine, ožemanje in izte- panje je treba ponavljati do po- polnega očiščenja divana ali žimnlc, Ce hočemo, da bi kokoši za- čele poprej nesti, jim je treba da-ati dosti tonle hrane, ker jo imajo rade. Kokošm koristi piči primešana paprika, pa tudi koprivno seme. Pozimi koristi kokošim zeleno listje ohrovta, ki jim ga je treba dati vsaj dvakrat tedensko, Kožuhovino je najbolje čistiti z vročimi ali rženimi otrobi, ki se navzamejo umazanije. Uma- zano belo kožuhovino pa je naj- laže očistiti z zelo vročo mo- ko, s katero je treba zdrgniti kožuhovino. to zaviti v rjuho in iztepsti in iztresti šele drugi dan. V štedilniku ali peči je mo- goče hitro zakuriti če posuie- mo kurivo z mal'^ morck*' soli S soljo lahko poživimo žerja- vico, da zagori naloženo kurivo s plamenom Ce hočemo preprečiti, da bi se delale v peči in dimniku sa- je, moramo od časq do čaisa vreči na ogem prgišče svežih krompirjevih olupkov. Ce hočete, da pri gostih na gostiji aU ob drugih priložnostih ne bi opojne pijače prehudo delovale, jim ponudite nekoliko zrn črne kave, ki jih naj zgri- zejo ali pogoltnejo Ce nočemo, da bi nam pijača škodovala, p>ojejmo pred spanjem jabolko. Vroča mast ne i>oka. če ji dodamo malce soli ali moke. Pečenkina mast pa ne por j a vi prehitro, če dodamo pečenki rumen korenček, ki izvleče tudi grenkasti okus. Priložnost (iz slabiča) totu Franc Kolarlč, bivši uslužbe- nec ptujske podružnice »Petro- la« Si je svoječasno sltižbovanje pri bencinski črpalki čisto po svoje tolmačil. Poleg rednega mesečnega zaslužka si je nam- reč ustvarjal še nekakšne viške oziroma izredne dohodke, kar mu je omogočilo kupovanje ne- katerih ptujskih p>otrošnikov tekočih goriv na kredit. Ptuj- ska rešilna postaja, OLO, OZZ in drugi so namreč za potrebe svojega voznega parka kupovali pri črpalki goriva in vsčiko- kratn^ nakup je bdi zabeležen v posebno knjigo, kjer je šofer prevzem potrdil, obračunavanje pa je bilo mesečno. Kolarič je te vpise izkoristil v svoje na- mene s tem, da je na primer številko 10 spremenil v 19, to- rej iz ničle pn vsakem nakupu napravil šestko ali devetko ter si tako pri dokazanih 18 prime- rih ustvaril 138 litrov »viška« bencina. "S to prakso je Kolarič začel že v oktobru 1. 1953 ter nada- ljeval vse do aprila leta 1954, dokler ni zapustil tega delov- nega mesta. Svoje »izkušnje« je prenesel na svojega naslednika Stanka Polanec, ki je prevzel njegovo mesto pri bencinski črpalki po njegovem odhodu. Ta pa se je specializiral na po- narejanje ničle v šestko ter to napravil najmanj 35-krat, vsaj ' toliko mu je bilo dokazano. Po- , lanec je na ta način »pridobil« najmanj 210 litrov bencina Vsekakor je del krivde za te ma 1 verzacije pripisati tudi usta- novam, ki niso vodile prave kontrole in proti evidence in s tem zlorabe sploh omogočile. Zadevo obravnava Javno to- žilstvo. Povsod je MŠvindel", samo v vinu je voda v gostilni »Pri pošti« in »Pri Roziki« ter v gostilni »Breg« so pred kratkim prodajali belo me- šano vino. nečLstega okusa, pre- cej ciknjeno in navedeno. Kon- trola je pokazala, da je vin.o istega izvora, nabavljeno od nekega privatnika iz sosedne republike. Potem ko je prispel rezultat analize iz M^irbora. le bilo vze- to vino iz nadaljnje prodaje. Aii je to jurovske fante res zabavalo? v noči med 16 in 17. janu- arjem t. 1. je bila v Popovcih domača zabava ob luščenju ko- ščic. Zbralo se Je lepo število mladine iz domače in sosedne vasi. Vse bi ostalo ljudem v le- p^n spominu, če ne bi nek zli- kovec iz Jurovc spotoma domov napadel deloma slepega Ivana Habjaniča iz Zg. Pristave in s tem zabaval okrog njega zbra- ne sovrstnike s tem: »Prisilili smo ga, da je moral ugasniti električno luč«, s katero si je imenovani svetil. »Junaka no- či« bodo sčasoma vaščani že od- krili, saj nič ne ostane prikri- to Pozneje je bil napaden še Svenšek iz Zg. Pristave, ki se je tud^ vračal domov. Sramote nočnega napadanja ljudi na cesti so se drugod že zdavnaj odvadili in bi bilo ko- ristno, da bi se je tudi v Ju- rovcih. RADIO LJUBLJANA iN MARIBOR DNEVNI SPORED ZA NEDE- LJO. 30. JANUARJA 1955: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi poslušalci! — vmes ob 605— 6,10 Poročila in vremenska na- poved 6,30—6.35 Pregled tiska. 7,00—7,15 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in ob- java dnevnega sporeda. 7.15— 7,30 Reklame. 7,30—7,35 Radij- ski koledar in prireditve dneva. 8,00 O športu in športnikih: Obisk v finski sauni. 8.15 »Do- mače pesrru za prijetno nedelj- sko jutro^< 9.00 Otroška pred- stava: Žogica — nogica (lut- kovna igrica). 10,00 Družinski pogovori. 10,10 Dopoldanski simfonični koncert. 11,00 Oddaja Za Beneške Slovence 11.20 La- hek opoldanski glasbeni spo- red, 12,00 Pogovor s poslušalci. 12,10 Slovenske narodne pesmi. 12,30 Napoved časa. poročila, pregled dnevnega sporeda in objave. 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame 13 00 Pol ure za našo vas 13,30 Želeli ste — po- slušajte! 15.00 Napoved časa, poročila, vremenska napvoved in objave. 15,15 Lahka glasba. 15,30 Po naši lep^. deželi — Zvone Kržišnik: Varaždin, Cakovec. 16.00 Zabavno nedeljsko popol- dne. 17.30 Radijska igra — Heinz Huber* Zgodnji sneg na reki (ponovitev). 18,10 Prome- nadni koncert 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave 20,00 Kaj bo prihodnji teden na spo- redu. 20,15 Večerni operni kon- cert, 21.00 Kulturna kronika. 21,15 V svetu ritmov in melo- dii — sodeluje Plesni orkester Radia Ljubljana. 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napo- ved in pregled sporeda za na- slednji dan 22.15—23.00 Misli in pogovori o sodobni glasbi. 22,1S—23.00 UKV program: P'es- na glasba 23 00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). DROBN& ZANIMIVOSTI ]Z VSEGA SVETA ... prepovedano, še bolj prepo- vedano ... V mestnem kopališču v Wein- gartenu v Nemčiji so obešeni sledeči napisi: Kopanje brez kopalnih oblek je prepovedano! — Kopanje v trikotnih kopalnih oblekah pa je še strože pre- povedano! Večni pešec Spanec Diego Piedras je vse svoje življenje hodil peš. Ob svoji nedavni devetdesetletnici je starec povedal, da vse svoje življenje ni stopil v avto, vlak, kolo ali navaden voz s konjsko vprego, da bi se kamor koli po- peljal. Ce je samo resnica... V južni Kitajski so ulovili ribiči želvo, na katere ščitu je bil nap's: Izpuščena na svobo- do v 14. letu Mingove dinasti- je Dinastija Ming je bila na oblasti od 1. 1388—1644. Želva b: torej morala biti stara 570 let — Ce je napis resničen? Dišeči občinski svet Predsednik ziiriškega mestne- ga sveta Kaempf je po poklicu tovarnar parfumov, ki ob vsaki seji razdeli odbornikom male steklen'čke parfuma za osve- žitev Tudi svoje politične na- sprotnike osrečuje s temi da- rili. V zahvalo temu, diši ves mestni odbor po vijolicah in španskem bezgu. Drobna kot svinčnik Znana francoska igralk-a Sara Bernhardt je bila zelo suha. Neki filmski kritik je ne- koč napisal: »Včeraj sem stal pred gledališčem, ko se je usta- vila prazna kočija. Kdo je iz- stopil? Sara Bernhardt.« VSAK ČETRTI ZEMLJAN — KITAJEC Vsak četrti zemljan je Kitajec — ker je, kot je znano — Kitaj- cev na svetu 602 milijona Če pri- štejemo k temu številu še 367 milijonov Indijcev in nekaj sto milijonov drugih prebivalcev juž- noazijskega kotla, predstavlja ta množica polovico človeštva. »NABIRALNI« VLAK Ker je nočni poštni vlak med Thetfordom in Norwichem v An- gliji med potjo izgubil vsc pa- kete, ki jih je vozil na tem delu proge, je morala še isto noč isto progo prevoziti z moč- nimi reflektorji opremljena loko- motiva z enim vagonom, ki se je vsakih nekaj metrov ustavila, da je kurjač lahko pobral raztresene pakete. Po štirih urah pridnega dela so bili vsi paketi- na svojem mestu. VSAKO KOLIČIN 03 ikopane slame kupi • PLETARNA« V PTUJU Objave in oglasi Vojaški obvezniki, ki boluje- jo na bolezni, zaradi katere se čutijo za vojaško službo nespo- sobni, naj se javijo osebno na Liud.=;kem odboru Mestne občine Ptuj. soba štev 3 v uradnih dneh do 5. februarja 1955, da bodo pregledani pred regrutno komisijo. Predsednik LOMO: '' Janko Vogrinec DEŽURSTVO ŠPECERIJSKIH TRGOVIN V soboto, 29. januarja t. 1. po- poldne bo dežurna špecerijska trgovina- Poslovalnica »Hrana«, trg. podjetja »Izbire« na Ljuto- merski cesti. DEŽURSTVO TRAFIK Istega dne bo dežurna trafika na Ljutomerski cesti (Pavko). IVIESTNI KINO PTUJ predvaja v dneh od 28 do 31. ^anuarja 1955 ameriški barvna film »Zakon je močnejši«. ZAHVALA Vsem, ki ste spremljali na zadnji poti našo mamo IVANO BEDRAC upokojenko iz Sovič, p. Videm, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča hčerka RozaUja z otroki IZJAVA Stibler Jožefa iz Gruškovja štev. 107 preklicujem in obža- lujem žaljivke, ki sem jih iz- rekla o Osojnik Alojzu in Jo- žefi iz Gruškovja 108 in se za- hvaljujem, da sta odstopila od tožbe. Ptuj, 25. januarja 1955. Stibler Jožefa SE VEDNO IMAMO NA ZALO- GI zanimiv roman »Skriv- nostna gospodična«. — Dobite ga lahko v upravi »Ptujskega tednika«. — Cena knjigi J® 160 din. NJIVO IN TRAVNIK v mest- nem logu oddam v najem. Vprašati v upravi lista. KUPIM 5 g ZLATA ZA ZOBE. Naslov v upravi. SLOVENŠČINO, francoščino, la. tinščino In matematiko po- učujem. Vprašajte v upravL TRAVNIK Z LESOM V STUR- MOVCU in 2 travnika na Tur- nišču prodam. Zagrebška ce- sta 39 (Sp. Breg). PRODAM POSESTVO S HiSO in gospodarskim poslopjem. - Vprašajte: Štukd 27, Ptuj. Z DOPISNIM TEČAJEM SE HITRO NAUČITE ESPE- RANTA. Prvo lekcijo pošlje proti priložitvi 50 din Zveza esperantistov Slovenije. — Ljubljana, Miklošičeva c. 7. ^^^^^ ^^^^ ^^^^^^ j^^^^' ^^^i ^^^^ za zcmeiiska gradbena deia SPREJMEMO TAKOI Začasna stanovanja so na razpolago, za hrano je preskrbljeno. — Plače po tarifnem pravilniku. Podjetje za inženirsko tehnične gradnje Vuienica Vuhred elektrarra