PRILOGA GORENJSKEGA GLASA O OBČINI MEDVODE Letnik: V-ISSN 1580-0547 Junij 2003 • Številka 5 SOTOČJE ^1111C 'A & . Li _ -al \X*z. j Č61V i ’ i-7 S / /tri' I ar blE.Al i a-zt KAij' SJp |i m F iv... Pl •t"'" ;\|4i ■AH! M! n>v' »z* \y m. ¥ . v; TtW j 'N t m m M % idte- 4*4 1 C \ Za vas beležimo čas! "GORENJSKI Občinski svet 6. seja občinskega sveta Se samo seznaniti ali tudi potrditi? Člani občinskega sveta Občine Medvode so se v torek, 13. maja, zbrali na redni 6. seji, predvsem z namenom, da tik pred zdajci sprejmejo programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo, kar je pogoj, da se občina prijavi na razpis za državna sredstva, namenjena nadaljnji gradnji kanalizacijskega omrežja. Vida Šušteršič Bregar, direktorica ZD Medvode. Seznanili so se tudi s ■fe programom zdravstva v občini Medvode in z idej-no zasnovo za zazidalni načrt novega stanovanjskega naselja v neposredni bližini vasi Dragočaj-na. Oboje so zahtevali že občinski svetniki prejšnjega sestava. Program opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora temelji na novi ugotovitvi, da je celotna izgradnja kanalizacijskega omrežja na tem območju vredna vsaj 1,9 milijarde tolarjev. 85 odstotkov celotne naložbe naj bi krili iz občinskega in državnega proračuna oziroma iz sredstev ekološke takse, preostalih 15 odstotkov pa iz plačanega komunalnega prispevka lastnikov obstoječih in bodočih objektov. V naslednjih desetih letih naj bi bilo na tem območju 760 objektov s povprečno 130 kvadratnimi metri neto etažne površine. Kljub temu da so to drugačne predpostavke, kot so bile svetnikom posredovane ob sprejemanju osnutka programa, pa je izračun, koliko naj bi ta dobrina stala končne uporabnike, ostal na približno enaki ravni. Znašal bo 2890 tolarjev na vsak kvadratni meter neto etažne površine objekta, kar so člani občinskega sveta, kljub dvomom, potrdili za pravo osnovo izračuna. V program so vnesli tudi socialno komponento, saj bodo socialno ogroženi obvezanci lahko uveljavljali pravico do obročnega odplačevanja prispevka. Vida Ba-liš, predsednica odbora za komunalne dejavnosti, je občinski upravi dala v presojo tudi predlog, da bi vsi lastniki obstoječih objektov, ki so imeli določene stroške z izgradnjo ustreznih greznic, dobili vsaj 10-odstotni popust. O tej možnosti bo občinski svet odločal naknadno. Dragočajna še enkrat večja Člani občinskega sveta so se seznanili z idejno zasnovo, ki je predhodnica zazidalnega načrta, za novo stanovanjsko naselje v neposredni bližini vasi Dragočajna. Že bivši občinski svet je namreč potrdil spremembo sedaj veljavnega dolgoročnega plana in 40 tisoč kvadratnih metrov površin, delno v gozdu slabše kakovosti, opredelil za zazidljive in določil, da se prostor ureja z zazidalnim načrtom. Kot je povedal arhitekt Vlado Krajcer, predstavnik podjetja, ki za 12 lastnikov, od tega jih je polovica domačinov, pripravlja zazidalni načrt, je bila že priprava idejne zasnove, zaradi pestre lastniške strukture in različnih interesov, skorajda neizvedljiva naloga: "Nekateri lastniki so namreč želeli na parcelah graditi zase in družinske člane, nekateri bodo parcele prodali, tretji pa bodo gradili za trg.” S potrditvijo idejne zasnove je želel pridobiti predhodno soglasje za nadaljnje delo, dobil pa je kar precej pripomb in zahtev. Idejna zasnova predvideva gradnjo 64 hiš, kombinirane tipologije: samostojne individualne stanovanjske hiše, dvojčke in manjše gruče, t.i. verižnih hiš. Parcela bi povprečno merila 560 kvadratnih metrov. Člani občinskega sveta so dvomili, kako se bo novo naselje vklopilo v tipologijo vasi Dragočajna, ki jo bodo z načrtovanim posegom povečali za dvakrat. Predvsem Janez Burgar (Nestrankarske liste za razvoj krajev občine Medvode) je bil jasen: "Tukaj gre za dilemo med urejanjem prostora, dizajnom kraja in interesom investitorja, da bi iz vsega čimveč iztržil.” Že sicer je menil, da se ne more načrtovati fazno opremljanje naselja s komunalno infrastrukturo, kot je predvideno v idejni zasnovi. Predvsem Ivana Regorška (LDS) je razburila razlaga, da bodo plan komunalnega urejanja naredili šele po sprejetju zazidalnega načrta. Idejna zasnova je namreč narejena na določenih predvidevanjih, za katere občinski svetniki še nimajo jasnih zagotovil, ali se bodo uresničila. Kot problematična se je zato izkazala tudi prometna ureditev naselja, saj zaenkrat načrtujejo slepe ulice in privatne ceste, ki naj bi "enkrat v prihodnosti” prešle v javno rabo. Občinski svetniki so sprejeli sklep, da se z idejno zasnovo zazidalnega načrta le seznanijo, zahtevali pa so, da se zgradita kanalizacija in čistilna naprava, natančneje opredeli prometna povezava in celostno rešuje problematika oskrbe z vodo še pred gradnjo hiš, o obliki in številu katerih naj bi arhitekt, po njihovem napotku, še enkrat razmislil. "Do sedaj sta bila med investitorji in predstavniki občine dva sestanka in slednji so jasno povedali, da občina ne bo sofinancirala izgradnje komunalne Člani občinskega sveta so imenovali novo Občinsko volilno komisijo občine Medvode, saj je dosedanji potekel mandat žc v mesecu februarju. Za predsednico so imenovali Martino Hren, za njeno namestnico Majdo Irt, za člane Dušana Brekiča, Braneta Kršinarja in Vukašina Lutovca in za namestnike članov Petra Podgorška, Bredo Kokalj in Marjeto Zajc. infrastrukture, saj gre za privatni interes,” je med drugim zatrdil Vlado Krajcer. "Če bo pred izdajo gradbenega dovoljenja pogoj občine, da mora biti komunalna infrastruktura zgrajena še pred začetkom gradnje hiš, bo pač morala biti.” Mitja Slane, predstavnik Nove Slovenije se je spraševal, tako kot se občinski svetniki vedno, ko odločajo o novih velikih naseljih, zakaj je občina za gradnjo sploh odprla nov prazen prostor, če je znotraj KS Smlednik še veliko možnosti, da se dopolnijo "luknje” v pozidavi in zaokrožujejo obstoječa naselja. W Program zdravstva po meri zavarovalnice Zdravstveni dom Medvode je leto 2002 zaključil z nekaj manj kot štirimi milijoni tolarjev izgube, ki pa ne bo bremenila občinske blagajne, saj se bo krila še iz sredstev, ki jih je zavod dobil iz "delitvene bilance" z ZD Ljubljana. Kljub temu je predvsem Janeza Barleta (SDS) zanimalo, s kakšnimi ukrepi bodo preprečili, da izgube ne bo še potem, ko bodo ta sredstva pošla, Ivan Regoršek pa je izrazil razočaranje, da iz programa zdravstvenega varstva za našo občino niso razvidni tudi nadaljnji ukrepi za izboljšanje obstoječega stanja predvsem na področju zobozdravstva za odrasle, oziroma ni jasno, kako naj bi se v prihodnje reševala problematika podeljevanja koncesij na tem področju. Iz občinskega programa zdravstvenega varstva, prirejenega predvsem na podlagi nacionalnega, je sicer razvidno, da bi bilo potrebno širkgfc ti mrežo tudi na področju zdravstvenega varstvrBSr v ambulantah splošne medicine in na področju fizioterapije, kar je vseslovenski problem. Vendar, kot je pojasnila direktorica ZD Medvode Vida Šušteršič Bregar, je glede na trenutno stanje le težko pričakovati, da bi bila zdravstvena zavarovalnica pripravljena prispevati več sredstev za boljšo preskrbljenost, zato so tako kadrovsko kot glede izvajanja storitev omejeni na obstoječe število zdravstvenega osebja, le težko pa bi bilo pričakovati, da bi na primer občina sofinancirala dodatnega zobozdravnika, saj le ta letno opravi približno za 20 milijonov tolarjev storitev. Janez Burgarje s tega stališča program že sicer označil zgolj za program zdravstvene zavarovalnice, ga opredelil za premalo ambicioznega in vrednega le seznanitve. Pri glasovanju je zato prišlo do proceduralnega zapleta, da se ni vedelo, ali so se občinski svetniki dejansko želeli le seznanili s programom ali ga morda tudi sprejeti. Silvana Knok SOTOČJE (ISSN 1580-0547) je priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode. Prilogo pripravlja Gorenjski glas s sodelavci: Silvana Knok, Jože Jarc, Boris Primožič in Franci Rozman. Odgovorna urednica: Marija Volčjak, urednik prilog Andrej Zalar. Priprava za tisk: Gorenjski glas, tisk: Tiskarna Kara, d.o.o., Senično, Križe. SOTOČJE številka 5 je priloga 46. številke Gorenjskega glasa, 13. junija 2003. V nakladi 5100 izvodov jo dobijo vsa gospodinjstva v občini Medvode brezplačno. Naslovnica: Jan - Foto: Gorazd Kavčič Občinski svet 1. seja občinskega sveta Korak naprej do občinske ustave Soglasno sprejeli tri osnutke pomembnih dokumentov. Kako bo pri obravnavi končnih predlogov? Člani občinskega sveta Občine Medvode so na svoji sedmi seji, 3. junija, potrdili tri osnutke: osnutek sprememb in dopolnitev statuta Občine Medvode, osnutek odloka o občinskih cestah in osnutek odloka o njihovi kategorizaciji. Malo za šalo, malo za res, sejna soba je tokrat res pozelenela. Zeleni so namreč kartončki, ki pomenijo glas ”za”. V novejši zgodovini Občine Medvode se še ni zgodilo, da bi občinski svetniki vse sklepe sprejeli soglasno. Občina Medvode je svoj statut dobila relativno zgodaj, že na peti seji občinskega sveta v prvem mandatu. S spremembami zakonodaje, predvsem večkratnega spreminjanja in dopol-mjevanja Zakona o lokalni samoupravi, pa je občinski statut postajal vedno bolj neprilagojen, občinski svetniki minulega mandata pa so imeli zaradi tega kar nekaj priložnosti več, da so se znašli na barikadah. Prvi resni poskus, da se statut prilagodi zakonodaji, sega v leto 1999, ven- dar odlok o spremembah in dopolnitvah statuta ni dosegel potrebne dvotretjinske podpore svetnikov. Tudi zato so se občinski svetniki tokratne obravnave osnutka lotili z veliko mero strpnosti. Janez Šušteršič (Nestrankarska lista Medvode moj dom) je tokratni osnutek ocenil za identičnega tistemu izpred štirih let, zato je nanj podal identični seznam pripomb, vendar je, prav tako kot tudi svetniki iz vrst SDS, tokrat izpostavil predvsem tisti del osnutka, ki govori o odprodaji občinskega premoženja, ki ga sestavljajo nepremične in premične stvari, denarna sredstva in pravice. Predlagali so namreč, da mora predlog za odsvojitev ali pa tudi nakup premoženja večje vrednosti doseči kar dvetretjinsko podporo in ne le absolutne večine glasov vseh svetnikov. Člani občinskega sveta, predvsem Ivan Regor-šek (LDS) in Sandi Bartol (ZLSD), pa so predlagali še večjo rahločutnost v tistem delu statuta, ki opredeljuje status in namen krajevnih skupnosti. Prevladujoče mnenje je bilo, da je odnos do tega vprašanja še vedno tak, kot je bil zapisan v statutarnem sklepu pred štirimi leti in kot je v veljavi sedaj, zato naj bi ga v primerni obliki vključili v statut občine. Predvsem Mitja Slane (Nova Slovenija) je opozoril na morebitne nove spremembe zakonodaje, ki bi posledično vplivale na ponovne potrebe spreminjanja in dopolnjevanja male občinske ustave. Zato je predlagal, da bi medse povabili direktorja Urada za lokalno samoupravo, domačina Romana Lavtarja, ki je v minulem mandatu kot član občinskega sveta in statutarno pravne komisije že sicer sodeloval pri oblikovanju tega osnutka. Občinski svetniki so sprejeli osnutek spremenjenega in dopolnjenega statuta občine Medvode in se dogovorili, da se še pred obravnavo predloga sestanejo člani statutarno pravne komisije, predstavniki svetniških skupin, zainteresirani svetniki in župan Stanislav Žagar, vse z namenom, da dobijo čimprej v sprejem čimbolj usklajeno besedilo nove občinske ustave. Test hoje na dva kilometra Telesna zmogljivost je povprečna Telesno zmogljivost na testu hoje sta preverila 102 udeleženca. Predstavniki ZD Medvode so v soboto, 10. maja, v Goričanah ob reki Sori pripravili ”test hoje na dva kilometra”, s katerim so preverili, v kakšni telesni pripravljenosti smo Medvoščani. Test hoje je sestavni del zdravstveno vzgojnega programa za odraslo populacijo, ki temelji na predpostavkah, da ima več kot polovica Slovencev prekomerno telesno težo, da jih še vedno preveč kadi in prekomerno uživa alkoholne pijače - skratka, da so naše življenjske navade precej slabe, saj se nepravilno prehranjujemo in premalo gibljemo. Ttidi Medvoščani. Zdravstveno vzgojni program, ki so ga v ZD Medvode začeli izvajati konec lanskega leta vključuje različne aktivnosti, predavanja, delavnice in preizkus telesne zmogljivosti, ki jo preverijo prek testa hoje na dva kilometra. Test je primeren predvsem za tiste, ki so stari od 20 do 65 let in so zmerno ali premalo telesno ak- 1 Vse občane vabimo na osrednje občinsko kresovanje na predvečer Dneva državnosti. Kresovanje bo v torek, 24. junija od 21. ure dalje na novem prireditvenem prostoru ob Zbiljskem jezeru. Za hrano, pijačo, glasbo in zabavo bo poskrbljeno. Vabi Občina Medvode ter TD, ŠD, KUD in KS Zbilje livni. Da se ne bi na pot podal tudi kdo, za katerega to ne bi bilo dovolj varno, je poskrbela zdravniška ekipa. Vsak udeleženec testa je namreč izpolnil anketni list in vsi tisti, ki so na kakšno izmed vprašanj odgovorili pozitivno, so se na pot odpravili šele po pogovoru z zdravnico Nado Prešeren, ki je telesno pripravljenost Medvoščanov, še pred podrobno analizo podatkov, ocenila za povprečno: "Sicer pa je namen vseh podobnih akcij, da izboljšamo stanje. Zato upamo, da se bo večinah udeležencev današnjega testa udeležila še prihodnjega v jeseni in primerjala rezultate, potem ko se bodo držali navodil, ki smo jim jih dali danes.” Sonja Žura, koordinatorka projekta pri ZD Medvode, je bila zelo zadovoljna nad odzivom na akcijo: "Mislim, da so ljudje razumeli, daje akcija osebno testiranje in ne tekmovanje med udeleženci. Glede na rezultate menim, da vsi še niso pokazali vseh zmogljivosti, zato jeseni pričakujem še boljše rezultate.” Na končno oceno poleg doseženega časa vplivajo predvsem starost, spol, telesna teža in število srčnih utripov ob koncu hoje. Skupaj se je testa udeležilo kar 64 žensk in 38 moških, v povprečju starih od 50 do 60 let, najstarejši med njimi pa jih je že dopolnil 84. Krvni tlak so pomerili 98 osebam, višino krvnega sladkorja 84 in holesterola 65 osebam. Udeleženci testa hoje na dva kilometra, nekateri so bili posebej povabljeni, drugi pa so prišli na lastno pobudo, so imeli enkratno priložnost preveriti, v kakšni telesni kondiciji so. Kraji in ljudje Rojstna hiša Jakoba Aljaža je naša Že več let zaporedje Komisija za naravno in kulturno dediščino občine Medvode v občinskem proračunu rezervirala sredstva za odkup Dolinčkove hiše v Dolu in rojstne hiše Jakoba Aljaž v Zavrhu. Prav slednja je v mesecu maju dokončno postala občinska in torej last vseh nas. S prevzemom lastništva se lahko začno tudi priprave na temeljito obnovo domačije župnika, planinca, skladatelja, gospodarstvenika - predvsem pa zavednega Slovenca Jakoba Aljaža. ”Vsaj dve leti smo poizkušali odkupiti hišo v Dolu, ki je etnološki spomenik, vendar se z njenimi lastniki nismo uspeli dogovoriti glede cene, v začetku meseca maja pa se je ponudila edinstvena priložnost, da sklenemo dogovor z dedičem, ki je imel v lasti in posesti del rojstne hiše Jakoba Aljaža v Zavrhu. Občina Medvode je uredila vse pravne zadeve, plačala odškodnino dedičem in tako končno postala popolni lastnik,” je z navdušenjem pripovedoval Loj z Tršan, predsednik komisije za naravno in kulturno dediščino občine Medvode. Občina Medvode je pred časom že uredila okolico hiše, s prevzemom lastništva pa bo lahko začela tudi z obnovo hiše, ki je v precej slabem stanju. Pred hišo je že strešna kritina, ki obeta, da bo streha prekrita že v letošnjem letu. Še pred tem pa bo potrebno preveriti statične izračune in pripraviti projekt celovite obnove, vendar je Tršan optimističen: ”Ker hiša ni arhitektonsko zanimiva, bo njena obnova lažje izvedljiva. V njej nameravamo urediti spominsko sobo Jakoba Aljaža, galerijo v zgornjih prostorih in sobo za multimedijsko predstavitev občine oziroma manjši muzej. Računamo, da bo hiša popolnoma obnovljena leta 2005, ko je Rojstna hiša Jakoba Aljaža. tudi stoletnica postavitve Aljaževega stolpa vrh Triglava. Ob odprtju hiše nameravamo pred njo postaviti tudi kip Jakoba Aljaža, tako da bo s svoje domačije zrl naravnost na svoj ljubljeni Triglav.” S. Knok Stari grad bo lepa razgledna točka Obnovljen vodnjak Specializirano restavratorsko podjetje, pod nadzorstvom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Ljubljana, je v mesecu maju začelo z obnovo vodnjaka na smledniškem Starem gradu. O njem sicer ne krožijo kakšne posebne zgodbe oziroma legende, njegova obnova pa je, kot nam je ob tej priložnosti povedal predsednik TD Smlednik Doran Konjar, predvsem naložba v varnost, saj je tak, kot je bil še do pred kratkim, predstavljal nevarnost, da kakšen izmed nepazljivccv pade vanj. Obnova vodnjaka in pozidava dela južnega dela skalnega obzidja je plod dobrega sodelovanja med Komisijo za naravno in kulturno dediščino občine Medvode, ki je v ta namen že drugo leto zapored zagotovila milijon to- larjev v občinskem proračunu, in Turističnega društva Smlednik, ki bo sofinanciralo še preostanek, saj je predračunska vrednost približno 2,5 milijona tolarjev. V delovni akciji so člani društva predhodno že očistili notranjost vodnjaka in posekali grmovje na južnem in vzhodnem delu grajskih razvalin. Obnovljen in dozidan vodnjak bodo pokrili z železno mrežo. Končni cilj celotne obnove gradu je pozidava grajskega stolpa, ki naj bi postal pomembna razgledna točka. Vendar, kot meni predsednik Komisije za naravno in kulturno dediščino občine Medvode Loj z Tršan, bo v ta zalogaj morala poleg občine zagristi tudi država, saj naj bi obnova stolpa stala najmanj 14 milijonov tolarjev. S. Knok EXPRESS KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA LAVRIČ, K.D. (Iealstar Vikrče 35 1211 Lj.-Šmartno tel.: 01 5116 763 gsm: 031 543 514 Odprto od 7.-11. in 15.-18. ure, _________sobota zaprto.__ Nudimo čiščenje vseh vrst oblačil, odej, zaves, športnih oblačil, uniform... C. OB SORI 7, MEDVODE Odprto: pon. - pet. od 7. do 20. ure Sobota od 7. - 12. ure Tel.: 01-361-52-52 Dogajanja Poziv Odbora za mlade Občine Medvode Občina Medvode je ena redkih v Sloveniji, ki ima poleg obstoječih odborov in komisij tudi odbor za mlade. Kot novo delovno telo je bil potrjen na 2. seji občinskega sveta Občine Medvode. Pobudnik za ustanovitev odbora za mlade je bil Matjaž Rekič (Stranka Mladih Slovenije), ki mu ludi predseduje. Ostali člani odbora so še: Grega Bizjak, Boštjan Štrukelj, Alenka Žavbi Kunaver in Matija Frohlich. V odboru za mlade se bomo prizadevali za uresničevanje naslednjih programskih smernic: oblikovanje občinske politike mladih, povezovanje društev in ustanov, ki se ukvarjajo z mladimi, informiranje mladih, zaposlovanje, štipendiranje in socialno varnost "mladih, organizacijo dodatnih izobraževanj, zagotavljanje prostorov za druženje mladih, spodbujanje preventivne dejavnosti na področju zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog in vseh vrst nasilja. Na 1. seji odbora za mlade smo sprejeli sklep, da je potrebno Polje pri Vodicah - Gasilski zvezi Medvode in Vodice sta pripravili skupno tekmovanje za pionirje in mladince na tekmovalnem prostoru pri gasilskem domu v Polju pri Vodicah. Pomerilo sc je 18 ekip iz Gasilske zveze Medvode in 17 ekip iz Gasilske zveze Vodice. V imenu občine Medvode je tekmovalcem čestital Leopold Knez, tekmovalcem iz občine Vodice pa župan Brane Podboršek. Najboljši iz gasilske zveze Medvode so bili - pionirke: zbrati informacije o vseh že potekajočih dejavnostih za mlade v občini, zato vas vabimo, da posredujete podatke o dejavnosti vaše organizacije (ime, naslov, kontaktna oseba, telefon, vrsta dejavnosti, ciljna populacija mladih, kotizacija, čas izvajanja projekta). Informacije želimo objaviti v lokalnih javnih občilih, da bodo mladi in njihovi starši kar najbolj seznanjeni s ponudbo dejavnosti za mlade. Obenem vas obveščamo, da sprejemamo tudi prijave novih projektov na občinski ravni za mlade v letu 2003 do vključno 25. 6. 2003. Prijavno dokumentacijo lahko dobite osebno na naslovu Občina Medvode, Odbor za mladino, Cesta kom. Staneta 12, 1215 Medvode ali po pošti (tel.: 361 95 13). O financiranju konkretnih projektov bo odločal odbor za mladino. Sora, Zbilje, Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh; pionirji: Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh, Zbilje, Zgornje Pirniče; mladinke: Zbilje, Sp. Pirniče - Vikrče - Zavrh, Sora; mladinci: Zbilje, Sora, Preska. Iz Gasilske zveze Vodice pa so bili najboljši - pionirke: Bukovica Utik, Polje, Šinkov Turn; pionirji: Zapoge, Polje, Bukovica Utik; mladinke: Šinkov Turn, Polje, Bukovica Utik; mladinci: Šinkov Turn, Polje, Zapoge. Znati je treba reči ”ne” V medvoški knjižnici je sredi meseca maja, v organizaciji Zdravstvenega doma Medvode in skupine AS, lokalne akcijske skupine za preventivo zlorabe dovoljenih in nedovoljenih drog, potekala javna tribuna z naslovom Še preden bo prepozno. Kot je dejala Vida Šuštaršič Bregar, direktorica ZD Medvode in pobudnica ustanovitve akcijske skupine, je bil temeljni namen pogovora promocija pozitivnih vrednot in navad med mladimi. Alenka Kokalj, predstavnica Društva za promocijo zdravja Slovenije, je spregovorila na temo otrok in družina, Fani Čeh z Zavoda za šolstvo je predstavila vlogo šole v procesu vzgoje, Vito Simonišek pa je predstavil projekt Cona, ki se pod okriljem Centra za socialno delo odvija v Fužinah. Na podobnih zasnovah je namreč za našo občino že pripravljen projekt Baza, ki sta ga tokrat predstavila člana skupine AS Nataša Pust in Matija Fro-lich. V skupino AS so vključeni svetovalni delavci medvoških osnovnih šol in vrtca. Centra za socialno delo, občinske športne in kulturne zveze. Mladinskega kulturnega centra. Kluba študentov, Policijskega oddelka Medvode, župnije Preska - skratka večina tistih, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo z otroki in mladino. Neformalno deluje že od meseca oktobra, tokratna javna tribuna pa je bila prva v promociji preventivnih dejavnosti, katerih cilj naj bi bil ponuditi mladim kreativne načine preživljanja prostega časa in svetovanje v težavah - skratka, dati jim možnosti, da krepijo svojo samozavest, da bodo v pravem trenutku znali reči ne. Kje so naše ceste? Nevarnost na cesti! Pojasnilo, da se bo cesta ob Sori v tistem delu, ki se priključuje na Gorenjsko cesto pri križišču med podjetjem Color in gostilno Bencak, uredila takoj, ko bodo vremenske danosti, so v občinski upravi Občine Medvode zamenjali z drugim pojasnilom: ”Dela se bodo nadaljevala takoj, ko bodo lastniki gostilne Bencak pridobili gradbeno dovoljenje in dokončali načrtovano investicijo. Zadevajo torej zunaj pristojnosti in možnosti ukrepanja občine." Ker gre med drugim tudi za podkletitev prostorov gostilne, izvajalec del na cestišču menda ne more urediti oziroma asfaltirati ceste in pločnika ob novogradnji. In kdo bo kriv, če pride do nesreče? Po razlagi predstavnikov Občine Medvode tisti, ki je nevarnost povzročil. S. Knok Mladi tekmovali v Polju Dogajanja Color, d.d. Ivančič ostaja, prihaja še Bučar? Nadzorni svet Colorja potrdil vizijo razvoja podjetja, kot gaje pripravila dvočlanska uprava, sprejel njuni odstopni izjavi in imenoval novega direktorja. Nadzorni svet delniške družbe Color je na redni 11. seji, 12. maja, sprejel letno poročilo uprave za leto 2002, se seznanil s poslovnim načrtom in dosežki v prvem četrtletju letošnjega leta, obravnaval celovit program ukrepov za izboljšanje poslovanja in med drugim za novega direktorja družbe imenoval Tomaža Bučarja, dosedanjega direktorja ekonomike v družbi Sava Trade in prokurista družbe MG Market. Dosedanji predsednik uprave Samo Ivančič in član Darko Mikec sta namreč podala odstopni izjavi. ”To je osebna odločitev obeh članov uprave, ki se glede na dosežene rezultate v lanskem letu morda zdi nerazumljiva, vendar je v skladu z najino strategijo, ki jo je sprejel in potrdil tudi lastnik, daje uprava Colorja v prihodnje enočlanska. Ta rešitev je nujna, ker se začenjajo aktivnosti, ki zahtevajo hitrejše odločanje, kot je bilo možno doslej. Povedala sva tudi, da želiva še naprej sodelovati v Colorju, odločitev lastnikov pa je bila pač taka, da so najin odstop sprejeli. Jaz osebno se nisem nikoli prenehal videti v funkciji predsednika uprave, vendar pod drugačnimi pogoji, ki pa jih očitno ni mogoče takoj vzpostaviti,” je ob tej priložnosti povedal Samo Ivančič, ki pa podanih pogojev ni želel komentirati. Kljub temu daje Color lansko poslovno leto ustvaril za 3,2 milijona čistega dobička, ki naj bi ga porabili za pokrivanje izgube iz minulih let, je nadzorni svet podal oceno, da je bilo poslovanje družbe sicer boljše kot leto prej, da pa še vedno zaostaja za načrtovanimi cilji. Čisti poslovni izid iz rednega delovanja namreč izkazuje za 218 milijonov tolarjev izgube. Nadzorni svet, iz katerega je tik pred zdajci izstopil Lev Premru, je podal ugotovitev, da lahko družba z boljšim obvladovanjem stroškov doseže boljše rezultate. Ivančič meni, da se doseženi rezultati razlikujejo od številk, zapisanih v planu, ki so ga podedovali po bivšem vodstvu, tudi zaradi odločitev lastnika, da tik pred koncem leta izplača odpravnine. "Naložba v zmanjševanje števila zaposlenih je bila v Colorju sicer nujna. Menim pa, daje potrebno dati kapo dol pred vsemi zaposlenimi, da so bili v tako ekstremno težkih pogojih rezultati vsaj takšni, kot so bili.” Za reševanje trajno presežnih delavcev so lani namenili dobrih 97 milijonov tolarjev (429 tisoč evrov), o njihovem končnem številu pa ne morejo govoriti, saj postopek sistemizacije delovnih mest še ni zaključen. Nadzorni svet je med drugim potrdil tudi novo strategijo razvoja družbe z ambiciozno zastavljenimi cilji do leta 2005 in vizijo do leta 2012, hkrati pa se je seznanil tudi s poslovanjem v prvem trimesečju letošnjega leta, ko je podjetje uspelo ustvariti za 11 odstotkov več in prodati za 7 odstotkov več izdelkov kot v prvem trimesečju lanskega leta. Kljub zmanjšanemu številu zaposlenih, letos načrtujejo 17-odstotno povečanje prodaje, 15-odstotno povečanje dodane vrednosti, trikratno povečanje operativnega dobička in 699 tisoč evrov čistega dobička. In kako nameravajo to doseči? Z zniževanjem stroškov, preselitvijo proizvodnje iz Rakovnika v Presko, dov graditvijo poslovnega informacijskega siste* ma, povezavo hčerinskih družb, krepitvijo timskega dela, pospeševanjem procesov stalnih sprememb in s postavitvijo lastne zunanjetrgovinske mreže v Evropski skupnosti. V ta namen so lansko leto ustanovili tudi podjetje v Nemčiji. Ivančič, ki že sicer ni nasprotoval možnosti sodelovanja z ostalimi slovenskimi barvarji, je prepričan, da podjetje Color potrebuje strateškega partnerja z zahoda, čeprav večinski lastnik glede tega še okleva. Silvana Knok Saniramo divja odlagališča Lani je Občina Medvode sanirala največje divje odlagališče v opuščeni gramoznici na območju naše občine, na Jeprci, kije bilo tudi najbolj na očeh javnosti. Malo bolj skrito pa je veliko divje odlagališče v Krajevni skupnosti Pirniče, v bližini novega pokopališča. Njegove vsebine na prvi pogled ni mogoče opredeliti za nevarnejšo, kljub temu pa tudi zanj velja odločba republiške inšpektorice za okolje in prostor Jute Metelko, da ga je potrebno sanirati do konca tega meseca. Breme sanacije je, tako kol je trenutno še običaj, naložila občini, saj je divje odlagališče nastajalo več let, vidni pa so tudi poizkusi lastnika, da prepreči odlaganje odpadkov. V pripravi je namreč zakonodaja, ki bo lastnike zadolžila, da preprečijo nastanek divjih odlagališč na svoji zemlji, sicer bodo morali sami poskrbeti za njihovo sanacijo. ”V konkretnem primeru so tukaj večje količine odpadnega gradbenega materiala, ki ni pretirano obremenjujoče za okolje. Odstraniti pa je potrebno azbestne plošče, avtomobilske školjke, ostalo železje in plastiko ter pregledati, če se morda med odpadki skrivajo tudi nevarne snovi, v kar pa dvomim. Ustrezni gradbeni material bomo porabili za polnilo in ga prekrili z zemljo slabše kvalitete," načrtuje občinski inšpektor Matija Šalehar, ki je v obravnavo prejel tudi odločbo za dokončno ureditev divjega odlagališča v Krajevni skupnosti Smlednik, ki je nastajalo tekom dveh desetletij v delno opuščeni gramoznici, v kateri pa so ostale tudi nevarne snovi. Tam. kjer ga je vodstvo KS Smlednik s pomočjo krajanov in občine Medvode že pred leti zasulo z zemljo in zatravilo, saj možnosti za popolno sanacijo ni bilo, Divje odlagališče v KS Pirniče bodo sanirali. je bilo stanje zadovoljivo, tam, kjer so posamezniki še vedno koristili pesek, pa so bila vsa opozorila zaman, odpadkov pa vedno več. V mesecu maju so, predvsem ob ponovni veliki angažiranosti vodstva Krajevne skupnosti Smlednik in enega izmed lastnikov zemljišča, odpeljali večje kosovne odpadke in večjo količino avtomobilskih gum, teren zravnali in pokrili z zemljo. V prihodnje naj bi to zemljišče dobilo ustreznega upravljavca, ki ga bo zatravil, urejal in tako vse prepričal, da napis "prepovedano odlaganje odpadkov” niti ni več potreben. Izkušnje namreč kažejo, daje usoden predvsem prvi kup odpadkov, saj ta lahko sproži plaz. S. Knok iVtfafirfe GSM: 041/ 72 32 26 Praznik planincev in pohodnikov Pol stoletja Mihelčičevega doma na Govejku je dovolj častitljiva starost, da so se zadnjo soboto v mesecu maju prav v tem koncu medvoških Polhograjcev zbrali pohodniki in planinci na 33. planinskem taboru in hkrati dostojno počastili tudi 110 let organiziranega planinstva v Sloveniji ter 55 let Planinske zveze Slovenije. Medveški planinci so k temu dodali še praznovanje 55-letnice lastnega planinskega društva. Organizacijo tabora je v imenu Meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljana prevzelo Planinsko društvo Obrtnik. Začetki planinstva na Govejku segajo v leto 1935, ko so člani Društva jugoslovanskih obrtnikov podružnice Ljubljana na dražbi kupili staro propadajoče kmetijsko posestvo in ustanovili obrtno zadrugo za upravljanje s planinskim domom, ki so ga uredili v rekordnem času. Med drugo svetovno vojno je bil dom v nemški okupacijski coni, vodstvo zadruge pa v Ljubljani. Po osvoboditvi je ved-gno več članov zadruge razmišljalo o širitvi doma in leta 1950 so ob starem začeli graditi novega, ki je bil kasneje poimenovan po najbolj zaslužnem, dolgoletnemu tajniku zadruge Ivanu Mihelčiču. V začetku šestdesetih je bilo iz prvotne zadruge osnovano Planinsko društvo Obrtnik, kije njegov lastnik še danes. Dom obrtnikov je v svoji petdesetletni zgodovini zamenjal precej oskrbnikov, zadnji Silvo Stržinar pa se "drži" že osem let, kar ne bi bilo mogoče, "če ne bi bil tukaj s srcem, saj je dom ves čas potreben obnove, denarja pa od nikoder". Ob Mihelčičevem domu na Govejku seje na to lepo, sončno in soparno soboto zbralo kar lepo število pohodnikov, predvsem iz planin- Pohodniki ob Mihelčičevem domu na Govejku. skih društev, ki delujejo pod okriljem Meddruštvenega odbora planinskih društev Ljubljana. Taje vezni člen med več kot 40 društvi v Ljubljani in okolici ter Planinsko zvezo Slovenije, v imenu katere je udeležence tabora pozdravila sekretarka Alojzija Korbar Tacar. V imenu naše občine je pohodnike poz- dravil podžupan Aleksander Mrak in v imenu letošnjega gostitelja, planinskega društva Obrtnik, njegov predsednik Dimitrij Zega. Program 33. planinskega tabora so s pesmijo popestrili člani mešanega pevskega zbora Jakoba Aljaža iz Medvod. S. Knok Mladi raziskujejo in eksperimentirajo Mladi raziskovalci in mentorji z OŠ Preska so nas v ponedeljek, 26. maja, povabili v medvoško knjižnico z namenom, da nam predstavijo projektne, seminarske in raziskovalne naloge, ki sojih naredili v letošnjem šolskem letu. Tri izmed njih so že dosegle lep uspeh na regionalnem Srečanju mladih raziskovalcev, ki se vsako leto odvija pod geslom "Zaupajmo v lastno ustvarjalnost”, zato se bodo v teh dneh pomerile še z najboljšimi na državni ravni. "Menim, da je med mladimi tolikšno zanimanje za izdelavo raziskovalnih nalog predvsem zaradi samega načina dela, ki se bistveno razlikuje od običajnega šolskega, saj se sami organizirajo, pregledajo literaturo in tudi eksperimentirajo. Pri nalogah, kjer sem bila mentorica, so dekleta opazovale osončje s teleskopom, izdelovale kamere in razvijale fotografije v šolski temnici,” je ob tej priložnosti povedala Tatjana Gulič, ki je zelo zadovoljna, da vsako leto več mladih odloča za izdelavo raziskovalnih nalog. Pod njenim mentorstvom sta naše osončje in nebesne pojave letos raziskovali Lucija Bizant in Tina Sovdat, delovanje in zakonitosti kamere ob-scure pa Živa Oseli. Na državno tekmovanje mladih tekmovalcev se je poleg teh dveh uvrstila še naloga Družbenogospodarske značilnosti Medvod, ki so jo pod men- torstvom Marte Štrukelj, izdelale Tinkara Duhovnik, Nika Megušar in Nika Vilar. Matej Pustovrh je predstavil seminarsko nalogo "Zakaj so izumrli mamuti”, mlade raziskovalke s POŠ Sora pa so pripravile razstavo in projektno nalogo na temo "Prazgodovina". Ko se ustvarjalnosti pridruži še obilica znanja, raziskovana žilica, želja po novih spoznanji in ko za vsem skupaj stoji še ogromno delovnih ur, tako mladih raziskovalcev oziroma predvsem raziskovalk kot tudi njihovih mentoric, uspeh ne more izostati. S.K. O o •* M KUZ-MUC trgovina, posvetovalnica in dostava hrane ter oprema za male živali C. komandanta Staneta 22 Tel.: 01 36 11 318, 041 239 405 Del. čas: pon. ■ pet. od 9. ■ 19. ure sobota od 8. -12. ure Elvira Praznik OPREMA IN OKVIRJANJE SLIK Cesta ob Sori 13 Tel.: 041 973 753, 01 36 12 654 H Kultura KUD Oton Župančič Sora Deset let okteta Lipa z zamujanjem na vaje, skrbjo za dober in čist glas, opevanjem in končno učenjem in pripravami na slavnostni koncert, ki je sledil v drugem delu prireditve. Sklopa sta bila tako vsebinsko, scensko in kostumografsko ločena. V oktetu je prihajalo tudi do kadrovskih zamenjav, saj sta ob koncu preteklega leta oktet zapustila Janja in Roman Jamnik. Danes poleg pevovodje Jane Debeljak oktet sestavljajo še Božena Gaber, Metka Tehovnik, Simona Osredkar, Vlado Gaber, Miran Jamnik, Silvester Gaber in David Brecelj. ”Vse skupaj se je pred desetimi leti začelo z idejo o moškem kvartetu. Pozdrav poletju 2003 z godbeniki KD Godba Medvode je v sodelovanju z občino Medvode tudi letos pripravilo tradicionalno srečanje pihalnih orkestrov iz različnih krajev Slovenije. Sončen nedeljski popoldan, 25. maja 2003, so poleg domačih godbenikov polepšali še štirje gostujoči orkestri - Mestna godba Novo mesto. Pihalni orkester Šentjernej, Pihalni orkester Radeških papirničarjev in Pihalni orkester Murska Sobota. Gostujoči glasbeniki so se najprej predstavili pred znanimi medvoškimi gostilnami, kasneje pa so skupaj z medvoškimi mažoretkami v paradi prikorakali na glavno prizorišče pred med voski blagovni center. Pod taktirko dirigenta medvoške godbe Jurija Cizeja so tri skladbe zaigrali združeni orkestri, nato pa seje s krat- Kulturna povabila Vaje smo imeli pri nas doma. Potem jim je bilo pa malo dolgčas, pa so s sabo pripeljali še svoje žene in počasi smo postali oktet," se začetkov spominja Jana Debeljak. Sprva so nastopali le priložnostno, kmalu pa so začeli z rednimi vajami, nastopov je bilo vse več in kakovost je temu primerno rasla. V letu 1996 jim je usoda odpeljala moža in prijatelja Mira Debeljaka. S petjem so počasi premagali žalost, v svoje vrste povabili novega pevca in nadaljevali začrtano pot. Sledili so številni koncerti na domačem odru, v okviru občinskih prireditev, na gostovanjih zunaj občine Medvode, na srečanju oktetov v Šentjerneju, sodelovali so v gledališki predstavi Gospodična Mici, nastopali so na prireditvah Karitas, na cerkvenem koru, prepevajo tudi podoknice in še kaj. . Občinska kulturna zveza Medvode je ob ti|{ priložnosti podelila tudi dve zlati Gallusovi priznanji. Za 25 let aktivnosti na področju ljubiteljske glasbene dejavnosti sta priznanji prejela Silvo Gaber in Jana Debeljak. Sicer pa je pevce polna dvorana obiskovalcev nagradila z bučnim aplavzom in si zagotovila še 2 dodatni pesmi. In na ta način je bil trud stokratno poplačan, so zatrdili pevci. Olga Šušteršič kim promenadnim koncertom predstavil še vsak orkester posebej. Zabava se je nadaljevala pozno v večerne ure ob zvokih skupine Vesele Štajerke. O.Š. Oktet Lipa, ki deluje v okviru KUD Sora, letos praznuje 10 let pevskega ustvarjanja. V začetku maja so na domačem odru v Sori zvesti publiki podarili slavnostni koncert. Pod vodstvom Jane Debeljak so pripravili koncert v dveh sklopih, v goste pa povabili Oktet Zadružniki iz Školje Loke pod vodstvom Brigite Potočnik. V prvem delu koncerta so publiki pripravili improviziran prikaz vaje. Vključno Revija pevskih zborov Občinska kulturna zveza je tudi letos organizirala revijo pevskih zborov Medvode 2003. Tokrat 16. maja v večnamenskem prostoru osnovne šole Medvode. Predstavili so se Lovski pevski zbor. Mešani pevski zbor sv. Urh iz Smlednika in kar trije predstavniki kulturno umetniškega društva Oton Župančič iz Sore - moški pevski zbor. Oktet Lipa in dekliški pevski zbor Polončiče. Vsak zbor je zapel tri pesmi iz svojega repertoarja po lastnem izboru. Vsaka revija je po naravi prireditev do neke mere tudi tekmovalnega značaja, saj je prisoten strokovni ocenjevalec, ki po končanem programu poda lastno mnenje o kakovosti posameznega zbora. Letos je to funkcijo opravljala profesorica glasbe Barbara Lotrič. Pohvalila je viden napredek in ambicioznost zborov, sicer pa se je, kot je to stalna praksa na revijah, kasneje pogovarjala s posameznimi vodji zborov. Društva, ki delujejo v občini Medvode, doslej niso bila vključena v mrežo Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Z vključitvijo prihodnje leto bodo najboljši zbori dobili tudi možnost sodelovanja na regionalnem in morda tudi na republiškem tekmovanju. Posledično bo revija prihodnje leto že v mesecu aprilu. O.Š. Ex-tempore Sora 2003 KUD Oton Župančič Sora vabi k sodelovanju v tradicionalni slikarski prireditvi Ex-temporc Sora 2003, ki bo potekala na temo "Življenje ob Medveških rekah” od sobote, 7. junija, do nedelje, 15. junija. Organizator bo prvonagrajenemu po izboru tričlanske komisije podelil glavno nagrado v višini 100 tisoč tolarjev, drugouvrščenemu 70 tisoč tolarjev in tretjeuvrščenemu 50 tisoč tolarjev. Vsa likovna dela bodo razstavljena najprej v prostorih Doma krajanov Sora in kasneje še v knjižnici Medvode. Dodatne informacije do- bite pri Franciju Plešcu na tel: 041 862 012. Veliko uspeha pri ustvarjanju! Srečanje otroških folklornih skupin Otroški folklorni skupini pri KUD Oton Župančič Sora vabita na srečanje otroških folklornih skupin, ki bo potekalo pod naslovom Zapojmo, zaplešimo in pesem o kruhu, v petek, 20. junija, v Domu krajanov Sora. Medse so povabili tudi folklorno skupino iz Železnikov, folklorno skupino Pastirček iz Kranja in mlade folkloriste iz OŠ Cvetko Golar s Trate pri Šk. Loki. Pridite še vi! Kultura Likovni ex-tcmpore Smlednik 2003 Dediščina prostora in časa na platnu Nove upodobitve naravne in kulturne dediščine Smlednika in Valburge, kot jih "vidijo” in občutijo osnovnošolci. Četrto leto zapored je Turistično društvo Smlednik, tudi tokrat v sodelovanju z vsemi medvoškimi in vodiško osnovno šolo ter VIZ Frana Milčinskega, pripravilo likovni ex-tempore Smlednik 20(13. Na lep sončen petek, 16. maja, so se mladi likovniki razkropili po Smledniku in Valburgi, našli motive in jih prenesli na platno. Vsa likovna dela, ki so nastala na koloniji, so organizatorji predstavili v prostorih krajevne skupnosti, kjer so slovesno podelili priznanja vsem udeležencem in mentorjem in še posebna priznanja tistim mladim ustvarjalcem in kolekcijama, ki so po mnenju strokovne komisije te posebej izstopala po svoji likovni in izpovedni vrednosti. ”V obilici izdelkov, ki so nam bili ponujeni v oceno, smo se kar težko znašli, kajti tehnike in motivi so bili različni in ker je bilo veliko lepih izdelkov, je bila odločitev zelo težka," je povedala članica komisije Mar- Kaja Jerše jana Jelen, ki seje skupaj z Jožetom Omerzujem in Tatjano Bizant odločila, da posebno priznanje podelijo Ireni Jamnik iz OŠ Preska, Ani Mandič iz OŠ Vodice, Andreju Šturmu in Mihi Kovaču iz VIZ Frana Milčinskega Smlednik in še posebno nagrado Kaji Jerše iz OŠ Preska in Toniju Skubicu iz OŠ Simona Jenka Smlednik, ki je priznanje prejel že lani. Hkrati je komisija ocenila, da so razpisano tematiko najbolje ujeli na platno učenci OŠ Vodice in zavoda. "Mladi likovniki so izbrali motive, ki smo jih pričakovali in za katere želimo, da bi bili upodobljeni na platnu. Običajno se razkropijo po vasi, medtem ko se v vseh štirih letih še nihče ni pošteno lotil našega Starega Toni Skubic gradu oziroma razvalin,” je na vprašanje, ali je likovna kolonija zadovoljila pričakovanja organizatorja, razmišljal predsednik TD Smlednik Doran Konjar. Zgolj lokalno opredeljena likovna prireditev, na kateri so pred štirimi leti sodelovali le učenci domače osnovne šole in zavoda, seje razvila v prijetno druženje, na katerem kvaliteta likovnega izražanja ni izostala. Organizatorji so zato že sprejeli načelno odločitev, da postane prireditev tradicionalna, ne izključujejo pa niti možnosti, da se razširi izven krajevnih meja in še na ostale generacije likovnih navdušencev, če bodo le našli še dodatna finančna sredstva v ta namen. Silvana Knok Premiera Baletne šole Stevens Glasbena pravljica Peter in volk o Otroška baletna družina OTH in Baletna šola Stevens, ki že dobra tri leta deluje v naši občini, je v petek, 16. maja, na pirniškem odru kulture pripravila prvo baletno premiero glasbene igrice Peter in volk. Povabilu so se odzvali številni mladi gledalci in občudovalci usklajenih gibov ter njihovi odrasli spremljevalci. "S tem, kar so danes pokazala naša dekleta in fant, sem nadvse zadovoljna. Skorajda ne morem povedati, kako težko smo vsi skupaj čakali današnji dan, tako da sedaj samo upamo, da bomo imeli še veliko priložnosti tudi drugim otrokom predstaviti našo zgodbico v taki luči, kot smo jo danes. Gojenke so po treh letih vaj že tako usposobljene, da smo lahko pripravili predstavo, v katero lahko vključimo vsako izmed njih. S predstavami se gradijo one in tudi naša baletna šola," je po koncu premiere dejala Nena Vrhovec Stevens, baletka in pedagoginja. Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist ter mojster moderne opere, je avtor ene najbolj znanih glasbenih pravljic, Petra in volka, ki jo je še dodatno poenostavil prav za otroke. Koreografijo za tokratno premiero je pripravil Andrew Stevens, zaplesali pa so: Lena Kor- Andrevv Stevens in Nena Vrhovec Stevens. Plesni pripovedovalci glasbene pravljice. diš v vlogi Petra, fantiča, ki ima strašno rad živali in se ničesar ne boji, niti volka, ki ga je v odsotnosti Žive Drolc tokrat upodobila kar Nena Vrhovec Stevens. Tina Klemenčič v vlogi ptiča, Neža Pegan kol račka, Lucija Bizant kot mačka, Tjaša Korbar kot dedek, Manca Dežman kot prvi in Aljaž Korbar kot drugi lovec. Otroška baletna matineja na Odru treh herojev v Pirničah je bila sicer sestavljena iz treh sklopov. Najprej so se mlade baletnice in baletnik predstavili v Vodnem baletu, ki ponazarja srečanje in združitev rek Save in Sore, na glasbo Georga Frideri-cha Mandla in v koreografiji Andrevva Stevensa, ki je skupaj z ženo Neno tudi zaplesal na glasbo manj znanega italijanskega skladatelja Ot-torina Respignija iz celovečernega baleta Butik fantazija. Baletna šola Stevens, ki deluje v naši občini že dobre tri leta, ima svoj vadbeni prostor še vedno v OŠ Preska, vedno bolj pa postaja tudi sestavni del OTH Pirniče, saj je umetniški vodja Peter Militarev ob tej priložnosti zapisal: "Pri ustvarjanju raznolikega gledališkega dela v OTH-ju se nam zdi prav poiskati in se potruditi, da bi v našem kraju zaživela tudi baletna vzgoja najmlajših in da bi OTH postal prijetno zatočišče baletne vzgoje otrok vse občine. Tudi umetnost je oziroma mora biti vest družbe.” Dvajsetletnica KUD F.S. Finžgar Senica Ponovno "Davek na samce” Premiera komedije bo 20. junija - Kot se za Senico skorajda spodobi, bo prizorišče na prostem - Lepo vreme naročeno. "Pa igrajmo veseloigro Davek na samce,” je bila končna odločitev članov gledališke skupine, ko so razmišljali, na kakšen način bi najbolj dostojno počastili 20-letnico KUD Fran Šaleški Finžgar Senica. "Verigo bomo pa ponovili čez dve leti, ko bo 50 let, odkar smo jo prvič uprizorili," so še podkrepili odločitev, pregnali dvome in k sodelovanju povabili režiserja Kondija Pižorna, da jih bo vodil, nekatere kar prvič, skozi pasti ljubiteljskega igralstva. Z vajami so začeli marca, premiero pa načrtujejo v petek, 20. junija, pod milini nebom, na odru, ki ga bodo ustvarili prav za to priložnost ob domu krajanov. Da bi bilo slabo vreme, sploh ne razmišljajo. "Veseloigro v treh dejanjih Davek na samce, takrat pod režisersko taktirko Franca Tičarja, smo kot prvo igro igrali 12. februarja leta 1956," se še živo spominja Valentin Križaj, ki bo, tako kot takrat pri svojih rosnih sedemnajstih, tudi tokrat igral krčmarja Mihovca. Isto leto so na oder premierno postavili tudi ljudsko igro Veriga, ki je postala sinonim za igralstvo v kraju, saj je vedno, običajno jo ponavljajo vsake štiri leta, privabila na prizorišče Markov- Vabijo nas člani igralske skupine: Marjeta Jamnik, Marjana Avgušin, Karmen Maretič Debeljak, Ida Križaj, Valerija Perčič, Martina Črešnik Vidovič, Jože Dolinar, Tine Križaj, Valentin Križaj, Franci Križaj, Miran Pustovrh, Marjan Kalan, Matevž Jamnik, Janez Padar in številni drugi, ki bodo poskrbeli za dostojen uvod v praznovanje 20-letnice KUD F.S. Finžgar. čeve domačije številne gledalce. Začetna leta igralskega zanesenjaštva so zaznamovale še igre Pod Golico, Živ pokopan, Mariša in Gosposka kmetija. Letos je minilo dvajset let od takrat, ko se je uresničila ideja, da se v KS Senica ustanovi kulturno umetniško društvo. Prvi predsednik je bil Valentin Veber, brez katerega ni minila niti ena postavitev ljudske igre Veriga, prav tako kot ne brez Valentina Križaja in Andreja Vebra. Kasneje je funkcijo predsednika prevzel Jože Dolinar, vešč igranja tudi po okoliških krajih, ki bo v junijski premieri odigral vlogo Primoža, očeta družine Gorjanc. V vlogi njegove hčere Jere pa se bo prvič resneje z odrskimi deskami spopadala Marjeta Jamnik, ki stoji na čelu društva že dvanajsto leto. Leta 1980 je pripeljala v vas prvi sprevod Dedka mraza, kijih od takrat ni nikoli več zaobšel. Pod okriljem društva se mladi in stari srečujejo še ob kulturnem prazniku, dnevu žena in materinskih dnevih, maškaradah, kresovanju, komemoracijah, martinovanju, lutkovnih igricah, ustvarjalnih delavnicah, skratka, priložnosti je vedno veliko. Druženje je še lažje, odkar so podstreho doma krajanov preuredili v majhno dvoranico in jo ustrezno opremili. Vendar je ta premajhna za res velike podvige, kar tokratna komedija vsekakor je, zato so vadbeni prostor poiskali na odru medvoškega kulturnega doma. Do premiere naj bi imeli še pet vaj. Te trajajo tudi Marjeta Jamnik INFORMATIVNI MEDIJ NA SOTOČJU SAVE IN SORE Kabelska televizija Medvode Televizija Medvode Cesta komandanta Staneta 12 1215 Medvode http://www.tv-m.si/ e-mail: info@tv-m.si telefon: 36 19 580 trženje: 041 / 630 303 01 / 36 13 559 izredno ugodne cene oglaševanja na tv medvode videostrani telopi / spoti izdelava sejemskih videopredsta vitev tudi v digitalni tehniki zaupajte tistemu, ki se je že dokazal vse o nas najdete na spletu: www.tv-m.si Jože Dolinar Valentin Križaj Kondi Pižorn po tri ure in več. Igralci, vsi po vrsti ljubiteljski, priznavajo, da še zdaleč ni lahko slediti vsem "bolj in manj trenutnim domislicam" gostujočega režiserja Kondija Pižorna. Ker klasičnega uprizoritvenega teksta za « igro Davek na samce, s katerim bi si režiser lahko pomagal, ni bilo in ker mu ni uspelo najti avtorja niti po daljšem iška nju po NUK-u, je le tega spisal sam: "Tako, da je to zame prvenec v smislu dramskega besedila. Ni ne veseloigra ne burka, ampak klasična komedija o odnosih med samci in samicami. Delam z ljubiteljskimi igralci, ki bodo pokazali, kako vidijo svoj tekst, kako vlogo in kaj želijo povedati. Gledalci pa bodo presodili, kako smo vsi skupaj uspeli.” Komedija temelji na podlistku, objavljenem v časopisu Domovina na začetku prejšnjega stoletja, ki govori o tem, kako se lahko nepriljubljenega samca v vasi privoščiš tudi tako, da ga prepričaš, da država uvaja 3-odstotni davek n letni prihodek za vse samce, starejše od 30 let' Zaplet je tudi v tokratni komediji podoben; država željna novih prihodkov, na Katarini dva 35-letna "škrta" samca Blaž in Gašper, pri Gorjančevih dve samski dekleti v letih Jera in Neža... Poroka je v zraku, vse dokler samca ne vidita samici in se premislita. Sledi mešetarski zaplet, ki obeta veliko tudi nam, gledalcem. Silvana Knok Obvestila o prireditvah in dogajanjih za objavo v Sotočju lahko pošiljate po e-mailu: info@g-glas.si s pripisom za Sotočje ali po faksu: 04/201 42 13. Na obisku pri orglarskem mojstru Orgle - kraljice inštrumentov Pred dnevi sva se srečala na koru preške cerkve z orglarskim mojstrom Marjanom Bukovškom iz Golega Brda. Orgle imenujejo kraljica vseh glasbil, kajti omenjeni inštrument oddaja največ različnih glasov in so po svoji sestavi in tudi velikosti najbolj zahteven inštrument, kar jih poznamo. Glasbilo je zelo zahtevno tako po izdelavi, vzdrževanju/popravilu kot tudi po igranju. Najbolj pogosto ga imajo po farnih cerkvah, nekaterih velikih koncertnih dvoranah. V Sloveniji jih imajo kar blizu osemsto orgel različnih velikosti in kvalitet. Po ogledu preških orgel, ki so v naši občini največje, sva se zapletla v daljši pogovor. Kako in kdaj si se odločil za orglarski poklic, saj to je v naših krajih zelo redek in tudi dokaj zahteven poklic? "To je bila dokaj čudna pot. Najprej je bila zipiclja mojega očeta po bolj duhovnem poklicu, ^fcfcndar na to nisem bil pripravljen, potem sem poskusil s krojaštvom pri mojstru v Šentvidu, vendar sem zdržal samo prvi dan do malice in mojega krojaškega uka je bilo konec. Šele kasneje sva se z očetom oglasila pri znanem orglarskem mojstru Jenku v Guncljah. Dogovorili smo se, da kar takoj začnem z ukom. Praktično delo sem opravljal v njegovi delavnici, teoretični del pa na Srednji lesarski šoli v Škofji Loki. Tam pa seje v začetku zataknilo, ker so hoteli, da obvezno prakso opravljam kar v Jelovici. Problem smo kar hitro rešili v zadovoljstvo vseh. S šolanjem sem začel 1970. leta in ga tri leta kasneje tudi uspešno končal.” Verjetno nisi postal takoj mojster? "Seveda ne, kar nekaj časa traja, da postaneš mojster svojega dela. Pri mojstru Jenku sem ostal, vse dokler je ta znana orglarska delavnica obstojala, to je do 1997. Ko jo je mojster zaradi bolezni zaprl. Tudi jaz sem pristal na zavodu za zaposlovanje. Kam sedaj? Odločil sem se za flPNimostojno pot in danes mi ni žal, čeprav mo-trdo delati in ne poznam sedemurnega delovnika, ker je moje delo na terenu.” Ko takole gledamo orgle od daleč, so v glavnem vidne samo njihove značilne piščali, kaj pa je vse v ozadju? "Orgle so sestavljene iz igralnika, mehov za zrak (polnijo se z ročnim ali elektromotornim delovanjem), sapnic, na katerih stojijo piščali in traktur (svinčene cevčice med igralnikom in sapnicami). To je povedano zelo na grobo. Seveda je še cela vrsta majhnih delov, ki so potrebni, da orgle delajo tako, kot morajo." Koliko vrst orgel pa običajno uporabljamo? "Imamo tri vrste orgel: pnevmatske, pri katerih uporabljamo svinčene cevčice za povezavo med igralnikom in piščalmi, mehanske, pri katerih uporabljamo namesto cevčic kotne letvice, ter elektromagnetne, pri katerih se uporabljajo žice. To je zelo enostavno povedano. Orlge v Preski so med običajnimi, torej so pnevmatske in tudi te so izdelali v nekdanji najbolj znani slovenski orglarski delavnici mojstra Jenka v Guncljah pri Ljubljani in sicer leta 1939." Kdaj so sploh nastale orgle kot uporabno glasbilo in kje imajo največje? "To je zelo staro glasbilo, ki se je uporabljalo predvsem v cerkveni glasbi. Sedaj so znane najstarejše orgle iz 17. stoletja, ki so še ohranjene. Največje so v Nemčiji in sicer imajo 150 registrov. Preške, ki so za takšno cerkev kar velike, imajo dva registra. Potem si lahko predstavljamo to razliko in seveda tudi moč.” Omenili smo že, da je tvoje delo terensko. Kaj vse pa uporabljaš pri obnovi, vzdrževanju ali popravilu orgel? "Res je, da je moje delo skoraj stoodstotno na terenu, ker orgle so inštrument, ki se ne prenaša. Glavno orodje je moj posluh, ušesa in znanje, zatem razni stožci, pripomočki za intonacijo in podobno. Sedaj se poslužujemo že tudi aparata za uglasitev glasbila. Klasična uglasitev poteka z glasbenimi vilicami 440 Hz po postopku kvintnega kroga od tona A preko celotne tonske lestvice nazaj do tona A. Imamo pa še celo vrsto ročnega orodja ter manjših električnih strojčkov, če so potrebna večja popravila.” Zdaj pa povsem praktično vprašanje. Koliko časa potrebuješ za ene povprečne orgle, da jih uglasiš in koliko časa se porabi, da se orgle preške velikosti tudi izdelajo? "Če se orgle redno vzdržujejo in uglašujejo, je potrebno 12 do 14 ur. Za izdelavo novih tak-ših orgel mora pet izdelovalcev približno tri mesece trdo delati.” Kakšna je življenjska doba orgel? "Življenjska doba večine orgel, če so redno vzdrževane, je več kot sto in več let. So pa izjeme tako navzgor kot včasih tudi navzdol." Kako je kaj s konkurenco v Sloveniji? Ali je tovrstnih mojstrov preveč ali premalo? "Res se je delavnica mojstra Jenka zaprla, vendar moramo vedeti, da so ustanovili velike orglarske delavnice v Mariboru, poznani izdelovalci so tudi delavnice Škrabi v Rogaški Slatini in še nekaj manjših je, tako daje konkurenca kar huda, vendar pa mislim, da je tudi zdrava.” Ali popravljaš tudi kakšna druga glasbila? "Popravljam vse, kar je na principu klaviatur (klavir, pianino, harmonij), razen harmonike. Verjetno bi tudi to zmogel, vendar doslej še nisem poskusil, ker tudi ni dovolj časa.” Kakšne so najpogostejše napake, ki jih moraš popravljati? "Največkrat se zgodi prekinitev v trakturi (cevčici...), ki vodi od igralnika do piščali. Vzroki so zelo različni. Najbolj zoprna stvar pa je, če piščal začne "sama peti”, takrat pa je potrebno pohiteti, ker so v tem primeru orgle skoraj neuporabne. To se zgodi takrat, ko pride pri sapnici piščali smet in se ne zapre in tako piščal stalno oddaja svoj ton. Na razglasitev glasbila deluje cela vrsta vzrokov. Zelo važna je tudi temperaturna razlika v prostoru. Postopek razglasitve se začne že, če je večja razlika od dveh stopinj, v cerkvah pa so razlike seveda mnogo večje." Marjan je povedal še marsikatero zanimivost, vendar nam pomanjkanje prostora ne dovoljuje, da vse to napišemo. Želimo mu še veliko uspehov pri njegovem zelo lepem in zanimivem delu. Poslušalcem orgel pa veliko glasbenega zadovoljstva pri lepo uglašenih orglah. Turizem Pohajkovanja po Dolomitih Pohodnikov smo veseli Tudi tokrat se bomo odpravili po bolj ali manj znani pešpoti proti osrčju Polhograjskih Dolomitov. Pot nas bo vodila iz Medvod skozi Presko, kjer bomo za gasilskim domom zavili levo po dolini potoka Prešnica, proti vasi Studenčice in skozi Tehovec in mimo Brezovice na Katarino, kjer je naš današnji popotniški cilj. Simbol razpotja je smreka Po nekaj sto metrih od odcepa v Preski pri gasilskem domu zavijete desno z glavne asfaltne ceste na staro gozdno pot, ki pelje pod 395 m visokim Starmanovim vrhom. Na križišču lahko zavijete levo po stari cesti proti dolini Prešnice ali pa greste naravnost v hrib proti vrhu 466 m visokega Drvošca (domačini mu pravijo Boršt). Nekoliko naprej je poznana Florjanova skala, ki ima obliko sedeža, kjer se kratek čas lahko odpočijete. Kmalu zapustite prijetno hojo po gozdu in preko planine pridete tik pod vas Studenčice. Če ste ljubitelji bolj ”lepe” ceste, se boste odpravili pod vrhom Starmanovega hriba levo po ravnem proti novi cesti ob potoku Prešnica in dalje vse do tako imenovane Knavsove smreke, kjer domačini vedo povedati, da je tod nekoč stala velika (v panju več kot 1,5 metra široka) smreka, katere lastnik je bil kmet Knavs. Na tem mestu zavije levo cesta na Stežico in dalje v Žlebe, naravnost pelje slaba in ne preveč primerna pot proti Mamovemu pod sv. Jakobom na Brezovici, desno pa po novi poti v vas Studenčice. Dolina mlinov V dolini Prešnice so bili nekoč štirje mlini. Prvi je bil še v Preski ”Pri Pepitu”. Nekaj ostankov jezu je še vidnih in v njem so mleli bolj za potrebe živinske krme. Drugi mlin je bil nekoliko više, domačini so dejali "v mlinu” pri Trampuževih, kjer so bili mojstri za ješprenj in kašo, mleli pa so tudi drugo. Tretji mlin pa je bil malo pred Knavsovo smreko, kjer so imeli svoj mlin lastniki Škofovih zavodov iz Šentvida. Kasneje je bilo to prodano in je tam sedaj manjša kmetija. Četrti mlin pa je bil za vasjo Studenčice, ki pa ni bil tako pomemben, ker je imel premalo vode. Hrib poln studencev Kmalu zatem pridemo v vas Studenčice. Tja pripeljeta poleg do sedaj opisane poti še dve poti in sicer prva iz Goričan - od goričanskega gradu pod gričem, kjer je nekoč stal stari grad. Medvoški Martini Krpani Kot že nekaj let, tudi letos organiziramo tekmovanje za najmočnejšega Slovenca. Preizkusite se! Tekmovanje: v nedeljo, 6. julija 20(13, ob 17.30 uri. Kraj prireditve: Zbiljska dobrava oh Zbiljskem jezeru. Prijave do ponedeljka, 30. junija 2003, po tel: 041/288 100 (Boris). Lani nismo bili najboljši, bodimo letos! ter dalje tik pod vrhom 640 m visokega Breznika ali Bobna, kjer se mu priključita tudi poti, ki se začneta v Sori. Prva se začne takoj za skladiščem tovarne Color in druga v dolini Ločnice pri Mlinarju. Poti se priključijo na glavno pot v Studenčicah pri spomeniku Kurirjem G 25 za vojaške zveze v času NOV. Na kurirsko delovanje pa spominja tudi spominska plošča na "Bernadovi hiši” pri Mrakovih. V vasi je sedaj še pet večjih in manjših kmetij. Nekoč je bilo vsega skupaj enajst hiš. Pred sto petdesetimi leti je v vasi prebivalo več kot sto ljudi. Danes je nekaj več hiš, saj so se v zadnjem čaus tudi v tem kraju začele razvijati nekatere obrti, posebno lesna in gradbena. Nekoč je vas "pripadala" Sori, v začetku šestdesetih let po izgradnji nove ceste iz Preske pa so se bolj preusmerili v Presko, do koder je točno štiri kilometre ali dobro uro peš hoje. Nekaj let prej pa so napeljali elektriko. Vse opisane poti so po času hoje približno enako dolge, različne so si samo po vzponu. Ime vasi izvira predvsem od mnogoštevilnih večjih in manjših studencev. Kljub temu pa so javni vodovod dobili šele v začetku osemdesetih let. Do takrat je imela vsaka hiša svojo "šterno”. Prav sedaj pa se pripravljajo na modernizacijo vodovoda, kjer že delajo glavno črpališče pri Knavsovi smreki. Skupnost naj za kraj več prispeva Iz Studenčic se vzpne pot pod 703 m visok Marlinji hrib in nekoliko višjo Bukovico in se nadaljuje do kraja Tehovec, ki leži na 685 m vi- soko. Iz Studenčic je 2 km ali pol ure peš prijetne gozdne lepo urejene ceste. Tam stoji lepa cerkev sv. Florjana iz leta 1548. Kasneje v 17. in 18. stoletju sojo prezidali, danes je urejena in oltarna oprema je v rokokojski obliki, žal pa so zvon iz leta 1594, ki je spominjal na zmago nad Turki, v času prve svetovne vojne odpeljali. Na kraju vasi pa se odcepi stara kolovozna pot okoli hriba Sv. Jakoba proti Brezovici, ki leži na 750 m višine in do koder je dobrih 20 minut prijetne hoje. Lahko pa se povzpnete na sam 806 m visok hrib, na katerem stoji eMj najbolj znanih in priljubljenih cerkva izlelPfl nikov in pohodnikov. V vasi Brezovica je danes zelo malo ljudi. Nas srečo se ti trudijo na razne načine, da bi kraj ohranili, žal pa, dokler ne bo po dolini moderno urejena cesta, bo njihov trud zaman. Upajmo, da bodo to ureditev kmalu doživeli. V nasprotnem bo la kraj kmalu imel največ praznih in zapuščenih hiš. Ko zapustite vas Brezovica, se po prijetni gozdni stezici napotite preko Roga ali naravnost v vas Topol (Katarina), v katero pridete po dobrih petnajstih minutah zmerne hoje. Možnosti za izletniški turizem Ko sva se pred dnevi neko soparno popoldne, ki se je zaključilo s pravo poletno ploho, pomenkovala z Bernadovim očetom (Tone Mrak) iz Studenčic, sva ugotovila, da je iz dneva v dan več turistov ter gorskih kolesarjev, ki hodijo ali se vozijo skozi omenjene kraj^ Pričakoval sem, da bo zaradi tega tarnal in se pritoževal, vendar mi je zadovoljen pripovedoval, da so jih veseli, saj nimajo z njimi nobenih težav. Večje težave so z avtomobili, vendar pa brez njih danes ni življenja. Žal pa na vsej tej poti, ki je dolga cca dve uri hoje, ni ne v Studenčicah in ne na Tehovcu in Brezovici, kjer bi lahko popotnik dobil kakšno domačo malico in pijačo. Res je, da se najdejo posamezniki, ki žejnemu popotniku radi ustrežejo s kozarcem naravne osvežilne pijače, vendar bi bilo verjetno vredno razmisliti ne o odprtju gostilne, temveč ureditvi primernega manjšega prostora v eni ali več hišah ali ob njih, da bi se pohodnik ali gorski kolesar odpočil in okrepčal ter se odžejal. Tudi to bi pripomoglo k temu, da bi ti kraji imeli ponovno toliko krajanov, kot sojih imeli leta 1869 in ne bi v krajevnem leksikonu pred leti zapisali, da je v teh krajih sedaj od 40 do 80 odstotkov manj prebivalcev, kot jih je bilo tedaj. To je bila še ena pot, po kateri dnevno hodijo popotniki ali se vozijo gorski kolesarji. Pomagajmo tem domačinom, da se bodo pohodniki še bolje in lepše med njimi počutili. Državno prvenstvo v badmintonu Šport Mladi badmintonisti so državni prvaki Badminton klub Medvode je v soboto, 17. maja, v športni dvorani Konex v Ljubljani organiziral državno prvenstvo badmintonistov, starih do 13 let. Med 65 tekmovalci iz vse Slovenije je bilo tudi 26 Medvoščanov, ki so dosegli lep uspeh - štiri bronaste, dve srebrni in naslov državnih prvakov v dvojicah. "Na žalost v Medvodah nimamo primerne dvorane za organizacijo take tekme, kot je državno prvenstvo, 41. po vrsti, ki seje nekdaj imenovalo pionirsko. Imamo srečo, da je med nami veliko zagnanih staršev, ki imajo tudi višje položaje v podjetjih in nam pomagajo s sponzorskimi in donatorskimi sredstvi. Samo Na državnem prvenstvu igralcev badmintona, starih do 11. let, ki je bilo 3. maja v Ljubljani, je velik uspeh dosegla Ana Pia Kumelj, članica badminton sekcije pri ŠD Partizan, saj je postala državna prvakinja med posameznicami, državna prvakinja v dvojicah skupaj z Nino Smole ( Badminton klub Medvode) in podprvakinja v mešanih dvojicah. neposredni stroški za najem dvorane in plačilo sodnikov in odličij za današnje državno prvenstvo so blizu 200 tisočakov. Večino teh stroškov smo uspeli letos pokriti s pomočjo Športne zveze Medvode, poskrbeli pa smo tudi za simbolična darila in sladoled. Organizacija bo uspela, če bodo zadovoljni mladi igralci badmintona in njihovi starši,” je povedal Dane Alič, predsednik kluba in poleg Darinke š^Ajrovšek tudi vodja tekmovanja, ki seveda ni mogel mimo uspehov domačih igralcev. Med-voščane, poleg Badminton kluba Medvode imamo še sekcijo pri Športnem društvu Partizan, so tokrat zastopali vsi tisti mladi badmintonisti. ki po mnenju trenerjev bolje obvladajo to veščino, zato bodo nekateri med njimi tekmovali v tej starostni skupini še dve ali tri leta in njihovi največji uspehi šele prihajajo. Že sedaj pa ima BK Medvode, ki letos praznuje peto obletnico organiziranega in uspešnega dela, v svojih vrstah Nika Aliča, Blaža Babnika in Nejca Bitenca, ki so vključeni v slovens- ki "talent team”, med osmerico najboljših v generaciji, ki zastopajo našo državo na mednarodnih turnirjih. Vsi trije so se odlično odrezali tudi na tokratnem državnem prvenstvu. Nejc in Niko sta postala nova državna prvaka v dvojicah, vsak posamezno pa sta si priborila še bronasti medalji. Blaž je bil med posamezniki drugi, prav tako tudi v dvojicah in tretji v mešanih dvojicah z Živo Repše, prav tako perspektivno mlado medvoško igralko badmintona, ki je po bronu posegla še v dvojicah deklet. Silvana Knok Mateja Šimic Državna prvakinja v Vzdržljivosti” Mateja Šimic Preteči pet kilometrov, prekolesariti dvajset, nato preteči še poltretji kilometer in vse to hitreje kot v eni uri, zmore le peščica Slovencev in Mateja Šimic iz Vikrč, ki je 25. maja na sprint duatlonu v Kamniku ubranila naslov državne prvakinje. "Današnja tekma je bila dober trening za triatlonsko sezono," je še dodala na cilju, ko je več kot dokazala, da ji najbrž tudi v letošnji sezoni, kljub drugačnim napovedim, ne bo para med triatlonkami, saj je že sedem let zapored državna prvakinja tudi v tej kombinaciji plavanja (1,5 km), kolesarjenja (40 km) in teka (10 km). V juliju se bo pomerila s konkurenco na evropskem prvenstvu triatloncev, starih do 23 let v Luxemburgu, na državnem prvenstvu v kratkem triatlonu in na svetovnem vojaškem prvenstvu. Kljuh temu da že vrsto let nosi naslov najboljše slovenske triatlonke, pa še vedno visi v zraku nastop na evropskem članskem prvenstvu na Češkem, saj Triatlonska zveza Slovenije nerazumno zaostruje kriterije, čeprav bi stroške tekmovanja krila Mateja sama. S. Knok Skupščina Športne zveze Medvode Letošnje skupščine Športne zveze Medvode, ki je bila v četrtek, 22. maja, so se udeležili predstavniki dvanajstih društev in klubov, torej komaj dovolj za zagotavljanje sklepčnosti. Obravnavali so vsa poročila o delu, pregled finančnega poslovanja zveze, program dela v letošnjem letu in se seznanili s spremembami statuta. Letošnja članarina bo ostala enaka kot prejšnja leta; 5 tisoč tolarjev za športna društva z manj kot 100 člani in 10 tisoč tolarjev za ostala. Športna zveza Medvode bo letos postala članica Olimpijskega komiteja, s čimer bodo medvoška športna društva in klubi dobili možnost sodelovanja na različnih razpisih komiteja. I Šport Občinsko prvenstvo kraljice športa V organizaciji Športne zveze Medvode je v torek, 13. maja, na stadionu v Tacnu ob lepem in sončnem vremenu,potekalo občinsko prvenstvo v atletiki za osnovnošolce vseh štirih medvoških šol in OŠ Vodice. Največ zlatih odličij so si priborili mladi atleti z OŠ Preska, kar 11 od skupaj 28-tih, kolikor jih je bilo na voljo. Starejši dečki in deklice (sed-mošolci in osmošolci) so se pomerili v osmih različnih panogah: v teku na 60, 300 in 1000 metrov, v štafeti štirikrat 100 metrov, v skoku v daljino in višino ter metu žogice in suvanju krogle. Mlajši dečki in deklice (petošolci in šesto-šolci) so svojo telesno pripravljenost preizkusili v vseh prej omenjenih panogah, razen v metu krogle in štafetnem teku. Tretješolci in četrtošolci pa so se pomerili v troboju, kombinaciji teka na 60 metrov, metu žogice in skoku v da- Večerni kolesarski spektakel Kolesarsko društvo Radenska Rog bo v torek, 1. julija, organiziralo že 3. kriterij Medvod, na katerem bodo ponovno nastopili vsi najboljši slovenski kolesatji z nekaterimi gosti iz tujine. Dirka je kriterijska, kar pomeni, da tekmovalci vsaki peti krog z dolžino 600 metrov šprintajo za točke, zadnji krog pa se točke podvojijo. Za uvod bodo pripravili še občinsko kolesarsko prvenstvo Medvod. Ijino. V teku na 60 metrov so slavili Andraž Klavže, Anja Trunkelj, Dominik Weber in Lea Debeljak, v teku na 300 metrov Armin Čo-ralič, Anja Puc, Miha Trunkelj in Pina Gorišek, v teku na 1000 metrov Alen Kazič, Darja Zajc, Nejc Košir in Tiva Nemanič, v skoku v višino Nejc Bergant, Barbara Mrak, Matic Pirc in Tina Kajzer, v skoku v daljino Rok Hafner, Kaja Jamnik, Luka Cvajnar in Špela Kern ter v metu žogice Aleš Istenič, Urša Černe, Andrej Kimovec in Maja Bojič. V disciplinah, v katerih so se pomerili le starejši dečki in deklice, sta zmagovalca v suvanju krogle Klemen Mer-čun in Saša Ambrožič, v štafetnem teku pa so bili tako med fanti kot dekleti najhitrejši z OŠ Preska. V troboju, v katerem so se pomerili tretje in četrtošolci sta največ točk zbrala Filip Valenčič in Maša Boh. Rok Hafner (OŠ Preska), zlato v štafetnem teku in za najdaljši skok prvenstva. vifww.adriapool.conn K*** * poutmNTS \\ R Q l> p 41 u V F \ H A adriapool a.o.o. Šuceva 27, Kranj Tel.: 04/201 68 20, e-mall: lnlo@adriapool.com V Lokostrelstvo se seli na Zbiljsko dobravo Prvič na Zbiljski dobravi je Lokostrelsko društvo Šmarna gora na lepo in sončno, skorajda idealno soboto, 17. maja, organiziralo tekmovanje za FITA slovenski pokal v disciplini 2 X 70 metrov in državno prvenstvo za študente. Tekmovanja se je udeležilo 87 lokostrelcev iz 26 slovenskih lokostrelskih društev. Zmagovalca v slogu ukrivljeni lok Aleksander Fujs in Matej Perko. "Pogoji za streljanje so bili danes skorajda odlični. Kot organizatorji smo zadovoljni s tekmo, ki bo, kot kaže, postala tradicionalna, s čimer se strinja tudi naš generalni sponzor Adria Airways," je ob tej priložnosti povoda Brane Fujs, vodja tekmovanja. Kot na zadnjih dveh tekmah v organizaciji Lokostrelskega društva Šmarna gora je bila tudi tokrat glavna nagrada za najboljšega strelca brezplačna letalska karta na kateri koli liniji tega slovenskega letalskega prevoznika. Tudi tokrat je šla v roke aktualnemu svetovnemu prvaku v slogu sestavljeni lok Dejanu Sitarju, ki mu je bila tokratna tekma le izkušnja več v pripravah na svetovno prvenstvo. Odlično sta se na tokratnem tekmovanju odrezala tudi mlada člana domačega lokostrelskega društva, Aleksander Fujs in Malej Perko v slogu ukrivljeni ali olimpijski lok, saj sta bila zmagovalca vsak v svoji starostni ka-ztt tegoriji in tako le nadaljujeta odlične rezultate iz minulega leta. S. Knok Poznate čebelnjak? Se spomnite slike čebelnjaka? Enkrat smo jo že objavili, tudi v Sotočju. Morda veste, kje smo slikali ta čebelnjak? Če veste, pošljite odgovor na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova I, s pripisom za NAGRADNO VPRAŠANJE - Sotočje. Odgovore pošljite do vključno 27. junija. Na prejšnje nagradno vprašanje smo dobili 77 odgovorov. Pravilni odgovor je Žegnan-je pri Zlatetu. Izžrebani so bili: Štefanija Tršan, Valburga 42/a, 1216 Smlednik, Alojz Nosan, Društvena 21, 1215 Medvode; Marjeta Poljanec, Sp. Senica 16 a, 1215 Medvode. Oglasi I Izbira barve po RAL lestvici Možnost vgradnje oken Sekcijska dvižna vrata • izdelava po meri • enostavna zamenjava obstoječih vrat, brez večjih gradbenih del • vrata opremimo s pogonom na daljinsko upravljanje (Lift Master, Nemčija) • odlična izolacija in tesnenje • možnost vgraditve prehodnih vrat že pri min. višini 2m • vrata tudi za industrijske objekte vseh dimenzij Vrtna drsna in krilna vrata • s klasičnim ali stilnim motivom ter pogonom Lift Master, Nemčija systoms DVIŽNA VRATA - IZDELAVA PO MERI Industrijska vrata • dodatna varovanja proti poškodbam Sli Vrata v vratih (osebni prehod) »r • •'V " Ograja MKL SVSTEMS, PROIZVODNJA, STORITVE IN TRGOVINA, D.O.O., Savska cesta 34, KRANJ, tel.: 04/238-07-00, GSM 041/522-101, 041/642-552, PE Celje 03/548-22-93 Festival Carniola © Poletje v Kranju junij-avgusMOOS Kaj? Turnir v odbojki v okviru festivala Carniola Kdaj? 4.7.2003 ob 17h Kje? Glavni trg v Kranju (pri vodnjaku) Več informacij? Poslovalnice Študentskega servisa CMOK ali stojnice festivala Carniola Prijavnina: 3.000 SIT PE KRANJ (za hotelom Jelen) foto bolniar>;s!tir" tel.:04/ 23 66 472 PE ŠKOFJA LOKA (Nama I. nadstropje) PF. MV.DVODF. (BC Mercator)| Kapucinski trg 4 Med voska c.3 4220 Škofja Loka 1215 Medvode tcl.:04/ 51 24 006 tcl.:01/36 11 434 h ■ POROKA ? * NIČ LAŽJEGA! NE SAMO. DA BOMO VAŠE NAJLEPŠE TRENUTKE] ZABELEŽILI KOT TRAJEN SPOMIN. PRI NAS Sl j LAHKO IZBERETE PRIMERNO POROČNO DARILO J DiivvAGE E223 J BZJl UifvjAGE FSOO MINOLTA mmmm DilVjAGE Xt |j ' Zadnja h\i TURISTIČNA AGENCIJA Donova 2,1215 Medvode (Poslovna zgradba Titanik) Tel.: 01 361 75 16, fax: 01 361 75 17 e-mail: triton.turizem@siol.net www.triton-turizem.si Odprto pon. - pet. od 9. -19 ure, sobota od 9.-12. ure Ugodna ponudba počitnic apartmaji, robinzonske hišice, hotelska namestitev možne 10-dnevne počitnice, popusti za otroke, plačilo na več obrokov Velika izbira počitnic v zadnjem trenutku GARDALAND, 25. JUNIJA, ODHOD IZ MEDVOD, 9.500 SIT Združite prijetno s koristnim in se nam pridružite na zdravih aktivnih počitnicah v Sloveniji. Pripravljamo zanimivo in ugodno potovanje ”Po poteh kralja Arthurja”. FOTO ATELJE D&D MARKDESIGN, d.o.o. Seškova 12 1215 Medvode Tel.: 01 361 42 19 Faks: 01 361 34 74 www.foto-dd.com atelje s tradicijo akcijska prodaja digitalnih fotoaparatov studijska, portretna, poročna in komercialna fotografija VIDEOCENTER MEDVODE izposoja in presnemavanj DIAGNOSTIKA VSEH TIPOV OSEBNIH VOZIL!!! Avtoalarmi, centralno, daljinsko zaklepanje, električni pomik stekel, avtoakustika klimatske naprave PRODAJA - MONTAŽA - SERVIS! AVTO JAMIMIK, d.o.o. AVTOELEKTRIKA IN AVTOMEHANIKA GREGA JAMNIK Sp. Senica 19c tel.: 01/3611279 1215 Medvode GSM: 041/568-353 e-mail: grega.jamnik@email.si AUTOEMONA FABIA PRIHRANEK DO 350.000 SIT OCTAVIA PRIHRANEK DO 300. OOO SIT PRIHRANEK PRIHRANEK SERVIS • popravila v garancijskem in izven garancijskem roku • ■ hitri sen/is • optična nastavitev vozil ■ priprava vozil na tehnični pregled • kleparske in avtoličarske storitve ■ • velika izbira originalnih rezervnih delov • PRODAJA VOZIL: 01/51-82-000, 51-99-760 SERVIS: 01/51-91-558, 51-91-593 Servis, del. čas: 6.00 - 18.00, sobota 8.00 -13.00 RABLJENA VOZILA: 01/51-90-339 REZERVNI DELI: 01/51-91-547 -STARO ZA NOVO - UGODNI KREDITNI POGOJI« POOBtAŠČENI PRODAJALEC in SERVISER VOZIL ŠKODE Auioemona, Celovška 252, 1000 Ljubljana, Slovenija V_____________________________________________________y MOŠKO-ŽENSKI FRIZERSKI SALON SAMY Bogatajeva 11, MEDVODE - PRESKA, telefon: 01/36-15-118 V salonu z 10-letno tradicijo nudimo frizerske storitve za vso družino. Z uporabo profesionalne lasne kozmetike in strokovnimi nasveti in storitvami zadovoljujemo tudi najzahtevnejše stranke. Od 1. 6. - NOVO! NOVO! NOVO vsak četrtek popoldne ali po predhodnem naročilu MAMURA UMETNI NOHT! UČENJE IMajnovejši sistemi in tehnologija podaljševanja nohtov, naravni videz, možnost odstranitve ali kasnejšega prehoda na svoje nohte, utrjene le z gelom. Nudimo tudi celovito nego naravnih nohtov in rok. Strokovni nasveti kozmetičarke.