218. številka. Ljubljana, vtorek 25. septembra. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. IiJiijs. vsak dan, isvsemii ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po poŠti preieman sa avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gUL, a% te-'.. L leta 4 gld. — Za Ljubljano bres pošiljanja na dom za celo leto 13 glcL, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje i i m m račnna 10 kr. za mesec, 80 kr. ia četrt leta. — Za tuj o dežele toliko 7ec, kolikor poštnina iznafia. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in iljake velja znižana oena in sicer: Za Ljnbljano sa četrt leta 2 gld. 50 kr.. po poŠti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačajo < fotiristopne petit-vrste 6 kr., če ie oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Doo>si naj oe izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši J*. 3 „gledaliSka stolba*. OpravniltTO, na katero naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" t Kolmanovej hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". Carigrad 23. septembra. Telegram Mehemet Alijev poroča, da so se Turki na maršu proti Ujeli približali ruskim Htijenjem, kjer je bil po polu dne več ur boj. Gornji Studen 22. septembra. Ofieijalno. Včeraj so Turki zopet začeli goro sv. Nikolaja v Šibki bombardirati. Streljali so iz 14 možnarjev, včasih v celili salvah. Včeraj ob 1 uri po polu dne so prijeli Turki pozicijo generala Tatičeva pri Cefkovni; na desnem krilu nazaj vrženi, prijeli so levo krilo in središče, ali bili so povsod odbiti. Kolona Tatičeva je ohranila svoje pozicije. Denes se tam pričakuje drugi napad. Carigrad 23. septembra. Telegram Cheiket-paše poroča 22. sept., da je prišel Ahmed-Ilutzi paša, kateri maršira s transportom živeža in municije proti Plevni, dve uri od Plevne v vas Denik, tam pa trčil na 16 bataljonov Rusov, kateri so bili po artilerijskem boji odbiti. Osmanu je poročano, da llutzi paša hoče drug dan naprej prodirati. Sulejman poroča, da se artilerijski boj, v Šibki še vedno prodolžuje, sovražnikova utrjenja da so poškodovana, Rusi da baje čutijo pomanjkanje živeža. Cetinje 21. septembra. Črnogorci so vzeli tvrdnjavice Nozdro in Zlostup. S tem je Duga očistena Turkov. Bukurešt 21. septembra. (»Pol. Corr.") Uže dva dni so ostri boji pri Kairkioi mej Carevićem in Mehemet Alijem, a nij prišlo še do odločitve. Bjela je ostala baje v ruskih rokah. Ob enem je naredila glavna moč Osman paše po noči od 20. do 21. septembra izpadaj na reduto Grivico, a je bila nazaj vržena z velicimi izgubami. Atene 21. sept. Turški baši-bozuki so napali grški konzulat v Larisi. London 21. septembra. Iteuterjev bu-reau javlja, da je 15. t. m. prišlo 20.000 mož ruske vojske v Aleksandropolj, Loris-Me-likovu na pomoč. Šumla 21. septembra. Deževanje zadržuje vsa vojna kretanja. , Vojska. Uže v soboto so imeli angleški in nemški turkoljubivi Časopisi telegrame, da je Mehe-med Ali pod Bjelo Ruse ,,popolnem zmagal." Denašnji naši oficijalni telegrami povedo zopet enkrat, da je to vse do zdaj — laž. Iz Carigrada namreč poročajo Turki satno, da je „več ur boj bil," a druzega nič. Rusi pa poročajo, da je general Tatičev Turke v petek odbil, a da je za soboto pričakoval nc-vega turškega napada, katerega je morda dež zadržal ali pa še poročila nij o njegovem izidu. Ne moremo si kaj, da ne bi pred sleparskimi „privatnimi" telegrami judovskih dopisnikov našega občinstva zopet svarili. Saj so nas uže dovolj krat nalagali. Verjemimo le ruskim oficijalni m poročilom. Drug naš denašnji telegram iz Carigrada je zavoljo tega važen, ker od turške strani potrjuje, kar se je uže od drugod ugibalo: namreč, da Osmanu paši v Plevni primanjkuje uže streliva ali municije in živeža. „Pol. Corr." je pred par dnevi poročala, da je neka turska kolona na cesti Martelk« Dogodki na balkanskem poluotoku. (Spisal in objavil Fr. pl. llelhvald v „Ausland-uu poti 2. oktobrom 1-S7G Nr. 40. btr. 784 — Stuttgurt — poslovenil prof. Davorin Valončak.) „Planini okom iu vznemirjenim srcem gleda v tem trcuotku ves svet na evropsko Turško kot na pozorišče, kjer se ravnokar našim očem veletragičeu spor v borbi s svojo smrtjo se borečega naroda kaže." S temi besedami začenja Fr. plemič Stein v tovrstnih doktor Petermannovih „Geographiseke Mit-theiluugeu" svoj prezanimiv spisek o dogodkih v Turčiji, ki nam z nekimi drugimi jed-nakimi Bpisi skup obuja sledeče misli, s katerimi mnogoterim željam svojih čitateljev vstreči skušamo. Steinove, gori omenjene, besede izrekajo brez vsega okolišanja golo resnico, da Turki boj s smrtjo se borečega naroda bijejo, če- mur se res nikakor ugovarjati ne da. Strohnela Turčija gine, razpada in zarad tega, da to razpadanje morebiti še dolgo časa trpeti zna, posebno, če bi se to njeno životarenje umetno podaljševati skušalo, naj se vendar uikdo ne da premotiti, pa ne bi propasti morala. Minoli so časi, v katerih kakov tuji narod muogoštevilnej večini svoj jarem ob tilnik nakladati smeje in zastonj iščemo v obsegu evropskih naobražeuih držav jednake napake. Takova napaka nahaja se le v Turčiji, kar bi uže samo zadostovolo, da se Osmansko carstvo iz vrste evropskih držav izbriše, če je sploh kedaj komu na mist-1 prišlo, ga tem prištevati. Dr. Petermau je omenjenemu Steinovemu spisu dodal jako razviden zemljevid, kateri nam na prvi pogled kaže, kako celo majheua je peščica pravih Turkov ugroaltajskega plemena, ki v tej lepej deželi gospodujejo. Niti v Ru-meliji, kjer jih največ biva, se ne nahajajo v celotnih skupinah, ampak le v malem številu iz Sofije do Plevne iz strahu pred kozaškimi polki, ki se okolo Plevne dreve, in ceste osvojene imajo, hitro pomaknila se v Niš nazaj. Tam se je, kakor menda denašnji telegram pojasnjuje, okrepila, vzela artilerije soboj in prodrla do 2 uri blizu Plevne. A tu so jo prvi dan oblegajoči Rusi ustavili. Turki so baje vendar priliko našli Osmanu v Plevno poročiti, da naj jim pride ven na pomoč in po živež ter strelivo, vendar, do zdaj še ne vemo, ali se jim je drugi dan posrečilo. Ravno tako je tudi telegram o tretjem glavnem poveljniku turškem, o Sulejmanu, važen v tem, ker lažnjivost nemšk h in angleških privatnih dopisov in telegramov tudi osvetljuje. Zadnje dneve smo namreč Čitali, da je Sulejman prešel skozi drug klanec in vzel Ga-brovo in celo Trnovo; potlej je bilo brati, da se je zjedinil z Mehemedom, potem, da prihaja Rusom pred Lovčo za hrbet. Ali evo, denašnji turški oficijalni telegram nam suho pove, da je Sulejman še vedno onkraj Šibke in da še vedno buta uže nad jeden mesec v ruske utrdbe v soteski in na pogorji njenem. Nič še nij naprej prišel, vse dotične nemške laži mu nijso niti korak daljo pomagale. Torej za zdaj so od povsod dobra poročila, povsod pa je kritično stanje in se more preobrniti v 24 urah na bol, S 3 ali na slabše. Mi bomo zvesto poročili ono ali drugo, prvo z veseljem, drugo z novinarsko dolžnostjo. O zadnjih bojih v Zibki poroča angleški Standard: Nedeljo popoludne so dobili turški vojaki povelje pripraviti se na naska-kavanje ruskih šanc, in ko se je storila noč, zavzeli so oni polki, ki so bili za naskok namenjeni, brez šuma svoje pozicije. Videlo raztreseni in raztepeni mej slovenskimi in grškimi prebivalci. Če se tedaj trdi, da v ce-lej eviopskej Turčiji k večemu samo en milijon pravih Turkov biva, nij to nikakor ravno neverjetno. Njim nasproti pa stoji azijski rod Slovanov, kateri, kakor profesorja Bradaške jako vestni zemljevid kaže, največji del balkanskega poluotoka zavzimajo. Samo na jugozapadu se nahajajo neslovanski Arnavti in Albanezi (Arbanoesi) ali SkipetarjL Turški Slovani razpadajo v dva velika skupka ali dela in sicer v Srbe na severozahodu in v Bul ga VQ na istoku in jugoistoku evropskoturških krajin; prvi trdni, srčni in podvzetni, slednji marljivi in dobrodušni. K srbskemu plemenu spadajo Crnogorci, Ileree-govinej, Bošnjaki in (turški) Hrvati, kateri vsi jeden in isti jezik govorijo, da si ga tudi z različnim pismom pišejo, rimokatolici namreč z latinico, pravoslavni (staroverci) pa s cirilico. Slovanov y Turčiji je najmenj tri četrtino se je, da v ruskem tabo rji nijso čisto nič pri' cako vali napada. Po noči bo možna rs ke baterije streljale, kakor sicer, ob 4. zjutraj so utihnile in turška peš*vojska je marširala k štur mu. Zagledali so jo Rusi še le, ko se je uže njihovej liniji bližala in precej začeli nepravilen ogenj iz pušk. Turki bo odgovarjali s streljanjem, klicaje: „Allah! Allah!" in ker se jim nij bilo treba več skrivati, drli bo divje naprej. Boj je trajal le kratko Časa, ker garnizona v fortu sv. Nikola je bila majhena. S fortom je palo 5 kanonov Turkom v roke. Ali le kratko časa so imeli ta dobiček. Rusi so z druzih redut odprli baterije in strašen ogenj, ter prijeli Turke. Bo jje trajal sedem ur. Na konci tega časa so prišle Rusom iz Gabrove pomoči in Turki so se morali ume-kniti. Iz Petrograda 22. septembra se oficijalno poroča: Iz Kavkaza se poroča: Karajal, 21. septembra: Prve dni septembra je Izmail paša na gorskih hrbtiščih in strminah nasproti C h a 1 f a 1 u e in Chochšabora jel nastavljati baterije ter začel streljati generala Ter-gusakova vojsko, hoteč priti v ravan, a mu nij napravil nobene škode. 19. septembra po polu dne ob 3. je napadel sovražnik (.'haltalne in Vrhnje- Čaruflhči. Po dvournem artilerijskem in pešskem boji so ga popolnem odbili nazaj polki Bakuski, Tamanski in Stavropolski. Sovražnik se je po velikej izgubi spustil v beg. Poveljnik našemu Bakuskemu polku, polkovnik Ivanov, je bil na roki ranjen. V mraku prodrl je oddelek 500 bašibozukov naše straže ter hotel iti proti Araku, a zapodile so jih nazaj nekatere sotnije kozakov še prej, nego so mogli napraviti kaj škode. Mi smo pri vseh teh bojih izgubili le prav malo vojakov. trgih, GOO gold. na Dunaji, tedaj je nameraval odsek dosti ve S ljudij pritegovati k temu davku, nego vlada sama. Zares čudno, da so ljudski zastopniki še bolj fiskalično navdušeni, kakor finančni minister sam. Kako to? V davkarskem odseku sedi dosti bogatinov, celo nekaj milijonarjev, katerim za to gre, da se prihodninski davek kolikor mogoče na dosti ljudij raztegne, ali kakor pravijo, da dobiva prav Široko podlogo. Potem ne bi trebalo, kakor je nameravano, v primeri b prihodki vedno višje procente nalagati, ampak, kar bi ti ljudje najraji imeli, da bi za vse enaki procenti veljali, postavim eden goldinar ali 1 gold. 60 kr. na sto gold. prihodka. A vsakdo izprevidi, da človek, ki ima 1000 gold. prihodka, in bo moral 10 do 16 gold. davka plačati, bo težje zadet, kakor bogatin, ki bo od 10.000 gold. plačal 100 ali 160 gold. Zato hoče postava povekšati procente za višje prihodke. O tem pa bode govor še le v prihodnjej seji. Pri 1. paragrafu se je tedaj z 90 proti 81 glasovom sklenilo, da spada pod novi personalni davek samo, kdor ima več, nego 600 gold. letnega dohodka. Vsled tega bode menda večina kmetskih posestnikov tega davka prosta. Slovenski poslanec PI cifer je predložil, da se naj ozir jemlje na oženjene, ki imajo rodbino rediti, ter nasvet o val, da se za samce odločuje 600 gold., za oženjene pa 700 gold. kot davka prosti znesek. A ta predlog nij bil sprejet. Iz državnega zbora. Z Dunaja 22. septembra. [Izv. dop.] Kako obširna utegne biti debata o dav karskej reformi, kaže prvi dan specijalne debate, na kateri se je samo 1. paragraf postave o novem prihodninskem davku dognal Seveda je tu šlo za važno načelo, ali in do katerega zneska je državljan oproščen od tega davka. Vlada je v svojem predlogu prihod letnih 600 gold. za tacega smatrala, do katerega se nema prihodninski davek plačati. Drugače je sklenil davkarski odsek, ki se je odločil za 400 gold. na deželi, 500 gold. v mestih in Slovenski koledar. Pod tem naslovom piše tržaška „Edinost" : Vsaka stvar mora biti v Bvojem času izvršena, vsak se ravna po ugodnosti, da mu služijo pripomočki v dosego namena in pregovor pravi: „ Železo se kuje, kadar je vroče." Za svoj dobiček pregledava kmet pratiko, da pogodi, kedaj izroči zemlji plodno seme, da mu stotero obrodi. Pred nami leži štiristo-letni koledar, v njem nahajamo polo za polo zlo naroda, sužnost, klanje, požiganje in rop. Hudo so začrtane nekatere letnice, številke nam kri v glavo silijo, ker se skoraj ne more preračuniti ogromnih žrtev uropanih svobede. Posamezne točke vabijo zaroto narodnjaku na ustnice, roka krčevito potiplje znamenje ske-lečih ran, katere je tuj jarem provzročil štiristoletnega robstva, krvavi dnevi so zaznamovani z rudečimi črkami leta in leta do de- našnjega dne. Žalostno Btanje, razkosani narod je brez pomoči, brez podpore ginol in gnojil sovragu z lastnim Životom rodovitno zemljo. Kedaj pride ugoden čas? zdihovali so naši pradedi ? bode li to na veke trajalo ? Prebirajmo dalje strani slovanskega koledarja, ah! daleč je še, vzklikne tesnoprsni starec, jaz ne učakam ugodnega Časa, ko bode moč zlomljena sovragu; prokleta nesloga, ti si SIo-vanstva prokletstvo; srečni časi, ko bodo naši potomci uživali sad zaželjene svobode. Ne dvomi Slovan; zdaj je čas, v nesreči se prijatelj spozna, pregovor pravi; spoznajmo tudi mi, da smo slovanski rod, da smo vsi otroci ene matere, ene materi krvi. Združimo se mala slovanska plemena, naslonimo, se na močnejša, podpirajmo male oddelke velike družine; zdaj je ugodni čas, ne zamudimo ga. Slovenci smo ostali zadnja in prva straža proti grmanstvu, na okopih stojimo, malo nas je, pa smo jaki, ne damo se upogniti, niti preslepariti 'tujcem, spoštujemo svetinje naših očetov, do tukaj, kličemo severnim sosedom neslovanskega naroda, tukaj je naš Ru-bikon, Drava naj bode vam meja, ne segajte v naše imetje. Zgodovina, ki vsekane Črke v svoje kamenite bukve utiska, ima dovolj prostora za veliki narod, katerega jo ko listja in trave, njemu je prihranjen zlati oddelek večne knjige, kakor veleva slovanski koledar. Bližajmo se Slovani, posebno inteligenca, učimo se pridno naših bratov narečja oni se bodo učili našega, umeli se bomo, izcimi se sredstvo, ki bode vezalo zapad in vshod. Slovenci, naslonimo se na jug, tam do-bomo močno zaslombo, Hrvatje in Srbi bodo nam v pomoč, močna reserva, ki nam obstanek zagotovi. Ne poslušajmo strupenega jezika tretjega, kateri nas je leta in leta dražil, da se je nesloga vedno širila; Slovan je sejal, 'tujec je žel, on je delal, oral in sovrag našega naroda vžival koristi, katere so iz naših žuljev izvirale. Poglejmo slovanski koledar, ugodne čase nam kaže list za listom, na delo, dokler se dani, da bode izvršeno, ko solnce zatone in hladna noč počitka po mučnem delu nastane starim bojnikom za svobodo zlatno. Na delo, oj Slovani; da nas potomci na gomili hvaležno obiščejo in poljubijo prah naših kostij, katere so bile narodu posvečene. vseh stanovnikov in ti so morali teški jarem peščice Turkov prenašati, kateri bo st po raz-širjavanju islama, (turške vere) mej istimi Sloveni svojo oblast utrjevati znali. Ti po-mabomedanjeni Slovani so v Bosni res stebri turške vlade in največi tlačitelji svojih krščanskih bratov, katerih slednjih stanje je pred kratkim prof. Kinkel v svojem predavanju po- jasnoval. Če prav imenovani v narodoslovni znanosti zarad razširjevanja nameravanih (tendenci-joznih) pomot, kakor na pr. mongolizma Rusov, dobrega imena nema, nas vendar tembolj veseli, da zamoremo o njegovem tudi po tisku objavljenem predavanju „Die christlichen Unter-thanen der Tiirkei in Bosnien und Ilerzego-wina. Ein Vortrag. Basel. BenoSelnvabe 1876." poročati, ka se, da si tudi poznavatelju razmer na jutrovem nič novega ne pove, kar pa tudi sam ne namerava, strogo resnice drži, da Ciriški (ZUrich) profesor bi bil smel razmere v Turčiji še bolj črno opisati brez vsa- kega strahu, da bi ga kdo pretiravanja obdolžiti znal. Da bi se neprenesljivih težav in britkostij rešili, zgrabili so Hercegovinci in Bošnjaki v preteklem poletju kakor znano za orožje; vstanek je poknil, a Turki, kakor navadno, ga nijso mogli zadušiti, da so tudi strašno okrutno z vstaši ravnali, ampak vedno se je bolj in bolj razširjal, ter je prišlo končno do očitne vojske mej Turčijo in slovenskima državama, Srbijo in Črnogoro. Čisto naravsko je, da so posamezni dnevniki in narodi, katere zastopajo, zarad svojih različnih političnih teženj, početek boja na balkanskem poluotoku, ki bi znal tako zvano „istočno vprašanje" na dnevni red spraviti, različno sprejeli. Mi pa, katerim po sreči nij treba se s politiko pečati, mi, ki nobeni stranki ne služimo, ki ne sprejemljemo nobene misli prej, dokler se o njenej resničnosti ne prepričamo in po svojem mnenju tudi nikakovih predsodkov ne gojimo, mi, ki dogodke samo iz stališča narodopisja in kulturne zgodovino opazujemo, mi se narav s ki ne moremo zlagati z brezkončno otročjo priprostostjo, s kojo nekateri Srbijo dolžijo, ka je pregrešno ali „obestno" (mutvvillig), kakor radi pravijo, vojsko kakti iz trte izvila in započela. Kdor to trdi, res nema nobenega globljega razuma za silno moč, katera denašnjo narode goni, njih duhove popolnem vnema, on ne razume, da si ideja narodnosti, ki jo zjedinjeno Italijo, zjedinjeno Nemčijo ustvarila, po naravnem potu tudi narodopisno še nezjedinjeni istok priboriti mora, da se Srbija, katera se je mej vsemi balkanskimi državami v izobraženosti najviše popela, tej ideji, temu narodnemu teženju nij niti zoperstavljati mogla, niti odtegovati smela. Sicer res lehko marsikdo poreče, „ta buna se je od zvunaj, od Rusije, podnetila", in v tem je gotovo mnogo resničnega, ali to ne bi prav nič druzega dokazovalo, nego, da so državniki na Nevi dosti modri, kar priti Na duševni boj, t ugodnem Čau, zjedinimo se, spoznajmo se, roko Čeha naj stisne Dalma-tinec, bratovsko ljubezen naj pecati severnemu bratu iz ledenih ravnin duševna vez, veriga močnih udov naj se kuje okrog močnega lipovega debla. Zdaj, ko topovi na jugu grme, ko odmeva jek v skalnate robove, nekdanjo last naših očakov, zdaj ko jarem na kose z ramenov pada, objemirao se prisegajoč: Brat z bratom, zob za zob in glava za glavo. Sloga naj bode geslo in napredek ta-lizman v boljšo prihodnjost. Odprimo zadnje strani koledarja, poglejmo z veseljem v prihodnjost. Vi mladeniči, kateri se pripravljate in šolate, da bodete duševno oboroženi stali narodu na braniku, podvojite prid in trud, domovina bode vas potrebovala, mi bomo z mirnim srcem legli k pokoju. Storili smo po svojih močeh, branili smo na desno in levo očetniavo, z mirnim srcem zatisnemo oči, ugod-niši čas smo privabili, prokletstvo ne bode nad nami vladalo več. tlgodniši čas posveti v srca trdovratne-žem, zaspancem na narodnem polji, utisne jim oralo v roke, omeči srca izneverjenih Uskokov, in uniči izdajice lastnega naroda, da zašije Slovanu zlati dan; to kaže Štiristoletni slovanski koledar. Politični razgled. V Ljubljani 24 septembra. Cesnr je baje nameraval na Ogerskem prebivati ta mesec ali neumne turkoljubne demonstracije Magjarov so krive, da neče iti v Pešto. V dvoru se smatra razsvetljava kot magjarsk nelojalen odgovor na cesarjevo na-pitnico. MMttltnntinmfci namestnik in glavno-komandujoči general Rodić je zopet vojsko pregledoval, ki stoji na turške j meji. V hrvatskem saboru je bila po krat-kej debati (o katerej hočemo jutri izpisek prinesti) sprejeta adresa na cesarja, ki prosi pridruženje vojne krajine. Vnisnjf drifivf. Srbske uradne novine razglašajo knežev ukaz, v katerem se ob času mira odpuščeni: 1 nadpolkovnik, 8 stotnikov, 2 nadpo-ročnika in 24 poročnikov zopet poklicu]6 v aktivno službo. To je znamenje, da misli Srbija v akcijo stopiti. Mtitmuuski minister Cogolniceanu je iz nova denes naznanil vladom, da je Osman paša krdela bašibozukov organiziral, kateri no- mora, sprevideti, duh časa vspešno podpirati. — Bilo bi pa tudi brez dvombe vse podpi-havanje od zvunaj brez vspeha ostalo, ko bi potrebnega netila v deželi preobilno nakopičenega ne bilo. Večkrat ste se Srbija Pijemontu, a Pije-mont poprej Rusiji primerjavah in to po pravici. Vojske, katere ste te dve državi podvzi-mali, znajo se ravno tako „iz trte izvke" imenovati, kakor sedaj srbsko-turški boj. Obe-dve ste bile s početka potolčene in ponižane, Pijemont leta 1848 in 1849, Prusija pa pri llolomocu, a vendar ste nazadnje obedve zmagale, ideja narodnosti je triumfovala. Če bi tudi sedaj Srbijo Turčija s svojo večo močjo užugala, česar pa še nij treba misliti, bo vendar narodna misel na srbskem vstanku neizbrisljiva ostala ter mora prej ali slej tem gotoveje obveljati, čim bolj segnila in strohnela vlada v Carigradu svojemu neiz-ogibljivemu propadu nasproti hiti. Na pol norega sultana nasleduje drugi, ki se za rešitelja svojega rodu razglažuje, za sijo sekire, da sekajo ranjenike rumunske, Rumunski uradni list denes o tem prinaša uže natančnejša poročila, v katerih imenuje nesrečnike, ki so jih Turki na ta način usmrtili, pristavljajoč, da Turki streljajo na sanitetne oddelke, kadar ti mrtve pokopujejo ali ranjenike vozijo z bojišča. Miistnark je zapustil Solnograd, An-drassv se je vrnil na Dunaj nazaj, a časniki ne nehajo ugibavati predmet dogovorov: ali posredovanje, ali papežka volitev, ali reakcija itd. FmncnsUi sloveči novinar John Le-moinnes piše v „Journal des Debata" zoper Mac-Mahonov proglas: „Potrpljenje! Naš dan pride; uže se bliža. Predno en mesec preteče, imeli bodo Francozje, ker so oni, do katerih se oni neposnl poziv obrača, priliko odgovoriti. — Denes zjutraj so se gotovo vprašali, če se jim še sanja. V katerem letn pa živimo? Ali je francoska revolucija nekaj, kar so zgodovinopisci in romanopisci izmislili se? Ali živimo še v času Ludvika XIV., kije dejal: „država, to sem jaz!" Ali smo se k svojim začetkom vrnili. Ali so le fabule ne-pozabljivi časi 1789, 1830, 1848, 1870, protesti svobode zoper silo jedinca. Dopisi. K \o(nm1«>k(23. septembra. [Izvirni dopis.] Kako potreono je, da bi se slovenski časniki bolj mej ljudstvo razširili — vidi se zlasti zdaj, ko na slav-janskem jugu divja boj za osvobojenje uže toliko stoletij od azijatskega barbara zatiranih bratov. Ako se le mala nesrečica Rusom prigodi, vedo to naši nemškutarji stokrat in še večkrat povečano našemu prostemu ljudstvu pripovedovati. Znano je, kako vneto je slovensko ljudstvo za naše brate Ruse, in ker je v tej vojni tu in tam premalo podučeno, zato se vsled nemčurskih novic nekaterih precej neka obup-nost polasti, da nemajo, ali pa prav malo imajo zaupanja v konečno zmago slovanskega orožja. Ako bi pa bili slovenski časniki mej priprostim ljudstvom še bolj razširjeni, bi lehko še marsikaterega „biriča" se na laž postavilo in se ga prepričalo, da slovenski kmet ne veruje več njihovim bedarijam in zlovoljam. Še mnogo bi se dalo o teh privrženih čestil-cth polumesca izpregovoriti, ali znano je, da vam to rada — zabranjuje železna roka policije. svitlo zvezdo izobraženosti, a ta svitla zvezda mora po devetdesetih dnevih odstopiti, da znabiti še celo v norišnico priti. Novi sultan zasede prestol Osmaničev in zopet je vse njegove hvale polno, a ne pomisli se, kako neiziečeno je Murad V. svoje občudovalce pred celim svetom osramotil. Kakovega se bo novi vladar skazal, na koliko stavljene nade izpolnil, to še leži v krilu bodočnosti skrito; za zdaj je popolnem opravičeno, če se mu prav nič ne zaupa. Mej tem pa je država igrača v rokah ministrov, katerih sposobnosti se sicer ravno tako često hvalijo, kot njihovi vladarji na prestolu, koji pa še dozdaj svoje vrlosti niti najmanj dokazali nijso. Temu nasproti pa je ljudstvo svoje strasti silno razuzdalo in zdivjalo, a pri vsem tem pa vendar nijso mogli „bornomajhenih vstašev" ukrotiti. Le v umetniji, si velike zmage laž-njivo pripisovati, v čem so jih iz prvega, kakor se dozdeva, protivniki prekositi hoteli, so ostali nedoseženi mojstri. Če se pomisli, da Srbija blizo okolo 1 Ba se bi pa slovenski časniki bolj razširili, bilo bi najprvo in najbolje sredstvo, da se bi slovenski časniki vsak v svojem kraji združili. Tako bi donašali več in raznovrstnega gradiva, in ker bi se potem več naročnikov nabralo, bi tudi list lažje izhajal. Sprožena je bila misel o tem, žalibog, da je ostala le — misel. Vidno je, da ne vodi še vseh, ki se za „narodnjake" štejejo, jedino prava mi-Bel: slovenski narod izobraževati, ker namesto tega marsikaterega še druge misli vodijo. Čas bi bilo, da bi se vendar enkrat, in vsaj zdaj izbudili z omotnega spanja, ter začeli vsak na svojem odločenem mestu resno delati, ker bliža se tudi nam čas, ko bodemo mogli svoja dela pokazati. Proč tedaj z vsemi pomisleki, kateri so do sedaj naše delovanje ovirali! Proč z vso neslogo, na njeno mesto naj se postavi nam sloga za vodnico, ker le potem bomo mogli vspešno delati za mili narod slovenski, katerega Bog živi! Domače stvari. — (Povodenj in sneg.) V soboto in nedeljo je pri nas ve=j dan silno deževalo. Voda je narasla in preplavila bregove, povodeni dosti škode naredila jesenskemu pridelku. — Na planinah, tudi prav doli v nižje plasti pa vidimo, da je snpg vse pobelil. — (Ogenj vsled strele.) V soboto večer ob 9 uri je bil pri nas vihar, treskalo in grmelo je silno. Strela je udarila in užgala na Glinici, na našej „tržaškej cesti," gospodarsko poslopje in magazin, v katerem je bilo olje. Gorelo je močno, a ker je dež šel, nij se ogenj razširil. — (Soareja v ljubljanskoj čitalnične j restavraciji) z vojaško godbo je bila sicer dobro, a ne tako obiskana, kakor bi lehko bila. Veliko pa je krivo to, da se je za njo premalo razzvedelo. Zakaj so časniki tu? — (Umrl) je sežanski župan in posestnik Karel Pol a j, po Slovenskem močno znan mož. — (Iz Poljanske doline) se nam piše 23. t. m. o vremenu: Včeraj in denes tu pri nas silno dežuje in voda uže napravlja v več krajih škode. Sicer je jako mrzlo in sneg milijon štiri sto tisoč, Črnagora celo pa le sto tisoč do stodvajset tisoč duš šteje, se pač moramo tej skoro nezapopadljivej predrznosti čuditi, da sta ta dva malčka podstopila se z Osmani meriti se, ki velikanskim armadam in močem zapovedujejo, katere lehko iz dalnih azijatskih dežel na bojišče spravljajo. Če nadalje prevdarimo, da mala Srbija nema stoječe vojske, kakor druge države, ampak le brambovce ali domačo vojsko (milico), koja za napadni boj (ofenzivo) stoječi redni vojski nasproti nij rabljiva ter se ne more držati, kar je vsakemu, ki je v vojuih stvareh podučen, uže tako znano, mej tem, ko ima Turška veliko, in kar takoj dostaviti hočemo, iz izvrstnih vojakov obstoječo armado, tedaj pač nij mogel, da, nij smel nikdo dvomiti, ka bode Turčija Srbijo, ki je brez vsake tuje pripomoči, samo s svojimi silami se vojskovati morala, hitro zdrobila. (Dalje prih.) je pal na okolo stoječe gore Blegoš, Kopriv-nik (nad Martinvihom in Selino), mladi in fitari vrh. Mraz in sneg napravljata našim gorjancem škodo. — (Požar.) Poroča se nam iz Krškemu, da je pretečtui četrtek ob enej uri po polu noči pogorelo gospodarsko poslopje Josipa Puntarja na Krškej gori. Sumi se, da je pod-žgano bilo. — Zavarovano je poslopje bilo pri banki „Slaviji". — (Tržaški Slovenci) so poslali brzojav v Cetinje vsled zmage in pada Nik&iča, kateri se glasi: „Vij se, vij, črnogorski prapor na zidovji grada Nikšiča! Tebe so razvili junaci Črnogorci, mali narod, a slavna krv, kojej se svet čudom čudi. Nij junaka nad Črnogorca! Živel svitli knjaz, živela Črnagora, dika slovanska. — (Utonil v morji.) Na ključu sv. Sabo, blizu magazinov za kameneno olje v Žked-nji pri Trstu, izvlekli so mrtvo truplo nepoznanega, 421etnega moža in so ga v mrtvašnico v Skedenj odnesli. Nobeno znamenje ne kaže, kdo je in kako je v morje prišel. — (Pred celjskimi porotniki) sta stala Frančiška lleiter iu posestnik Čepek iz Šent Ha. Prva je bila tožena, da je 1874 svojega moža tako dolgo z arzenikom pasla, da je umrl, Čepek pa jej je pomagal. Ona je obsojena na deset let, on na sedem let ječe. RnAiie vesti. * (Magjarska turkolj ub nost.) Poroča se „Fremdenblattu", da so Magjari v Košicah mej razsvetljavo na slavo „turskih zmag" okna {.obijali generalom in oficirjem, menda zato, ker vojaki nijso turkoljubni. *(Soluce je opeklo) — kakor se poroča iz Zadra — poleg nekaterih prostakov, ki so se vračali od streljanja na tarčo domov, tudi polkovnika libdla tako hudo, da so vsi za opeklino umrli. V obče, uže davno ljudje ne pomnijo, da je na ta način toliko ljudij storilo smrt, kakor baš letos. * (Otoki izginoli.) Neki mornarji, kateri so imeli dovoljenje od avstralske vlade nabirati guano, to je tičji gnoj na onih oto kih, šli so po navadi, da pripeljejo cele ladije dragega guoja, na otoke Barker, pa ko do navadnega kraja pridejo, nij bilo več otokov, izginoli so, morala jih je kaka vulkanična moč pogreznoti. * (Izstradani ljubimec.) Zadnje dni ee je v Pešti mnogo govorilo o nekem dogodku, ki se je godil v Kraljevej ulici. Mlada cvetoča gospodičina se je nedavno tega omo-žila z agentom za žito. Medeni tedni bo bo ve da prenaglo minuli in mladi ženi je prihajalo dolg čas, a posebno potem, ko je moral nje soprog daleč hoditi na potovanja. Tako je tudi odpotoval po opravkih v Szegedin, od koder se je pa dva dm prej, nego je bilo iz-prva dogovorjeno, povrnil in to baš v sredo po noči. Vratar mu je hišne duri takoj od pri, a pred vratnu svojega stanovanja v drugem nadstropji je moral precej dolgo Čakati vstopa. To je vzbudilo v njem sunijo, še bolj pa ga je v njej potrdila osupuenost njega soproge ter dim od tobaka, katerega je očutil v sobi, Jel je zatorej preiskavati Beseke, okna, gledal je pod posteljo in naposled je zahteval od žene ključ v malo sobico, katera je bila, kar še nikoli prej, zapita. Soproga mu je potem obledela zatrjevaje, da se jej je izgubil ključ. To je gospoda soproga še bolj vnelo. Iltel je poslati po ključahnčarja, a premislil se je ter je ukrenil pametnejšim potem: izstradati je htel svojega rivala, osobito, ker je opazil, da je oni tudi od svoje strani z zapahom zaklenil vrata. Pristaviva! stol je se del in čakal od četertka v jutio do sobote predaje „na milost in nemilost." (Omenimo tudi, da je soproga še iste noči ubegnila nazaj k svojim Btari&em). Zaman je maien stražar verno stal na svojem mestu dva dni in tri noči, v sobi nij bilo oslutiti živega krsta, nič se nij v njej genilo — in soprog je uže skoro jel misliti, da se je prenaglil. Kar Be zasliši na ulici velik vriš, od gladi oslabeli Seladon je iz okna klical ljudi, ki so hodili po ulici, v pomoč. Kaj se je potem ?godilo — o tem molči naš vir. jPOttlUIlO. Iz Šentruporta na Dolenjskem. V našoj krasno okinčunej cerkvi jo vse v naj zalšeni redtt, saino želelo bi se, da bi bila okna nekoliko i suažena. X. Ženitna ponudba. 1'reuaožen posestnik >e želi oženiti s pobožno žensko srednje starosti, katera bi imela okolo 2* 00gld. premoženja. Pisma naj se pošiljajo pod naslovom: .1. T., poste r«>* JLottctoMtif. 30 let aie je i.ij bo kini, ki bi Jo ae bila oifir* rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odrašcenih i >iXooth brez medicin in Btroškov; soravi vse bolezr. štilodcu, na živcih, dalje prene, i na jetrah; tlet u&duho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, neprt javuenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje. slabosti, zlai Ailo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glave kamenje v ušesih, slabosti in blevanje pri noBečil otužnoBt, diabet, trganje, snujsanje, bledićico in pn i.ajenje; posebno se priporoča za dojeno« inje boljt iHgo dojničino mleko. — Izkaz iz mej bO.000 upnu. hJ zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi sprt tovalfl prolesorja Dr. VVnrzorja, g. K V. Beneka, pr* «.ga profesorja medicine na vseučilišči v Aiaribon t Maviinega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelana« fef z. (jampbclla, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Času« smart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitni osob, se razpofiiljava na posebno zahtovanje zaston Kratki uku ii sn.ooo spričevalo v. Na Dunaj i, 13. kprila 1872. Irešlo je uže Beoem mesecev, odi ar sem bi v brezupnem stanji. Trpel sem vsled pisni ti i i 6u ničnih bolečinah, in sicer tako, da mm od dne d< dne >iuno g>nil, in to zuprecilo je dolgo čoB» moj studije. Cul sem od Vaše čudapolne Kevalescier priiel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutim jo mesečnem užitku Vtie tečne in okusne Kova-esciere popu nem zdrav, tako, da brez najmanjega^ restDja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam n m bolnim to primerno prav cor.6 in okusno tirano, kot Lajboljai pripomoček, ter ostanem Vaa idani Gabriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Neapel, 17. aprila 1S62. GoBpodl Vsled neke bolezni na jetrah bilo jo inoje stanje huj&auja in bolečin vsako vrste sodem et sem strašno. Nij sem mogla niti citati uiti pisati* resle so se vse čutnice na celem životu, slabo pro-uavljenje, vedno nespanje, ter sem tipola vedno na ;i/.y poiitnih -iaauznioah ali ^vaetjin. V JLjabftjacu fc:d :i*Htt J. Svoboda, .daar pn „zlatem oriuM, v Iteltf pri lekarjn J. Pro-.a mu, v Ceio«ca pri lekarju Birn aaoherj u, v tpljetu pn los.*rju Aljiaoviču, v Trata pri ,ii.i»rju Jaaobu ^orravailo, pri drogeristu P. Jiooca . J. Jliraenu, v Zadru pri Androviču. (133) V „Narodnej tiskarni" v Ljubljani je izšlo in se dobiva: VHI. zvezek »Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. M. Samec. 8° 17 po). Cona GU kr. -< S »* —: I H- * u. % gre (»i i o.^." PU?3 <~- - c «1 - H o" j 6i CM CS ,_ i-, r S? S p 2. I »M, O« 1 ' M I i F B' i c; as f p; K •rt lljfi8 e d 0 ~ O O 03 r-f rt- o d K B' H* o S. c- P. S 5 ■ o z_ rr, o< rt- -j ai o-. c ii ^ J; o I col o O p p «£. m' {a cr o -i N tO Vsakemu stanu m v J ali I I postranski i posel l i ♦ ♦ ; glavno i I Ofiravilo! J -vsa-feea^CL Imetji! častno, solidno, primerno, gotovo, koristno in prijetno! Agencije blagu. Tovarniškim zaltfgam, &a&totšmi&tvam Znanja in zveze z najčastnejšinii kupcevalci, z najpoštenejšimi firmami in prvimi obrtniki avstro-ogerske monarhije posredujemo v vsih stvareh, ki se tičejo trgovine, tehnike, kulture, mau&uije, umeteljnosti, kmetijstva in v vsih stro-k ah prodavanja blaga za vsak stan in na vsakem kraji, v provincijali in vnanjih deželah, ter naj se dotičnim ponudbam priloži 8 pismenih mark. Izročeni nakup in prodaja blaga in deželnih pridelkov, tudi se mogu falto j dajati vsakovrstne? predplače v gotovini xii bla«»o in cle^olno i>i-i