LETO IV. 3 marca 1978 glasilo szdl občine logatec Logaške NOVICE KAJ BOMO VOLILI? Volitve marca 1978 bodo prinesle nekatere novosti, na katere bi naše občane že zdaj radi opozorili. Odlok o Številu delegatskih mest v zborih skupščine občine Logatec, ki je bil sprejet na 31. seji skupščine občine Logatec dne 31. januarja 1978, določa za posamezne zbore občinske skupščine naslednje število delegatskih mest: - zbor združenega dela - 22 delegatskih mest (vsaka TOZD ali enovita OZD bo zastopana z enim delegatskim mestom, manjše delovne enote pa bodo povezane v konference delegacij, ki bodo delegirale po enega delegata v zbor združenega dela), - zbor krajevnih skupnosti - 14 delegatskih mest (iz vsake krajevne skupnosti po dva delegata; v sedanji sestavi ima v tem zboru KS Naklo-Logatec 8 delegatov, KS Tabor-Logatec 4, KS Rovte 3, KS Hotedršica 2, KS Laze 1, KS Trate 1 in KS Vrh nad Rovtami 1 delegata), - družbenopolitični zbor - 14 delegatskih mest (sedaj so družbenopolitične organizacije (ZKS, SZDL, ZSS, ZB NOV, ZSMS), v tem zboru zastopane z 20 delegati). Kako bodo posamezne OZD in TOZD, samoupravne organizacije in delovne skupnosti z manjšim številom zaposlenih, obrtniki in kmetje- kooperanti zastopani v zboru združenega dela skupščine, je razvidno iz naslednjega prikaza: 1. Kl I Logatec - TOZD Zaga 2. KLI Logatec - TOZD Stavbno pohištvo 3. KLI Logatec - T OZD Drobno pohištvo 4. KLI Logatec - TOZD ener- fetsko str. obrati XI Logatec - Delovna skupnost skupnih služb 6. KTL - TOZD Valkarton 7. GRADNIK 8. KONFEKCIJA 9. KMETIJSKA ZADRUGA Kmetje kooperanti in njihovi druž. člani 10. GG Ljubljana - obrat za kooperacijo - Gozd. GG Ljubljana - TOZD Goz darstvo SAP-VIATOR-TOZD Krpan TOZD Dolomiti - Mercator Logatec 11 12 13 1 delegat' 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 14. ZTP Prometna sekcija Postojna Železniška postaja Logatec, ZG Postojna - nadzor-ništvo proge Logatec, ŽG Ljubljana - enota za elektrifikacijo proge Logatec 15. PETROL - Motel LOM in PETROL - bencinski servisi Logatec 16. Uprava skupščine občine, družbenopolitične organizacije, aktivne osebe oboroženih JLA 17. Osnovna šola 8 talcev, Vzgoj-novarstveni zavod, Glasbena šola Logatec 18. Osnovna šola Gorenji Logatec, Vzgojni zavod Gorenji Logatec 19. TOZD Zdravstvo, Lekarna Logatec 20. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in delovnimi sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci 21. Ljubljanska banka - Ekspozitura Logatec, PTT Logatec, Slovenaa-avto - servis Logatec, RTP Logatec, KGZ ,,Sora" Ziri - poslovna enota 'Rovte - Emona Ljubljana -prodajalna Logatec, Cestno podjetje Ljubljana - delovod-stvo Logatec, Emona Ljublja-na-TOZD poljedeljstvo in govedoreja enota Logatec, Zavarovalna skupnost TRIGLAV, območna skupnost Ljubljana - ekspozitura Ljubljana - delovodstvo Logatec, Emona Ljubljana-TOZD poljedelstvo in govedoreja predstavništvo Logatec, Istra-vino export Rijeka - prodajalna Logatec, Bife Stara pošta, Pekarna in slaščičarna Logatec, Tekstil TOZD maloprodaja Ljubljana - prodajalna Pepelka Logatec, Cvetličarna Ljubljana - prodajalna Jasmin Logatec, Trgovsko podjetje Tobak Ljubljana - prodajalna Logatec, Jugoslovanski kombinat gume Borovo - 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat 1 delegat I I I I 1 delegat 1 delegat 1 delegat V četrtek, 9. marca — volimo delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovni/ m skupnostih in skupnosti obrtnikov I V nedeljo, 12. marca — volimo delegacije v krajevnih skupnosti) — glasujmo o izvolitvi delegatov v družbenopolitičnem zboru skupščine občine i i i prodajalna Logatec, Alpina Ziri - prodajalna Logatec 1 delegat Novosti so tudi pri delegiranju v skupščine posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Tako bodo v nekaterih večjih TOZD in KS imeli posebne in združene delegacije, v manjših organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih pa bodo imeli splošne delegacije, kot so jih imeli tudi doslej. a) KLI - TOZD Stavbno pohištvo, KLI -TOZD Drobno pohištvo, KLI-TOZD Zaga, KLI-TOZD Energetsko strojni obrati, KLI-DSSS, TOZD VALKARTON Logatec, GRADNIK Logatec, KONFEKCIJA Logatec, KS Tabor Logatec in KS Rovte bodo imeli po tri združene delegacije, in sicer: - združena delegacija za SIS za osnovno izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in zdravstvo (le te so sestavni del skupščinskega sistema); - združena delegacija za SIS za socialno varstvo, v kateri se povezujejo socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojnin-sko-invalidsko zavarovanje, zaposlovanje in stanovanjska izgradnja; - združena delegacaa za komunalno-cestno in požarno skupnost, ter po eno - posebno delegacijo za SIS za telesno kulturo. b) Kmetijska zadruga Logatec, GG Ljubljana -TOZD obrat za kooperacijo GG Ljubljana -TOZD Gozdarstvo, TOZD Dolomiti - Mercator Logatec, Petrol - Motel LOM (in Bencinski servisi, ki z motelom tvorjjo konferenco delegacij), ZTP - Prometna sekcija Postojna (in ŽG - Nadzorništvo proge Logatec, ZG - Podjetje za elektrifikacijo prog Logatec), Skupščina občine (in DPO, JLA, PM, SIS), Osnovna šola 8 talcev (in Vzgoj-novarstveni zavod Logatec), Osnovna šola Gorenji Logatec, Vzgojni zavod Logatec, SAP - TOZD Krpan Logatec, TOZD Notranjski zdravstveni dom (in Lekarna), KS Hotedršica, KS Laze. KS Trate in KS Vrh nad Rovtami, bodo imeli po eno splošno delegacijo za vse samoupravne interesne skupnosti. KS Naklo Logatec bo imela 6 posebnih delegacij (za zdravstvo, telesno kulturo, stanovanjsko skupnost, osnovno izobraževanje, otroško varstvo in socialno skrbstvo) in dve združeni delegaciji (za kulturo in raziskovalno dejavnost, ter za pokojninsko-invalid-sko zavarovanje in zaposlovanje). 9. marca 1978 bodo volili v združenem delu svoje delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, ponekod pa bodo hkrati še izvolili samoupravne organe (npr. Kil i. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi, na Katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva, bodo tega dne tudi izvolili svojega delegata v zbor združenega dela. 12. marca pa bodo volili občani v krajevnih skupnostih svoje delegacije za zbor krajevnih skupnosti in delegate v družbenopolitični zbor občinske skupščine ter delegacije za skupščine SIS. Tega dne bodo volili tudi kmetje kooperanti skupaj s svojimi družinskimi člani, ki so zaposleni v kmetijstvu. Franc Korenč Vodilna komisija občine Logatec izdaja na podlagi 125. člena zakona o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, štev. 24/77) in na podlagi ODLOKA o razpisu splošnih volitev članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih z dne 16.1. 1978 naslednjo ODLOČBO o določitvi volišč za glasovanje o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor Skupščine občine Logatec I. Delovni ljudje in občani bodo v nedeljo 12. 3. 1978 glasovali o izvolitvi delegatov v družbenopolitični zbor skupščine občine na območju občine Logatec na naslednjih voliščih: KRAJEVNA SKUPNOST NAKLO Volišče št. 1 bo v posebni sobi TOZD KRPAN, Tržaška c. 17 Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste (del) štev. 11 in 13 - Griča, - Šolske poti, - Cankarjeve ceste, - Jačke(del)št.2in4 - Tovarniške ceste (del) - št. 8, 12, 12 A, 12 B, 12 C, 12 J, 14,16,18,20, 22 in 24 Volišče št. 2 bo v posebni sobi Bifeja „Stara pošta", Stara cesta 8 Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste (del) št. 7 in 9 - Vrtnarske poti, - Stare ceste, - Stare poti, - Mandrg, - Klanca, - Jamnice, - Stranske poti, - Tovarniške ceste (del) — št. 5, 7, 11, 13, 15, 17, 19,21,29,31 - Za Železnico (deli - št. 1, 2, 3, 4, 6. Volišče št. 3 bo v zbornici Osnovne šole „8 talcev" Notranjska cesta 3 Tu bodo glasovali prebivalci: - Tovarniške ceste (del) - št. 26, 30, 32 - Jaške (del) - št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15,16,17,18,19,20,21, 22, 23, 24, 25, 27, 28, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 40, 40,41,43,45,47,49,51, 53, 55, 55 B, 57, 59, 61, 63, 65, 67, 69,71,73,75,77,79. - Zelenice, - Za železnico (del) - št. 7, 9, 10, 11, 12, 13 Volišče št. 4 bo v razredu Osnovne šole „8. talcev" Notranjska cesta 3 Tu bodo glasovali prebivalci: - Jačke(del) - št. 42, 44, 81, 85 - Loke, - Ograd, - Gozdne poti, - Poljske poti, - Za železnico (del) - št. 14 - Notranjska cesta (del) - št. 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19,21,23,24,25,27, 28, 29, 30, 31,35,36,37,39,40,41, 42, 43, 44, 45, 46,48, 50, 52, 54, 56, 58, 60, 64, 66, 68, 70 Volišče št. 5 bo v večnamenskem prostoru Osnovne šole „8 talcev'V Notranjska cesta 3. Tu bodo glasovali prebivalci: - Notranjska cesta (del) - št. 6, 8, 10, 12, 14 - Prešernove ulice, - Poštnega vrta, - Levstikove ulice, - Gregorčičeve ulice, - Krpanove ulice, - Nove vasi, - Potoške ceste. Volišče št. 6 bo v prostorih Skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti v stari Konfekciji, Čevica 20. Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste (del) - št. 2,4, 6, 8, 10, 12, 12B, 16, 20, 24, 26, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 - Rovtarske ceste (del) - brez št. 40 in 42. - Nakla, - Čevice, - Vodovodne ceste, - Ulice Dolomitskega odreda. Volišče št. 7 bo v Titovi dvorani Narodnega doma, Tržaška cesta 44 Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste (del) - št. 44 in 48 - Titove ulice, - Partizanske ulice, - Pavšičeve ulice, - Vilharjeve ulice, - Kraigherjeve ulice, - Kidričeve ulice, - Tomšičeve ulice, - Ulice OF, - Gubčeve ulice. Volišče št. 8 bo v čakalnici Zdravstvenega doma, Notranjska 2 Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste (del) - št. 23 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 43, 45, 47, 49, 51, 55, 57, 59, 60, 62, 63, 64, 65, 66, 67,69,70, 72,74,76,80 - Broda, - Ceste talcev. Volišče št. 9 bo v šahovski sobi v Narodnem domu, Tržaška cesta 44 Tu bodo glasovali prebivalci: - Tržaške ceste (del) - št. 52, 54, 56, ' 84, 86,88,90, 92,94, - Blekove vasi, - Pod Grintavcem (del) - brez št. 1 KRAJEVNA SKUPNOST TABOR Volišče št. 1 bo v Osnovni šoli Tržaška cesta 150. Tu bodo glasovali prebivalci: - Pod Grintavcem (del) - samo št. 1 - Dola, - Hriba, - Zadružne poti, ( - Tabora, - Planjav, - Tičnice, - Gorenjske ceste (del) - št. 2, 3, 4, 6 - Tržaške ceste (del) - št. 71, 73, 77, 79, 87, 95, 97,98,99, 100, 101, 102, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 111, 112, 113, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 126, 127, 132, 134, 136, 140, 141, 142, 143, 144, 145, 146, 154, 156, 160, 164, 166, 168. Volišče št. 2 bo v Osnovni šoli Tržaška cestalSO Tu bodo glasovah prebivalci: - Gorenjske ceste (del) brez št. 2, 3,4, 6 - Grajske poti, - Strmice, - Lipce, - Režiške ceste, - Pokopališče poti, - Kale, - Žibrš (del) od št. 1 do vključno 29 ter št. 36 in 37 - Rovtarskih Žibrš 39. Volišče št. 3 bo v Grčerevcu št. 18 (pri SIRCU) Tu bodo glasovali prebivalci: - Grčerevca. KRAJEVNA SKUPNOST HOTEDRŠICA Volišče št. 1 bo v Zadružnem domu v Hotedršici Tu bodo glasovali prebivalci: - Hotedršice, - Novega sveta, - Ravnika pri Hotedršici, - Žibrše (del) od št. 30 dalje in brez št. 36 in 37. KRAJEVNA SKUPNOST LAZE Volišče št. 1 bo v Osnovni šoli Laze Tu bodo glasovali prebivalci: - Laz, __Jskovicc KRAJEVNA SKUPNOST ROVTE Volišče št. 1 bo v Zadružnem domu v Rovtah Tu bodo glasovali prebivalci: - Rovt, - Praprotnega brde, - Petkovca (del) - od št. 3 do vključno 46. Volišče št. 2 bo v Osnovni šoli Log Za-plana Tu bodo glasovali prebivalci: - Petkovca (del) št. 1 in 2 ter 47 do 63 - Zaplane, - Rovtarske ceste (del) - samo št. 40 in 42 - Rovtarske ceste (del) — samo št. 40 in 42 KRAJEVNA SKUPNOST TRATE Volišče št. 1 bo v Osnovni šoli na Planini Tu bodo glasovali prebivalci: - Rovtarskih Žibrš (del) - brez št. 39 Volišče št. 2 bo v Gasilskem domu Medvedje brdo Tu bodo glasovali prebivalci: Medvedjega brda KRAJEVNA SKUPNOST VRH NAD ROVTAMI Volišče št. 1 bo v Osnovni šoli Vrh nad Rovtami Tu bodo glasovali prebivalci: - Vrha nad Rovtami, Hleviš, - Hlevnega vrha, - Lavrovca. II. Delovni ljudje, ki delajo v obrtni in drugi podobni dejavnosti z delovnimi sredstvi skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in sredstva, bodo v Četrtek, dne 9. 3. 1978 glasovali o izvolitvi delegacije za delegiranje delegatov v skupščino družbenopolitične skupnosti in delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. V KRAJEVNI SKUPNOSTI TABOR Volišče št. 1 bo v prostorih Združenja obrtnikov v Gasilskem domu. III. Ta odločba velja takoj in se objavi v Logaških novicah. PREDSEDNIK Štev. 020-3/78 VOLILNE KOMISIJE Datum: 16.1. 1978 Anton PLUT, 1. r. NOVOSTI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH Dovolj dela za »Gradnik« Letos naj bi imela KS Laze prednost pri uporabi sredstev za potrebe KS, ki jih združujemo na nivoju občine (300,00 po zaposlenem) in so v glavnem namenjena za investicije v komunalno dejavnost. Teh sredstev se bo zbralo cca 70-75 starih milijonov. V dogovoru s PTT podjetjem Ljubljana, v območje katerega spada že od lanskega leta KS Laze, naj bi v letošnjem letu potegnili novo telefonsko linijo od Motela Loma do Laz. Laze bodo povezane z logaško zaključno centralo. Orientacijska vrednost investicije se suče okrog 70-75 starih milijonov. Približno tretjino sredstev bo prispevala PTT, 50 milijonov pa moramo zbrati v občini. Z asfaltiranjem ceste proti Lazam bi bilo razumno istočasno asfaltirati del ceste iz Laz proti Planini. Tudi za to bo potrebno predvideti, poleg prispevka občanov, združena sredstva. V KS Hotedršica, v naselju Novi svet, je v letošnjem letu predvidena rekonstrukcija elcktroomrežja, če ne vsega, vsaj visokonapetostne vode in trato postaje. V to rekonstrukcijo se povezuje tudi del Kale (Gruden, Dolenc). Z zgraditvijo treh TP postaj bo celotno območje Novega sveta oskrbovano z električno energijo. Ta je danes za večino prebivalcev Novega sveta največji problem. Ker gre za precejšnja sredstva, bo Eiektro Ljubljana najela kredit, prebivalci pa bodo sodelovali z denarnimi prispevki in pri zemeljskih delih. NIČ VEČ DEŽURNE LEKARNE Delovna skupnost Lekarne Logatec obvešča javnost, da je ukinjena služba stalne pripravljenosti v Lekarni Logatec. Lekarna je doslej poleg rednega delovnega časa od 7. do 20. ure vsak delovnik vzdrževala še službo stalne pripravljenosti za čas, ko je bila lekarna« zaprta: ponoči, ob nedelja n* in praznikih. Z zakonom o združenem delu Ea ta način ni več priznan ot redna oblika dela, zato ni v skladu niti z ustavo niti za zakonom. Izraženo je bilo tudi mnenje, da taka služba ni potrebna tam, kjer je kraj oddaljen manj kot 30 km od prve dežurne lekarne, primer za nas: Ljubljana. Pripominjamo, da je to problem republiškega značaja in da so v večini primerov po Sloveniji stalno pripravljenost v lekarnah že ukinili; v Logatcu jim sledimo med zadnjimi. Služba stalne pripravljenosti se v lekarni Logatec ukinja s 1. marcem 1978 Mr. ph. Tilka Jerič KS Trate bo letos dobila TP postajo na Planinah, ta bi morala biti zgrajena že v lanskem letu. Tudi nizko napetostno omrežje je v tej KS izredno slabo, tako da z obnovitvijo ne kaže več odlašati. V kolikor se bo Eiektro Ljubljana držala dogovora, bo zgrajena še ena TP v Logaških Žibršah in v Rovtah (Križajeva dolina). Seveda pa bo za Rovte velika pridobitev asfaltirana cesta, ki bo končana letos. V Hotedršici bo v letu 1978 tudi začetek rekonstrukcije vodovoda in zaključek gradnje šole. Z izdelavo adaptacijskih načrtov šolskih objektov (Laze, Planina, Medvedje brdo), razširitev šole v Rovtah bodo te KS pridobile še na kulturnem in društvenem področju. inž. Jože Rupnik V Rovtah smo smučali Zanimanje za smučanje v Rovtah skokoma narašča od 29. januarja dalje, ko smo mladinci skupaj s smučarskimi delavci priredili tekmovanje v slalomu na strmini, kjer se Logarše spuščajo k izviru Sorc. Kljub izredno slabemu vremenu je tekmovanje uspelo v zadovoljstvo prirediteljev in tekmovalcev, kijih je bilo okoli 50. To so bili smučarji iz krajevnih skupnosti Rovte in Za-vratec; vozili so v štirih starostnih skupinah. Najboljši med njimi so prejeli pokale in priznanja, enako tudi najstarejši in najmlajši udeleženec. Prireditelji in udeleženci smo se dogovorili za prirejanje podobnih tekmovanj vsako zimo z željo pritegniti na tekmovanje še več smučarjev, tudi tistih, ki smučajo le za telesno krepitev. Velja povedati, da izkušenj s podobnimi tekmovanji v Rovtah še nimamo in smo se tokrat šele učili v pripravljanju takšne prireditve. Za uspešno izvedbo se moramo posebej zahvaliti Tonetu Mihevcu iz Logatca, ki nas je s svojimi nasveti učil in pomagal, hkrati pa skrbel za urejeno izvajanje tekmovanja. Pravtako se moramo zahvaliti telesno kulturni skupnosti za denarno pomoč, pa tudi domačinu Trpinu, ki nam je pod svojo streho nudil zavetje pred dežjem in mrazom. Franc Mlinar S 170 delavci načrtuje „Gradnik" v letu 1978 za osem starih milijard dinarjev del, ki bodo zajemala zlasti stanovanjsko, industrijsko in komunalno gradnjo ter vzdrževanje stanovanjskih hiš in komunalnih objektov. Do novega šolskega leta bo dograjen vrtec za 180 otrok; dograditev bo veljala še 8.000.000 din. V gradnji so tudi 4 stanovanjski bloki na Furlanovem s 45 družbenimi in 10 zasebnimi stanovanji v skupni vrednosti 9.000.000 din; obenem se bo Gradnik lotil še novega stanovanjskega bloka s 24 stanovanji, ki bodo veljala 7.000.000 din. Od industrijskih objektov naj navedemo troje: — v Kombinatu lesne industrije Logatec gredo h koncu dela v novi lakirnici, dograjujejo se energetske kinete in podvozi, kar bo veljalo še 1.000.000 din; na novo pa bo Gradnik zastavil sušilnico, ki bo veljala 4.070.000 din; — na Valkartonu bosta v tem letu dograjeni dve hali: ena za skladiščenje surovin, druga za skladiščenje izdelkov; obe hali merita skupaj kar 4200 m?, dela pa bodo veljala do konca še 6.000.000 din; — za lastno betonsko proizvodnjo pa si bo Gradnik postavil novo betonarno z ustreznim objektom v logaški industrijski coni (za Valkartonom) za 3.000.000 din. Nadalje bo precejšen obseg del iz letnega programa namenjen gradnji kanalizacije v dolžini 2300 m ter čistilnega sistema z mehanično in biološko napravo, kar bo veljalo 10.800.000 din. Pomemben delež v delovnem Delegatski sistem v združenem delu ,.Nujno je v vsaki organizaciji združenega dela določiti način, kako bodo delavci, po delih delovnega procesa, organizirano sodelovali pri obravnavanju pomembnejših vprašanj, o katerih odloča delavski svet. Treba je izpopolniti in še naprej razviti stalne stike med delavskimi sveti temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Te oblike in metode je treba dograjevati tako, da bomo zagotovili povezanost med neposrednim izrekanjem delavcev in sprejemanjem sklepov organov upravljanja vselej, ob aktivnem in ustvarjalnem sodelovanju družbenopolitičnih organizacij znotraj organizacij združenega dela." (iz tez za pripravo 11. kongresa ZKJ) programu Gradnika predstavlja tudi ojačitev vodovoda v Hotedršici za 2.800.000 din in končna obdelava zajetij v Cun-tovi grapi za logaški vodovod v vrednosti 3.000.000 din. Za 5.000.000 din del pa bo Gradnik opravil tudi izven občinskih meja, ko bo sodeloval pri sanaciji Ljubljanskega barja, koder se s posebnimi utrjeval-nimi postopki pridobivajo nove gradbene zone. Vzdrževalnih komunalnih del pa bo za kakih 1.200.000 din. Tečejo pa še vedno razgovori za prevzem še nekaterih del v skupni vrednosti 20.000.000 din. Zajeten program, ki pa je uresničljiv z razpoložljivimi močmi te delovne organizacije - seveda, z nekoliko več sreče pri vremenu in nekoliko zanesljivejših dobavah materiala. Da, prav tako! Maš Nova trgovina in še kaj i/ Začelo se je na Poštnem vrtu sredi zime: gradbiščna ograja, barake, skratka, stekle so priprave za nad 2000 m2 veliko gradbišče, ki ga to pot odpira Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Raznotera so bila že pričakovanja: trgovina, hotel, restavracija, poslovni prostori in še to in ono. Vendar zdaj že lahko govorimo le o tem, kar v resnici bo - po najnovejših podatkih, ki so bili na voljo pri pristojnih občinskih organih. Najprej je tu Mercator. ki bo iz te novogradnje največ iztržil: gre za samopostrežno prehrambeno trgovino, ki se bo raztezala v visokem pritličju kar na 1000 m2. Tako se bo Mercator rešil utesnjenosti, katere posledica je bila največkrat slaba volja prodajalcev in kupcev. Torej poslej vzpodbudni obeti glede izbire in ponudbe. V kletnih prostorih pa bo poleg trgovskih skladišč zgrajeno še trostezno kegljišče, ki ga premnogi Logačani že Kar komaj pričakujejo. V pritličnem delu zgradbe bo odprla svoje prodajne prostore tudi koprska založba Lipa. ki bo Loga-čane oskrbovala z lastnim knjižnim in papirničarskim programom, pa tudi s knjigami in tiskovinami drugih založb. - Več kot potrebno! Nadalje bodo tu še poslovni prostori za ekspozituro Ljubljanske banke, za Skupnost za zaposlovanje, za zavarovalnico Triglav ter za potrebe Gozdnega gospodarstvu. Celoten projekt predvideva horti-kulturno ureditev okolice, zgraditev parkirišč in avtobusnega postajališča. Vrednost vseh del bi naj veljala tri in pol stare milijarde. Dela bodo pri kraju predvidoma konec tega leta. Maš 25 let AKTIVNOST PRED VOLITVAMI 1953 ® 1978 V času, ko trkajo na duri volitve novih organov upravljanja, delegatov v delegacijah, odbore delavske kontrole, je v naših temeljnih organizacijah čutiti močan utrip dela sindikalnih in drugih družbenopolitičnih organizacij in organov upravljanja. Mimo evidentiranja kandidatov je treba opraviti še kopico spremljajočih opravil. Sprejeli smo statute temeljnih organizacij, ki nanovo urejajo samoupravno organiziranost v tozdih. Tako smo opredelili število delegatov v delavskih svetih, nove izvršilne organe, sestavljenost disciplinske komisije, ki se po štirih letih Še dva akta V procesu uresničevanja programa po zakonu o združenem delu sta nam od temeljnih aktov preostala za sprejetje še dva: statut delovne organizacije in samoupravni sporazum o združitvi tozdov v delovno organizacijo. Osnutki so pripravljeni in posredovani v javno razpravo. Komisija za izvajanje zakona je pooblaščena, da uskladi prispele predloge, delavci pa bodo ta dva akta sprejeli na referendumu marca spet vrača kot organ, ki na prvi stopnji obravnava odgovornost delavcev, kadar kršijo svoje delovne obveznosti, sestavljenost arbitražne komisije, ki naj usklajuje morebitna nesoglasja med tozdi, in nove delegacije za skupščine SIS ter za zbor združenega dela SO Logatec. Delavski sveti tozdov bodo poslej imeli tele izvršilne organe, imenovane odbori, za delovna razmerja, za osebni in družbeni standard, za gospodarsko-poslovno načrtovanje in za varstvo pri delu. Člane odborov imenuje delavski svet na predlog sindikalne organizacije po določilih poslovnika o delu organov upravljanja. Delavski svet delovne organizacije bo imel najmanj tri izvršilne organe: odbor za gospodarsko-poslovno načrtovanje, za delovna razmerja in družbeni standard, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Drugi izvršilni organi se lahko oblikujejo s posebnimi samoupravnimi splošnimi akti. Povsem nova je organizacijska oblikovanost delegacij za skupščine SIS. Doslej smo v vsakem tozdu imeli samo splošno delegacijo za SIS družbenih dejavnosti, kar pa se je izkazalo za premalo učinkovito in nesmotrno obliko soodločanja delavcev. Poslej bodo tozdi Drobno pohištvo, Stavbno pohištvo in ESO imeli po štiri delegacije, in sicer: 1 združeno delegacijo za vzgojo in izobraževanje, raziskovalno dejavnost, kulturo in zdravstvo, 2 Združeno delegacijo za socialno varstvo (ki združuje socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokoj-ninsko-invalidsko zavarovanje), zaposlovanje in stanovanjsko izgradnjo, 3 združeno delegacijo za komunalno, cestno in požarno skupnost, ter 4 posebno delegacijo za telesno kulturo. Tozd Zaga in delovna skupnost skupnih del KLI pa bosta združili 2. in 3. skupno delegacijo, tako da bosta imeli po tri delegacije. Delavski sveti so razpisali volitve, imenovali volilne komisije in sprejeli vse spremljajoče odločitve, da bodo lahko volitve nemoteno stekle. Volitve v organe upravljanja in v delegacije bodo izvedene 9. marca 1978. J ago 1978. J ago O ustanovitvi nove temeljne organizacije v KLI Logatec smo že pisali. Tedaj smo še zapisali ..Pomožne dejavnosti", zdaj pa ima ta tozd že svoje dokončno ime. Celo ime je takšnole: ESO, energetsko-strojni obrati, Logatec, n. sol. o. Ime je bilo izbrano na podlagi razpisa za ime nove TO. Prispelo je 1S predlogov, najboljše tri je delavski svet nagradil na predlog razpisne komisije. Jago Odlikovanje ob jubileju Ob petindvajsetletnici KLI Logatec smo sklenili predlagati, da bi najboljše in najzaslužnejše delavce odlikovali za njihove izredne napore in delovne prispevke k razvoju del. organizacije. Komisija za odlikovanja, ki ji predseduje Jože Istenič iz tozda Zaga, je predlagala sindikalnim organizacijam, da zberejo predloge. Res je namreč, da od dvajsetletnice KLI Logatec sem podobnih predlogov nismo dajali. Zaradi tega je tudi razumljivo, da je bilo predlogov precej, 81 smo jih našteli. Večina predlogov velja za medalje dela, iz vsakega tozda pa je vsaj en predlog za odlikovanje delavcev z redom dela s srebrnim ah' z zlatim vencem, glede na to ali so bili predlagani delavci že prej odlikovani. Vsega je za odlikovanje predlaganih okrog 50 delav- cev. Jago Novi temeljni akti Na lanskih majskih zasedanjih so delavski sveti sprejeli program za uresničevanje zakona o združenem delu v KLI Logatec. Z njim so bili dogovorjeni akti, ki' bi jih biloilo treba sprejeti in pa nosilci nalog, tisti delavci, ki bodo povezovali delo med pripravljanjem posameznih predpisov. Mnogo prizadevanj je bilo vtkanih v osnutke posameznih aktov, prizadevanj za kar najširše uključevanje predlogov delavcev in njihovih zahtev v osnutke predpisov, večina delavcev je tvorno sodelovala pri oblikovanju končnih predlogov. Res, ob željah je bilo treba upoštevati tudi možnosti in zakonske, samoupravne, splošne predpise, saj se še tako lepe želje, pa čeprav stokrat zapisane ali povedane, ne dajo vedno uresničiti. Tako je pač naše življenje. V razpravah o osnutkih novih aktov smo večkrat slišali in povdarili, da moramo, seveda, najprej ustvariti prihodek, dohodek. Čisti dohodek, če si želimo zagotoviti boljšo materialno podlago dela, pa, navsezadnje, tudi dinar več v žepu. Menda nam je vsem dovolj jasno, da samo notranji predpisi t samodejno ne prinašajo večjega dohodka. Predpisi naj bodo le solidna podlaga, da lahko vsakdo v naprej pričakuje takšne, ali drugačne, posledice dejanja, ali odločitve, ki ga namerava storiti. In ker smo mnogokrat najbolj občutljivi ravno nri denarju. oz. pri sredstvih nasploh, je še posebna pozornost veljala urejanju prav teh odnosov. Tudi zato, da bodo medsebojna razmerja med delavci v tozdih, med temi in delovno skupnostjo kar najbolje opredeljeni, da bo uveljavljena svobodna menjava dela in da bodo temeljne organizacije zares zaživele svoje samostojno življenje. S sprejemanjem predpisov pa nismo posebno hiteli, saj je bilo pred tem treba razčistiti prenekatero vprašanje in prisluhniti tolmačenju določil zakona o združenem delu. Vseeno pa smo predpise sprejeli še dovolj zgodaj. 12. januarja smo dali na rešeto prve tri temeljne akte: samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje družbeno rti:7.IIT,TATT '1A HF.FF.HF.NmiM" 12. januarj* 197« ekonomskih razmerij v DO, samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v tozde in DSSD in statute TO oz. DSSD, dodali pa še spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o osnovah srednjeročnega načrta razvoja SOZD Slovenijales 1976 do 1980. Referenduma se je udeležilo 90% od 1206 delavcev, ki so bili vpisani Všpiske glasovalcev. Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za urejanje družbenoekonomskih razmerij v DO KLI Logatec je bil sprejet s tri-četrtinsko večino, prav tako spremembe in dopolnitve srednjeročnega načrta razvoja SOZD in podobno ostali akti. Glasovanje je bilo najuspešnejše v delovni skupnosti (92 %) in v tozdu Drobno pohištvo (77 5 %), kar bi veljalo posebej poudariti, saj je s 500 delavci največji tozd v občini. Nadrobnejši podatki pa so takšni: i«Ba DP 8P BBO DSSD SKUPAJ 1. Sanoupravni *por«*nm o ninovnh ln a.riilh i« urajanja drulb.no- 6J/7W 380/76*/ 2S»/67»/ 119/7«*/ 100/92»/ 896/7«,5*/ •kononaklh odnoaov v DO xxi 2. Sprananbe ln dopolnitve 83 o osnovah aradnjaroftnaga plana SOZD'SLOVHriJiLES" 3. SS Oaudruiavanju dalavoav TO oz. DSSD 4. Potrdit« Statuta TO ot. DSSD 55/6**/ 386/77*/ 233/66*/ 122/76*/ 101/93*/ 897/74,5*/ 60/70*/ 389/78*/ 232/66*/ - 100/92*/ 62/72*/ 390/78*/ 232/66*/ 124/78*/ 99/91*/ l°lo in še 0,5°/o novega davka V zadnjih mesecih lanskega leta so se v republiki in v občinah začeli pojavljati glasovi o uvedbi 1,5 % davka na osebni dohodek (republika 1 %, občine 0,5 %). Ob uvedbi teh davkov so se pojavljali različni pomisleki oziroma vprašanja. Med njimi so bila najbolj pogosta naslednja: koga bremeni davek, delavca ali OZD, in kaj je osnova del OD ali celotni OD - in, ali je potrebno to obdavčitev sprejeti z referendumom. Ta vprašanja so bila zastavljena tudi dne 31.1.1978 na seji naše občinske skupščine. Glede na slabo poučenost delegacij, čeprav so bile zanjo zadolžene, poleg IS, tudi politične organizacije, so se delegati šele na seji skupščine, po obrazložitvi potrebe in namena novega proračunskega vira, odločili za potrditev predloga odloka. Četudi je bilo na prej postavljena vprašanja delno odgovorjeno že na skupščini, menim, da je koristno podati širšo razlago vsem delavcem in občanom, torej delegatski bazi, da se ne bi podobna vprašanja pojavila, zlasti dvomi, ko bomo razpravljali in se odločali o podobnih stvareh. Torej k stvari! Davek na osebni dohodek bremeni delavca in ne OZD. Tudi zakon o združenem delu v 135. in 136. členu govori o pokrivanju splošnih in skupnih potreb iz delavčevega OD. Sicer je tudi edino tako tolmačenje logično; če bi namreč davek na OD bremenil dohodek OZD, bi bila njegova uvedba nesmiselna, ker bi bilo bolj enostavno povečati davek na dohodek, ki ga OZD v republiški proračun že plačujejo. In kaj naj bo osnova za plačilo davka na OD? To vprašanje se zastavlja zato, ker še vedno govorimo o neto in bruto osebnih dohodkih. Zakon o združenem delu teh dveh pojmov, ne pozna več, temveč govori le o osebnih dohodkih delavcev. Od celokupnega osebnega dohodka pa delavec na podlagi zakona ali občinskega odloka namenja del tega dohodka za splošno porabo (proračun) in del dohodka, ki ga na podlagi samoupravnih sporazumov (na referendumu) namenijo za pokrivanje skupnih potreb (šolstvo, zdravstvo, itd.). Tak prikaz sestavin celotnih OD je razviden tudi na kuvertah ob izplačilu OD, čeprav so navedeni še stari termini bruto in neto OD. Povečanje dajatev in prispevkov iz OD ne sme in more vplivati na povečanje mase OD. Na povečanje celokupnega OD delavca kot celotne mase v OZD vplivajo le kriteriji za delitev OD (večji ustvarjeni dohodek, večja produktivnost dela, hitrejša rast akumulacije, itd.) v samoupravnem sporazumu. In če je celotna masa OD, odvisna od dohodka in planirana kot del čistega dohodka v gospodarskem letnem načrtu, potem jo morebitne večje davščine in prispevki ne morejo avtomatično povečati, temveč gre tako povečanje le na račun tistega dela OD, ki ostaja delavcu za njegove osebne potrebe. Spoznanje, da je celoten osebni dohodek delavčev zaslužek, davki in prispevki za skupno porabo pa njegove osebne dajatve (ne podjetniški prispevki), bo vsekakor bolj kot doslej zainteresiralo delavce, kako se sredstva za družbene dejavnosti trosijo in koliko bodo tej ali oni dejavnosti namenili. Da zaključimo! Osebni dohodek se ne deli več na tistega, ki pripada delavcu, in na podjetniškega (ki pokriva razne obveznosti). Osebni dohodek je samo eden, delavčev dohodek, vsi prispevki in dajatve iz OD so zato delavčevi, in ne podjetniški. Kolikor pa lahko namenimo za splošne in skupne potrebe, in koliko odnesemo vsak mesec domov za osebne potrebe, pa je odvisno od gospodarnosti OZD, od ustvarjenega dohodka. Torej je masa OD omejena količina, neodvisna od delavčevih, splošnih in skupnih potreb. Dilema, ali mora davek na osebni dohodek skozi proceduro referenduma, nima osnove, če upoštevamo naslednje: splošna poraba se ne zagotavlja s samoupravnimi sporazumi (napr. republiški davek na dohodek OZD se predpisuje z zakonom, občinski davki od obrti z odlokom, pomislite kaj bi bilo, če bi moral tak odlok na referendum!). Splošna poraba se zaenkrat zagotavlja s prisilo, z zakonom, z odlokom; nov vir proračunskih dohodkov, ki ga predlagatelji v republiki in v občini predlagajo je v celoti namenjen za obveznosti, ki so jih delegati z zakoni in odloki že sprejeli. Ce je to res, potem bi neizglasovanje zakona ali odloka potegnilo nujnost spremembo oziroma zmanjšanje obveznosti proračunov do področij, kijih na podlagi že sprejetih dogovorov v obliki zakonov izpolnjujemo. Morda samo še nekaj besed, zakaj ravno z davkom na OD rešujemo problem proračunov. Res je namreč, da imamo ostale davke v Sloveniji nadpovprečno visoke v jugoslovanskem merilu in jih zato ne moremo povećavati, ker bi zmanjševali akumulacijo gospodarstva, ki postaja že tako zelo problematična. inž. Jože Rupnik w Sli so na svoje Stanovanjska skupnost je bila ustanovljena v Logatcu takoj po veljavnosti zakona o samoupravnih stanovanjskih skupnostih 1973. Začetna dejavnost se je odvijala v okviru takoimenovanega solidarnostnega sklada. Naloge so postajale vse zahtevnejše in jih ni bilo moč reševati zgolj v delegatskih okvirih. Potreba se je kazala že v letu 1974 po profesionalnem vodenju strokovnega dela, ki zajema med drugim: upravno-administrativne, analitske, programske in finančne naloge. Po Sloveniji so že sprva oblikovali strokovne službe za stanovanjske skupnosti; te službe pa so bile lahko samostojne ali združene za več skupnosti. V Logatcu je odločitev padla za tretjo varianto, in sicer za pogodbeni odnos z Gradnikom. Takšni opredelitvi v prid so govorile zlasti kadrovske okoliščine, pa tudi racionalnejša cena za strokovne storitve. Tako je šlo še vse do konca leta 1977, ko je razvojni tok peljal stanovanjsko skupnost v tak obseg dejavnosti in odgovornosti, da pogodbeni odnos z Gradnikom ni več ustrezal. Samostojna strokovna služba je postajala iz dneva v dan večja nujnost in s 1. februarjem tega leta je služba začela delovati v poslovnih prostorih v Logatcu na Notranjski 14. Maš O razvoju delegatskega sistema miiHiiiiiiiiiiiiiiiiin „2. Uresničevanje delegatskega sistema je zapleten in dolgoročen proces, ki ga zavirajo: ostanki starega načina odločanja na načelih političnega predstavniškega sistema in odpori birokratskih, tehnokratskih, nacionalističnih in drugih protisamoupravnih sil, premalo razviti samoupravni družbenoekonomski dohodkovni odnosi, pomanjkanje izkušenj, premajhno in neustrezno angažiranje družbenopolitičnih organizacij kot bistvenih dejavnikov in sestavnih delov delegatskega sistema." (iz tez za pripravo 11. kongresa ZKJ) KOMU KORISTI ČEBELARSTVO? Logaški čebelarji, združeni v Čebelarskem društvu Logatec s svojim delom v čebelnjakih opravljajo nadvse važno nalogo v našem kmetijstvu, splošno znano je, da čebela pri nabiranju sladke medičine na raznih cvetovih nc dela samo /a svojega ..gospodarja" čebelarja. Korist, ki jo imajo kmetijske kulture je do desetkrat večja od one, ki jo uživajo čebelarji. Mar ni čudovit pogled na cvetoče sadno drcvje,ko v njegovih krošnjah kar buči od čebel! Čebele oprašujejo, prenašajoč drobna zrnca peloda s cveta na cvet. Kaj vse čebele zmorejo, je dokazano s poskusom: vejo na hruški, ki je imela določeno število cvetov, so omrežili s tkanino, skozi katero čebele niso mogle do prašnikov cvetov; poleg te veje so opazovali enako vejo s istim Številom cvetov. In kaj je pokazala jesenska bera* Na veji, ki je bila omrežna, ni bilo niti enega plodu, druga veja, in seveda tudi vse ostale, seje šibila od sočnih plodov! Tolmačenje je odveč, saj lahko vsakdo napravi tak poskus. Zal pa spoznanje o koristi čebel kot opraševalk poljedelskih kultur še m prodrlo v zavest mnogih odgovornih dejavnikov. Zato pa se vse bolj širi sPoznanje o vrednosti čebelnih. pridelkov - med, vosek, mat. mleček, cvetni Ptah, propolis in čebelni strup so izdelki, kijih nobena sodobna industrija ne jjjore izdelati. V njih so snovi, ki varujejo in obnavljajo človeški organizem. Moderna medicina se vse bolj opira na izkušnje znanstvenikov, ki preučujejo delovanje čebelnih izdelkov na človekovo zdravje in počutje. Po pravici mnogi imenujejo čebele ..krilati farmacevti"! Precej daleč smo še za vrsto dežel, kjer se čebelarji poklicno ukvarjajo s t0 vrsto dejavnosti. Pri nas je takih čebelarjev bore malo. Niti v naših šolah m več učiteljev čebelarjev, ki so pri svojih lepo poslikanih panjih navduševali fnladc glavice in jim vcepljali ljubezen do teh pridnih žuželk. Danes pričenja-1° čebelariti le starejši ljudje, ko so tik pred upokojitvijo ali pa so že zapustili °je delovno mesto mlajšim močem. Izreči je treba vse priznanje malo-tevilnim čebelarjem, ki poleg redne službe čebelarjjo! Povprečna starost ""h čebelarjev je nad sed linpetdeset let. Tc vprašanje tare vsa čebelar- ska društva, in tudi logaško ni izjema. Sicer je po slovenskih šolah že ustanovljenih nekaj čebelarskih krožkov, v katerih mladi ob pomoči predavateljev in mentorjev odkrivajo skrivnosti življenja v panjih. Kdo ve, mogoče bo nekoč iz teh krožkarjev postal nekdo, če že ne znanstvenik, pa lahko poklicni čebelar ali vsaj ljubitelj z nekoliko panji, pri katerih si bo krajšal' čas, opazujoč delo marljivih čebelic. Za svoje delo pa bo verjetno tudi dobro plačan od njih - vsaj z loncem medu! Pri razširjanju čebelarstva bi lahko pomagala tudi družba. Danes so zelo dragi panji in ostali čebelarski pribor. Z odpravo prometnega davka bi ta inventar bil dostopnejši ljubiteljem čebelic. Sicer bi se za začetek našel pri starejših čebelarjih kak star panj - za naselitev le-tega bi si resen začetnik pomagal z ogrebanim rojem, ki bi ga vsak čebelar rade volje prepustil mlademu začetniku, pri nadaljnjem delu bi bil njegov mentor. Tehnika čebelarjenja se z vsakim dnem izpopolnjuje - minili so časi, ko se je čebelarilo samo na med in roje. Za oskrbo čebel je potrebno tudi vse več znanja. Naše priznane matice kranjske pasme (Apis mellifica carnica) so zelo iskane v svetu in so jih svojčas mnogo izvažali. Hvala iim gre zaradi izredne marljivosti in krotkosti. Zdaj jih ne izvažamo več, to delo so prevzeli drugi! V gozdovih, na poljih in travnikih ter močvirnih predelih propada na desetine ton medičine, saj ni toliko čebelnih panjev, da bi z njimi pokrili vsa pašna območja. Velika škoda je to za našo skupnost - trgovci morajo uvažati med za domače potrebe! Res ni bera vsako leto enaka. Vendar, če paša zataji na enem kraju, bo pač zamedilo drugje. Prevoz čebel na pašo je sestavni del čebelarjenja. Sem sodi tudi širjenje medovite flore. Bolj bi morali čuvati to, kar nam narava sama nudi. Na mnogih krajih bi lahko ostalo medovito drevje - divja češnja, javor, topola, jesen, lipa in žlahtni kostanj, torej drevesa, katerih redke primerke še vidimo v naših gozdovih, ki so naša velika pljuča. Veljalo bi razmisliti o sečnji takih dreves, saj so potrebna leta in leta, da drevo daje svoje plodove, v tem primeru nektar in obnožino. Le malo je potrebno, da bi izboljšali čebelno pašo in si ohranili lepo in naravno zdravo okolje. Ivan Roječ OBRAMBA IN ZAŠČITA h Mladina v teritorialni obrambi obrambi, najprej o tem dobro premislite, pogovorite se s starši, nato se povežite z vašimi osnovnimi organizacijami ZSMS, od katerih boste prejeli vse nadaljnje napotke. Viktor SEN Narodnoosvobodilna vojna jugoslovanskih narodov in narodnosti je zakladnica izkušenj in preizkušenj najglobljih prvin naše družbe kot celote. V teh izkušnjah bomo našli odgovor tudi na vprašanje o vlogi mladine v splošnem ljudskem odporu. Kakorkoli ocenjujemo in raz-členjamo to vprašanje, vedno spoznamo ugotovitev: mladina je bila, je in bo nepogrešljivi steber vseh naših prizadevanj za ohranitev varnosti, svobode in neodvisnosti naše domovine. Zato je mladini tudi z obrambnega vidika posvečena posebna družbena skrb. Osnova za razvoj zamisli o splošnem ljudskem odporu izhaja iz našega samoupravnega socializma, v katerem vsi občani v najširšem smislu samoupravno sodelujejo v krepitvi obrambne sposobnosti domovine. Skozi to zamisei je omogočeno tudi mladini povsem samoupravno uveljavljati pravice in dolžnosti. Se posebne možnosti ima mladina pri vključevanju v teritorialno obrambo, ki predstavlja oboroženi del našega splošnega ljudskega odpora. Več let mineva, odkar so začeli mladi prostovoljci - dekleta in fantje - dopolnjevati vrste ..terito-rialcev". V tem času je prišlo do pomembnih izkušenj, ki potrjujejo smotrnost in pomen vključevanja mladine v teritorialno obrambo. Mladinke in mladinci kažejo veliko zanimanja za vojaško-strokovno izpopolnjevanje, s samo prostovoljno vključitvijo v teritorialno obrambo pa izkazujejo tudi visoko stopnjo moralnopolitičnc zavesti. Navedene trditve potrjujejo lepe in ugodne ocene o hitrem vključevanju mladih v vojaške kolektive, o hitrem dojemanju osnovnih prvin iz vojaško-strokovnega pouka, o uspešno opravljenih nalogah pri najtežjih pogojih in o tem, da postajajo mladi resnično enakopravni z vsemi ostalimi pripadniki teritorialne obrambe. Vključitev v enote teritorialne obrambe pa pomeni za vsakega mladega občana sprejem novih in odgovornih obveznosti. Predvsem gre za redno udeležbo pri pouku in urjenju, zavestno podrejanje disciplini, skrb za vzdrževanje osebne vojaške opreme in še posebna skrb pri obnašanju v vsakdanjem življenju. Vendar mladinec-prostovoljec ne čuti teh in podobnih obveznosti v negativnem smislu, ker se je zavestno in prostovoljno odločil zanje. Tudi niso to obveznosti in naloge, ki bi jih poprečen občan, zlasti mlad, ne mogel uresničevati. Vsekakor pa zaslužijo mladinci-prostovoljci s strani njihovih osnovnih organizacij ZSM večjo pozornost: njihova dejavnost v teritorialni obrambi mora biti priznana kot družbenopolitična aktivnost. Mladinke in mladinci, če želite postati prostovoljci v teritorialni Na trnovskih smučinah V nedeljo, 12. februarja 1978, je bila na Črnem vrhu nad Idrijo veličastna smučarska prireditev - četrti trnovski maraton. Tekmovalo je skupaj 2267 tekačev iz vse Slovenije, med njimi je bilo tudi precejšnje število logaških občanov, od najmlajših do starejših: člani smučarskega kluba, pripadniki teritorialne obrambe in drugi. Kljub slabemu vremenu je bila prireditev izredno doživetje ter priložnost za preizkus telesnih moči. Škoda je le, da z logaškega območja ni bilo čutiti posebne enotne organiziranosti. Sreča je, da je organizator maratona dobro poskrbel za vse najbolj potrebno od toplega čaja do drugih okrep-čil, sicer bi se male logaške skupinice kaj težko znašle v veliki gneči. V ospredje pa silita še vprašanji: Ali bo kdo v logaški občini (posameznik ali organizacij:!) ocenil in zbral podatke o udeležbi logaških občanov na tem maratonu? - Ali v logaški občini ni več možnosti za pripravo tekmovanja v smučarskem teku, kot je bilo v lepili časih lakoj po drugi svetovni vojni? Viktor ŠEN Na obisku pred 35 leti V največji vojni vihri, ki je divjala po vsej Jugoslaviji, kot tudi po tem delu Slovenije, je deloval tudi odbor logaškega rajona. Prav ta del je bil izredno močno preprežen s sovražnimi postojankami zaradi prometnih žil, ki so potekale skozi to območje. Ob takih pogojih je deloval rajonski odbor Logatec, ki se je večinoma zadrževal na širšem območju Kališ. Njegovo delo ni bilo lahko, še posebno od druge polovice leta 1942., ko je prišlo do številnih aretacij naših aktivistov na terenu. Poleg tega seje prav takrat porajala tudi bela garda in z njeno pomočjo je italijanski okupator zgradil nove postojanke. To je še toliko bolj otežavalo delo našemu rajonskemu odboru; stiki s terenskimi odbori in z našimi aktivisti na terenu so morali biti vse bolj konspirativni. Toda kljub tem oviram je naše delovanje na terenu postalo čedalje močnejše. Iz dneva v dan smo imeli čedalje več naših pristašev in somišljenikov. Ustanavljali smo nove vaške odbore OF, SKOJ. Al Ž in razne komisije v okviru vaških organizacij, v katere so se vključevali naši simpatizerji. Spomladi leta 1943. smo imeli že kar dobro razvejano mre/o terenskih organizacij tako v Dolnjem kot (Jornjcm Logatcu, kakor tudi po ostalih vaseh, ki so spadale takrat v logaški rajon. Sredi leta 1943., ali natančneje 7. avgusta, sta prišla k nam na delovni obisk ugledna gosta, (lana centralnega komiteja KPS Lidija Scntjurc in I rane Popit Jokcl. Želela sta se na terenu prepričati o doseženih uspehih, o katerih smo redno obveščali okrožni komite Vrhnika, kamor je spadal tudi takratni logaški rajon. (ioste smo najprej popeljali proti Logatcu, kjer smo se v gozdu nad Kalcami sestali s posameznimi člani odborov in raznih organizacij iz Kale in Logatca. Po predhodnem obvestilu o našem obisku smo naslednjega dne odšli proti Lazam. kjer smo se nad Velikim konikom ob poti, ki pelje proti Kališam sestali z laškimi terenskimi organizacijami. Najprej, že okrog 10. ure so prišli vsi člani in kandidati osnovne partijske organizacije, nato so prišli člani skojevske oiganizacijc, potem člani odbora 01 •' in na koncu članice Al 2. ki pa nikoli niso prišle praznili rok, s seboj so prinesle tudi kosilo. Popit in Sentjurčeva sta si- predvsem zanimala za organiziranost in metode delovanja posameznih organizacij na terenu. Lidija Sentjurčeva pa je predvsem poudarjala naloge mladine in žena, ki so jih dolžni izpolnjevati na terenu in govorila o pridobivanju in angažiranju vseh naprednih sil za končno osvoboditev domovine. Po končanih sestankih sta Popit in Sentjurčeva izredno visoko ocenila delo in aktivnost vseh organizacij iz Laz in Jakovicc. /večer smo imeli planirano pot še naprej proti Ivanjemu selu in Uncu. Preden pa smo krenili na pot, mije Prane Popit izročil kuverto s poročilom o prvih dneh obiska na našem rajonu, ki sem ga moral odnesti na kurirsko postajo IV 2 a, blizu Kališ, in mi naročil, naj se takoj vrnem, ker me bodo čakali pri opuščeni žagi pri vodi pod Lazami. Hitro sem se podal proti Kališam in oddal zaupano mi pošto. Ko pa sem se vračal proti Lazam, sem računal, da bom ostale dohitel že pred dogovorjeno javko. Toda padel sem v italijansko zasedo in bil težko ranjen; z zadnjimi močmi in hudimi napori sem sc privlekel do dogovorjene javke, kjer so me nestrpno čakali. Tam so bili Vanjo, Francelj, Dora, Popit in Sentjurčeva, Tončka Zitko in Pepca Kermavnar iz Laz. S tem se je tudi moja pot za nekaj časa zaključila. Kasneje sta mi Vanjo in I rancelj pripovedovala, da so tudi oni hodili prav po isti poti, kot sem šel jaz za njimi. Iz tega smo sklepali, da so meni postavili zasedo v tistem času, ko so oni odšli in prežali tam, dokler nisem jaz naletel nanje in se komaj živ izvlekel. Simšič Jože - jeien Koncert dveh oktetov V počastitev kulturnega praznika je Logaški oktet pripravil koncert in povabil v goste tudi oktet bratov Pirnat iz Domžal in za literatni inter-mezzo s Prešernom igralca Janeza Rohačka. Bratje Pirnat so izrazito slovenski pevci. Različno visoki glasovi so med seboj barvno izredno izenačeni. Pojo gibko, z lahkotnostjo valov na reki, obvladajo fine odtenke tihega in srednje glasnega petja, le redko zapojo intenzivno glasno. Logaški oktet je mlajši po nastanku, zato še nima svoje značilne glasovne barve. Zlasti srednji glasovi se odlikujejo z glasovno polnostjo, ki se je v nekaterih pesmih uspešno uveljavila. Kako so peli? Prvi del sporeda sta oba okteta, kot je že v navadi, sestavila iz umetnih, drugih pa iz ljudskih pesmi. Začeli so skupaj, z Vrabčevo Zdravljico. Logačani so predstavili pravo paleto slovenskih skladateljskih stilov od rojaka Jakoba Petelina Gallusa iz 16. stoletja do romantičnega, narodno zavednega Benjamina Ipavca. Zorka Prelovca in novejšega Ubaldj Vrabca. Zavzetost pevcev sc je stopnjevala od Gallusove Vae nobis (Gorje nam) ki sojo izvedli nekoliko togo, prek zavzete Domovini, zlasti v solu Petra Groma. Nageljni rdeči so sodili med vrhove večera, zapeti z iskenim čustvom, z umetniškim bar vanjem razpoloženj in oblikovanjem melodij v lepo ubrano sozvočje. Vrabčcva Slovenska pesem je zazvencla kleno, z ognjevitim stopnjevanjem glasov, kot zaveza pevcev domovini in svojemu plemenitemu pevskemu poslanstvu. Ljudske pesmi, razen prve Nocoj pa, oh, nocoj s solom liričnega tenorja Cveta Mačka, so bile v vedrem tonu, zlasti z zaključno Na Vipav skem so briljirali z virtuozno pevsko komiko. Z dalmatinsko Makarsko more so nam pričarali poletni večer ob morju, v glasovih seje stopila ubranost morja, zraka in zahajajočega sonca. Pesmim, ki so jih odpeli bratje Pirnat v obeh delih je skupna slovenska ali vsaj slovanska muzikalnost, harmonija ruskih pravoslavnih spevov se je neopazno prelila v ubrano lepoto pomladnega jutra v Mirkovi pesmi in v znano Jenkovo Vabilo, ki nam nostalgično pričara minule čase fantovskih podoknic. Se več narodnega tona so prikazali v večidel melanholičnih slovenskih pesmih, ki pa se odlikujejo po svojski melodiki in domiselnem vodenju glasov; tako v pesmih Sinoči sem na vasi bil in v umetniško dovršeno izvedeni Ko lani sem tod mimo šel. Izbrali so si tudi dve pesmi koroškega viharnika Pavla Kernjaka. Tja gor bi rad, kjer je bil premalo poudarjen značilni koroški način petja ,,viš pa dol" in resna Tatjana, nekoliko medla sestra zaljubljene Mojccj in šegavc Urške. Oba zbora sta sklenila spored še z eno Kemjakovo, kjer se skladatelj hudomušno, a z lepim spominom, nasmehne mladosti. Pevci so nedvomno navdušili, polna dvorana poslušalcev, ki so prihajali s slovesnimi obrazi, ker so pričakovali nekaj lepega, velikega za vse, ki naj je danes več kot „samo milijon", pa vendar je tako važno, da ohranimo slovensko edinstvenost tudi v času uniformiranosti samopostrežb m bank; svojo čudovito slovensko pesem, ki kaže dušo naroda, tu-sinemo prepustiti skladbam in pesmim, ki niso napisane, da nam po poslušanju ostane v srcih lepo doživetje, ampak so le kovnica denarcev. Pevcem obeh /borov hvala, da ure, mesece, leta svojega življenja ne posvečajo sebično le sebi. ampak nam vsem. Polona Golob vabimo vas Marec mesec nam bo prinesel veliko razburljivih filmov, mnogo akcije in napetih dogodivščin. Čeprav taki filmi privlačijo največ mladino, tudi odrasli obiskovalci radi v mislih „oblečejo" drugačno kožo in se preselijo v sanjski svet junaštva in fantazije. Pa poglejmo najzanimivejše. Prvo soboto in nedeljo v mesecu nas bo navdušil Alain Delon v filmu ZORO. Junak, podobno kot Robin Hood, pomaga revnim in se maščuje bogatim za krivice, ki so jih storili ubožnemu prebivalstvu. FIlmi s tem naslovom so že desetletja pred nastankom slednjega osvajali svet, izdelali so celo nekaj nemih verzij v dvajsetih letih tega stoletja. Danes imamo pred seboj najnovejšo verzijo. Poleg Delona nastopa v tem filmu tudi znani angleški igralec Stanley Baker, ki smo ga pred nedavnim videli na televiziji v Betonski džungli. ZORO bo navdušil staro in mlado. V torek. 7. marca nas bo s svojo igro navdušil Philippe Noiret v kriminalki URAR IZ SAINT-PAULA. Osebna tragedija malega človeka nas bo gotovo pretresla, poleg tega pa je film poln akcije in napetih situacij. - Borilni športi so popularni tudi v Logatcu, zato ne zamudite filma KARATE - JEKLENI FANT. Film nam bo 10. in 12. marca pokazal vso spektakularnost in bliskovitost tega športa. - Akcije brez Belmonda si danes skoraj ne moremo več predstavljati. V filmu STRAH NAD MESTOM se akrobat-Belmondo bori proti psihopatu in v vratolomnih pustolovščinah premaguje vse ovire. Odličen, zabaven, pester in nov Belmondo. FUm je na sporedu 17. in 19. marca. - Za konec meseca pa omenimo seveda SANDOKANA, ki smo ga napeto spremljali na TV preteklo leto. Film je nekoliko skrajšana verzija šestih televizijskih oddaj in nam bo v celoti gotovo pustil boljši vtis kot razdrobljena nanizanka tU I V. Kabir Bedi kot Sandokan nas bo obiskal kar v dveh delih -film je namreč na sporedu takole: I. del 24. in 26. marca, II. del 31. marca in 2. aprila. - Nikakor pa ne smemo ostati samo pri akcijskih filmih. Omenimo film posebne kvalitete. To je KRIK ŽIVLJENJA z Annie Girardot v glavni vlogi. Izjemni film ima tudi izjemno vsebino: zdravnica ugotovi, da ima raka in njena odločitev za operacijo je profesionalna in osebno-človeška. Globoka drama z izredno igralsko kreacijo. Čeprav je mesec marec poln akcije in napetih dogodivščin, bodo v marsikaterem filmu prišli na račun tudi zahtevnejši gledalci, ki iščejo kvaliteto v igri, režiji, glasbi in še v čem. Primož S ar k Načrti mladinske organizacije Na nedavnem posvetu predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij ter članov predsedstva občinske konference ZSMS Logatec so govorili o akcijah v prihodnjih mesecih. Iz triurne razprave so izluščili nekaj poglavitnih nalog, ki jih bo treba opraviti. Med drugim so skic- vendar peti on ne Jenja Z letošnjega koncerta ob kulturnem pnržrrikti v' Logatcu. V prvi vrsti oktet bratov Pirnat, v drugi pa Logaški oktet skrajno levo Tone JnMPHMMMri vodja okteta Pirnat, skrajno desno pa Tomaž Tozon, umetniški vodja Logaškega okteta _ nili pomagati mladim ljudem v krajevnih skupnostih pri njihovem prizadevanju za enakopravno uveljavitev njihovih interesov. Tudi v sindikalnih organizacijah si bodo prizadevali vzbuditi večje zanimanje mladih delavcev za vsa pereča vprašanja, ki so zlasti zahtevna v zvezi z uveljavljanjem določil zakona o združenem delu. Nič manj pozornosti je bilo deležno vprašanje o ustreznih mladinskih kadrih. Sklenili so bolj načrtno urejevati to vprašanje, kajti prav od dobrih usmerjevalcev mladinske organizacije je bolj ali manj odvisna zavzetost mladih ljudi za probleme kraja ali delovne organizacije. Tembolj je to vprašanje pomembno, če upoštevamo, da bi morali tudi načrtneje pripravljati mlade ljudi za dejavnejše poseganje v delovanje raznih samoupravnih organov. Prav to pa je tudi tesno povezano z zahtevo po smotrnejšem vzgojno izobraže valnim delom za mladino. Na konferenci so zatem govorili o nuji po boljšem obveščanju mladih ljudi in o sodelovanju mladih občanov z vojaki. I o sodelovanje je že doslej bilo zelo uspešno, kar je treba še nadaljevati in pri tem uveljavljati še nove oblike povezovanja mladine kraja in naše armade. Marjan Geohclli KULTURNA KRONIKA LOGAŠKA GLASBENA DRUŠTVA so za letošnje prvo polletje pripravila svoje osrednje nastope. Logaški oktet je že februarja odpel svoj letni koncert v sodelovanju z oktetom bratov Pirnat iz Jarš ob slovenskem kulturnem prazniku. Konec marca se bo po daljšem premoru samostojno predstavil moški pevski zbor iz Dolenjega Logatca. V goste bo povabil pevce mešanega pevskega zbora z Brij na Vipavskem, s katerim se je pobliže povezal ob lanskem srečanju v počastitev dneva vstaje v Brjah, in še poprej v Šentvidu, na pevskem taboru. - Pred prvomajskimi praznovanji se bo z letnim koncertom predstavil pihalni orkester Logatec. Nato bo 13. maja letošnja osrednja prireditev ob 25-letnici KLI: srečanje oktetov lesne industrije Slovenije pod pokroviteljstvom KLI Logatec. - Junija bodo pevski zbori odšli na pevski tabor v Šentvid pri Stični. Oba logaška moška pevska zbora se bosta tam že šestič predstavila, hotenjski pa drugič. Prav bi bilo, da bi se opogumil tudi dekliški pevski zbor in tako razširil logaško pevstvo na šentviškem taboru. - Po poletnem odmoru, med katerim bodo posamezne skupine sicer priložnostno nastopale, predvidevamo slavnostno prireditev v počastitev jubileja Otona Župančiča. Ob tem upamo, da bodo naši zvesti poslušalci z obiskom prireditev izkazali kulturnim tvorcem pozornost, kakor to Logačani znajo, hkrati pa spodbudili kulturna društva k nadaljnjemu še uspešnejšemu delu. V POČASTITEV KULTURNEGA PRAZNIKA so učitelji in učenci osnovne šole Gor. Logatec pripravili program, ki so ga letošnjemu letu primerno posvetili kar v celoti jubUeju Otona Zupančiča. S pesmijo in recitacijami so se učenci oddolžili spominu velikega pesnika. Program so pripravili učenci tretjega, četrtega in sedmega razreda ter pevski zbor, ki je zapel tri pesmi. Poleg tega so nastopili tudi trije učenci, klarinetist, pianistka in flavtist, ki so popestrili kulturni pro> gram. Naštudiran program so učenci pripravili tudi skupaj z mladinci in zvečer naslednjega dne sodelovali v krajevni proslavi kulturnega praznika. PRIZNANJI OB PRAZNIKU 8. februarja so učenci osnovne šole 8 talcev proslavili slovenski kulturni praznik in 100-letnico rojstva pesnika Otona Župančiča. Proslava je bila v Narodnem domu, udeležili pa so se jo vsi učenci in učiteljski zbor. Kljub temu, da je bila dvorana prepolna, so vsi mladi udeleženci sledili skrbno pripravljenemu programu pod vodstvom profesorice Saše Držajeve s sodelavci. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanji, in sicer: lutkovnemu krožku za uspele igrice za šolsko in izvenšolsko mladino ter za sodelovanje pri novoletni obdaritvi, uredniškemu odboru šolskega glasila „Naši dnevi" pa za vsebinsko in tehnično urejenost tega lista. Da je glasilo vredno te pozornosti, priča tudi priznanje zavoda za šolstvo SRS. V počastitev tega praznika so učenci zbirali protovoljne prispevke za obnovo rojstne hiše Otona Zupančiča v Vinici. Ps TOZD ESO IZVOLIL SVOJ DELAVSKI SVET V januarju so delavci novega tozda ESO — energetsko strojni obrati izbrali svoje prve delegate za svoj delavski svet. Iz vsake delovne skupine so izbrali po enega, iz vzdrževalnega oddelka mehanične delavnice pa dva. Tako šteje delavski svet 12 delegatov. Predsedništvo so zaupali Miroslavu Korenču, na-mestništvo pa inž. Jožetu Pet-kovšku. Za delegate so bili izbrani zvečine delavci, ki so v organih upravljanja že sodelovali, poleg njih pa je nekaj „novincev", ki se bodo ob izku-šenejših delegatih lahko kalili v uspešne in prizadevne delegate, zavedajoč se svoje pomembne družbene in upravljalske funkcije. Tozd ESO je nastala z izločitvijo ,,pomožnih dejavnosti" iz dotedanje delovne skupnosti skupnih služb KLI Logatec. Zato so tudi delavci sedanje delovne skupnosti skupnih služb, ki je bistveno zožena, izvolili svoj delavski svet. Predseduje mu dipl. inž. Pavel Kranjc, njegov namestnik pa je Karina Čuk. Jago Oddelek za notranje zadeve skupščine občine Logatec objavlja na podlagi 16. in 17. člena zakona o evidenci volilne pravice (Uradni list SRS, št. 7/74) naslednji Razglas Pri oddelku za notranje zadeve skupščine občine Logatec so razgrnjeni volilni imeniki za volitve članov delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter splošnega glasovanja o izvolitvi delegatov v družbenopolitične zbore skupščin družbenopolitičnih skupnosti dne 9. in 12. 3. 1978. Vsak delovni človek in občan ima pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek zato, ker sam ali kdo drugi ni vpisan v volilni imenik volišča, na katerem ima pravico uveljavljati svojo volilno upravičenost; zato, ker je vpisan v splošni volilni imenik nekdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine ali nekdo, ki je že umrl ali pa zato, ker je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. Uskladitev preživnin v letu 1978z življenjskimi stroški Občinska skupnost socialnega skrbstva Logatec obvešča, da je svet za varstvo družine in odraslih dne 6. 2. 1978 obravnaval uradno ugotovljeni podatek o povečanju življenjskih stroškov v letu 1977 napram letu 1976; povečanje življenjskih stroškov je znašalo 14,6 %. Podatek je objavljen v Statističnih informacijah Zavoda SR Slovenije za statistiko, štev. 234. SKLEP preživnine se povišajo za 14,6 % napram letu 1977, in to od 1.3.1978 dalje. Predsednik sveta Zdenka Omerzu Zahvala Ob boleči izgubi drage žene MARIJE KRIZMAN, roj. Mlinar se zahvaljujem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo pospremili na njeni zadnji poti in ji poklonili v slovo cvetje in vence. Posebej se zahvaljujem za izražena sožalja, dalje osebju doma upokojencev na Vrhniki za nego in skrb ter vrhniškemu duhovniku za opravljeni pogrebni obred. • lllljit^MTitliiTi in t$D0 ¥>">*tvo Popravek splošnega volilnega imenika se zahteva ustno ali pismeno pri.oddelku za notranje zadeve "skupščine občine Logatec najpozneje 5 dni pred dnem, ki je določen za volitve. Zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Uradni list SRS, št. 24/77) določa v četrtem odstavku 134. člena, da nihče, ki ni vpisan v volilnem imeniku, ne sme glasovati. Če nekdo pomotoma ni vpisan v volilnem imeniku, glasuje lahko samo na podlagi potrdila pristojnega organa, da je vpisan kot volilni upravičenec v evidenci za območje volišča, na katerem želi glasovati. To se vpiše v zapisnik, potrdilo pa priloži zapisniku. Volilni imeniki bodo razgrnjeni pri oddelku za notranje zadeve skupščine občine Logatec v sobi št. 9 do srede, dne 08. 03. 1978. Potrdila bo izdajal isti upravni organ na dan volitev od 7. do 19. ure. NAČELNIK ODDELKA Maks ADAMIČ Filmski program 3. - 5. iii. francosko italijanski avantur. zoro 4. - 5. iii. italijanski zgodovinski spektakel zadnji dnevi POMPEJEV 7. iii. francoska kriminalka urar iz saint-paula 10. - 12. iii. hongkoaški avanturistični karate jekleni fant 11. - 12. iii. ameriški akcijski gator 14. iii. italijanski avanturistični k a ribu s severa 17. - 19. iii. francoski avanturistični strah nad mestom 18. - 19. iii. kanadska kriminalka nemirna nedelja 21. iii. jugoslovanska drama izganjalec 24. - 26. iii. italijanski avanturistični sandokan i. del 25. - 26. iii. ital. - jug. erot. komedija zasfbnl PREGREHE, JAVNE čednosti 28. iii. francoska psihol. drama krik Življenja 31. iii. - 2. iv. italijanski avanturistični sandokan ii. del Logalke novice - glaailo SZDL občine Logatec. Ureja uredniški odbor: Albin Cuk, delegat KLI, Franc Korenč, delegat OK ZKS, Marcel Stefančič, delegat KSP, Tatjana Stirn, delegat KLI, In Rudi Vogrič, odgovorni uradnik. Družbeni organ je Itdajatefjaki svet. ki ga tvorita 20-članska delegacija družbenih organizacij in organizacij združenega dela ter delegacija urednilkega odbora. I isk tiskarne Ljudska pravica V Ljubljani. Po mnenju aekreta-riata za Informacije SR Slovenije it. 421-1/72 Je glaailo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.