Poštnina olikana v gofovin!.
Leto XVIm štev. 80
Ljubljana, petek S. aprila 1935
Cena t Din
_pra.vmštvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124. 3125, 3126 Jiaeratm oddeleK: Ljubljana Selen-burgova ui. 3. — Tei 3492, 2492. Joaružmca Man bor : Gosposka ulica
St. 11. — Telefon St 2455 -"odružmca Celje Kocenova ulica St.
2. — Telefon št 190 -tačuni pn pošt ček zavodih: LJubljana št- 11.842. Praga Cislo 78.180, WieD St 105.241
Naročnina znaSa mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. TelefOD 3122, 3123. 3124. 3125. 3126 Maribor, Gosposka ulica U. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayer)eva ulica Stev. L Telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi.
Konference
V	veliki politiki sedanje Evrope je norda najpomembnejši mejnik londonski sporazum med Francijo in Anglijo. / zvezi z rimskim paktom se je ustvaril v vzajemni solidarnosti skupen program za končno organizacijo kolektiv-le varnosti, ki naj bi po svoji dogradit-ri objemala vso Evropo.
Noben resen in politično uvideven človek si izvršitve londonskega programa oi predstavljal kot lahko ali enostavno diplomatsko igro. Biio je v naprej jasno, da bo treba premagati nešteto ovir, predsodkov in tudi zle volje, za.prek, na katerih so se vsa leta po vojni razbijale najlepše in najbolje mišljene zasnove. Ni si bilo mogoče skrivati, da bo za cilj, ki so se nanj zedinile zapadne sile, treba skoro nadčloveške potrpežljivosti jn vztrajnosti, pa tudi optimizma, ki ne omaga po prvem razočaranju.
Dogodki po londonskem srečanju so se stopnjevali naravnost dramatično. Njih višek je bila kretnja Nemčije, s katero je raztrgala versajsko pogodbo, in brez ozira na morebitne sporazume in konvencije vzpostavila svojo oboroženo silo v predvojno stanje, da, jo celo pomnožila in izpopolnila.
Dokaz velike moralne sile in zavesti za odgovornost so podale zapaune velesile, da spričo te nove in vsekakor ne pomirljive situacije niso podlegle senti-mentom in ne izgubile hladnokrvnega ravnotežja. Solidarnost, dokumentirana v Londonu, je dobila na pariški konferenci novo potrditev, pridružil pa se ji je sklep, premagati svet ogražajočo nevarnost z mirovnimi sredstvi. Končno je premoč miroljubne fronte v Evropi tako očitna, da se ji bo morala — tako se je sklepalo — ukloniti vsaka militantna sila ali grupa. Afront Berlina ni prekinil ustvarjanja sistema kolektivne varnosti, niti mu ni uspelo zanesti razdor v vrste njegovih pobomikov. Vendar je nova situacija ustvarila potrebo novega razčiščenia, preden se morejo storiti in izvršiti novi, konkretni sklepi.
Tako so bili podani pogoji za informativne konference, ki so jih prevzeli angleški državniki v raznih prestolnicah na kontinentu. Sir John Simon se je vrnil iz Berlina takoj v London, dočim Edencva vzhodna turneja še ni končana. Poročila, v kolikor so bila dana javnosti, zaznamujejo na videz skromne rezultate. vendar se sme reči, da se je misel neposrednih stikov z vodilnimi možmi izkazala za prav srečno.
Ne sme se pri tem pustiti iz vida, da pri teh potovanjih ni šlo za sklepanje kakih konkretnih aranžmanov. Zato bi bilo pogrešnv, smatrati Simonovo ugotovitev po vrnitvi iz Berlina, da so se pokazala nesoglasja, ki jih bo težko premagati, kot priznanje neuspeha. Vsekakor so Anglija in z njo njene partnerice sedaj poučene o nemški miselnosti in njenih zunanje političnih smernicah, pa vsaj do gotove meje morda tudi o njenih konkretnih namenih in ciljih. Za bodoče odločitve so te informacije priba-vile nedvomno dragoceno gradivo. Na drugi strani pa se je mogla Nemčija prepričati, da tudi Anglija, na katero se je v svojih računih menda posebno zanašala, nima razumevanja za njene koncepte za bodočo ureditev Evrope in da &o bile njene nade na klin. ki ga bo morda vendar mogoče zabiti med Pariz in London, preoptimistiene.
Da niso Hitlerjeva svarila pred nevarnostjo na vzhodu, proti kateri bi bila oborožena Nemčija branik za ves evropski zapad, vplivala dovolj prepričevalno, so mogli v Berlinu sipoznati že iz moskovskih poročil. V resnici tudi Ede-ncrva konferenca s predstavniki sovjetske Rusije ni vodila do kakršnihkoli obveznosti, že zato ne. ker Anthonv Eden niti ni imel tako dalekosežnega pooblastila. Toda izmenjava misli v Moskvi je očividno izgladila, če ne vseh, pa vsaj glavna nesporazumljenja, ki so doslej narekovala Angliji toliko rezerviranost napram ruski aktivnosti v evropskem sodelovanju. Reči se sme, da se je vprašanje vzhodnega pakta v angleško sovjetskih razgovorih pomaknilo za pomemben korak naprej.
Na tem dejstvu tudi poznejše dozdevno razočaranje v Varšavi ne more mnogo spremeniti. Kočljivost geografskega položaja na vsak način nalaga poljskim državnikom posebno opreznost. Prepričanje. da so si s svojimi dvostranskimi pogodbami najbolje zavarovali meje napram vzhodu in zapadu, po vsej priliki med poljskimi državniki še vedno prevladuje, zlasti ker k temu prihaja še umljiva bojazen, da se ne bi z organizacijo vzajemne pomoči odprla vrata tujim vojskam, ki bi utegnile spremeniti poljsko ozemlje v bojišče. Četudi pa so podatki o poteku varšavskega srečanja skromni in na prvi pogled skoro negativni, se vendar zdi. da se dosedanja poljska nepristopnost napram kolektivnemu sistemu varnosti polagoma in rahlo umika drugemu spoznanju. Podoba je, da berlinska odkritosrčnost glede nemških ciljev na vzhodu tudi v Varšavi ni povsem zgrešila vtisa.
V	Pragi preko katere se vrača An-thony Eden s svojega potovanja, ga ne čakajo nobena presenečenja Tu bo spoznal trdnost in zvestobo, s katero Češkoslovaška in z njo vsa Mala antanta
Praga zadnja etapa Edenove misije
Angleški minister Eden in češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš sta ugotovila popolno soglasje obeh držav v prizadevanju za ohranitev miru, kakor tudi neomajno
zvestobo načelom Društva narodov
Praga, 4. aprila, b. Na povratku iz Moskve in Varšave je davi ob 8. prispel v Prago angleški minister lord Eden. Na Wilsonovem kolodvoru so ga pozdravili zun. min. dr. Beneš z višjim uradništvom ministrstva, zastopnik prezidenta kance-lar dr. Šamal ter angleški poslanik v Pragi, Addison. Zunanji minister dr. Beneš je priredil najprej na čast gostu zajtrk, ki so se ga udeležili trdi poslaniki držav Male antante, nakar sta se lord Eden in dr. Beneš ob 10. dopoldne umaknila k posvetovanju, ki je trajalo do 12.10. Sestanek se je vršil v kabinetu češkoslovaškega zunanjega ministra v Czerninovi palači in sta mu prisostvovala tudi angleški poslanik v Pragi Addison in češkoslovaški poslanik v Londonu dr. Jan Masaryk.
O razgovoru je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
»Lord čuvar državnega pečata Anthony Eden je prispel davi v Prago. Na sestanku v prostorih zunanjega ministrstva je minister Anthony Eden na najprisrčnejši in prijateljski način izmenjal z zunanjim ministrom dr. Bene-šem misli o vprašanjih, ki jih navaja londonski komunike od 3. februarja 1935.
Zunanji minister dr. Beneš se je ministru Edenu prisrčno zahvalil za obisk v Pragi in za pojasnila, ki mu jih je dal o sadovih svojih obiskov v drugih prestolnicah, in mu podrobno razložil mirovno politiko Češkoslovaške. Oba ministra. sta ugotovila popolno soglasje političnih ciljev svojih držav glede dela za ohranitev miru. kakor tudi iskreno in neomajno zvestobo svojih držav napram Društvu narodov.«
Kakor se v dobro poučenih političnih krogih zatrjuje, je dr. Beneš v teku razgovora izjavil lordu Edenu, da bi Češkoslovaška tudi v primeru, če bi Poljska in Nemčija sedaj odklonili svoj pristop, sprejela vzhodni varnostni pakt v upanju, da se bosta končno tudi ti dve drža\i pridružili pogodbi.
Ziifafki dr. Beneša m Edena
Pred odhodom ministra Edena iz Prage je priredil zunanji minister dr. Beneš intimno kosilo v čast svojega gosta, ki se ga je udeležil tudi ministrski predsednik Malvpetr.
V svoji zdravici med obedom je zunanji minister dr. Beneš med drugim poudaril, da posegajo vprašanja, zara-
di katerih se je minister Eden napotil na svojo pot, v življenjske interese Češkoslovaške. Češkoslovaška bo zaradi svojih zgodovinskih tradicij, zaradi teženj svojega ljudstva in glede na svoj zemljepisni položaj vodila iskreno in resnično politiko miru. Vsi, ki so za resnično mednarodno sodelovanje, lahko računajo s Češkoslovaško.
V svojem odgovoru je čuvar državnega pečata Eden izjavil med drugim, da so minili časi, ko so mogli posamezni narodi računati, da bi jim vojna utegnila roditi večje blagostanje za bodočnost. Sedaj je vsem narodom postalo jasno, da se nobena država ne more razvili na razvalinah druge države. To je najpomembnejši in drago plačani nauk svetovne vojne, to pa je tudi temeljno prepričanje, na katero se opira Društvo narodov.
Edenov povratek v London
Ob 13.25 je čuvar državnega pečata Anthony Eden v spremstvu svojega osebnega tajnika in dveh novinarjev odpotoval z leta^m v London, kamor je prispel ob 18.30.
Nemški pogoji
za kompromis
Varšava, 4. aprila. AA. Današnja »Gazeta Polska« priobčuje brzojavko iz Berlina, da bi po mnenju nemške vlade lahko prišlo do kompromisa na naslednji osnovi:
1.	Mednarodna splošna konvencija o razorožitvi, ki pa ne sme ogražati nemške enakopravnosti.
2.	Vzhodni pakt. Id naj obsega določbe o nenapadanju, nevmešavaniu v notranje zadeve drugih držav, o nepodpi-ranju napadalcev m.medsebojnih pogodbah.
3.	Podunavski pakt o nevmešavanjn, ki pa mora ta pojem primemo jasno opredeliti.
4.	Letalski pakt med zapadnoevrop-skimi državami.
Po poročilu lista hI bila Nemčija pripravljena podpisati te pogodbe in se vrniti v Društvo narodov, če iz versajske pogodbe odstranijo pakt o Društvu narodov in črtajo določbe, ki pomenijo zapostavljanje Nemčije.
Nemčiji bi morali priznati pravico do mandatov v prekomorskih krajih. Prav tako bi morali ukiniti določbe o internacionalizaciji Lahe in nemškega dela Dunava.
iojazni Nemčije
Nemci se boje, da bi Poljska kljub pogodbi z Nemčijo morda vendarle krenila z dosedanje nemške linije
Berlin, 4. aprila d. Varšavska poročila nemških listov se strinjajo v naziranju. da je poljska vlada odklonila vzhodni pakt v dosedanji obliki, dopuščajo pa domnevo, da so v Varšavi razpravljali o izpre-menjenem načrtu vzhodnega pakta, bodisi, da ga je predložila poljska vlada sama ali pa ga je prinesel angleški pravosodni minister Eden s seboj iz Moskve. Zdi se, da Poljska ni popolnoma soglasna z Nemčijo v tem vprašanju, k. ga je skušal Eden pojasniti pri svojih obiskih. Seveda se mora upoštevati, da tudi nemška vlada ni načelno zavrnila vzhodnega pakta, ker se je Hitler izjavil v svojih razgovorih s Simonom in Edenom pripravljenega, da pristane na pogodbe o nenapadanju, ne pa na avtomatsko pomoč proti napadalcu, ki jo je dostej določal načrt vzhodnega pakta.
V Berlinu čakajo z zanimanjem na nadaljnje vesti o dozdevni predelavi načrta vzhodnega pakta, da bi mogli presoditi, v koliko se je Poljska oddaljila od Nem-
zastopata načela mirovne politike in zavezniške zvestobe. Spoznati pa bo mogel tudi mirno odločnost v obrambi svojih pravičnih interesov, s katero so se tako zvane male države znašle v pomembno enoto, ki si je znala pridobiti v mednarodni skupnosti upoštevanje in ugled kot nepogrešljiv faktor evropskega reda.
Ne more se dvomiti, da bodo izkušnje, ki si jih je nabral baš angleški državnik na svojem evropskem potu, važen prispevek za konferenco v Stresi, na katero z napeto pozornostjo čaka vsa Evropa, da, ves politični svet. Ta konferenca ne bo več zgolj informativna; njen program ne bo toliko izmenjava misli, kakor stvarjanje realnih zaključkov. Morda sicer v Stresi res ne bo čudežev, kakor je nedavno dejal Mussolini. Toda če Stresa ne bo sama na sebi izpolnitev, se sme vsaj upati, da bo zadovoljiv začetek, prehod od besed k dejanjem, ki naj nam ustvarijo novo politično Evropo.
čije. Edenu očitajo, da je svojo informativno nalogo prekoračil in da je nastopil pri obiskih s pobudami in celo predlogi. Po varšavskih vesteh je Eden predložil poljski vladi vprašanje, ali bi bila zadovoljna z medsebojno pomočjo v letalski vojni. Zdi se, da nima Poljska ničesar proti pomoči v zraku, dočim noče dovoliti tujim četam prehoda preko svojega ozemija. Toda poljski pristanek na pomoč v zraku že zadošča za vznemirjenje Nemčije. že nekaj dni se opažajo v nemškem tisku nanrgavanja, da bodo v primeru, če bo Poljska pristala na tuje polete preko svojega ozemlja, pripravljena na Češkoslovaškem letališča za pristajanje ruskih letal. S temi vestmi so zasledovali očitno namen, da bi vznemirili javnost proti Češkoslovaški in sploh podpisnikom vzhodnega pakta.
Znak za gotov preokret Poljske vidijo v Nemčiji tudi v povabilu francoskemu zunanjemu ministru Lavalu, naj obišč« na poti v Moskvo tudi Varšavo. Sicer se ne zanikajo obveznosti, ki jih ima Poljska na podlagi 6voje zveze s Francijo, toda v trenutku, ko se pripravlja nova evropska ureditev, b: na nemški strani želeli, da bi poljska vlada ne opustila svoje nejasne rezerviranosti. Sodelovanje s Poljsko so smatrali v Berlinu kot znaten aktivum v nemški zunanji politiki, za katerega su morali žrtvovati marsikatero žrtev, če bi se mednarodni odnošaji razčistili s prtu-kretom Poljske v škodo Nemčije, bi vodilni nemški politični krogi ne izpremenill započete poti, vsekakor pa bi morali smatrati to za znak naraščajoče osamljenosti.
Tudi varšavski poset rodil uspeh?
London, 4. aprila AA. Reuterjev urad poroča da je po mnenju poljskih političnih krogov obtsV >iist-a Edena v Var šavi vendarle - •• uspehe, čeprav ne takšnih, kakršne ie dosegel v Moskvi Tudi v težkem vprašanju vzhodnega pakta je rodil zadovoljujoče sadove.
Anglija še vedno upa na omejitev oboroževanja
London, 4. aprila. AA. Sinoči je v lordski zbornici načel lord Robert Cecil debato o vojni industriji. Državni podtajnik v zunanjem ministrstvu lord Stanhope je izjavi! med drugim, da so Združene države mnenja, da ima vsaka država na svojem področju izvajati najstrožje nadzorstvo nad industrijo vojnega materijala. Velika
Britanija je pa mnenja, da ima biti to nadzorstvo mednarodnega značaja in da ga je treba poveriti Ženevi. Britanska vlada še zmerom veruje v možnost mednarodnega sporazuma o omejitvi oboroževanja in da se bo dal doseči mednarodni sporazum. čeprav v skromni obliki. Mogoče s« bodo dale omejitve, dogovorjene s tem sprorazumom, uveljaviti vsaj za topove težkega kalibra in na večje tanke.
Odločitev al! ne v Stresi
Tudi konferenca treh v Stresi ne bo prinesla končne odločitve o zagotovitvi miru v Evropi
ške delegacije in da bo imel na izrednem zasedanju sveta Društva narodov velik govor, v katerem se bo zavzel za okrepitev miru v Evropi. V političnih krogih 7 veliko napetostjo pričakujejo ta govor, ki naj bi postal mejnik v politiki Anglije i odnošajih do evropske celine
V spodnji zbornici je izjavil zunanji minister Simon, da morebitni sklepi v Stresi ne bodo ovirali proste in odkritosrčne razprave o vprašanjih, o katerih bo razpravljal v kratkem svet Društva narodov.
London, 4. aprila, d. Kakor poroča Reuterjev urad. bo imela angleška vlada jutri izredno sejo, na kateri bo Eden poročal o svojih obiskih v Moskvi, Varšavi in Pragi.
Simon in Eden, ki sta določena kot angleška delegata na konferenci v Stresi, bosta odpotovala tjakaj v pričetku prihodnjega tedna. Potovanje ministrskega predsednika Macdonalda v Streso se ne zdi verjetno.
V	političnih krogih ne pričakujejo od konference v Stresi nobenih pomembn-h uspehov. Razgovore v Stresi smatrajo le kot samo po sebi potreben zaključek informativnih potovanj Simona in Edena, zaradi česar posvečajo večie zanimanie zasedanju sveta Društva narodov ki se prične 15. aprila.
Nov Mussolinijev načrt
V	dobro poučenih krogih govore, da namerava Mussolini predlagati v Stresi svoj lastni načrt za zavarovanje evronskega miru, s katerim hoče ustvariti v Evropi splošen občutek zaupanja, preden se po-slednjič poizkusi skleniti vzhodni pakt. Po vsei verjetnosti bo Mussolini predlagal ponovne politične in gospodarske razgovore po zgledu lanskih razgovorov med Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Po Mussolinijev; sodbi pripada zasnova vzhodnega pakta v sedanji obliki že preteklosti.
Kako bo Mussolinijev načrt sprejet, se seda i še ne more reči. Gotovo je le to, da morajo vsi poizkusi za organizacijo evropske varnosti imeti za temelj načelo, da se Evropa ne sme razdeliti v sovražne tabore.
Macdonaldova akcija
Angleška vlada bo po končanih obiskih Simona in Edena nadaljevala svoje prizadevanje za pomirjenje Evrope. Macdo-nald namerava pred svetovno javnostjo zastaviti vso svojo avtoriteto. Zatriuieio. da bo odpotoval v Ženevo na čelu angle-
Stresa v pričakovanju odličnih gostov
Stresa, 4. aprila, d. Razgovori zunanjih ministrov Lavala in Simona ter ministrskega predsednika Mussolinija se bode vršili v palači »Borromeo« na Isoli Belli Ogled zgodovinske palače je tujcem že prepovedan. Za razgovore so izbrali glasbeno dvorano, ki leži poleg sobe, v kater, je svoj čas stanoval Napoleon I. Iz glasbene dvorane so odstranili vsa stara glas bila ter jo opremili s florentinskim pohištvom, genovskimi preprogami iz 18. stoletja in dragocenimi slikami. Krasni vrtovi na otoku bodo ponoči sijajno razsvet ljeni. Mesto samo bo razsvetljeno z mo drimi in rdečimi lučmi, narodnimi barva mi Anglije in Francije. Na vseh poslopjih bodo vihrale zastave vseh treh držav.
„Popolo d'Italia" o rezultatu Edenove misije
Rim, 4. aprila, w. Na predvečer konfe renče v Stresi, piše »Popolo d' Italia«. t mednarodnem položaju, da je informativn« potovanje angleških ministrov razjasnil« nasprotstva in zapreke, vendar pa ni pri bližalo rešitvi nobenega problema. Utopijs razorožitve se mora z dejstvom pospeže nega nemškega oboroževanja smatrati zi odpravljeno. Avstrijska neodvisnost pred stavlja enega najvažnejših in bistvenil problemov evropskega mira.
Obnova nemške vojske
Dočim bodo letniki I900 do 1913 postopno vpoklicani k dvomesečnemu vežbanju, bo letnik 1914 služil
že celo leto
Berlin, 4. aprila d. Objava izvršilnih določb k proglasu od 16. marca o zopetn: uvedbi splošne vojaške dolžnosti, se pričakuje še v teku meseca. Najtežji problem je določitev službene dobe, od katere je odvisno, v kakšnem času bo vojska razpolagala z dobro izvežbano rezervo Ker je praktično nemogoče, da bi vsi povojni letniki službovali daljšo dobo, bo napravljena razlika med vežbanjem starejših in mlajših.
Predvsem bodo pozvani \ letih 1900 do 1913. rojeni, naj se pripravijo za dvomesečno vojaško službovanje. Vpoklic teh starejših letnikov bo izvršen postopno in razdeljen na daljšo dobo, bržkone nad dve leti. Letnik 1914. bo nasprotno moral služiti že normalno dobo.
Kakor se doznava, bo normalno službovanje v nemški vojski načelno trajalo 12 mesecev, le za tehnične čete je določeno daljše vežbanje in bo trajalo pri topništvu in m-ornarici 2 leti, pri letalstvu pa 3 leta. Obvezniki letnika 1914. bodo najprel pozvani, naj se javijo v določenem roku. Potrjeni bodo vpoklicani letos 1- oktobra. Ta letnik šteje skupno 560.000 mož, računajo pa, da bo dal 356.000 do 400.000 re-krutov.
Po načrtih vojnega ministrstva je bi: prvotni namen, da bi se uvedlo hitreje« "ežbanje mlajših letnikov. Tako so nameravali 1. oktobra vpoklicati razen letnika 1914 tudi letnika 1915. in 1916. To namere pa 60 končno opustili zaradi energičnin ugovorov finančnega ministrstva, češ. aa bi vpoklic treh najmlajših letnikov naen krat presegel finančno moč države. Trni' vprašanje nastanitve rekrutov bi se Komaj moglo rešiti ob istočasnem vpoklicu treh letnikov. Zelo obsežne nove vojašnic« katerih gradnja predstavlja v sedanl brezposelnosti važno vlogo, bodo po dogo tovitvi jeseni prenapolnjene, ker doti«1 poklicana vojska še ne bo reducirana i znatnem obsegu.
Moč nemškega letalstva
London, 4. aprila. AA. Zunanji miniet« Simon je v spodnji zbornici izijavil, da mi je Hitler priznal, da so nemške letalske si le dosegle pariteto z letalstvom Velike Bri tanije.
Reuterjev urad poroča iz Berlina, da še ni mogoče zvedeti uradnih številk, ki jih j« Hitler sporočil Simonu o nemškem letal srtvu. Berlinski letalski krogi smatrajo, d« ima Nemčija sedaj 1800 vojaških letal in da gre po večici za bombna letala.
Avstrija se oborožuje
Dunaj, 4. aprila, k. Včeraj popoldne je imela avstrijska vlada pod vodstvom kancelarja dr. Schuschnigga krajšo sejo. na kateri se je bavila tudi z vprašanjem avstrijskih oboroženih sil in njihove efektivne moči. Ministrski svet je v popolnem soglasju ugotovil, da je priznanje popolne enakopravnosti Avstrije v oboroževanju samo po sebi umljivo in da zani sploh niso potrebna nikaka posebna pogajanja Ministrski svet je odredil, da se za izvedbo tega načela izvršijo vse potrebne priprave.
Žrtve malarije na Cey!anu
London, 4 aprila A A. Po poročilu iz Ko-lomba je malarija na Ceyloun zahtevala doslej 54.000 žrtev.
Zasedanje bolgarskega vrhovnega vojaškega sveta
Sofija. 4 aprila, k. Včeraj je pričel za sedati vrhovni vojni svet. ki je davi na daljeval svote delo. Razpravljal je o aktu alnih mednarodnih političnih vojaški! vprašanjih in zlasti o bolgarski enakoprav nosti v oboroževanju, k ije postala tud za Bolgarijo poleg Avstriie in Madžarske po uvedbi vojaške enakopravnosti v Nem čiji bolj dostopna Vsa politična iavnos" se zelo živahno zanima za zasedanje - r hovnega vojaškega sveta in mu pripisujt izredno velik pomen.
Skrbi za ogrožene brate, bodi Cirilmetodar!
Volilno gibanje
Shod ministra Kožulja v šibeniku
V	Šibeniku bo v nedeljo dopoldne v gledališki dvorani volilni shod, na katerem bo govoril minister dr. Kožuij o politični situaciji v državi. Po mestu so bili razširjeni letaki, ki vabijo volilce na -to zborovanje.
Kandidature ministra dr. Marušiča
Pod tein naslovom poroča zadnja številka >Kinetskega Lista«: >Spričo zlonamirnih poročil, ki se širijo od neke strani, da bo g. minister dr. Marušič obdržal mandat v Logatcu, smo v položaju povedati, da so take vesti vse še zelo nezanesljive.«
1 udi v >Jutru« smo zabeležili vest. da bo g. dr. Marušič obdržal svoj logaški mandat Da zavrnemo očitek zlonamernosti, smatramo za potrebno ugotoviti, da ie to sporočil senator g. Ivan Pucelj na volilnem sestanku v logaškem srezu, na katerem je bila proglašena kandidatura g. dr. Marušiča. To smo takrat v »Jutru« tudi izrecno omenili.
Iz litijskega sreza
V	litijskem srezu so bile na listi g. Jevtiča prvotno prijavljene tri kandidature: gg. litijskega župana Laiovica, dosedanjega poslanca Mravljeta in šmartinskega župana Josipa Strmana. Zadnji jKmetski List« priobčuje sedaj izjavo g. Strmana, da je odstopil in da ne bo kandidiral, temveč da bo podpiral kandidaturo dosedanjega narodnega poslanca g, Milana Mravljeta.
Ker se tudi o kandidaturi bivšega litijskega župana g. Ilinka Lebingerja na Jev-tičevi listi ne govori več in ker je g. G\i-do Briolla iz Zagorja odločno odklonil ponovno mu ponudeno kandidaturo, bosta na listi g. Jevtiča v litijskem srezu kandidirala le gg. Lajovic in Mravlje.
Iz dolnjelendavskega sreza
Dosedanji narodni poslanec tega sreza g. Anton Hajdinjak nam piše: Na nekem volilnem sestanku je lendavski zdravnik g. dr. Klar trdil, da so državne oblasti ves čas dosedaj zapostavljale Prek mu rje in da Prekmurje ni dobilo nobenega denarja za javna dela. (i. dr. Klar je kot bivši bojevnik in pristaš bivše SLS stalno vodil račun o tem in je še pred enim letom na shodu javno povedal, kakšne korupcije se uganjajo v državi. Pad bi vedel, zakaj ni vodil računa tudi o tem. da je ^fclast ravno v letu 19'3-34 na moje posred(«wje dala v naš dolnjelendavski srez za regulacijo Mure ;-J5 .OOf) Din. za popravilo cest tudi okrog 3oO.OOO Din in za razne druge podpore okrog 120.(100 Din. Te številke dokazujejo, da je oblast imela pred očmi tudi naše u botro Prekmurje in ca skušala podpreti.
V Karlovcu in čabru
V	Karlovcu je sresko sodišče dosedaj overovilo podpise za 3 kandidature na Jev-tičevi listi. Kandidati so: bivši narodni poslanec Nikola Petrak. karlovški odvetnik dr. Nikola Badovinac in inž. Anton Draga-nič iz Karlovca. Na Hodžerovi listi kandidira v karlovškem srezu posestnik Adolf Kralj.
V	Cabru je kandidat na Jevtičevi listi odvetnik dr. Bogdan Koritnik, ki je bil za časa. ko je srez Čabar spadal pod Ljublja-
no. član oblastne skupščine v Ljubljani. Njegov namestnik je Janez Kovač, Slovenec ia Osilnice, ki je bila pri definitivni razdelitvi banovin pripojena čabranskemu 'irezu in s tem savski banovini.
Iz raznih banovin
V	petrinjskem srezu je prijavljenih na listi g. predsednika Jevtiča 6 kandidatur, od teh tri od sreske organizacije JNS. tri pa od drugih skupin volilcev. Na listi p. Hodžere kandidira v petrinjskem srezu dosedanji narodni jx>slanec Josip Stazič.
Prometni minister g. inž. Vujič, ki kandidira v petrovgrajskem (velikobečkereškem) srezu. je bil postavljen tudi za kandidata v srezu Derventi v vrbaski banovini.
V	beranskem srezu kandidira na listi g. Jevtiča poleg drugih tudi bivši sreski načelnik tega sreza Zarija Joksimovič.
V	Prilepu kandidira dosedanji narodni poslanec Vasilije Trbič.
V	Travniku so proglašene za Jevtifovo listo štiri kandidature. Med kandidati sta dva pravoslavna in dva muslimana. Na socialistični listi bo v travniškem srez" kandidiral neki Danko Marušič.
Socialistične kandidature v Sloveniji
V	gomjegrajskem srezu bo na listi dr. Topaloviča kandidiral g. Koredej, sedlar iz Šoštanja, njegov namestnik pa bo g. Alojz Breznik, delavec iz Nazarja. V logaškem srezu bo kandidiral tajnik Zveze lesnih delavcev g. N ko Bricelj. V radovljiškem srezu bo kandidiral a;. Čelešnik z Jesenic, kot namestnik pa Franc Rozman iz Bohinjske Bistrice. V novomeškem srezu bo kandidat g. Jurij Stanko iz Ljubljane, njegov namestnik pa g. Anton Jakša iz Skrjanfev pri Novem mestu. V prevaljskem srezu je kandidat 2- Viktor Eržen iz Maribora.
Ljoticevi kandidati
Glavno glasilo g. Ljotiča >Zbor« objavlija večje število kandidatur n« Ljoticevi listi. Bojevniških kandidatur iz Slovenije v tem seznamu še ni.
Lista dr. Hodžere
Kakor poročajo beograjski listi, je bila B. t. m. v Beogradu seja izvršnega odbora opozicijske Narodne stranke. Seji je predsedoval predsednik stranke in nosilec strankine liste dr. Svetislav Hodžera. Iz Slovenije je bil navzoč dr. Ivo Potokar. Na seji. ki je trajala polnih 12 ur, so definitiv-no določili strankine kandidate v vseh »rezih. Kakor pravi komunike, je v vsakem srezu postavljena samo ena kandidatura, odnosno v srezih z več mandati toliko kandidatur. kolikor je mandatov.
Hodžerove kandidature v primorski banovini
V	primorski banovini bodo kandidirali na opozicijski listi dr. Hodžere: v mestu Splitu zdravnik dr. Josip Fabič, v okoliškem srezu (2 poslanca) odvetnik dr. Oskar Tartaglia in Dragutin Klein, v Sinju trgovec Marko Buljan, v Imotskem trgovec Julijo Vučenlovič, v Benkovcu Drago Juričko, v Biogradu in Prekem dr. Palricij Fadelin, v Šibeniku Aleksander Vidovič. na liracu Stipe Ostojič, na Hvaru Andrfja Plenkovič, v Kninu Ante Macanovič, v Metkoviču in Makarski dr. Ivan Vela, na Korčuli pa Anton Batič.
Francoski obrambni ukrepi
Senzacionalna odkritja o vojaških pogodbah in obrambnih ukrepih Francije
Pariz, 4. aprila čw. Socialistični »Pupu-laire« in komunistični »Humanitč« sta objavila danes v senzacionalni obliki tajne informacije, ki sta jih na včerajšnji seji odbora poslanske zb-ornice za narodno obrambo sporočila vojni minister general -Maurin in letalski minister general De-nain. Informacije so prišle v javnost baje po indiskretnosti znanega nacionalističnega poslanca Taittingerja. Po njih je general Denaln na seji sporočil, da obstoja med francoskim generalnim štabom na eni strani in generalnimi štabi Rusije. Češkoslovaške in Belgije na drugi strani poseben vojaški sporazum. Sporazum z Belgijo daje Franciji tudi pravico, da pcšlje svojo vojsko preko belgijskega ozemlja proti Nemčiji. General Maurin je dodal, da bo v primeru vojne Franciji priskočila na pomoč Rusija z vsem svojim letalstvom.
Poslanec Taittinger je baje dal te informacije zastopnikom vsega pariškega tiska, vendar pa je poslanec Arcbimbaud, čim je zvedel za indiskretno početje svojega tovariša nujno pozval vse francoske redakcije naj jih ne objavijo, kar so ostali pariški listi razen omenjenih dveh levičarskih srlasil tudi storili.
Ng današnji seji finančne komisije zbornice je ministrski predsednik Flandin ostro nastopil proti indiiskrecijam, ki jih
je snoči zagrešil Taittinger glede razprav zborničnega odbora za narodno obrambo Izjavil je, da vlada v primeru ponovitve takih tndiskrecij ne bo več prišla pred komisijo. Flandin je dalje sporočil, da bo za oboroževanje potrebno večje izdatke določila vlada v času parlamentarnih počitnic po naredbenem potu.
Pariz. 4. aprila č. V dobro obveščenih političnih krogih se širijo vesti, da bo francoska vlada pridržala francoske vojaške kontingente, ki bi morali te dni zaključiti svoj-o službeno dobo, še tri mesece v službi Vesti sicer še niso potrjene, vendar pa je zelo verjetno, da bo o tem vprašanju razpravljal narodno obrambni odbor francoske poslanske zbornice, ki se sestane jutri zvečer ali v soboto dopoldne.
Ofačenje francoske meje
Curih. 4. aprila, b. V zvezi z napovedjo ministrskega predsednika Flandina je fran coski generaln štab že ojačil obmejne straže napram Nemčiji, in sicer pri Baslu in v Alzaciji. Kakor javljajo iz Basla, so že včeraj prispeli v Gornjo Alzacijo in v neposredno bližino švicarske meje precejšni) kontingenti čet. Kakor poroča »Thurgauer Zeitung«, je v avez.i z uvedbo splošne vojaške dolžnosti pobegnilo v kanton 1 h urila u več Nemcev, ki bi morali oditi k vojakom.
Javčni vijak v Nemčiji
Berlin, 4. aprila, b. S 1. aprilom je bila zaključena zimska pomožna akcija, ki jo je letos že drugič uvedel Hitlerjev režim. Po uradni objavi je bilo zbranih v teku petih mesecev, to je od novembra do konca marca 362 milijonov mark v gotovini in skoraj toliko v živilih in obleki. Akcijo so vodili posebni oddelki narodno socialistične stranke, ki seveda tudi delili podpore iz teh sredstev. Podpore so bili deležni samo zanesljivi hitlerjevci. Včeraj je Hitler sprejel voditelje te pomožne akcije ter se jim zahvalil za njihov trud in požrtvovalnost. V svojem govoru je poudaril tudi politični pomen te akcije, ki naj vsemu svetu pokažejo notranjo solidarnost nemškega naroda pod sedanjim režimom. Lahko bi bili naložili tudi za 350 milijonov mark novih davkov, je dejal Hitler, toda tega nismo hoteli, marveč smo apelirali na dobrosrčnost in požrtvovalnost nemškega naroda, da
ga tako tudi v moralnem in duhovnem pogledu preporodimo.
Istočasno je bila objavljena tudi statistika o plačanih davkih v preteklem poslovnem letu, ki je končalo z 31. marcem. Iz te statistike se vidi, da so Nemci plačali 8 milijard davkov, to je za eno milijardo več, kakor prejšnje leto. Ker je tudi dobrodelna zimska akcija bila izvršena pod pritiskom, in se je posameznim podjetjem prispevek za pomožno akcijo kratko malo predpisal, se lahko reče, da so Nemci v preteklem poslovnem letu plačali za poldrugo milijardo več davkov, kakor poprej. Če se pri tem upošteva še dejstvo, da je nemški izvoz na mrtvi točki in da posluje industrija in trgovina le z največjimi težavami, se vidi, kako silen pritisk izvajajo davčne oblasti na davkoplačevalce, n. 1 katerimi vlada silno nezr^"'T<">1i-stvo. ki pa sev^nia pod strogo cenzuro ne pride v nemškem tisku nikjer do izraza.
Jugoslovenski dan v Franciji
Pariz, 4. aprila. AA. V zvezi z jugoslo-venskim dnem, ki bo v kratkem, bodo po vsej Franciji zbirali prispevke za spomenik pokojnemu kralju Petru in pokojnemu kralju Aleksandru. Današnji »Teinps« je objavil v zvezi s tem članek o stikih dinastije Karadjordjevičev s Francijo, v katerem pravi:
»Prijateljstvo jugoslovenske kraljevske rodbine s Francijo izhaja iz samih začetkov dinastije. Karadjordje, utemeljitelj dinastije in prvi junak srbske neodvisnosti, je zahteval neposredno od Napoleona I., naj mu pošlje orožja in m nicije, da bi se mogel še z večjimi uspehi boriti proti muslimanskim zatiralcem. V svojem pismu je Karadjordje navedel, da znajo Srbi biti zvesti in hvaležni. Ta trditev o jugoslovenskem značaju se je sijajno izpolnila. Njegov vnuk, princ Peter je stopil kot prostovoljec v francosko vojsko 1. 1870. in sodeloval v bataljonu tujske legije. Pisec piše zatem o kralju Petru in kralju Aleksandru, da sta bila oba preizkušena prijatelja Francije. Tudi marsej-ski zločin ni mogel omajati francosko-jugoslovenskega prijateljstva. Na kraju govori pisec s polno hvalo o Nj. Vis. knezu Pavlu, ki pospešuje tradicije Karadjordjevicev napram Franciji.
Hvaležna in zvesta Francija bo postavila spomenik, ki naj ovekoveči srbskega kralja Petra I. in njegovega sina jugoslo-venskega kralja Aleksandra I. Spomenik naj opozarja na državna poglavarja naroda, ki je srcu vseh Francozov posebno ljub.
Načelnik glavnega generalnega štaba na Oplencu
Beograd, 4. aprila AA. Danes se je poklonil grobu pokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja na Oplencu načelnik glavnega generalnega štaba armad-ni general Ljubomir Marič in položil na grob lep lovorjev venec. Skupaj z generalom g. Maričem se je poklonil grobu tudi divizijski general g. Bogoljub Ilič. drugi pomočnik načelnika glavnega generalnega Štaba.
Opozorilo izvoznikom v Italijo
Beograd. 4. aprila AA. Po poročilih iz gospodarskih krogov se neizkoriščeni kontingenti za izvoz blaga iz Jugoslavije v Italijo iz dobe od 19. februarja do 31. marca lahko preneso na april.
Napredovanje
Beograd, 4. aprila AA. Višji svetnik gozdarske direkcije v Ljubljani inž. Josip Le-vičnik je napredoval v 4. skupino I. stopnje.
Proračun primorske banovine
Split, 4. aprila, n. Banovinski proračun je stopil v veljavo s 1. aprilom. Finančno ministrstvo je reduciralo njegove postavke za 11 milijonov Din in znaša uravnotežen 36 tisoč lil milijonov Din.
Premestitve učiteljstva
Beograd, 4. aprila, r. Premeščeni so z odlokom ministrstva prosvete naslednji učitelji in učiteljice: po prošnji: ArharJen-čič Valerija iz Pertoče v Radeče, Bozic Frančiška 'iz Verdrenga v Št. Jernej, Čebu-lar F. Marija iz Krašnje v Borovnico, Čič-Hafner A. Ivana iz Planine v lvance. Ci-ček H. Olga iz Kapele v Ljutbmer, Danev I. Danilo iz Dragatuša v Zažar, De Costa A. Anton iz Slovenjgradca v Šoštanj, Faj-diga I. Vida iz Sela v Stranje, German R. Rihard iz Črne v Pernice, Grilc G. Ljudmila iz Višnje gore v Kopanj, Jezeršek-Kozina I. Ana iz Središča k Sv. Trojici, Jezeršek J. Ivan iz Cajnarjev k Sv. Trojici, Jurca J. Marija iz Mekinj v Nevlje, Ka-stelic-Štrukelj I. Ljudmila iz Smartna pri Slov. gradcu v Senovo, Kavšek I. Frančiška iz Dragatuša v Črnomelj, Kinčič F. Mi-rija iz Pertoče v Gederovce, Lazar J. Pavla iz Dobrniča v Št. Jurij pri Grosup-ljah, Makarovič I. Vladimira iz Korinja v Lučine. Makarovič V. Marija iz Krke v Lučine, Nartnik A. Marija iz Tribuč v Rožni dol Novfck I. Stanislava iz Stanj v Krašnjo, Podjaveršek A. Marija iz Polja v Rogaško Slatino. Pogačnik A. Milan iz Gor. Tuhinja v Komendo, Rijavec V. Cirila iz Polšnika v Sv. Anton v SI. gor., Skulj A. Vlada z Zidanega mosta na Vrhniko, Strntd G. Rudolf iz Sv. Martina na Poh. v Tinje. Škodlar F. Ivana iz Dobrepolja v Smlednik, Šurla F. Marija iz Ajdovca v Dvor, šuler A. Stane iz Starega trga v Do-brepolje, Tavželj J. Josip iz Sv. Duha v Hal., v Zavrč, Verčon-Engelman V. Milena iz Vodic v Zalog, Vodeb E. Vera iz Nakla v Šmartno pri Kranju. ZakrajŠek E. Nada iz Rožnega dola v Tribuče, Zupančič J. Josip iz Dražgoš v Selca, Zupan N. Ana iz Vidoncev v Gornjo Lendavo. Bele-har F. Anton iz Tržiča v Zid. most, Ziherl F. Alojzija iz Vrhloga v Trzin, Istenič-Pahor M. Karolina iz Čadrama v Št. Vid nad Ljubljano, Petek F. Vera iz Sv. Jurija ob j. ž. v Žalno, Zemljak J. Stana iz Podkraja v Sv. Jurij pod Kumom, Kocuvan F. Adolf iz Belih vod v Sv. Benedikt v SI. gor.. Kavec I. Marija iz Laškega v Kranj, Ter-ček I. Alojzij iz Tržiča v Žalno. Majhen Aleksander iz Črnomlja k Sv. Miklavžu pri Ptuju, Dougan Ana iz Sv. Miklavža pri Ptuju v Črnomelj.
Po potrebi službe: Božič A. Ljubica iz Cerknice v Orešje, Dolinšek' I. Marija iz Šmarja pri Jel. v Sv. Štefan, Duh J. Kristina iz Dokležovja v Melince, Fister A. Fran iz Sv. Trojice v Cajnarje, Gregoretič A. Stž-na iz Sv. Lovrenca v Sv. Lenart pri Vel. Ned., Jenko M. Lidija iz Knežje vasi v Sele pri' Hinju, Kaus F. Frida iz Sv. Barbare v Hal. v Majšperk, Košutnik S. Roman iz Sv. Marjete niže Ptuja v Majšperk, Kragelj J. Terezija iz Solčave v Tržišče, Ladič M. Milan iz Čepelj v Sinji vrh. La-pajne M. Janko iz Šalovcev v Budince, Logar F. Franc iz Božakova v Radovico. Lužar J. Ljudmila iz Sv. Marijete niže Pt. na Ptujsko goro. Mrše K. Rozalija iz Tržišča v Bušečo vas, Obran A. Pavla iz Kam-nice v Ormož. Osvald A. Matilda iz Laz v Gornje Sušice. Pertot V. Rtfael iz Nakla v Dražgoše, Prislan F. Helena iz Nove Štifte v Rečico Raspolič I. Štefica iz Trib-lja v Dragatuš. Senegačnik M Adolf iz Primskova v Javorje, Škafar I. Ivan iz To-rnišlja v Vače. Vidmar F Bojana iz Sv. Petra v Zetale Volčjak F. Ljudmila iz Blok v Dobmiče.
Samo do 9* ctptiCa
je še čac za nabavo srečk drž. razr. loterije. Verjetno pa je, da bodo že prej razprodane. Zato je pametno, da si jih čimprej mogoče nabavite. Dobite jih v vseh poslovalnicah „Jutra" in v podpisani hranilnici.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
Naraščajoča napetost med Italijo in Abesinijo
V Addis Abebi se zbira abesinska vojska — Italijani odpravljajo v Somalijo in Eritrejo poslednje vojaške
oddelke
London, 4. aprila k. Glede na italijanski komunike o najnovejšem incidentu s skupino Abesincev, po katerem je pred tfidni manjši oddelek italijanske obmejne straže pognal v beg 700 abesinskih vojakov, je abesinska vlada uvedla podrobno preiskavo, bi je pokazala dogodek v vse drusaf-ni luči. Abesinski poslanik v Londonu je sedaj izdal kratko poročilo, ki pravi, da je večji oddelek italijanskih obmejnih či»t iz zasede napadel skupino pripadnikov nekega manjšega abesrinskega obmejnega plemena, ki pa kljub temu niso zbežali, marveč so se umaknili le zaradi Etrosrih ukazov iz Addis Abebe, da se v nobenem primeru ne smejo spuščati v boj z Italijani. Abesinska vlada bo zaradi tega incidenta zahtevala primerno odškodnino od Italije.
Iz Addis Abebe prihajajo vesti, da so se pričeli sedaj tudi Abesinci pripravliatt na obrambo proti morebitnemu italijanskemu vpadu v njihovo ozemlje. Kakor poroča »Daily Telegraph«, se zbira abesinska vojska okrog prestolnice, kamor prihajajo dan za dnem dobro oboroženi oddelki iz vseh pokrajin državo.
Ker so francoske kolonijalne carinske oblasti v Djiboutiju pred dnevi zasegle
več tieoč zabojev z orožjem in municijo, namenjenih za Abesinijo, je dobil abesdn-ski zastopnik v Parizu nalog, naj- takoj intervenira pri francoski vladi. Po neki verziji so v Djiboutiju preklicali odredbo o tej zaplembi.
Z nezmanjšanim tempom se odpravljajo iz Neaplja in Mesine v Somalijo in Eritrejo tudi vedno novi oddelki italijanske vojske. še ta teden bodo prepeljani v obe vzhodno-afriški Italijanski koloniji bataljoni »gavinanske« divizije. V Rimu in drugod so se poslednje dni razširile govorice, da so italijansko vojaštvo v Eritreji namestili po nehigiensko urejenih taboriščih in zasilnih vojašnicah ter da je zaradi tropskega podnebja obolelo že mnogo vojakov zlasti iz severno-italijanskil: pokrajin. Italijanski listi so sedaj objavili uradni komunike, ki pravi, da so' eritrcj-ske klimatične razmere povsem slične onim v Apeninskem pogorju in zaradi tega ne morejo kvarno vplivati na zdravje italijanskih vojakov. Sicer pa so jim vojaške oblasti preskrbele tudi higienske stanovanjske prostore in delavnice. Pri glavnih taboriščih so v ostalem tudi že urejene zasilne vojne bolnišnice.
Program javnih del v novomeškem srezu
Novo mesto, 3. aprila Na sreskem načelstvu se je sestal pod predsedstvom sreskega načelnika g. Antona Krajška sreski odbor za javna dela. Na seji, ki so se je udeležili zastopniki občin, sreskega cestnega odbora in strokovni referent g. inž. Alfeld. se je določil podrobni program javnih del za 1. 1935-36 in kreditne postavke. Odbor je sklenil, da se bodo v tem proračunskem letu izvedla v srezu tale javna dela: v šmihel-stopiški občini ureditev ovinka in naprava železobeton-skega propusta v Srebrničah 60.000 Din, v občini Žužemberku "zgraditev občinske ceste Zužemberk-Radohova vas (35.000 Din), v Novem mestu: nadaljevanje nove občinske ceste Novo mesto—Hmeljnik (60.000 Din), v Šmarjeti: ureditev banovinske ceste Šmarjeta—Kronovo (50.000 Din), v Do-brničah: melioracija dobrniške doline (50.000 Din), v Zagradcu: nadaljevanje gradnje nove občinske ceste Sela-Šumperk (25.000 Din), v Mirni: ureditev banovinske ceste Tihaboj—Mirna (50.000 Din), in v občini Brusnicah: ureditev hudournikov (35.000 Din). Skupni kredit za navedena dela znaša 350.000 Din in se bo črpal iz banovin-skega sklada za javna dela. Iz bednostnega sklada pa se bo uporabilo 125.000 Din za občinske ceste v Hinjah, Trebnjem, Topli-
cah, Črmošnjicah, Mirni peči. Veliki Loki in Dvoru.
Navedene postavke, ki so določene za. posamezne gradnje in preureditve, pa ban-ska uprava lahko za okrog 2U"/o zniža ali pa primerno zviša. Iz kreditov banovin-skega sklada za javna dela iz 1. 1934-35 ie srezu na razpolago še neizčrpanih 3:0.000 Din, ki se bodo uporabili za tale dela: za preložitev klanca na banovinski cesti II. reda v odseku Tihaboj—Mirna 100.000 Din, za zgradbo občinske ceste Novo mesto—Hmeljnik (73.334 Din), za ureditev občinske ceste Velike Brusnice—Gaberje (35.000 Din), za nadaljevanje zgradbe ceste Sela—Šumperk—Radohova vas (35.(KK) Din), za zgradbo ceste Radohova vas—Sela (46.666 Din), za popravo občinske ceste Vrbovec—Podlipa—Srednji Lipovec (10.000 Din), za požarni rezervoar v Brusnicah (10.000 Din) in za melioracijo dobrniške doline (40.000 Din).
Ta javna dela, ki se bodo postopno izvedla, niso samo neogibno potrebna za izboljšanje prometa in gospodarstva, temveč bodo tudi znatno pripomogla k omilie-nju brezposelnosti v srezu. saj bo pri njih dobilo zaslužek lepo število domačih delavcev.
Promet Poštne hranilnice
Beograd, 4. aprila. AA. Meseca marca je Poštna hranilnica dobila 4163 novih vlagateljev, tako da nalaga sedaj pri Poštni hranilnici 346.117 oseb Višine vlog ifc zrasla za 16-635.061 92 Din in je znašala ob koncu marca 777.040.152.01 Din. čekovnih računov je 24.484 in je promet po teh računih znašal meseca marca 4 milijarde 798.854.421.40. Od tega je bilo s prenosom brez uporabe gotovine 49.39 odst Stanje vlog na čekovnih računih je znašalo ob koncu marca 1..062,937.757.57 Dia Skupno presegajo vloge pri Poštni hranilnici 1839 milijonov Din.
Opozorilo šolskim vodstvom
Beograd, 4. aprila A_A. Ker se mnogo šol pripravlja, da meseca aprila in maja obiščejo Oplenac — prijavljenih je že več tisoč učencev — se je vršil na pobudo Ferijalnega saveza sestanek zastopnikov beograjskih društev, ministrstva prosvete in družbe Putnik zaradi dogovora o nastanitvi in prehrani poklonitvenikov. Na sestanku so sklenili, naj se vse šole glede nastanitve in prehrane v Beogradu obrnejo neposredno in izključno samo na Feri-jalni savez, Beograd, Poincarejeva ulica št 29. Glede prevoza po železnici in z avtobusi se je pa treba obrniti neposredno na »Putnika« d. d., Beograd, Prestolonaslednikov trg št. 10. Prijave je treba poslati vsaj 10 dni poprej. V njih je treba navesti dan in uro prihoda v Beograd, posebej število učencev in posebej učenk, dalje število učiteljev in profesorjev in morda dijaških roditeljev ter trajanje bivanja v Beogradu. Vse doslej poslane prijave je treba ponoviti. Prijave na druga društva ne pridejo v poštev.
Izenačenje mednarodnega trgovinskega prava
Beograd, 4. aprila AA. Mednarodna trgovinska zbornica je prevzela akcijo za izenačenje mednarodnega trgovinskega prava. V začetku prihodnjega meseca bo imel svet mednarodna trgovinske zbornice v Parizu konferenco, na kateri bo razpravljal o raznih načrtih, ki jib bodo o tem vprašanju predložili nacionalni odbori zbornice. izdelava referatov o izenačenju mednarodnega trgovinskega prava je poverjena zastopniku jugosloven^kega nacionalnega odbora.
Filmi niso podvrženi luksuznemu davku
Beograd, 4. aprila. AA. Na podlagi vloge Zveze filmskih podjetij v Jugoslaviji so carinarne in davčne uprave pobirale luksuzni davek na filme za kine, češ da so ti davki določeni pod št. 97 seznama o luksuznem blagu. Ker je naštevanje luksuznega blaga izvršeno po carinskih tarifnih številkah,' filmi za kine so pa predvideni v carinski tarifi pod št. 418 — 1 b in ta del carinske tarifne številke ni vsebovan v št. 60 seznama luksuznega blaga, se v bodoče na filme za kine pri uvozu čez carinarne nima pobirati luksuzni davek, če se ti filmi uvažajo brez aparature: prav tako se nima pobirati luksuzni davek na filme domačega izdelka.
Odmera pridobnine za zdravnike
Beograd, 4. aprila. AA. Na vlogo zveze zdravniških zbornic v Beogradu je davčni oddelek finančnega ministrstva odobril predlog zveze, da se morajo pri odmeri davka na dohodnino davčne uprave pri bodoči odmeri pridobnine zdravnikov ravnati po predlogu zdravniške zbornice oziroma krajevne stanovske organizacije zdravnikov za presojo višine zaslužka — razen če niso davčne uprave dobile nasprotnih dokazov. V tem smislu je izšla okrožnica na finančna ravnateljstva in na davčne uprave.
Pri zaprtosti in hemoroidih, motnjah v želodcu in črevesju, oteklosti jeter in vranice, bolečinah v hrbtu in križu je naravna »Franz Josefova« grenčica, večkrat na dan použita, krasen pripomoček. Zdravniške izkušnje so ugotovile pri trebušnih obolenjih, da deluje »Franz Josefova« voda sigurno razkrajajoče in vselej milo odvajajoče. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
.1.
red
Zagrebška vremenska napoved za danes: Oblačno in zmerno hladno vreme.
Dunajska vremenska napoved «a petek: Najbrž ie nobenega bistvenega izboljšanja, na vzhodu nekoliko boljše kot na zapadu.
Našf krapi in ljudje
Težko zasnežena pomlad
Naše kraje je pokrila težka in vlažna snežna odeja
škoda utegne biti znatna
Uboge butare, ki ob trimostju ponižno čakajo kupcev in blagoslova cvetne nedelje, so letos doživele nenavadno tegobo. Sneg jim pa res ni prav nič v okras.
Ljubijana, 4, aprila
Stara, tisočkrat premlatena, v pregovorih in rekih zakoreninjena je resnica, da je in bo april najbolj muhast mesec v letu. Naj bo zgodnja pomlad, ki ji meteorologi že začetek marca odpro vrata, astronomi z božajočo sončno toploto pa 21. marca, še tako blagodejna, april se zmerom pošali ž njo ter vselej poskrbi, da je časopisje širom zmernega pasu naše premičnice polno senzacijskih poročil vremenske reportaže. Viharji na morju in kopnem, nalivi z dežjem in celo točo, po-^d ;ji, potresi, snežni in zemeljski plazovi, zdaj lepo in sončno, pa spet mračno, hladno vreme, slana in nenadne premene odjuge z vso nevšečno navlako so aprilovi prilastki, ki vselej simbolizirajo težko slovo starikave zime na njenem umiku i z širokih južnih predelov zemlje na hladnejši sever. Tipična neuravnovešenost prirode. ki zapušča, preden si iz-gladi pot pomlad v bohotno zelenje in cvetje, toliko duševnih depresij, samomorov ...
Letošnji april ima v večjem delu Evrope, v slovenskem delu naše države še posebej razlog, da se je tako nemarno otre-sel pomladnih sanj. Saj je pri nas prav kakor lani že deloma februar izrinil gospostvo zime iz dolin visoko v gore, tako da smo bili v varnem zatišju deležni, z redkimi presledki, še ves marec vedrega, sončnega, neobičajno suhega vremena. Medtem ko jc vzhodni del države še začetek marca prejel na staro podlago nekaj novega snega, so bile padavine na našem severozapadu države, prav kakor v januarju in februarju še tudi ves inarec mnogo manjše kakor lani. Dosegle so v januarju komaj sedmi del, v februarju le nekaj nad polovico običajnega povprečka, ki znaša za Ljubljano 74, odnosno v februarju (f) mm.
Je večja je bila letošnja skopost padavin v Sloveniji in večjem delu srednje Evrope v prvem pomladnem mesecu marcu. Tako beleži Ljubljana običajni letni povpreček padavin v marcu 99 mm, s postopnim porastom v aprilu na 101, maju 108 in poletnim viškom dežja v juniju na 146 mm. V nekako treh padavinskih dneh je letos padlo na Ljubljano komaj nekaj nad 60 mm, niti dve tretjini povprečka. Veliko nasprotje v primeri z lanskim, izredno deževnim sušcem, ko so že trije dnevi sredi meseca izlili dvakrat več, 110 mm moče na zemljo.	•
T;iko je bilo po večini v vsej državi, z izjemo vzhoda in deloma juga, kjer je začetek marca deževje in močno taljenje snega povzročilo poplave v Pomoravju.
Vedro, po večini sončno, zmerno toplo pomladno vreme v marcu je omogočila trajnejša razporeditev visokega zračnega tlaka nad evropsko celino. Kadarkoli se je visok anticiklon pomaknil na sever ali jugovzhod, se je znova zasidral ali razvil tako, da smo ostali še vedno v njegovem vedrem območju ali pa prav na robu. Drugi primer je le tu pa tam pljusknil droban dežek tudi k nam. Nasprotno so bile pokrajine. koder so po umiku lepega vremena pritisnile oceanske vlažne struje, deležne viharnega vremena z obilnim dežjem in snegom. Mrzli val je z vso to navlako večkrat silil prav k nam, pa je vselej odložil na severnem in vzhodnem obrobju Alp ter Karpatov svojo previsno navlako.
Na prehodu marca v april je depresij-sko območje potegnilo seboj hlad tudi v Jugoslavijo. Snežni metež je iz srednje Evrope zajel vso državo, z izjemo Slovenije. Primorja in Južne Srbije. Že včeraj se je sneg s planin ponujal tudi v doline, davi po polnoči tja do opoldne pa je
vztrajni metež prekril četrtič letošnjo zimo, vso Ljubljansko ravnino topot z rekordno snežno odejo.
Vzporedno s potekom razporeda temperatur je prodirala v sončnih dneh v deželo tudi pomlad. Dasi je bil povpreček letošnjih temperatur prvega pomladnega meseca v primeri z lanskim nižji, je vendar ob vztrajnem porastu dnevne toplote v drugi polovici marca naglo poganjalo pomladno popje in cvetje. 2e od daleč je bilo opaziti brsteče drevje in poganjke grmičevja, iz pisane vrste cvetk pa sta podlesna vetrnica in pomladanski žafran prekrila cela pobočja.
Obmorsko podnebje s prav majhnimi razlikami temperatur podnevi in ponoči pa je izvabilo že začetek marca duhtečo pomlad iz južnega dela Dalmacije na severnejše Primorje. Cvetoče marelice in breskve, nežno nadahnjeni beli cvet mandljevih dreves sredi vinogradov, opojno duhteče, temnomodro cvetje rožmarina je v sončnih dneh dalmatinskega podnebja vtisnilo prirodi prvi nadah bližnje živahne turistične sezije. Na obali Jadrana se bo pomlad poslej nemoteno razmahnila, zasneženo zaledje pa bo namočilo zemljo s prepotrebno vlago. Poleg toplote in svetlobe bo poslej tudi tretji činitelj, zadostno napojena zemlja, pripomogla k bujnemu zelenju in cvetju za Jurjev dan.
★
Mlad meteorolog nam pošilja:
Vreme v aprilu je najbolj nestanovitno v vsem letu, kajti spodnje segrevajoče se plasti blizu zemlje so v neprestanem boju z višjimi, še zelo mrzlimi sloji zraka. Pogoste so zato nevihte, ki prinašajo v presledkih jasno nebo, dež, točo ali sneg. Južni vetrovi, povzročajoč izpremenljivo odjugo, se radi nadomeste s hladnim vremenom, ki često prinese tudi sneg. — Temperature zraka v aprilu so v splošnem najbolj izpremenljive v letu in dnevne amplitude so zelo visoke, včasih dosežejo kar 20° C. Drugače je toplota že precej visoka in v zadnjih petih letih smo imeli v Ljubljani te-le aprilske maksime in minime: 1930 min. 1.5, maks. 27.7, 1931 — 5, 18.7, 1932 —03, 20.2, 1933 1.2, 22.8, 1934 — 4, 26.2. Za primerjavo lahko omenim, da je bila letošnja marčna najvišja
temp. -f 172, najnižja pa —8° G — M.Č.
*
Po nekaterih severnejših krajih je snežilo že snoči, v ljubljanski okolici je začelo prav močno snežiti okoli 3. zjutraj,
MLEKITA
mIrIm
Divno razvita, rdečih in zdravih obrazkov je deca, ki pogosto pije MLEČNO ČOKOLADO MLEKITA. Ona kondenzira v sebi vse sestavine, ki jih potrebuje otroško telo za hrano krvi, za jačanje in razvitek mišičevja. Polnomastno mleko in kakao se ne nahajata v nobeni drugi čokoladi v takem pravilnem razmerju za uspešno prehrano otrok kot v MLEČNI ČOKALADI MLEKITA.
MIRIM
KRALJI CA ČOKdtADE
poprej je ves čas deževalo. V dveh dneh aprila je že mnogo več padavin Kot v marcu, namreč 70.8 mm.
Izredno moker sneg je povzročil povsod na prometnih napeljavah znatno škodo. Potrgal je mnogo telefonskih, brzojavnih in antenskih žic, kakor tudi žic za električni tok. Silna brozga je v mestu ovirala cestni promet. Kolesarji, ki so davi še lahko vozili v mesto, so se morali vračati s kolesi peš. Tudi mlekarice so imele z vozički velike težave. Pomagale so si tako, da sta po dve rinili voziček proti domu. Cestna železnica je morala s plugom odkidavati sneg s proge. Temperatura je davi padla na 0° C.
Vremenska kronika v Sloveniji letos še ni zaznamovala tako močnih snežnih viharjev. Po gorah je zapadlo snega že nad pol metra, tudi po kočevskih in čabran-skih gozdovih so veliki zameti, ki močno ovirajo avtobusni promet
Kakor so bili vsi ljudje v teh prvih toplih pomladnih dneh že sveto prepričani, da imamo zimo za letos že za seboj, tako je tudi mestna občina zatrdno upala, da ne bo imela nobenih preglavic več s kidanjem snega. Nenadna nova snežna odeja pa je žalostno prekrižala te optimistične račune. Novi sneg je v Ljubljani toliko manj dobrodošel, ker je občina potrošila že skoraj ves denar, ki je v proračunu predviden za zimsko čiščenje ulic. Cestnemu nadzorstvu danes sicer še ni bilo treba mobilizirati brezposelnih za kidanje snega, ker so najpotrebnejša dela lahko opravili še stalni mestni delavci, a če bo še kaj prida snežilo, bo jutri zjutraj že
V.. .JUGCA. k C r »JI i
V deževnem vremenu
se lahko prehladite in zbolite na gripi f Vzemite torej takoj po prvih znakih ASPIRIN tablete, ker
bayer ve. kaj pomaga i
tablete
»MLto- HS^aiLiUt
treba najeti večjo armado- Mnogo dela imajo po vsem mestu tudi hišniki s čiščenjem trotoarjev in z odpravljanjem snega s streh. Pri mestni elektrarni je to delo danes dopoldne zahtevalo tudi majhno žrtev. 361etni kurjač mestne elektrarne France Zagradnik je tam splezal na visoko lestvo, da bi očistil žleb, pa se mu je lestva spodmaknila in je Zagradnik padel 6 m globoko na trotoar, pri čemer si je močno poškodoval levo nogo in glavo.
Tudi po vsej gorenjski strani je vso noč in ves dopoldan sila močno snežilo. Kakor v Ljubljani pa je tudi okrog Škofje Loke in Kranja okrog 1. ure nehalo na-letavati. Sneg je precej na debelo obležal in brozga je velikanska.
Cof... cof po ljubljanskih ulicah. Če imaš galoše ali ne, zajameš brozgo. Ali najhujše je vendar ob aprilskem snegu in mrazu, če je zimska snknja prezgodaj
romala v zastavljalnico
Poklonitev naših železničarjev na Oplencu
Bliža se dan polletnice največje nesreče vseh Jugoslovanov, ko je kakor z neba padla vest, da je naš dragi kralj padel kot žrtev podlega zločinca v Marseilleu. Ob
tej vesti je zadrhtelo vsako jugoslovensko srce, orosile so se oči, na našo dušo je padla dušeča tema. Grozoviti udarec pa je najbolj občutil jugoslovenski železničar, ki ni videl v pokojnem Viteškem kralju
samo tvorca uedinjene Jugoslavije in pr-voboritelja za procvit in srečo svojega naroda, temveč tudi svojega zaščitnika. Blagopokojni kralj ni samo imenoval železničarjev kot svojo peto armado, ampak jih je kot take tudi vedno cenil in jim izkazoval ob vsaki priliki svoje priznanje.
Da se železničarji oddolžijo Njegovemu velikemu spominu, se je že jeseni ustanovil pod pokroviteljstvom železniškega direktorja g. Cugmusa Josifa odbor za organizacijo poklonitvene deputacije železničarjev na Njegovem preranem grobu. V to poklonitev se je prijavilo nad 900 železničarjev in njihovih rodbinskih članov iz dravske banovine, ki odpotujejo jutri, v soboto, z dvema posebnima vlakoma na Oplenac. V dokaz njihove trajne hvaležnosti Velikemu Pokojniku ponesejo na Njegov grob poklon, ki so ga izdelali železničarji sami in ki simbolizira Njegovo življenjsko delo: na trdnih tleh zgrajena močna Jugoslavija s triimenskim narodom, po Njem za večno uedinjenim. Naša slika predstavlja ta poklon, ki je tudi razstavljen v izložbenem oknu Tiskovne zadruge.
Avtomobili se spet rešujejo plombe
»Bog ga je dal, Bog ga bo vzel«... — Nakidavanje snega se je včeraj le redko
kje videlo po mesta
Ljubljana, 4. aprila
Prvega aprila je stopila v veljavo nova uredba o taksah na vozila, ki jo je pred nekaj dnevi podpisal finančni minister in po kateri se avtomobili in vsa motorna vozila od 1. aprila dalje oproščajo takse, od 1. januarja 1936 pa tudi vsi fijakerji in bicikli. S tem je obenem prenehala veljati tarifna številka 100 zakona o taksah, po kateri so avtomobili do 1000 kg teže plačevati letno po 1 Din za vsak kg, od 1000 do 1500 po 1.50, od 1500 dalje pa po 2 Din za vsak kg. Namesto te takse, ki je znašala doslej po 3000 do 4000 Din od vsakega voza, bodo po novi uredbi lastniki avtomobilov plačevali brez oz-ira na to, ali gre za osebni ali za tovorni voz, samo po 260 Din na leto.
Kakor hitro je bila nova uredba objavljena, so se pri vseh policijskih upravah v državi začeli zglašati številni interesenti, ki so bili zavoljo gospodarske krize in visokega obdavčenja svoj čas prisiljeni, da stavijo svoja vozila pod plombo. Večina
lastnikov teh »interniranih« avtomobilov in motornih voz hoče zdaj svoja vozila spet izročiti prometu. Tako je tudi pri oddelku za avtomobile in motorna vozila ljubljanske policijske uprave opažati po prvem kar nekakšen majhen naval. Samo v prvih štirih dneh je bilo 35 avtomobilov in motornih voz rešenih iz pod plombe. Približna polovica od tega odpade sicer na vozila, ki jih lastniki, zlasti številni trgovski potniki, samo za zimske mesece, ko se jim spričo otežkočenega prometa ne izplača imeti svojega voza, 18 avtomobilov in motornih voz pa je te dni izteklo iz ljubljanskih garaž samo po zaslugi nove uredbe. Ker pa uredba vprašanja občinskih in banovinskih taks ni dovolj določno rešila, ostanejo davščine tudi po» novem razmeroma še precej visoke, tako da so mnogi avtomobilisti še zmerom rai-ši resignirali na svoj voz. Vsi interesenti nestrpno pričakujejo oficielnega komentarja k besedilu uredbe, ki bo najbrž odpravil tudi občinske in banovinske takse.
ŽEN5KE!
■i^M^BHB
KO boste enkrat prale
s5dnoMb
PRALNIH PR/lŠKOn,
bo ta edina vaša hvala
Preizkusite oa čimprej ! Zahtevajte oa povsod !
Izdelan je na podlagi olivnega olja.
Poštenost in delo največ velja
Sv. Jurij ob Ščavnici, 4. aprila 801etnico slavi 5. L m. priljubljeni in splošno znani trgovec in posestnik g. Alojzij Korošak. Tam v lepih Berkovcih mu je
tekla zibelka v dobri kmečki hiši. Po dovršenih šolah se je posvetil trgovskemu stanu in 9® naselil po končani vojaški sktžbi v svojem rojstnem kraju, pri cerkvi Sv. Jurija. Njegova pot m bila vselej postlana z rožami. Številna družina m gospodarske brige so pač marsikrat delale skrbi tudi njemu. Vse svoje otroke je vzgojil v strogo narodnem duhu, kakor je ostal tudi on trdno zvest narodu, iz katerega je izšel. Pomočnik vsepovsod, najboljši sosed je, ki v 55 letih ni imel najmanjšega spora s svojimi mejaši. Med vojno je bil dolga leta v občinskem odboru. Še zdaj vrši nelahko nalogo posle vodeče-ga podpredsednika Posojilnice. Vsi, ki ga poznamo in radi imamo, želimo vrlemu možu, da mu bodi prijetna jesen življenja, da bi užival sadove dela še leta in leta med nami!	T.
Vzorni Sokolki na grob
V ponedeljek popoldne je prenehalo biti zlato sokolsko srce 271etne goreče m vzorne Sokclice Vere Sancinove. Vso svojo mladost je žrtvovala vzvišeni sokolski misli, bila je telovadka, organizatorka,
igralka na sokolskih odrih, duša sokolskega odbora v Studencih pri Mariboru in zadnja leta pri Sokolu Maribor I. V sokolskih vrstah je zbudila njena nenadna smrt, ki je nastopila kot posledica neozdravljive bolezni, težko žalovanje, pri njenih starših, ki jim je bila vzorna hčerka edinka, pa nemo bol in tugo. Dobra sokolska duša, spočij se za svoje neumorno sokolsko delo in žrtvovanje!
Oplenjena blagajna hrastniške steklarne
Hrastnik, 4. aprila Ko je danes okrog 6. zjutraj stopila snažilka steklarniške pisarne Tilka Špa-nova v pisarno, je zapazila odprto »\Vert-heimerico«, a po sobi je bilo vse razmetano. To se ji je zdelo zelo čudno in zato je naglo obvestila blagajničarko Kvar-tičevo ter šefa steklarne inž. Riharda Abla. Ljubljanska policija je popoldne poslala daktiloskopa in fotografa. Vlom je bil izvršen takole:
Od konca glavne pisarne steklarne je vlomilec ponoči izrezal z diamantom kos šipe okna ravnateljeve pisarne. Skozi to odprtino je odprl visokopritlično okno in zlezel v ravnateljevo pisarno, kjer je najprej vdrl v predal njegove mize. Našel pa ni ničesar. Nato je šiloma odprl vrata sosedne pisarne in skozi dve sobi prišel v četrto sobo, kjer se nahaja blagajna. Te se je svedrovec lotil z dletom. Odstranil je del pločevine in napravil štirioglato luknjo, skozi katero je odstranil zapah in odprl blagajno. Iz nje je pobral 10.000 Din gotovine, zlato uro in verižico, ki sta bili deponirani. Zanimivo je, da je pobral ves papirnati in srebrni denar, pustil pa drobiž, kakor tudi za 1000 Din kolekov. Pobral je tudi denar iz plačilnih vrečic, pripravljen za izplačilo nekaterih delavcev. Vlom je bil izvršen prav strokovnja-ško. Orožniki so nekega osumljenca že
ELITNI KINO MATICA
TELEFON 21-24
Danes
ob 4., i/48. in 9.1/4 zvečer
premiera najrazkošnejšega velefilma
J O A N
CRAWFORD
kot
PRODANA VENERA
Kot partnerja:
Clark Gable Franchot Tone
300 najlepših Vener poje in pleše v bleščečem razkošju! 5 popevk te operete poje že danes ves svet! Prvi Joan Crawford film v nemškem jeziku.
Paramountov zvočni tednik!
Domače vesti
♦	Spremembe v sodnopisarniški službi.
Za dnevniearje-zvaničnike so postavljeni: Majcen Mirko, iz Domžal pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Hictaler Edvard iz Laškega pri sreskem sodišču v Mariboru, Cibej Olga iz Ljubljane v Kamniku, Peč-»ik Alojzija iz Ljubljane pri sreskem sodišču v Celju, dnevničar-služitelj v Ljubljani Benkovič Ciril za služitelja v Velikih Laščah. Premeščeni so: elužitelj Galien Ignacij iz Velikih Lašč v Ljubljano, dnev-ničarka-zvaničnica Homar Milena iz Kamnika v Ljubljano, dnevničar-zvaničnik švagelj Ljudevit iz Kranjske gore v Ptuj, uradniški pripravnik Simon železnik iz Ptuja v Krajijsko goro.
♦	Miha Maleš: Golnik. K nedavnemu poročilu o najnovejši Maleševi mapi pri-občujemo na željo avtorja naslednje pojasnilo: mapa Golnik (15 originalnih lesorezov ročnih odtisov na pravem japonskem papirju) je izšla iz osebnih in tudi tehničnih vzrokov le v šestih izvodih, ki so štiri v zasebni lasti, dve pa v javnih zbirkah. Torej mape ni na trgu v prodaji, kar je bilo pomotama navedeno v našem poročilu.
♦	15 dnevni dopust veterinarjem. Kmetijski minister je dovolil 15 dnevni dopust veterinarjem, ki se konec ma.ia in v začetku junija udeleže ekskurzije po Bolgarski. Ekskurzija, ki jo priredi Jugoslo-vensko-veterinarsko združenje, naj pospe-
ši medsebojne stike med našimi in bolgarskimi veterinarji. Kasneje obiščejo Bolgarsko tudi dijaki veterinarske fakultete v Zagrebu.
♦	Novi grobovi. Na Jegličevi cesti 10. v Ljubljani je umrl gospod Franjo F e r-n u i a, brivski mojster. Pogreb bo jutri ob 16. — V Vevčah je umrla gospa Marija V i f a n o v a. Pokopali jo bodo danes ob 17. v Polju. — V Kamniku je umrl g. Franc Žagar, drž upokojenec in policijski stražnik. Pokopali ga bodo jutri ob 16. na Žalah. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Požar v Jelovem pri Radečah. V torek popoldne so se pokazali na jelovskem hribu nad Radečami plameni. Gorelo je gospodarsko poslopje, obstoječe iz hleva in drvarnice, last g. čemajžarja Vinka. Ker na hribu ni vode, je bilo gašenje silno otežkočeno. Mladina je nosila vodo v ška-fih iz grabna, ki je oddaljen skoro deset minut. 2e je obstojala nevarnost, da bo pričela goreti tudn hiša, kar pa so gasilci preprečili. Gosipodarsko poslopje je pogorelo do tal, živino so rešili. Verjetno je povzročila požar iskra, ki je priletela iz bližnjega gorečega listja in ščavja, katerega požigajo v pomladnem času skoraj povsod.
♦	Konj se je zapletel v telefonske žice
in poginil. V šoštanjski okolici se je hlapec posestnika Antona žolnirja peljal z c lcvprežnim vozom po cesti. Vozilo je moralo mimo potrganih telefonskih žic, ci so visele preko ceste. Pri tem se je vpreženi konj zapletel v žice. Kakor bi treni'] je konja vrglo in ubilo, ker so tele-tonske žice prišle v stik z napeljavo vi-foke napetosti. Posestnik žolnir trpi škodo 3300 Din.
RAZSTAVA
na sodobnem šiv. stroju izgotovljenih del in
PREDAVANJE
o sodobnem šivalnem stroju in o vsestranskem načinu njegove porabe se vrši dne 3. in 6. aprila t. 1. od 9. ure dopoldne do i/28. ure zvečer v posebnem lokalu na Miklošičevi cesti štev. 34. Vstop brezplačen. Cenjene dame vljudno vabimo, da se razstave in predavanja blagovolijo udeležiti.
SINGER ŠIVALNI STROJI D. D.
♦ Majhen plen za velik vlom. Kakor poročajo s Senovega, je v eni zadnjih noči nekdo vlomil s ponarejenimi ključi v ko-privniški poštni urad. Iz pisarne je odnesel samo ročno blagajno, ki jo je nato na bližnjem travniku razbil Pri vsem nevarnostnem tveganjui, s katerim je združen takle tatinski nočni obisk, pa je bi! vlomilec nad vsebino blagajne brez dvoma precej razočaran. V njej je našel samo za 14 Din drobiža in pa za 202 Din ra2nih poštnih znamk, nekaj hranilnih knjižic, poštnih pečatnikov, dopisnic, priporočenih pisem ter poštnih spremnic in izplačanih denarnih nakaznic Tat je vzel samo tisto malo drobiža, kar ga je našel, oba pečatnika z napisom »Pošta Koprivnica pri RaihPnbursni* :n eno izmed priporočenih
SMUČARJI!
Uporabljajte
Jr. Kmetovo m azil r
in olje za "sončenje.
Dobi sr v	lekarnah, drogerijah ln
športnih trgovinah po 10.— Din.
pisem, vse drugo pa je pustil na travniku. Kakor sumijo domačini in orožn.ki, je bil na delu spet znani vlomilec in tat France Omerza z Biance, ki ga orožniki iščejo že za blizu 20 raznih vlomov in tatvin.
*	Huda tihotapska bitka, iz sreza Pod-gorice se je odpravilo v Albanijo 11 tihotapcev Ponesli eo preko meje precej soli, da jo zamenjajo za tobak Bili so oboroženi. Na meii se je razvila silna bitka z albanskimi graničarji. Trajala 1e vso n^ Na bojišču so obležali: albanski graničar-ski podporočnik z dvema graničarjema in dva tihotapca Od naše strani je uvedena stroga preiskava.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH.
Iz Ljubljane
u— Pravoslavna zadušnica za Viteškim
kraljem. Uprava srbsko pravoslavne paro-hije v Ljubljani objavlja: U subotu 6. o. m služiče se zaupokojena liturgija za Blaženopočivšeg Viteškog kralja Aleksandra I. Ujedinitelja u ovdašnjoj pravoslav-noj kapeli u 10. časova, a odmah posle svršene svete liturgije u 11. časova, polu-godišnji paraš tos.
u— Danes ponovni koncert APZ. Akademski pevski zbor, čigar prvi koncert 1. aprila je uspel tako, da ga ljubitelji slovenske narodne pesmi ne bodo zlepa pozabili, je sklenil, da svoj koncert ponovi dne 5. aprila, že zanimanje za prvi koncert je bilo tako veliko, da so bile vse vstopnice prodane že v predprodaji. Zato mnogo ljubiteljev prave slovenske pesmi
sploh ni moglo priti ter prisluhniti snovanju slovenske psihe v preteklih dobah. APZ prosi, da občinstvo blagovoli nabaviti vstopnice za koncert pravočasno. Prodaja vstopnic v vratarjevi loži na univerzi. Opozarjajo se zlasti tudi okoličani, Zasavci Ločani in Kranjčani, da izkoristijo priliko in pridejo na koncert.
u— »Naša beseda« so imenovali dijaki ljubljanske klasične gimnazije akademijo, ki jo bodo priredili v dramskem gledališču. 12. t. m. ob 20. bomo videli, kako so dijaki izvedli lepo zamisel, da bi nam
BH Zvočni kino Dvor
Tel 27-30
Danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer premiera vesele in pikantne komedije iz življenja ruskih bohemov
DEKLETA BREZ POSTELJE
Film o 1001 noči v Parizu! Bogat dopolnilni spored !
Vstopnina najnižja 4.50, 6.50, 10.—
pregledno podali razvoj naše književnosti od Trubarjevih časov do današnjih dni Na akademiji bo nastopilo več zborov re-citatorjev, pevski zbori in recitatorji solisti. Moški pevski zbor bo zapel dve Trubarjevi nabožni pesmi po napevu i« 16. stoletja in Prešernovo »V 6pomin Andreja Smoleta« po napevu Nikorowicza. Mešani zbor bo zapel Vodnikovo »Dramilo mojim rojakom«, mladinski zbor pa Debe-ljakovo »Mladina kralju Petru II.«, ki jo je uglasbil Kimovec. V spomin Viteškega kralja bosta moški in ženski zbor recitirala Župančičev »Napis na žari«. Slišali bomo tudi, kako se je Trubar poslavljal od Slovencev in kaj jim je naročal. Veličasten bo Prešernov »Uvod h Krstu«, ki ga bo recitiral moški zbor s solistom Črtomirom. Moški zbor s solisti bo recitiral tudi Vodnikovo šaljivo prigodnico »Novo leto«. Vesela, polna z>drave moči in Življenja, je tudi Maistrova idilična »Dolenjska poletna noč«, ki jo bosta recitirala moški in ženski zbor. Dijaki so zamislili tudi lepo, izvirno scenerijo, ki bo lepo v skladu s posameznimi točkami sporeda. Prireditev bo pod okriljem Rdečega križa, morebitni dobiček so dijaki namenili dobrodelnim ustanovam. Mladina upa, da bo javnost razumela to njeno lepo manifestacijo duhovne moči in volje do dela in pričaku je, da bo občinstvo v velikem številu po-setilo to lepo, res kulturno prireditev
u— Koncert RK v Mostah, ki bo danes ob 20 v Sokolskem kinu v Mostah, bo nudil vsem velik umetniški užitek. Vsa tri moščanska pevska društva se z vnemo pripravljajo za ta svoj nastop, da pokažejo, kako visoko je naša pesem na naši periferiji. Omeniti je treba, da vsa pevska društva nastopijo brezplačno, tako da je ves čisti dobiček namenjen RK v Mostah Da podprete to akcijo, segajte no vstopnicah, ki so v prodaji v trafiki g. Res-nika na Zaloški cesti.
u— Uprava Hubadove župe JPS poziva vsa včlanjena pevska društva, naj tako? prijavijo delegate za redno let.no skupšči no Hubadove župe JPS, ki bo v nedeljo ob 9 v Hubadovl dvorani Vožnja je polovič na z legitimacijo, katero naj v*ak udele ženee kup4 na odhodni postaji — TTnrava Hubadove župe ima nocoj ob 18.15 uri zadnjo sejo pred skupščino.
u— Notranjski emigranti in njih prijatelji imajo v nedeljo ob 17. v Rebčevi gostilni na Tyrševi cesti nasproti art. vojašnice, prijateljski sestanek in razgovor o ustanovitvi lastnega krožka ali društva.
u— VI. javna produkcija gojencev drž. kon6ervatorija bo v ponedeljek 8. t. m. ob pol 19. v Filharmonični dvorani. Na sporedu so dela Beethovna, Haydna in Mozarta Zato ima produkcija naslov »Dunajska klasika«. Nastopijo gojenci klavirskega oddelka prof. Antona Ravnika.
u— Opozarjamo na koncert virtuoza-čelista Slavka Popova, ki bo prihodnjo sredo 10. t. m. v Filharmonični dvorani. Slavko Popov je po rodu Bolgar, danes profesor glasbe na dunajskem novem kon-servatoriju Kot umetnik-solist uživa velik sloves in ga kritiki prištevajo k najboljšim čelistom sedanjega časa. Predvsem hvalijo njegov izredno topel ton in umetniško prednašanje. Cene za koncert so običajne od 30 Din navzdol.
u— ženska sekcija Jadranske straže ima svoje prvo predavanje danes ob 20 v salonu pr' Slamiču Predaval bo g. Llko-vič Jože. Vabljeni vsi!
Kavama »CENTRAL«
od danes naprej
vsak večer nov program.
JI I

MAtEGA
u— Zadnjič v sezoni se bo Igrala v soboto v šentjakobskem gledališču slavna veseloigra »Kozarec vode«. Izreden humor, krasne starinske obleke in nove dekoracije morajo zadovoljiti slehernega gledalca. Skratka, najboljša veseloigra te sezone v šentjakobskem gledališču, v kateri igra ga. B. Wriseherjeva lahko bi rekli svojo najboljšo in najelegantnejš" vlogo Vstopnice se bodo dobile v soboto in nedeljo od 10. do 12. in od 15. do 17. pri blagajni v I. nadstropju Mestnega doma.
Zvočni kino Ideal (H
Samo Se danes ob 4., 7. In 9.|4 velika premiera
Skrivnost Madame Blancb
ali
»Življenje, ljubezen, solze"
Vsaka žena ima svojo Ijubavno skrivnost.
u— Društvo »Soča« opozarja člane in prijatelje, da bosita v salonu pri »Levu« v tej sezoni še dve zelo zanimivi in aktualni predavanji. V soboto 6. t. m. bo govoril g. dr. Branko Vrčon o zgodovini londonskega pakta. Z zgodovinskega stališča nam bo orisal boje, ki so se pred točno 20 leti — skoro brez naše vednosti— odi-
I
gravali za zeleno mizo, ko so drugi odlo- j čali o naši usodi. Drugo soboto 13. t. m. pa zaključimo sezono s predavanjem g. dr. Lava čermelja, ki nam bo opisal kul-torno življenje Slovencev in Hrvatov v Julijski krajini v povojni dobi. »Sočani« in vsi, ki Vas ta predavanja zanimajo, ne zamudite ugodne prilike ia pridite! Začetek ob pol 21. Vstop svoboden.
u— O fotografiji majhnega formata! Da ali ne? Fotografija majhnega formata se je pojavila šele zadnja leta in ustvarila čisto novo poprišče dela. V dobi svoieea kratkega obstanka se je razvila do pomembne univerzalnosti in dosegla zavidanja vredno višino tehnike fotografirania. Pa kakor vsak pojav novih pravcev izziva različne nazore, tako Je tudi pojav fotografije majhnega formata vzbudil v krogih fotografskih interesentov borbo za In proti njej. Sredi te borbe različnih nazorov naj predavanje g. višjega inženjerja Dreayerja iz Berlina, ki bo 6. t m. ob 20.15 v veliki dvoran! hotela Uniona, podal lasno sliko zainteresinim o možnosti in mejah nove fotografije majhnega formata.
u— Starši skavtov Zmajevega stega se vabijo na sejo stegovega sveta danes v petek 5. t m. ob 20. v damsko sobo kavarne Emone. Dnevni red: o delovaniu stega. — Stegova uprava.
u— Oglejte si najnovejše TIČARJEVE velikonočne razglednice — v narodnem slogu.
Bolne žene dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izredno dobrodelno na obolele organe.
Vremensko poročiio
številke za označbo kraja pomenijo: L Cas opazovanja, 2 stanj* barometra, t temperaturo, 4. relativno vlago v odstot ttifa, 5 smer in brzino vetra. 6 oblačnost o—10. 7 padavine v mm. 8 vrsto padavin Temperatura: prve Številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 4. aprila
Ljubljana 7, 757.4, 1.4, 93. 0. 10, sneg, 40.5; Ljubljana 13, 758.9, 2.2, 91, NE1, 10 sne«; Zagreb 7, 757.1 5.0, 80, BSE1, 8, dež 4.0; Beograd 7, 755.7, 8.0, 90, SE1, 10, dež 3.0; Sarajevo 7, 755.8, 8.0. 80, NI, 5, —. —; Skoplje 7, 759.7, 7.0, 90, Wl, 0. —, —; Kumbor 7, 757.9, 13.0, 70, SSWS, 10, dež. 24.0; Split 7, 756.3, 9.0, 70, NE1. 6, —. —; Rab 7, 756.6, 6.0, 80, SSE3, 6, —, —; Rog Slatina 7, —, 2.0, 98, NE2, 10, sne« 19.0.
Temperatura: Ljubljana 3.2, 1.0; Zagreb 7.0, 4.0; Beograd —, 7.0; Sarajevo —. 6.1; Skoplje 15.0. 3.0; Kumbor —. 11.0; Split 12.0 8.0; Rab —, 6.0; Rogaška Slatina 8.0. 1.0.
S	Ž	a	83
i? IKON			
DA ALI NE?
•	* projekcijami m
javno P*ea	slik se
zanimivo ^	y veWU dvor*m
v soboto 6-	Vstop prost-hotela 13m°n
u— Aretacija mazaške babice. Pred poldrugim meeeceon je v ženski bolnišnici umrla mlada delavčeva žena iz št. Vida in zdravniki so ugotovili, da je smrt povzročil tetanus, s katerim se je žena zastrupila pri umetni odpravi plodu Uprava l>ol-nišnice je stvar prijavila državnemu tožilstvu in šentviški orožniki 6o kmalu nato dognali, da je nesrečni mladi materi, ki je razen moža pustila za sabo tudi dvo je majhnih otrok, »pomagala« neka babica v šiški. Ljubljanska policija je te dni babico aretirala, ženska je sicer priznala. d» je bila mlada šentvidčanka pri njei. odloč no pa je zanikala, da bi bila izvršila na nji kakšno operacijo. Neka ba.bičina znanka, ki je bila pri vsej zadevi takrat na-vzočna. pa je s svojo izpovedjo aretiranko precej obremenila. Babico je policiia včeraj izročila okrožnemu sodišu.
VSAKA PAMETNA EV ODLIČNA DAMA
uporablja za vsakodnevno intimno in zanesljivo nego čistosti v šolniku kopališča Ischl pridobivano blagodišečo so! za izpiranje Isla - izplakovalno sol (Isla Spiil-salz). Dobiva se v vseh lekarnah, droge-
rijah in parfumerijah. Za Jugoslavijo: Paracelsus k. d., Zagreb 3.
Iz Celja
e— Razobesite zastave! Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: V dneh 6. in 7. t. m. bo v Celju kongres Narodne strokovne zveze, ki ga bodo poeetili delegati iz vseh delov naše države. V počastitev g06tov bo mestna občina razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Hišni posestniki se vabijo, da sledijo temu vzgledu in okrasijo svoja poslopja z državnimi zastavami. Obč. uprava za Ce-Ije-okolico vabi hišne posestnike zlasti v predmestnih krajih, da ob tej priliki razobesijo na svojih poslopjih državne zastave.
e— Spominske znake bodo prodajale članice Kluba Primork v Celju in okolici ob zaključku splošne narodne žalosti za blagopokojnim kraljem. Ker je ta akcija v korist brezposelnim emigrantom in domačinom, naj javnost ne odklanja teh znakov.
e— Pester večer Vali Smerkoljeve In Otona Vondraška v celjskem gledališču.
Gdč. Vali Smerkoljeva, soloplesalka in šubreta ljubljanske opere in znani pianist Celjan g. Oton Vondrašek priredita v ponedeljek 15. t. m. pester večer v Mestnem gledališču. V prvem, resnem delu večera bodo na sporedu klavirski soli in plesne točke, v drugem, zabavnem delu pa scene iz operet s plesom in petjem, koncertna jazz glasba na klavirju in kot novost jazz na dveh klavirjih. Gdč. Smerkoljeva uživi sloves odlične plesne umetnice. G. Vondra-
Film Z. K. D.
prostorih »Elitnega kina Matice« ob 14.30 uri
GRETA GARBO
v prekrasnem, v srce segp jočem ljubavnem filmu
DVOJE LJUBEZNI
Najnižja vstopnina 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50 Din.
šek pa je Celjanom itak dobro znan Nedavno se je vrnil iz inozemstva, kjer je živel 17 let Koncertiral je na Dunaju, v Berlinu, Curihu, Parizu, Londonu, Pragi itd. Zadnjič je nastopil v Celju pred 17 leti, ko je priredil poslovilni koncert v Mestnem gledališču. Gdč. Smerkoljeva in g. Vondrašek sta dosegla na pestrem koncertu letos 26. februarja v Mariboru velik uspeh. Za pestri večer vlada v Celju že sedaj veliko zanimanje. Vstopnice so v prodaji v knjigarni »Domovina.«
e_ Mestno poglavarstvo opozarja vee
rezervne oficirje na zadnje predavanje, ki bo v sredo 10. t. m. ob 18.30 na istem mestu kakor prejšnja. Udeležba za vse obvezna.
e— Pred nekaj dnevi je srečal Abrahama priljubljeni uradnik sreskega načelstva v Celju g. Rudolf Bradač, ki ga poznamo kot vestnega uradnika, poštenega in zavednega narodnjaka, skrbnega očeta, ki je e svojo družico vzgojil oz še vzgaja
3 otrok v nacionalnem duhu Navdušen pevec je jubilant že od mladih let In ne samo pevec, tudi organizator pevskih edinic je Pred vojno je v letih 1904,—1905 ustanavljal pevsko društvo »Ilirija« v Tr stu Bil je soustanovitelj ln dolga leta odbornik pevskega društva »Oljke« v Celju ki praznuje letos 151etnico obstoja. Danes je g. Bradač član in odbornik Cellskoga pevskeea društva, sodeluje v pravoslavnem cerkvenem zboru. Itd. Nedavno je še
Ponovitev koncerta Akademskega pevske^ zhnra dane* 5. aiirifa o!> tO. "tri v Umom*
opravljal posle podpredsednika Ipavčev pevske župe. Torej je v pevskem sv«?tu brez dvoma ugledna in spoštovana osebnost. Redki so, ki bi gojili našo pesem s tako ljubeznijo, ki bi ostali naši lepi narodni pesmi zvesti vse svoje življenje. Med temi redkimi zavzema g. Rudolf Bradač vidno mesto. Zato naj mu usoda nakloni še dolgo vrsto let plodonosnesa življenja. S priznanjem zremo na njegovo uspešno delo in mu čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju.
e— Snežno vreme je trajalo tudi včeraj ves dan z malimi presledki. Ker je vmes včasih rahlo deževailo, se novi sneg v dolini ni mogel ustaliti. Poštno osobje je tudi včeraj ves dan popravljalo telefonske in brzojavne vode, ki jih ie bil težki sne-s potrgal.
e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2*3.30 zvočna onereta »Poljubi me, Aneta!« in zvočni tednik.
It Maribora
a— O krizi demokracije in rrformi parlamentarizma predava v ponedeljek zvec r v Ljudski univerzi rektor zagrebške komercialne visoke šole dr. Ivšič. V torek bo nadaljeval svoja izvajanja o narodnem gospodarstvu. Drevi nadaljevanje umetnostno - zgodovinskega cikla,
a— Ustanovitev filozofskega kluba. V sredo zvečer je bil v dvorani kina Apolo ustanovni sestanek mariborskega Filozofskega društva. Univ. prof. dr. Veber iz Ljubljane je poročal o delovanju centrale. V vodstvo mariborskega filozofskega kluba so izvoljeni; dr. A. Dolar, predsednik, prof. Sila in dr. Trstenjak, odbornika.
a— Lep uspeh študentov. V sredo zvečer so nastopili v dvorani na Aleksandrovi cesti 5 podmladkarji RK z gimnazije Uprizorili so znano Lichtenbergovo komedijo »Kariera kanclista Vinciga«, ki so jc pod vodstvom režiserja A. Tovornika podali z nekim živahnim smislom in odrsko ambicijo. Sodelovali eo Tovornik, Puh. Grobovšek, Rutterjeva, Peitlerjeva, Cipru t. Požar Neralič, Novak in Kadunec. Ideal ni prireditelji so bili deležni toplega priznanja
a_ Velikonočni dar upokojencem. Društvo jugoslovanskih drž. upokojencev in upokojenk v Mariboru bo o Veliki noči razdelilo med najbednejše člane darila po 100 Din, to pa v prvi vrsti takim, ki še niso bili obdarovani in ki so že najmanj pol leta društveni člani V poštev pridejo tudi
člani izven Maribora. Reflektanti naj svoje prošnje predložijo društvenemu tajništvu v vrbano-vi ulici 59 najkasneje do 11. t. m.
a_ Dva parčka sta v središču sovjetske
veseloigre »Kvadratura kroga«, katere premiera bo jutri v gledališču. Prvi par predstavljata Kraljeva in Skrbinšek, drugi par Severjeva in Stupica. Zapitega poeta igra Gorinšek, partijskega organizatorja Nakrst Družbo komsomolcev: Starčeva, Gorinškova. Barbičeva, Furijan. Košič in Blaž. Red A.
a_ Iz poštne službe. Upokojen je vif;ji
poštni kontrolor Franjo čuš. naš znani priljubljeni Prlek: vodja paketnega oddelka pri tukajšnji kolodvorski pošti.
a_ predstojništvo mestne policije opozarja vse šoferje in samovozače. da svop vozniške izkaznice takoj podaljšajo za leto 1935, ker je rok že potekel.
a— Gradili bodo Po izvršenem podaljšanju Orožnove ulice do Smetanove ulice, se je pokazala možnost zazidave nezazidanih parcel na obeh straneh ob podaljšani ulici. Ker je lega zaradi bližine mastnega centra prav ugodna, se javljajo sedaj reflektanti za nakup omenjenih parcel. ki se naj bi zazidale. Kakor doznav-mo pa se bodo ob tej ulici smele graditi samo večje, vsaj dvonadstropne stavb*..
a_ Rdeči križ Studenci priredi jutri 6.
t. m. ob 9.30 koncert mladih harmonikarjev v korist obče človekoljubnim ciljem društva.
a— 8 : 4. V preteklem mesecu je bilo v Mariboru izdanih osem novih obrtnih pravic, zbrisanih pa 4.
a— škoda je točno ugotovljena. Pri požaru v Dobrovcih, o katerem smo izčrpno poročali v predvčerajšnji številki, so bili pogorelci oškodovani za 207.000 Din, dočim sc bili skupno zavarovani le za 130
tisoč dinarjev
a— Rdeči petelin na deželi. V gospo darskem poslopju posestnika Antona Damjana v Spodnj' Grpici je nastal požar, ki se je razširil tudi na gospodarsko poslopje njegovega soseda Simona Peska. Damjanu je do tal pogorelo gospodarsko poslopje vse gospodarsko orodje in dva vagona sena in slame, škode je 53.000 Din. Pesku je tudi zgorelo gospodarsko poslopje, "se orodje ter seno in slama, škoda znaša 50.000 dinarjev.
a— Iz maščevanja mu je porušil zid. železničar Josip Pristovnik je pri Sv Marjeti zitial hišico Ko je že bilo zidovie postavljeno, so mu ga preko noči porušili Osebno maščevanje, kajpa
a— Vse sta skesano priznala. Poročali smo o skrivnostni tihot.ap«k( zeodbi pri štrigovi ob meji. ko sta neznanca navalila na posestnika Tanka faerana. ki se ima zahvaliti svojemu samokresu, da je srečno ubežal nevarnosti ki mu je preti 1» Sedaj se Je poka7alo rt« 1p bilo zašle dovanje v pra-ri smeri Posrečilo se 1e namreč izslediti Konrada ln Alojzija Zor-
Ako je glavobol posledica zapeke, 2 do 3
ARTIN-DRA2EJE
dr. VVandera
omogočajo, vzete zvečer, drugi dan zjutraj lahko iztrebljenje. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50. Oglas registriran pod S. br. 7724-34.
čiča. Slednji je pri zaslišanju priznal, da se je s kolesom y6569 odpeljal proti Štrl-govi, kjer je kolo shranil, nato odšel preko meje in ie vrnil z vtihotapljenimi predmeti nazaj do štrigove, kjer sta trčila na posestnika čagrana. Ko ie čaeran odda; strel iz samokresa, sta pobegnila oba proti Mariboru in pustila kolo in vtihotaplje-ne predmete na mestu. Tudi se je izkazalo, da je bil Lo^ze Zorčič tisti, ki je za-dobil rano v levo roko. Oba prideta Dred so-iišče.
Razstava spominov na Viteškega kralja pred otvoritvijo
Ljubljana, 4. aprila
Priprave za razstavo spominov na Viteškega kralja, ki jo prirejaio naše gospe v umetniškem paviljonu v Tivoliju, se bližajo koncu. V treh velikih prostorih je /branega mnogo razstavnega materiala, predvsem slik domačih slikarjev: Ivana Vavpotiča, Saše Šantla, Mirka Šubica. pa tudi manj poznana dela Tišova, Trstenja-ka, Pastuhova in drugih. Prav tako so tudi kiparji zastopani s številnimi deli, med drugimi Tine Kos, Lojze Dolinar, prof. Valdec, prof. Sever in Nikolaj Pirnat, od katerega pa pričakujejo tudi njegov najnovejši kraljev lik, ki je prvič razstavljen na novinarskem koncertu I. decembra lani zbujal vsesplošno pozornost. Poleg teh umetniških del pa bo razstavljena ogromna zbirka fotografij iz življenja blagopo-kojnega kralja, ki doslej širšemu občinstvu niso bile znane.
Vso to edinstveno zbirko urejujeta ravnatelj Narodne galerije Janez Zorman in arhitekt Mihajio Osolin, seveda pa imajo prirediteljice tudi polne roke dela in je veljalo ogromno truda, da so zbrale tako veliko zbirko, kar v naših razmerah ni bila nikaka lahka rtaloga, ker so bile stvari raztresene vseokrog. Po marljivem prizadevanju prirediteljic pa bo ta razstava nedvomno prvič zbrala skupaj vse, kar je bilo pri nas ustvarjenih umetniških iikov pokojnega kralja, ne glede na vso ostalo zbirko slik, ki spopolnjujejo spomin na nagega kralja Uedinitelja. Otvoritev razstave v soboto predpoldne bo za nas dogodek pietete, ki se bo tokrat pokazala v delih naših likovnih umetnikov.
Uboj graničarja pred sodniki
Ljubljana, 4. aprila
Daljša razprava pred malim kazenskim senatom je močno pokazala gospodarsko bedo, ki zlasti obmejne kraje tišči k tiom Tihotapstvo konj se je v obmejnih krajih od Rakeka proti Čabru vršilo le prva leta, ko so vodili čez mejo v Italijo konje kar v trumah; ko pa se je dvignila lesna industrija, je nevarno tihotapstvo konj popolnoma prenehalo Od lani naprej pa se je spet bujno razpaslo. Ljudje nimajo zaslužka, ni voženj na Rakek, ni zaslužka v gozdovih in zato so ljudje skušali priti z nedovoljenimi konjskimi kupčijami do sredstev, da bi mogli plačati obresti, davke in preskrbeti družino z najpotrebnejšo obleko in obutvijo.
Graničar Atanas Andjelkovič, prideljen graničarskemu vodu v Podgori, je ponoči 9 januaria letos na meji v temnih gozdovih pri Smarati zaplenil 6 konj, ki so jih skušali spraviti čez mejo v Italijo, kjer se živina še razmeroma dobro proda. Drugi dan je konje gnal na Rakek na tamošnjo carinarnico, da se uvede predpisano kazensko postopanje. Pozno v noč se je vračal k vodu. Ko je okoli 21. prispel v Pu-dob. je izbruhnil požar v kozolcu posestnika in trgovca Zdravka Vilarja. Ko je <;raničar opazoval požar, so ga uzrli tihotapci in so se takoj dogovorili, da ga napadejo. Ko je šel dalje po cesti, sta res prišla za njim dva moška, eden ga je zagrabil za prsa in vrgel na tla. Priskočila sta še dva. Med graničarjem in napadalci se je nato razvila huda borba za puško, k je Ar.dielkovič nikakor ni hotel izročiti. Napadalci so ga močno zdelali, z nožem je dobil štiri rane na glavo, s polenom po hrbtu in tudi brce z okovanim čevljem Hudo ranjenega so prepeljali v vojaško bolnišnico v Ljubljani, kier se je boril s smrtjo, a je naposled vendar okreval.
Zaradi nočnega napada in hude telesne poškodbe so se pred malim senatom zagovarjali: 381etni posestnik Jože Baraga iz Šmarate. 281etni posestnikov sin France Avsec, njegov brat Feliks Avsec, oba iz Pud^ba in 2>letni France Sne/? iz Podgo-re Prvi obtoženec ie zanikal, da bi bil on ostale tri nagovarjal k napadu, skušal izvesti dokaz alibija po pričah, ki naj bi ga bile razbremenile. Ostali trije obtoženci so v bistvu priznali krivdo in zločin, na-vajajoč. da so bili razburjeni zaradi zaplenjenih konj. Bili so obsojeni: .Tože Ra-raga na 1 letn in 6 mesecev strogega zapora. France Avsec na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora. Feliks Avsec nr> i \ mesecev strogega zapora in France Speh na 1 leto in 4 mesece strogega zapora.
Is	nn dežel"
Iz Hrastnika
h— Gozdni požar je v preteklem tednu zanetila iskra lokomotive v bližini železniškega predora na progi Hrastnik—Trbovlje. Požar je segal skoro do Vištovrhra in je napravil precejšnjo škodo trem posestnikom. Zgorelo je tudi nekaj pripravljenih drv Požar so omejili in udušili gasilci in železniški pronovni delavci.
h— Hud vihar je pred dnevi odkril precej stanovanjskih hiš pri rudniku ter napravil mnogo škode tudi na drugih hišah Po okoliških hribih je razdejal slamnate strehe na več kozolcih.
Iz Ptuja
j— Zadnja pot vzorne učiteljice. V torek popoldne je nastopila pot k večnemu počitku ga. Marija Luknarjeva. upravite-Ijica mestne dekliške osnovne šole. Pred Mladiko se je zbrala velika množica ljudstva, ki je pokojno spremilo na njeni zadnji poti. Ko je prost g. Grajf opravil mrtvaške obrede, je zapel mladinski pevski zbor meščanske šole žalostinko. Od pokoj-nice sta se poslovila njen tovariš učitelj g. Šestan in ena učenka. Nato se je razvil dolg sprevod, na čelu vsa šolska mladina
iz okolice in mesta, ki je nosila nešteto šopkov in vencev. Pred krsto je nosila učenka osnovne šole odlikovanje pokojni-ce: red sv. Save, takoj za njo je korakala četa Sokolov in Sokolic v krojih in z društveno zastavo, za njimi pa je mestna godba igrala žalostinke. Za krsto so šli užaloščeni sorodniki in številni stanovski tovariši. V sprevodu so bili tudi sreski načelnik g. dr. Bratina. mestni predsednik g. Jerše. banski svetnik g. dr. Senčar. šolska nadzornika gg. Gorup in Šterk. Na grobu so se od ranjke poslovili prošt g. Grajf, starosta Sokola br. dr. Šalamun in ravnatelj meščanske šole g. Kveder. Pevski zbor Glasbene Matice je zapel Krajcerjevo »Žalostinko« in mestna godba je igrala v slovo, ko so blago ženo položMi v grob k večnemu počitku.
NARAPLJE. Namesto venca na krsto ravnatelja Kubrichta je daroval g. Mešiček Zvonko trgovec in gostilničar s Ptujske gore, 130 Din za siromašne učence v Nara-pljah. Iskrena hvala!
Kupuj domače blago!
Gospodarstvo
pogojno obnove, da se izognejo kazenskim posledicam. Če pa bodo posamezni organi finančne kontrole zahtevali taksiranje kreditnih knjižic v začetku vsakega leta. se sklicujte na gornji razpis finančnega ministrstva.«
= Uredba o tikinjenju državne takse na vozovnice v avtobusnem prometu je objavljena v »Službenih Novinah« z dne 1. t. m. Banska uprava v Ljubljani opozarja javnost, da s to uredbo ni prizadeta banovin-] ska taksa in se bo banovinska taksa na vo-
Novi italijanski poslanik o jugoslovensko - italijanskih gospodarskih odnošajih
V zagrebški »Narodni privredi« je objavil italijanski poslanik v Beogradu g. Guido Viola Conte di Campalto razpravo o gospodarska odnošajih med Jugoslavijo in Italijo. G. poslanik ugotavlja, da so se kljub spoznanju medsebojne tesne gospodarske povezanosti obeh držav no eni kakor na
drugi strani storili okrepi, k- naj bi lastno , zovnice avtobu8nem	tu nadalje
gospodarstvo napravili neodvisno od uvoza ( ^jraja
iz tujine To pa se ne more menovati pre- j = •	množina tobaka prodana v
hod k avtarkiji, ker t, ukrep, niso dal. ne | Nemčijo Po vesteh iz Beograda so se po-
v Italiji ne v Jugoslaviji podlage za takšno produkcijsko pregrupacijo. ki bi obema državama omogočala, z loetno produkc jo stre-či celotni lastni potrebi. Lahko rečemo, da so bili ti ukrepi storjeni bolj za zaščito lastne valute in lastne delovnosti. Toda le medsebojno priznanje lahko omogoča koristno izmenjavo blaga in tesne trgovnske stike.
Samo pogled na statistiko trgovinskega prometa med obema državama od 1. 1924., ko je stopila v veliavo trgov:nska pogodba, zadostuje za prepričanje, da je bila trgovinska bilanca Jugoslavije nasproti Italiji zmerom aktivna in da je bil izvoz v Italijo zmerom na vrhu v jugoslovenski izvozni statistiki Tud po omejitvah blagovne izmenjave kot posledici gospodarske stiske je ostala Italija ?e zmerom na prvem mes?u. Nadaljnji pregled statist;«nih podatkov omo-2or>i ugotovitev da je Jugoslavija kunovala pretežno v drugih državah, tudi v tak'h. ki so kot kupci jugoslovenskega blaga komaj prihajali v poštev. in s:cer je kupovala take produkte, ki bi si jih mogla nabavi iati tudi v Italiji z istimi ali še celo ugodnejšimi pogoji.
Med tem ko so še povaod vladala liberalna načela o trgovini, ni bil takšen po^av nič posebnega, ker je večina držav imela priložnost, da je svo;o trgovino s tuimo izravnavala drugod. Danes na. ko o svobodni trgovini ni preostalo df»ti več kakor le snom;n nrm.io, je nosiml ta poloz/> i nevzdržen Č'ta1 sem. je izvajal poslanikov različnih jugoslovenskih listih, da se če-da'ie bol; š;ri <:r>o7;nanip o potrebi večjega nakupovania blaga v Italiji. Č-asi. ko so trgo-vci s tujino lahko ravnali po lastnem sonznavanru. so minili. dpnes je narod, ki vodi <?am trgovinsko pol/i t i ko.
Gospodarske vesti
= Glavna skupščina zagrebške borze za blago in vrednote se je vršila 3. t. m. Zbor je vodil predsednik borze g. dr. Stanko »verljuga. Prisostvoval je zboru tudi minister za trgovino in industrijo g. dr. Milan Vrbanič. Predsednik je po uvodnih formalnostih in komemorativnem govoru o pokojnem velikem kralju podal poročilo o našem gospodarskem stanju, v katerem je naglašala, da se je treba pri reševanju nujnih vprašanj našega gospodarskega življenja ozirati na vse panoge našega gospodarstva. Enostranost bi mogla roditi le slabe posledice. Na vseh straneh se kažejo znaki boljšanja gospodarskih razmer. Ta proces bo trajal dalje časa in bo v mnogih pogledih izvršil bistvene izpremembe v strukturi našega gospodarstva. Posebna pozornost se posveča javnim delom in njihovemu finansiranju. ker obstaja upanje, da bi s te strani mogel priti impluz intenzivnejšega gospodarskega življenja. Ukrepi, k.; so bili doslej storjeni v našem denarništvu, sami po sebi ne zadostujejo, temveč je treba denarnim zavodom tudi omogočiti novo kreditno delovnost. Sploš-n akonsolidacija našega zunanje političnega položaja bo ugodno učinkovala na naše notranje, zlasti gospodarske razmere. Sledila so ostala poročila in je bila soglasno podeljena razrešnica borznemu svetu in upravnemu odboru pokojninskega sklada. Nato so bile volitve novega borznega sveta, ki se je po končanem zboru konstituiral takole: predsednik dr. Stanko šver-ljuga, podpredsednika Albert plemeniti Deutsch od Macelja in Milan Milič in člani upravnega odbora: Makso Antič, Ernest Grimwald, dr. Nikola Kostrenčič. dr. Branko pliverič, žiga Stern in Gjorgje Velisav-ljevič.
= Dve okrožnici Združenja trgovcev za mesto Celje. Te dni je poslalo združenje svojim članom dve okrožnici z nastopno vsebino: Na predlog ministrstva za vojsko in mornarico je g. vladni predsednik odredil, da podpisano združenje deluje na to, da se vojaški obvezanci po dosluže-nju kadrovskega roka, odnosno po vrnitvi z vojaških vaj spet sprejmejo v službo, odnosno v delo pri prejšnjem službodajal-cu. O tem vas združenje obvešča zaradi naredbe ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno banske uprave.« — »V praksi so se pojavili dvomi, ali je treba takso 5 Din na kreditnih knjižicah obnoviti v začetku koledarskega leta ali pa velja eno leto od dne naleplie-nja. Zato je finančno ministrstvo, oddelek za davke, z razpisom z dne 23 februarja letos opozorilo na točko 7. taksnega in pristojbinskega pravilnika, po kateri se mora taksa za kreditna knjižice obnovit'" ! po poteku enega 'eta po nalepljenju. a ne v začetku vsakega koied .-skegt. leta Zn radi tega se člani pozivajo da tak««-, m preteku enega leta od nalcpljenja brez-
gajanja med zastopniki naše monopolske uprave in nemške tobačne industrije ugodno zaključila. Tobačne tvornice v kartelu nemške tobačne industrije v Hamburgu in Bremenu so kupile 1,250.000 kg našega tobaka, in sicer južnosrbskega iz L 1931. in 1932. in hercegovinskodalmatinskega iz leta 1933. Tobak se bo predelal v Nemčiji. To je prvi nakup našega tobaka od nemških tobačnih tvornic.
=r za izvoznike turščice ln pšenice v Češkoslovaško. Finančni minister je razveljavil odlok, ki je nalagal izvoznikom turščice in pšenice v Češkoslovaško, naj predlože zaradi opravičbe svojih potrdil o zavarovanju valute poleg naših listin tudi češkoslovaške carinsk® listine. S tem odlokom hoče finančni minister pospešiti izvoz teh pridelkov.
= Dobave. Direkcija državnega rudnika " Vrdnik sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave orodja. 10.000 kg negašenega apna, 20.000 kg portland cementa, 200 kub. metrov peska, 250 kg pločevine in 550 kg železa. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave 60 omotov krovne lepenke, 60 kg laka, 11.000 komadov opeke. 40 lopat, 30 krampov, 200 kg karbolineja, 1000 kg cilinderskega olja, 80 komadov rezervnih stekel za mazalice. Dne 2. maja se bo vršila^pri Komandi mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 4000 m mornarskega sukna. 200 m polvolnenih tkanin in 1500 m volnenih tkanin. Dne 18. t. m. ee bo vršila pri ekonomskem oddelku generalne direkcije državnih železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave porcelanastih školjk za klozete in glede umivalnikov, 23. t. m. pa glede dobave instalacijskega ma-terijaln za vagonsko električno razsvetljavo.
Borze
4. aprila.
Na ljubljanski devizni borzi so ostali tečaji neizpremenjeni razen Amsterdama, ki je neznatno popustil, in Londona in Trsta, ki sta se malo okrepila.
V privatnem kliringu ae je avstrijski šiling v Ljubljani mald popravil na 8.70 do 8.80 in v Zagrebu na 8.57 _ 8.67 (8.62. včeraj 8.60). Grški boni so notiraii v privatnem kliringu v Zagrebu 30.07 — 30.77 (30.42, včeraj 30.50); angleški funti v Zagrebu 230.70—232.30 (231.50, včeraj 230.46). španske pezele v Zagrebu 530 — 540 ( 535) in v Beogradu 546.25 — 536.25.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost niže notirala. Trgovala se je za ka«o po 375.50 in 376 kakor včeraj (v Beogradu po 374.50 in 374. včeraj po 375). Nadalje je bil promet v 7°<'o Blairu po 68.75, v 8«/o Blairu po 80.50, v 7°/« posojilu Drž. hipotekarne banke po 71.50, v 6% begluških po 66 in v Priv. agrarni banki po 260.	«
Devize.
Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2955.75 — 2970.35, Berlin 1756.08 —1769.95. Bruselj 743.92 _ 748.98. Curih 1421.01 - 1428.08. London 210-50 -212.56. Newvork 4348.31 _ 4384.62, Pariz 2S9.60 - 291.03. Praga 183.35 - 184,46. Trst 363 48 — 366.57 Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8 70 _ 8 80.
Zagreb. Amsterdam 2955.75 — 2970.35, Bei lin 1756.08 - 1769 95. Bruselj 743.92 dd 748.98. London 210.50—212.56. Milan 363.49 do 366.57. Nevvork kabel 4°,70.31—4406.62, ček 4348.31 _ 4384 62. Pariz 289.60—291.03, Praga 183.35 - 184.46.
t urih Beograd "tri. Pariz 20 38. London 14.93. Nevvvork 308.75. Bruselj 52.25. Milan 25.65, Madrid 42.2250. Amsterdam 207.95. Berlin 12195. Dunaj 57.30. Stockholm 76.95. Oslo 74.95. Kobenhavn 66.60, Praga 12.9075,
Varšava 58.25. Atene 2.90, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Efekti
Ljubljana. Voina škoda 376 — 377. 7" o investicijsko 77 — 78, 8°/o Blair 79 — 81, 7°/o Blair 67 _ 67.50, 7B'o posojilo Drž. hi-potekarne banke 70 — 72. 4' o agrarne 45 do 46, 6"/o begluške 65 — 66.
Zagreb Državne vi»-dnote Vojna škoda za kaso 375.25 — 376. za april - maj - junij - julij - avgust 375.50 — 376. 7"/o investicijsko 77.50 — 81. 7°/» Blair 68.25 _ 69, 8°'o Blair SO _ 81, 7°'o posojilo Drž. hipo-tekarne banke 71.50 — 72.50. 6°/o begluške 65.50 — 06; delnice: Priv. agrarna banka 260 — 263. Trbovlje 110 — 120.
Beograd. Vojna škoda 374 — 374.50 (374.50. 374), za maj 374 — 375 (375, 374.50), 7°/o investicijsko 78.50 — 79. 4" o agrarne 48 — 48.50 (48.53). 6°'« begluške 65.75 - 66 (66.25, 66), za april (66), 8°'o Blair 79.50 den., 7° o Blair 68.25 - 69. *"o posojilo Drž. hipotekama banka 70.50 do
72.50 (71.50), Narodna banka 5290 Priv. agrarna banka 259 — 260 259.30). '
5300, (260,
Blagovna triišča
ŽITO.
+ Chieajfo, 4 aprila. Začetni tečaji: pše: niča: za maj 95.75, za julij 92, za september 91.50; koruza; za maj 84.
+ Winnipeg. 4. aprila. Začetni tečaji: pšenica: za maj 87, za julij 87, za september 81.3750.
+ Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška. 78 kg, po 124 — 126; banatska. 78 kg težka po 122 — 124; oves: slavonski 98—100; koruza: baška po 68 — 70. banatska po 64—66. moka: baška in banatska >0« po 200 — 220; baška >2« po 180 — 200; baška .5« pa po 160 - 180: otrobi: baški debeli 95 — 100.
-i- Novosadska blagovna borza (4. t. m.) Tendenca za žito prijazna. Promet majhen. Pšenica; baška potiska 126 — 128. slavonska 127 — 129; sremska in baška 120—122; banatska 119 — 122. — Oves: baški, sremski in slavonski 86 — 88. — Ječmen: baški in sremski. 65 66 kg 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 — 140. — Koruza: baška in sremska 66 — 67; banatska 63 — 64. _ Moka: baška in banatska »Og« in »Ogg« 187.50—210; >2« 167.50—190; >5« 147.50 do 170; J>6< 130 - 142 50; »7« 105 do 110; >8« 75 — 78. — Fižol: haški in sremski beli. brez vreč. 2°/o 130 — 135. — Otrobi; baški in sremski v jutastih vrečah 78 — 80; banatski v jutastih vrečah 76 - 78.
+ Bndinipeštanska terminska borza (3.
t. m.) Tendenca čvrsta. Promet sreden. — Pšenica: za maj 15.88 — 15.89, za iunij 15.94 _ 15.96. Koruza; za maj 11.82 do 11.84, za julij 11.73 - 11.74.
ŽIV/NA.
+ Živinski sejem v Ljubljani. Na živinski sejem v sredo je bilo prignanih 61 volov, 28 krav. 6 telet. 150 konj. 45 svinj 'n 330 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 28 volov, 18 Krav, 5 telet, 35 konj, 5 svinj in 170 prašičkov. Cene so ostale nespremenjene, za prašičke so nekoliko čvrstejše. Za kg žive teže notiraio: voli I. vrste 3.50 do 4 Din, II. 2.75 - 3.5'), III. 2 _ 2.75. krave debele 2 — 3.50, klobasarice 1.50 io
2,	teleta 4.50 _ 5.50, svinje 5 — 6.50 Din; prašički za rejo 6—12 tednov stari so se prodajali po 100 — 150 Din komad.
+ Goveji in svinjski sejem v Ptuju. Na goveji sejem 2. t. ni. je znašal dogon 141 volov, 295 krav. IS bikov. 48 juncev. 54 telic, 229 konj in 27 žrebet, skupno 815 glav, od katerih je bilo prodanih 220. Cene za kg žive teže: volom 2.75 — 3.50. kravam
I.50	_ 3, bikom 2.75 — 3. juncem 2 ^ 3, telicam 2 — 3.75 Din. Konji so se prodajali po 5<X) — 3000, žrebeta pa po 250 do 650 Din za rep. — Na svinjski sejem 3. t. m. je bilo pripeljanih 19 svinj in 53 pras-cev. Prasci so se prodajali po 40 — 80 Din za rilec, pršutarji p 4—5, plemenske svinje po 3.75 — 4.50 Din za kg žive teže. Vsega je bilo prodanih 25 rilcev.
+ Zagrebški tedenski sejem (3. t. m ) Cene pitanih s%rinj so malo popustile zaradi obilnejše ponudbe, a teletom so neznatno poskočile zaradi večjega povpraševanja V splošnem pa je bilo trgovanje z živino slabo, ker je hilo deževno vreme in ni bilo mnogo tujih kupcev. Cene za kilogram žive teže: bikom 3.20 kravam za klanje 2.70 do
3,	kravam za klobasarje 1.60 — 1.90. volom I. 4.50 — 4 70. II. 3.50. juncem 4, teletom 4.50 — 5.75 (zaklanim 8 — 8.5fj), svinjam pitanim 7 — 7.50. nepitanim 5 — 6 (zaklanim 10) Din. Konji so se trgovali po 3000 — 8C00 Din za par. Krma: detelja 55 — 65, otava 55 — 65, seno 45 — 55 za 100 kg.
BOMBAŽ.
+ Liverpool, 3. aprila. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za maj 6.11 (včeraj 6.12).
+ Newyork. 3. aprila. Tendenca stalna. Zaključna tečaja: za loko 11.20 (včeraj
II.25,	za maj 10.91 (10.95 - 10.96).
»Riviera« zobna pasta
daje ustam prijeten m osvežujoč vonj, temeljito irificira odstrani hitro zobnj Kamen ln ohrani zdrave ui bele zobe. To pasto uporabljajo v vseh kulturnih državah
Petek. 5. aprila. LJUBLJANA 11: Šolska ura: O naši slovenski glasbi (prof. E. Adamič). — 12: Plošče. — 12.50: Poročila — 13: Čas. plošče.
—	18: Filozofski sprehodi (dr. Veber). — 18.20: Radio - orkester. — 18.40: Literarna ura: O dramah Jože Vcmbergaria (prof. F. Vodnik). — 19: Radio - orkester. — 19.20: Čas. jedilni list, program za soboto. — 19.:i0: Nacionalna ura: Mahkota: Kulturno delo Glasbene Matice. — 20: Prenos iz Zagreba.
—	22: Čas, poročila. Radio - orkester.
Sobota. 6. aprila.
LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Miha Maleš (g. Tominec). — 18.15: Aktualnosti (L. Mrzel). _ 18.30: Radio - orkester. — 1S.50: Francoščina. — 19.20: Čas, jedilni list. program za nedeljo. — 19.30: Nacionalna ura. _ 20: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug).
—	20.20: Pomlad v glasbi — Radio - orkester. — 21.15: Internacionalni prenos iz Beograda. _ 21.45: Čas. poročila, plošče.
BEOGRAD 16.30: Godalni kvartet. — 172(1: Lahka glasba. — 20: Godba kraljeve garde. — 21.15: Evropski koncert jugoslovenske glasbe. — 22: Narodna glasba. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.15: Godalni trio. — 20.15: Šramel - kvartet. _ 21.15: Iz Beograda. — 21.45: Plošče. — PRAGA
19.15: Vojaška godba. _ 20: Iz Brna.
20.H0: Ples. — 21.15: lz Beograda. — 21.45: Lahka glasba. _ BRNO 20: Abesinija. — 20.30 Jazz. — 20.40: Chopinove klavirske skladbe. — 21.15: lz Prage. — VARŠAVA 20: Lahka godba. — 21: Opera >Faust« i/. Milana. — DUNAJ 12: Orkester. _ 17.10: Plošče. — 19.05 Veselost in ljubezen. — 20.10: Klasična opereta. — 21.15: Simfoničen koncert. — 23.30: Jazz. _ BERLIN 20.10: Pester program. — 1.00: Humor in ples. — KftNIGSBERG 20.10: Zabaven program. _ 23: Nočni koncert.
DRAMA.
Začetek ob 20
Petek, 5.: Zaprto.
Sobota. 6.: Postržek. Gostovanje ge. Marte Repovš - Radinanovič. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja, 7. ob 15.: Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. — Ob 20.: Bunbury. Izven. Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 8.: Bunburv. Gostovanje v Celju. Izven.
OPERA.
Začetek ob 20 Petek. 5. ob 15.: Štirje grobjani. Dijaška predstava. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din
Sobota. 6.: Baletni večer plesalke gdč. Miie Čorakove in plesalca Antona Vujaniča iz Zagreba. Nedelja, 7. ob 15.: Manon. Izven. Znižane cene od :-*> Din navzdol. — Ob 20 : Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron.
Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. *
Baletni večer soloplesalccv gdč. Mije čorakove in g. Antona Vujaniča. Jutri se vrši v operi baletni večer, izvajata ga odlična in priljubljena zagrebška umetnika, ki ža-njeta s svojo umetnostjo največje uspehe. O njihovem balelnem večeru v Beogradu piše »Politika? med drugim sledeče: j-. .. Gdč Corak je pridobila v-e naše simpatije s svojim plesnim nastopom. Iz njenega ustvarjanja veje poleg mladosti toplota. Plesalka ni preračunljiva z efekti, ker ne blesti hote s svojim tehničnim znanjem, temveč ii je do tega. da nam razkrije svoio bogato in tenkočutno dušo. Ples gdč. Čorakove je na-dahnjenje, ki se izživlja v najpopolnejši tehnični zunanji formi. Gosp. Vujanič ie z vsem razumevanjem njen plesni partner in ima dobro tehnično znanje. Njegov priznani talent se odkriva z najboljše strani. Plesalec je izredno elastičen in okreten, je lepo raščen in vpliva s svojo simpatično po-javo.« Občinstvo opozarjamo na zanimiv plesni večer, ki obeta gledalcem velik umetniški užitek.
Premiera Kratko Kreftove vesele slovenske legendo z naslovom ;>Malomeščank. bo 11. t. m. Igra je zgrajena na naslednji fabuli: Mladi slovenski nacionalni revolucionar Ivan Tome. ki je bil v zvezi s takratno jugoslovensko iredento, borečo se proti Avstriji, je moral zaradi svojega protiav-strijskega prepričanja v iečo. ker ga je nekdo izdal. Avstrijska justica. ki je takrat (1914 in 1915 in še pozneje) usmrtila marsikaterega Slovana, ki se ji ni hotel udinjati. Ivanu Tomcu sicer ne more do živega, ker je imela premalo pravnih dokazov zanj, toda po razpravi pride na dan. da ga je izdal nekdo iz prijateliske družbe, v katero je Tome zahaial T=kanje in razkrinka-nje krivca je vsebina Kreftove komedije.
ŠENTJAKOBSKO OLRD ALISČK.
Začetek ob 20 15 Sobota. 6.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode.
Nedelja. 7.: Vzroki in učinki ali Kozarec vode.
CELJSKO GLEDALIŠČA
Začetek ob 20. Ponedeljek, 8.: Bunburv. Gostovanje ljubljanske drame. Abonma.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Začetek ob 20 Petek. 5.: Akademija Nanosa. Sobota. 6 • Kvadratura kroga Premiera. A jledelia. 7. ob 15.: Jurfc»k Najnižje cene od 15 Din navzdol — Ob 20.: Veseli k^e-ti<5. Znižane cene.
Leteči robot bo
onemogočil vojno?
Optimizem angleškega generala Fullerja — Znanost o mehaniki in kemiji pospešuje vojno, elektrika pa jo bo odpravila
Pred kratkim smo poročali, da je uspela Američanom rešitev problema, kako bi se dalo
letalo brez posadke krmariti z daljave z brezžičnimi valovi v poljubno smer. Angleški general Fuller vidi v rešitvi tega problema nič manj nego začetek za odpravo vojne.
S.rivnost bodoče moči letalstva, pravi Fuller, je v
brezžičnem krmar j en ju iz daljave, v električni znanosti. Zveza zraka in etra dela ofenzivo mogoče tako silno, da ne bo več vredno uganjati vojne. Današnja letala imajo to slabost, da morajo biti za napadal ne akcije zasedena vsaj z dvema možema. Obra.mba pa je lahko tako huda, da je ta slaba točka
letalskih napadov, človek, ne more več vzdržati, kakor ni n. pr. napadajoči pešec sposoben zdržati obrambnega ognja iz strojnic, čemu v tak-
šnih okoliščinah napadati?
Vse kaj drugega pa je, če pošlješ nad kakšno mesto 200 ali več nezasedenih in delno
z oklopom zaščitenih letal, ki jih krmari kakšnih deset zasedenih letal iz varne daljave ali višine. Vsako teh 200 letal bi bilo le leteč izstrelek, zračni torpedo, ki se razpoči pri udarcu na tla ali pa v danem trenutku pod vplivom krmilnega brezžičnega vala.
Kakšne pripomočne bi imela obramba proti takšnim napadom, ki se
ne morejo izjalovit! po zaslugi človeške slabosti? Odgovora na to vprašanje ni. če se bodo hoteli ljudje še nadalje igrati vojno, bodo morali takšen odgovor vsekako najti, ki pa gotovo ni ta, da bi velika mesta
preložili v globino zemlje.
Fuller je osebno tega mnenja, da bodo ljudje v ne predaljni bodočnosti spo-
Konec »letečega človeka"
201efcni ameriški skakalec s padalom Floyd Daviš, ki so ga imenovali splošno »letečega človeka« se je smrtno ponesrečil v Flintu (Michigan). Daviš je hotel priplavati na tla z novim padalom iz višine 2000 metrov, a padalo se ni odprlo in letalec se je po strašnem padcu raztreščil na tleh pred očmi svojih staršev in več sto gledalcev.
Filmska zvezdnica gre v samostan
Banket po radiu
Centrala velike ameriške družbe za izdelovanje strojev je povabila te dni vse svoje nameščence in delavce po podružnicah, ki jih ima po vsem svetu, na velik banket. Udeležilo se ga je kakšnih 10.000 oseb, a te osebe niso prišle v New York, kjer je centrala, temveč so banketirale ob določeni uri v svojih podružnicah. Vsi so imeli isti menu, v okrašenih prostorih pa so bili povsod zvočniki, ki so na kratkih valovih reproducirali govore direktorjev in drugih visokih funkcionarjev koncema v centrali. Tudi bivši državni predsednik Hoover, ki zavzema odločilno mesto v kon-cemu, si ni mogel kaj, da bi ne spregovoril nameščencem in delavcem družbe v Ameriki kakor na ostalih celinah. Dejal je med drugim, da je danes radio premostil že vse daljave in je sposoben v bodočnosti ustvariti ljudem še dolgo vrsto prav tako prijetnih kakor dragocenih presenečenj.
......J
J e n n y Luieuil
Francoska filmska igralka Jennv Luxeui-lova se je sredi priprav za neki novi film odločila dati slovo svojemu poklicu in oditi v samostan. To je zdaj že četrti primer, da francoska igralka zapušča oder in daje slovo posvetnemu življenju.
Od zaroke v smrt
Angleški listi poročajo o tragičnem koncu dveh mladih zaročencev, ki sta na letališču v H as tonu stopila v letalo, da poletita k materi zaročenke in ji javita zaroko. Mlada človeka sta se vedla tako zaljubljeno, da je moral vsakdo postati pozoren nanju, tem bolj ker sta vsakomur pripovedovala o svoji sreči.
V uradu letališča je mladenič potegnil iz žepa briljantni prstan s šaljivim vprašanjem, da-li naj ga da zacariniti. Ko je vstopila zaročenka, pa je uradnikom za-šepetal, naj ne povedo ničesar o prstanu, ker hoče z njim svoji zaročenki pripraviti presenečenje. Pri odletu je bilo slučajno navzočih nekoliko godbenikov, ki so zaigrali neko poročno koračnico. Kmalu potem pa se je zgodila katastrofa. Letalo je treščilo na tla, pilot in zaročenka sta bila takoj mrtva, zaročenec pa je izdihnil kmalu potem v bolnišnici .
Babico in vnukinjo zadavil
Zločin pijanega pleskarja
Nevvvorški detektivi že več dni preiskujejo še ne docela pojasnjen umor 60 letne Nore Kellvjeve in njene vnukinje, 18 letne Florence Mc Veveve. Ženski sta živeli v neki predmestni vili.
Vnukinjo so našli mrtvo v njeni sobi v pritličju, babico pa v kleti. Izprva so menili, da je dekle izvršilo samomor, ko pa so odkrili v kleti trupio njene babice, je postalo vsem jasno, da gre za zločin, čeprav je truplo Kellvjeve viselo na nekem tramu.
Policija je na podlagi poizvedovanja prijela 39 letnega pleskarja Mac Farlanda. Zločinec je dejanje priznal. Vendar se izgovarja, da je ravnal v silobranu. S Kelly-jevo se je namreč spri, ker mu je očitala, da ne pozna nobenih manir. Kellvjeva se je razhudila zaradi tega, ker je bil pleskar pijan in ga je hotela pobiti s stolom. To je moža tako razjarilo, da je žensko zgrabil za vrat in jo nekaj časa davil. Ko jo je izpustil, je bila že mrtva. Mc Veveva, ki je videla, kaj se je zgodilo, je dvignila nato takšen hrup, da je pleskar še bolj pobesnel. Ker je mladenka pograbila nož tei je hotela z njim napasti Mac Farlanda, se je vrgel vinjeni pleskar še nanjo.
Hotel ji je le odvzeti nož, toda tudi njo je s takšno močjo stisnil za vrat, da mu je v rokah izdihnila.
Grmeči meteor
Ljudi med švicarskim mestom Santisom in Curiškim jezerom je te dni predpoldne prestrašilo silno grmenje, zaradi katerega je popokalo mnogo šip. Hiše so se stresle kakor ob potresu. Do Curiha so slišali to grmenje. Bil pa ni potres, temveč velik meteor, ki je treščil v bližini Toggenbur-ga na zemljo in se razletel.
„Mauretania" prodana
Te dni so v Londonu na javni dražbi prodali 30.000 tonski prekomornik Cunar-dove družbe »Mauretania«. Kupila ga je neka ladjedelnica v Glasgovvu. Plačala je zanj 80.000 funtov, medtem ko je ladja stala nova tri milijone funtov. Dvajset let je veljala »Mauretania« za kraljico preko-morskih ladij in za ponos angleške pero-plovbe. Bila je posestrima med vojno potopljene »Lusitaniie«.
Italijanski oklopni avto za Afriko
znali vojno kot nekaj zmotnega in nekoristnega, kar se da vreči med staro šaro. Dočim utegneta mehanična in kemična znanost vojno pospeševati, je
elektrika tisti element, ki bo vojno morda odpravil, kajti prav tako kakor nezasedena letala, se bo dal ravnati z njo vsak top brez posadke ali tank ali katerokoli drugo orožje. Nevede so ljudje tisočletja delali v smer cilja: da izločijo iz vojne nezanesljivi element človeške slabosti. V hipu, ko to dosežejo, pa morajo logično izločiti tudi vsako vojno možnost.
Bodoči še£ nemškega generalnega štaba
Italijanska vlada je spravila v Somalijo proti abesinskl meji celo vrsto o klopnih avtomobilov, ki bodo bruhali smrt na Abesince
Nemška vlada je pozvala domov na Kitajskem mudečega se generala von S e e c k t a. Mož je sicer na glasu velikega monarhista in je bil doslej nasproti nar. soc. režimu zelo rezerviran. Von Seeckt je v 69. letu svoje dobe in je bil 1. 1915. šef Mackensenove vojske. V tem svojstvu je vodil tudi operacije proti Srbiji. Pozneje so ga zopet poslali na zapadno bojišče
Plinske maske za italijansko prebivalstvo
Londonski »Dailv Telegraph« poroča, da je italijanska vlada na svoji zadnji seji sklenila uvesti obvezne maske proti plinu, s katerimi se morajo nemudoma preskrbeti vsi prebivalci Italije. Maske bodo prodajali po režijski ceni posebni državni odbori. Delodajalci morajo nabaviti maske za vse svoje nameščence, sicer zapadejo globi.
Flohr v Rusiji
Iz Moskve poročajo, da je Flohr igral simultanko v Dnjapropetrovsku na 33 šahovnicah. Izgubil je 19 partij, 4 dobil tn 12 remizirall
Nove maske za pariške gasilce
Pariški gasilci so dobili nedavno novo opremo z novimi maskami in napravami proti dimu
Pred njim leži panorama Moskve


Angleški čuvar tajnega pečata Anthony Eden opazuje s terase Kremlja panoramo
ruske prestolnice
Maščevalna slonovka
Madžarska paprika ne prija eksotičnim živalim
Znano je, da sloni ne pozabijo tako kmalu kakšne krivice, ki si jim jo storil, in da se radi maščujejo zanje. To je preizkusil tudi madžarski rokoborec Bela Nagy, ki si je te dni pri treniranju v cirkusu Renzu na Dunaju dovolil šalo, da je neki slonovki poklonil s hudo
papriko namazan kos kruha.
čim je žival začutila papriko na jeziku, je rokoborca z rilcem pobila na tla. Hudega pa ni bilo.
Pazniki so Nagyja opozorili, naj se nikar ne približa spet slonovki. Po nekem drugem treniranju pa je stopal proti svoji garderobi in je pri tem slučajno prišel v
bližino živali, ki je takoj
dvignila rilec, da bi ga pobila na tla. Kriki tovarišev so nič hudega slutečega rokoborca opozorili na nevarnost, da si je utegnil v zadnjem trenutku zaščititi glavo z rokami, tako da udarec ni postal useden. Slonovka pa ga je zgrabila z rilcem za roko in ga je hotela zvleči
pod svoje noge, da ga s t e p t a.
Dvema paznikoma je uspelo, da sta ga rešila iz nevarnega prijema, pri čemer je žival enega izmed paznikov treščila s takšno silo proti steni, da je obležal nezavesten. Nagy sam je ostal nepoškodovan.
Eksplozija v italijanski smodnišniei
Zaradi neopreznega ravnanja z mtroglicerlnom
V Avigliani pri Turinu je nastala te dni strašna eksplozija v onaotni tvornici za smodnik. Povod za eksplozijo je dalo baje neoprezno ravnanje z eksplozivnimi snovmi v oddelku za izdelovanje nitrogli-cerina. Eksplozija je ubila sedem delavcev, trideset pa je bilo hudo ranjenih. Sedem usmrčenih žrtev je imelo opravka s sušenjem smodnika. Med tem delom se je eksplozivna snov nenadoma vnela. Štirje sodi smodnika so bili trenutkoma v ognju.
Izmed tridesetih ranjencev jih je cela vrsta smrtnonevarno poškodovanih, tako da velja računati še z nadaljnimi smrtnimi primeri. Med resno ranjenimi je tudi ravnatelj tvornice Zamborini. Ob času eksplozije je nastal tako močan pritisk, da so ga čutili ljudje v okolici 25 km. V 24 km oddaljenem Turinu so žvenketale šipe kakor ob potresu in ljudje si v prvem trenutku niso mogli razložiti vzroka tega pojava.
Dillingerjev pribočnik
Metode Raymouda Hamletona
V	podružnici neke banke v malem ameriškem mestu Frenticeu je izvršil razbojnik Ravmond Hamleton, ki so ga imenovali »Dillingerjevega adjutanta« kot glavnega pajdaša proslulega gangsterja, rop, kakršnih niti v Ameriki ni dosti. V banki on in njegovi tovariši sicer niso utegnili pobrati več nego 1100 dolarjev, keT jih je presenetila policija. A ujela jih ni. Bandi-ti so pravočasno prišli do svojega avtomobila in se spustili v beg. Na policijo, ki jih je zasledovala, so otvorili besen ogenj iz strojnih pištol. Krogle so enega izmed policistov težko ranile in neko žensko ubile. Med tem je dospela z druge strani druga policijska patrulja, ki se pa v prvem trenutku ni mogla orientirati, kdo je napadalec in kdo napadenec. To zadrego so razbojniki izkoristili tako, da so enega izmed policistov potegnili v svoj voz in
Neosocialist Renaudel umrl
Te dni je umrl vodja francoskih neoso-cralistov Pierre Renaudel. Mudil se je na Mallorci zaradi zdravja. Pokojnik je prvotno pripadal revolucionarni stranki socialistov ter je postal pozneje vodja re-formističnega krila. Med vojno je do leta 1920 urejal »Humanite«. potem pa »La Vie socialiste«. Od 1. 1914 je bil poslanec v francoskem parlamentu.
Višinski rekord s padalom
24 letna Rusinja Fedorovna je v Ljenin-gradu skočila iz aeroplana s padalom v višini 6350 m. Skok se je posrečil brez aparata za kisik. Fedorovna si je s tem priborila svetovni ženski rekord s skakanjem iz letala.	____
Dvojčki
V	higienskem zavodu budimpeštanskega vseučilišča so preiskali 1500 dvojčkov. Pri tem so ugotovili, da pripadajo posebno družinam, ki često sklepajo medsebojne zakone. Cim starejša je mati, tem večja je verjetnost, da rodi dvojčke.
ušli. Zasledovalci so morali prenehati s streljanjem, da ne bi ogražali tovariša, ki so ga banditi vzeli kot talca s seboj.
Smrt učenjaka v Pasteurjevem zavodu
V Parizu je te dni nenadoma preminul dr. M a r i e, eden najboljših delavcev v slovitem Pasteurjevem institutu
A N E K
T A
Smrt v kopalni kadi
Nenavadna nesreča v kopalnici dunajskega hotela
l
V enem prvih dunajskih hotelov se je primerila te dni tragična smrt neke gostje, ki se je mudila s svojim možem v Avstriji na oddihu.
Danski konzul v Lodžu Eisert se je pred približno štirinajstimi dnevi pripeljal v avstrijsko prestolnico na obisk. Mož in žena sta si ogledala mesto, hodila v gledališče in na koncerte, zvečer pa sta se zabavala v barih. Počutila sta se dobro. Se v petek zvečer sta bila skupaj v baru in ko sta se vrnila domov, sta šla
vsak v svojo spalnico, kateri je ločila kopalnica v sredi med obema sobama.
Ob večernem slovesu je konzul opazil, da je njegova žena zelo trudna, ni bil pa zaradi tega prav nič v skrbeh. Mirno se je vlegel v posteljo in zaspal. Ob osmih zjutraj je vstal kakor ponavadi in stopil v kopalnico, da bi se okopal. V kopalnici pa mu je od groze zastal korak. Kopalna
kad je bila do vrha napolnjena z vodo in v nji je ležala
mrtva konzulova žena.
Konzula se je ob pogledu na ta prizor polastilo silno razburjenje. Hotelsko osob-je ga je le z največjo težave pomirilo. Pozvana policijska komisija je ugotovila, da so bile kopalne priprave še nedotaknjene, tako da se zdi, da se je konzulovi ženi spodrsnilo, ko je stopila v kad. Najbrže jc padla na glavo in
ni mogla več vstati iz vode potem, ko ji je ta vdrla v usta.
Raztelesenje pokojnice je pokazalo, da je vzela konzulova žena tudi neki prašek. Ker ni vzroka za samomor, gre nedvomno za nesrečo, katero je plačala nesrečna ženska z življenjem. Njena smrt je tem bolj tragična, ker sta prav na dan materine smrti dospela na Dunaj tudi dva konzulova otroka, ki sta hotela preživeti nekaj dni na Dunaju v očetovi m materini družbi.
Ko se je Montesquieu poslovil v Rimu od papeža Benedikta XIV., mu je ta dejal: »Za spomin hočem vam kakor vsej vaši družini podeliti dovoljenje, da smete jesti meso tudi v postnih dneh.« Papežev ko-mornik je povedel nato pisatelja v pisarno, kjer so sestavili primerno listino, za katero pa so zahtevali od Montesquieuja določeno vsoto. Montesquieu je listino vrnil in dejal: »Papež je pošten mož. Bog mi bo verjel tudi brez listine!«
VSAK DAN ENA
Pantomina »Prijatelj, razložite mi, kaj je prav za prav pantomina?«
»Pantomina je, kadar govorijo ljudje ne da bi odprli usta.«
KULTURNI PREGLED
„Lap$usI"
Prevajanje nikakor ni lahko delo. Po eni strani odgovarjaš svoji vesti in avtorju za adekvatno ponašanje vsebine, po drugi za reprodukcijo oblikovnih značilnosti izvirnika, po tretji se skoraj zmerom mudi (če ne založniku za rokopis, pa tebi za pare!), in po četrti se siromak nene-homa zavedaš bistrega nadzorstva ocenjevalcev, kakršni so g. dr. Glonar Ln še nekateri. Pogoji so torej kar najugodnejši, da ti vsake kvatre po nekajkrat uide »lapsus«, ki moraš delati zanj javno pokoro.
To ni prijetno, ali — fiat iustitia. Enemu »lapsus« uide, pri drugem utegne biti posledica jezikovnega ali stvarnega neznanja. Kakovost slovenščine, ki jo pišemo, se ne more drugače dvigniti kakor preko naše Osebne občutljivosti. Zato sem zadnji, ki ne bi priznaval, da je čas, ki ga dr. Glonar v ta namen žrtvuje od svojega mnogoterno razdanega časa, koristno in rodovitno porabljen čas. In vse bi bilo >sveto i čestito i milome Bogu pristupač-no« kakor pogled na kosovsko bojišče — če se ne bi dr. Glonar časih zelo subjektivno prenaglil.
Namreč; »lapsus«, naj bo resničen ali dozdeven, lahko nastane na mnogo načinov; dr. Glonar pa vidi zmerom samo enega, t. j. tistega, ki mu pride prvi na misel in ki ga z vsegavednim nasmeškom jadmo nabode na svoje okrutno pero. Za primer naj vzamem njegovo oceno mojega prevoda Klabundovih ^Borgijcev«.
Prevod podaja lepo vso nervoznost dikcije, samo včasih pretirana raba historičnega prezenta utruja aii pa je naravnost mučna,« piše dr. Glonar, morda ne vedoč, da ta pretirana raba historičnega prezenta -utruja in je naravnost mučna« — že v samem nemškem izvirniku! Rade volje priznani, da historičnemu prezentu nisem prijatelj. Vendar: če se v izvirniku tako utrudljivo in mučno ponavlja, ga bo ve-. 1 n prevajalec vsekako imel za značilno oblikovno posebnost, ki v prevodu ne sme zginiti. Bil sem torej rajši »traduttore« kakor »traditore«, in »traditore« samo to-:ko, da sem Klabimdu zaplenil nekaj historičnih prezentov, ki so kot očividno ne-notni stilistični lapsusi« osamljeni stali edi pripovedovanja v preteklem času. in kaj preteklih oblik, ki so prav tako era-• ■ no samevale sredi strnjenega pripovedovanja v historičnem prezentu.
Časopis za zgodovino in narodopisje
Pravkar izišli 3.-4. snopič mariborskega Časopisa za zgodovino in narodopisje, ki sodi ined naše najboljše znanstvene časopise, prinaša obsežno razpravo Rajka Lož arja Ornamenti noriško - panonske kamnoseške industrije.. Raziskovalec se bavi z vprašan jen vijugastih okvirov in posebej - njih 'v< h* na sarkofagih, oltarjih iti nagrobnikih iz rimske dobe. ki so jih našli
naših krajih. O tem vprašanju so doslej razpravljali trije avtorji. A. Schober meni, :a viiuge izvirajo iz volutnih blazin nagrobnih oltarjev, A. Hekler vidi v vijugah izraz keltskega okusa, B. Saria pa dokaz raško-skitskih vplivov. R. Ložar razločuje dva tipa vijugastih okvirjev: noriškega in panonskega in zavzema glede njiju porekla novo stališče, vračajoč se k tolmačenju avtohtonih umetnih oblik. Obenem podaja avtor analitičen poizkus o bistvu in osnovah keltskega in skitskega stila. Razpravo ilustrira 24 slik tia posebnih prilogah.
Med Izvestji sla dr. Fr. L o r g e r j a ta-tasni poročili o odkritju rimske vile v Gro-belcah (Šmarje pri Jelšah) in o raziskava-nju rimskega tabora pri Ločici v Savinjski lolini. Vilko Novak poroča o neznanem prekmurskem tisku, Fr. 11 e š i č pa objav-ia iz Vrazove slovenske literarne zapuščine tri tekste, ki jih kronološko uvršča v razdobje 1832—1834 in ki dokazujejo, kako so poljski dogodki odmevali tudi pri nas.« Isti raziskovalec Vraza je tudi prispeval zanimivo drobtinico »Kraji pri Trbižu v sliki Stanka Vraza iz 1. 1841«. Vilko Novak piše o Slomškovem vplivu na prekmurskega pisatelja Jožefa Košiča, dr. Iv. Cirafenauer poroča o »mikavni slovanski novoletni šegi«, Fr. Baš navaja deset primerov shranjevanja narodopisnega blaga. Nekrologov je v tem snopiču več: na uvodnem mestu je topla beseda o kralju Aleksandru 1„ za Izvestji pa se dr. Fr. Kovačič spominja arheologa Bulica in zgodovinarja Ljubke. Fr. Baš pa generala R. Maistra in politika dr. Fr. Jankoviča. izčrpna je B a š e v a »Slovenska zgodovinska in narodopisna bibliografija za leto 1932«.
V rubriki Slovstvo so objavljene številne ocene, med njimi Mesesnelova o Cankarjevi Zgodovini likovne umetnosti, Baševa o Kosovi Zgodovini Slovencev in Malovi Zgodovini slovenskega naroda. Šijančeva o Ma-roltovi Dekaniji Vrhniki, Baševa o Mauče-eovem zemljevidu Slovenska Krajina itd. Društveni glasnik prinaša poročilo o Zgodovinskem društvu v Mariboru, o Študijski knjižnici, o Banovinskem arhivu in dr.«
Kot drugi zvezek Narodopisne knjižnice Zgodovinskega društva v Mariboru je priložena zaključena MČderndorferjeva zbirka »Narodno blago koroških Slovencev«, ki smo jo v »Jutru« že zabeležili ob izidu njene samostojne izdaje. — Časopis za zgodovino in narodopisje izhaja v redakciji dr. Fr. K o v a č i č a in v izdaji Zgodovinskega društva v Mariboru že 29 let: s prihodnjim letnikom bo potemtakem nastopil 30. leto. Mariborsko kulturno življenje prispeva s Časopisom lep in tehten vsakoletni donesek v zakladnico slovenske znanstvene književnosti.
Stoletnica Vit'ezslava Halka. Danes se Seski narod spominja stoletnice pesnika Vit ezslava Halka. Kdor se je kdaj hotel intimneje približati češki književnosti, zlasti še poeziji, 'e moral ob iskanju samorod-nih glasnikov češke duše zadeti tudi ob tega nežnočutnega pesnika. Kajpak, čitatelj je kmalu spoznal v njegovi poeziji tuje vplive: tako v znanih »Večernih pesmih« noto zgodnjega, sentimentalno trubadur-=k»sa Heinsja. iz balad ln romanc pa 90 se oglašali še drugi, zlasti romantični vzori. Vzlic temu je Halek eden najprijaznejših
>Značilen lapsus,« nadaljuje moj spoštovani ocenjevalec, »se je primeril prevajalcu v začetku drugega poglavja, kjer se ni prav nič zamislil nad nenavadnim stavkom: .Oblak Nefela je čez devet mesecev povil od Iksiona sina. ki je dobil ime Ken-tavros,' Tako sta dva ,maskulina' — .oblak' in ,Iksion' — rodila sina! Pa je bila za nemško ,Wolke', ki je biološko (in literatsko) korekten .femininum', tako pri rokah slovenska beseda ,megla'! Seveda: .Interdum etc.'<
Prav nič interdum! Narobe: ob tem stavku »Nach neun Monaten gebar die Wolke Nephele von Ixion einen Sohn« — ali tako nekako — sem se celo jakojako zamislil in bi bil za nemško »Wolke« kaj rad vzel slovenski »femininum«, če bi sra bil imel. Vendar: »die Wolke« je zame samo »oblak«, »megla« (ki mi je seveda tudi prišla na misel) pa samo »der Nebek. In ker se mi je zdela »megla« za predstavo nosečnosti in poroda od sile nežna in tenka in deviška, Ln drugič, ker je pomen usodnega stavka tako Ln tako samo pri-spodoben, Ln tretjič, ker »oblak Nefela« vsaj po zmislu ni čist »masculinum«. ampak ^masculinum - femininum«, sem se odločil za to kar sem zapisal, tolažeč se z mislijo, da tudi Horacijevi »montes« rodijo (»nascetur ridiculus mus«!), čeprav utegnejo biti še vse drugače nežensko trdi in možjekleni kakor beli oblak Nefela v Ganimedovi deželi... Torej niti ta lapsus ni lapsus, ampak kvečjemu trezno premišljeno grozodejstvo, ki ga vzamem brez sramu na svojo kosmato vest.
Z »lapsusi« je vobče zlomek. Tvarina, ki se z njo ukvarjava, dr. Glonar po svoje, jaz po svoje, jih v nekakšni hudomušni pravičnosti kar sama od sebe rodi, pogosto na skrivnos-tnejši in nerazumijivejši način kakor grški oblaki kentavre. Komaj iztegneš prst, da bi pokazal na bližnjega, si že sam grešil:
»Prevod (namr. naslednji, ne moj) boleha včasih n a okorni frazeologiji« (namr. »za okorno frazeologijo«}.
»Polizobražencev, ki so si na ta način služili svoj boren kruh« (namr. »borni kruh«)...
(Dr. Joža Glonar v nadaljevanju istega članka.)
Sine ira et studio! Vladimir Levstik.
starejših pojavov na češkem Parnasu. Iz njegovih liričnih verzov se oglaša čuvstve-na opojnost in zdravo prirodno občutje češkega človeka, iz njegovih epičnih pesmi (n. pr. »Pohadky z naši vesnice«) pa diha svojskost češke pokrajine, ljudskega življenja in pravljične fantazije, ki je dobila v B. Smetani najvišji muzikalni izraz. Halek je pripadal literarni družini »Maja«: bil je sodobnik Nerude in je prav kakor avtor »Malostranskih povesti« iskal mimo romantičnih izkušnjav realistični, t. j. socialni in kulturni program svojega časa. Medtem ko je bil Neruda dete praškega okolja, je bil Halek, ta vedri sin srednje Češke, ves ru-stikalen, ves kmečki. Pieal je tudi prozo. Med feljtoni in potopisnimi črticami Halka najdeš zanimive impresije iz Beograda v petdesetih ali v začetku šestdesetih let. Halek je zapustil za seboj dokaj obsežno delo. ki kaže v vezani in nevezani formi svežo in prikupno nadarjenost. (—o).
Proti Miroslavu Krleži. M. Krleža je danes najzanimivejša in obenem najbojevi-tejša osebnost v srbskohrvaški, da, v vsej jugoslovenski literaturi. Ni tedaj presenetljivo. da je Krleža obenem najbolj napada-na osebnost. V večini bojev pa ostaja sam, ali obdan s snobi, ki ga jemljejo nekritično in ga delno niti ne razumejo. Prav kakor nekoč A. G. Matoš, ima Krleža posebno veselje, če lahko ošvrkne tudi take »prijatelje«. V svoji pred leti izišli knjigi »Moj obračun s njima« je brezobzirno persifliral nasprotnike. Boj zoper njega pa ni ponehal, marveč se nadaljuje z vsemi sredstvi: zdi se, da bi ga nekateri hoteli onemogočiti če treba tudi z bojkotom. — Pravkar je v Zagrebu izšla brošura »Kako piše go-spodin M. Krleža«. Izdali so jo klerikalni krogi okrog »Domasioja« v seriji poliudno-propagandnih brošur z naslovom »Most«. Te brošure so večidel namenjene pobijanju marksizma, obenem pa propagirajo katoliške ideje. Pisec brošure skuša kar moči zmanjšati pomen Krleže in nič ne prikriva, da je napadalni avtor »Gospode Gletnba-jevih« tudi tej skupini trn v peti. — Pikantno pa je to-le: Medtem ko »Mosk razpošilja med ljudstvo brošuro proti Krleži kot marksistu, ga pravoverni marksisti takisto napadajo in persiflirajo, menda iz maščevanja, ker kritizira tudi marksiste in pravi na nekem mestu, da je med njimi »masa mjeseČara. epileptičkih sanjara. ludjaka, živčano bolesnih. provalnika, sla-dostrastnika. pijanica, ubojica. krijumčara, varalica, zviieri...« Tako stoji M. Krleža v 'križnem ognju«, preganjan z vseh strani. — Prava vrednost M. Krleže kot pisatelja zaradi pretežno neobjektivne, osebno pobarvane kritike še vedno čaka nepristranskega ocenjevalca. Te dni je v Beogradu predaval o Krleži in Dragiši Vasiču Mo-mir Veljkovič. Razčlenjal je predvsem Krle-ževe vojne novele in ga označil za »Tacita dekadence avstrijskega cesarstva«, vendar ne vidi v njem velikega pisatelja, češ, da ima »hibridni jezik«, nedostaja mu ekonomije pri pisanju itd. Boj proti M. Krleži se potemtakem nadaljuje, ne da bi prinašal kaj več nego pavšalne napade in osebna mnenja. Za objektivno kritiko je Krleža nemara še preveč živ pisatelj in preveč — človek, ki se je dvignil nad svoje okolje in dobo. (—o).
Natka Nodda, enega najoriginalnejših starejših zgodovinarjev, publicista in zaslužnega dalmatinskega politika, obravnava ob stoletnici rojstva v obsežni študiji beograjski vseuč. prof. dr. Viktor N o v a k. Študija. ki je izšla v dveh zadnjih številkah »Letopisa Matice S r p s k e«, ne obuja samo zanimivega lika tega, za svojo dobo odličnega znanstvenega pisatelja in umetniško navdihnjenega stilista, marveč riSe v ozadju njegove osebnosti tudi preporodno dobo Dalmacije. Tako je dobil Natko Nodfl vsaj za stoletnico študijo, ki je dostojna njegovega imena.
Francoska zgodovina češke literature. V
založbi Le Sagittaire v Parizu je izšel tretji in zadnji del obsežne zgodovine češke literature. Nje avtor Hanuš J e 1 i n e k, sedanji urednik najstarejše češke književne revije »Lumir«, je izdal že pred vojno v francoščini pregled češke literature. Sedanje, tri zvezke obsegajoče delo predstavlja njegov chef-d oeuvre in bo velikega pomena za tesnejše kulturno spoznavanje Francozov in Čehoslovakov. Jelinkova zgodovina sega od najstarejše do današnje dobe. — Ob tej priliki se spominjamo, da vzlic tolikanj naglašanim vezem med Jugoslove-ni in Francozi še vedno ni v francoščini izčrpnejšega pregleda jugo-slovenske književnosti. V znani zbirki »Panorama de la Littčrature contem-poraine« je izšel n. pr. pregled madžarske literature, jugo^ovenskega pa zaman iščeš ne le v tej zbirki, marveč tudi v drugih. In vendar imamo lepo vrsto francosko pišočih slovstvenikov. ki so celo Fracozom napisali obsežne študije o Herediji, Becqueju in dr. Vsekako naj bi tako pregledno zgodovino juuoslovenske liierature v francoščini preskrbeli krogi, ki vodijo našo kulturno propagando v Franciji. In slednjič: kje je obtičala že dolgo napovedovana francoska antologija jugoslovenske lirike?
Iz revij. V pravkar izišlem 135. zvezku sarajevskega »Pregleda« je objavljen esej Tina Ujeviča o najoriginalnejšem francoskem simbolistu Arturu Rimbaudju. —■ »Letopis Matice Srpske« priobčuje v mar-čevo-aprilskem snopiču esej Marka Cara »Horatijeva 2000godišnjica rodjenja« in v političnem pregledu članek Predraga Niko-lica »Ideja o staleškom parlamentu istori-ski prikazana i praktički izvedena«. — S problemom kozmicnih žarkov se bavi dr. Josip Goldberg v najnovejši (8.) številki
zagrebške »Prirode«. _ Odlomek dalj§e
Študije o dramatiki Milana Begoviča objavlja iz peresa dr. Josipa Bognera aprilski
zvezek »Hrvatske Revije« _ Vprašanje
odnosa med državo in gledališčem, ki je aktualno tudi v naših razmerah, obsežno obravnava poljski pisatelj Juljusz Kaden-Bandrowski v predavanju, ki ga objavlja najnovejša številka lista »La Pologne Litte-
raire«. _ Razkošno opremljena revija
>La Turquie Kemaliste«, ki jo izdaja turški korespondenČni urad, prinaša v pravkar izišlem zvezku zanimiv članek o pomenu turških arheoloških muzejev za Evropo, članek o hetitski umetnosti in krasno ilustrirano poročilo o razstavi sovjetske umetnosti v Ankari.
S
O R T
Primorje ali BASK?
Ob 16. se bo v nedeljo pod vodstvom g. Po-dupskega iz Zagreba pričela velika borba
za nadaljnji uspeh Beograda ali prve točke Ljubljane.
Beograjski Amaterski Športni Klub, nedeljski gost našega ligaša, je po uspehih in neuspehih favoritov v letošnjem tekmovanju za drž. prvenstvo za drž. prvakom BSK najsolidnejše moštvo. Homogena izravnanost vseh vrst, posebno še izvrstno razpoložena napadalna vrsta pod vodstvom najresnejšega kandidata za najboljšega strelca v državi. Tomaševida, daje BASKu najlepše izglede za plasman kroa cela tabele.
Cim dalje večji miljenec Beograda pa postaja BASK prav zaradi izredno požrtvovalne in borbene igre, polne brezprimer-nega samozata jevanja. Lastnosti, ki so v prvenstveni borbi 1933. v veliki meri dičile enajstorico našega ligaša ter mu na domačih in tujih tleh pripomogle do lepih zmaj. Torej!...
Primorje je in bo res takoj spočetka trčilo na najtežje naloge: splitski teren in državni prvak bosta prav gotovo tudi ostalim sotekmecem še prekrižala račune. Nedeljsko srečanje pa bo v primeri z nalogo proti državnemu prvaku toliko težje, ker bo BASK, prepojen z vsemi odlikami ambicioznega moštva, prav gotovo zaigral v izredno borbenem stilu.
Ako bo Primorje hotelo v 90 minutah odpora požrtvovalnega gosta izluščiti iz trdega oreha jedro v častnem, nad vse potrebnem uspehu v obliki dveh točk, bo moralo zaigrati tako. kakor vemo da zna, če hoče! Kajti z vsemi vrlinami oboroženi gostje bodo častno podlegli le tedaj, če bodo v primorjanski enajstorici naleteli ua še bolj borbenega, prodornega in požrtvovalnega nasprotnika, prepojenega z elanom in jekleno voljo do uspeha. In ker so bile prav navedene lastnosti osnovni temelj lepih uspehov našega ligaša, ki so privabljali zmerom več prijateljev nogometa na igrišče, bo po prvem pomladnem nerazpolo-ženju nedeljska velika borba v tej smeri razodetje športni javnosti. Z redkimi izjemami še vedno ista, preizkušena enaj-storica našega ligaša, naj v nedelio dokaže, da je še zmerom izvrsten borec, vreden zaupanja .ki ga hočejo in morajo imeti v edinem predstavniku prijatelji slovenskega nogometa. Poslednji Igrač, povezan v krepko, odporno celoto, naj se zaveda, da morajo nedeljske prve točke položiti osnovo nadaljnjim uspehom, katere bo prav gotovo z velikim navdušenjem in obilnim posetom kvitiralo tudi občinstvo.
Službene objave LNP
(Seja p. o. dne S. aprila 1935.)
Navzoči gg.: Kuret, Novak, Jugovec, šalomon, Bergant, Jančar, Trpin, Juvan, Sancin.
V nedeljo 7. aprila se določijo prvenstvene tekme: v Ljubljani igrišče primorja ob 16. Primorje : BASK, Beograd. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Kuret. Primorje mora postaviti deset rediteljev. Dopoldne ob 8.30 Svoboda : Slavija, ob 10.15 Grafika : Slovan. Službujoči odbornik g. Runtič, vsak klub mora postaviti po tri reditelje. Igrišče Slovana ob 10. Mars : Jadran. Službujoči odbornik g. dr. Perko, vsak klub mora postaviti po štiri reditelje Igrišče Korotana ob 10.30 Korotan : Reka Službujoči odbornik g. Jančar, vsak klub mora postaviti po štiri reditelje. Igrišče Mladike ob 10. Mladika ; Sloga. Službujoči- odbornik g. Roth, vsak klub mora postaviti po tri .reditelje. — V Mariboru igrišče Svobode ob 16. Svoboda : Celje. Dovoli ae predtekma, službujoči odbornik g. Lorber. V Radomljah ob 15.30 Radomlje : Domžale. Službujoči odbornik g. Bizjak. Radomlje morajo postaviti deset rediteljev, v Celju igrišče Atletikov ob 15.30 Atletik SX : Olimp. Dovoli se predtekma, službujoči odbornik g. Jegrišnik. V Krškem ob 15.30 Krški SK : Sava. Službujoči odbornik g. Arnšek. Obvešča ee Krški SK, da se tekma preloži na poznejši termin le s pristankom Save, kar morata prizadeta kluba javiti LNP najpozneje do sobote opoldne. V Murski Soboti igrišče Mure ob 16. Mura : Drava. Službujoči odbornik g. Peterka. V Zagorju igrišče Zagorja ob 15.30 Zagorje : Sloga. Službujočega odbornika določi OO. V Trbovljah igrišče Amaterja ob 15. Amater : Trbovlje. Službujoči odbornik g. Kuhar.
Prvenstveni tekmi Bratstvo : Radovljica na Jesenicah in svoboda : Sora v Tržiču, določeni za 7. april, se ne vršita zaradi odpovedi Radovljice in Svobode. Tekmi se verificirata z 3:0 p. t. za Bratstvo in S0-ro. Kluba Radovljica in Svoboda, Tržič, pa se predasta upravnemu odboru v kaznovanje s predlogom, da se črtata iz članstva.
(Seja s. o. pri LNP dne 4. aprila)
Navzoči. Lukežič, Ramovš, Vidic.
Delegirajo se za tekme 7. aprila 1935: v Ljubljani igrišče Primorja, predtekma ob 14.15 Kralj, ob 16. stranska sodnika Macoratti tn Joksič, ob 8.30 Svoboda : Slavijs Setina (sporauum), ob 10.15 Grafika : Slovan Mrdjen (sporazum), igrišče Mladike ob 10. Mladika ; Sloga Ehrlich
(sporazum), igrišče Slovana, ob 10. Mars : Jadran Dorčec (sporazum), igrišče Korotana, ob 10.30 Korotan : Reka Jamnik; v Mariboru, igrišče Svobode ob 16. Svoboda : Celje Lukežič; sodnike za drugorazredne prvenstvene tekme OO Maribor delegira SO pri OO Maribor; v Celju, igrišče Atletikov, ob 15.30 Atletiki - Olimp Veble (sporazum), v Krškem, ob 15.30 Krški SK : Sava Novak; v Zagorju, igrišče Zagorja, ob 16. Zagorje : Sloga Ramovš, rez. Božič; v Trbovljah, igrišče Amaterja, ob 15. Amater : Trbovlje Arhar; v Domžalah igrišče Diska ob 15.30 Disk : Ilirija Jur-kas; v Radomljah, ob 15.30 Radomlje -Domžale Vrhovnik.
Popravljajo se službene objave SO pri LNP z dne 29. marca v toliko, da je naslavljati vso pošto za SO pri LNP na poštni predal LNP št. 138. Obenem se popravlja sestava sodniškega odbora pri LNP s tem, da je predsednik Lukežič, tajnik Ramovš, odbornik Vidic.
Sodniško predavanje bo danes ob 19.30 v vrtnem salonu restavracije pri Levu, Go-sposvetSka cesta. Opozarjajo se prijavljeni sodniški kandidati iz Ljubljane na to predavanje s pozivom, da se ga zanesliivO udeležuje. — Ramovš 1. r., tajnik.
Zbor neodvisnih nogometnih sodnikov, sekcija Ljubljana. (Službeno.) ZNNS nam sporoča: »Na iniciativo poedinih članov u. o. JNS so se sestali njegovi predstavniki in predstavniki ZNNS v namenu, da najdejo izhod iz sedanje situacije. Resume teh neoficielnih razgovorov je bil: Ukine se ZNNS in celokupno preide k JNS ter se po ukinitvi smatra, kakor da odceplje-nja sploh ni bilo; vsi dosedanji savezni sodniki ostanejo to še naprej.« — Z ozirom na gornje sklicuje tukajšnji u. o. plenarni sestanek vseh ljubljanskih Sodnikov za soboto 6. t. m. ob 20. pri »Štruklju«. Po možnosti naj prisostvujejo tudi zunanji poverjeniki. Ker ZNNS poziva sekcijo, da dostavi svoje. t. j. svojih članov mnenje do ponedeljka 8. t. m., ha j poverjeniki v svojih področjih skličejo plenarne sestanke in nam pošljejo predloge do nedelje do 12. Seja u. o. se bo vršila v soboto pred sestankom ob 19.15 pri »Štruklju«. Tajnik: Pfundner 1. r.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Načelstvo plavalne sekcije sklicuje sestanek vseh pla-vačev za danes 5. aprila ob 18.30 v zimsko kopališče. Kopališče je odprto od 16. ure dalje. Prinesite s seboj denar za prvi obrok članarine. Dnevni red: Določitev časa in eventualnih skupin za trening.
Plavalna šola SK Ilirije. V sredo 3. t. m. je plavalna sekcija SK1 začela zopet z večernimi plavalnimi tečaji Pod strokovnim vodstvom so se začeli začetniki učiti plavati, izkušenejši pa spopolnjujejo svoje znanje po navodilih trenerja. Plavanje je po mnenju najboljših poznavalcev športa ena izmed najboljših vaj za pravilni razvoja telesa. Poglejte lepe postave plavačev in videli boste, da ta trditev odgovarja resnici. Pri plavanju, posebno pri crawlu, so vse mišice enakomerno zaposlene. Vse telo deluje v lepem, enakomernem ritmu. To ritmično gibanje pride do izraza najbolj pri crawlu: telo drsi s skoro enakomerno brzino po vodi. Ni več sunkovitega gibanja, vse mišice so sproščene in delujejo z največjo energijo. Plavalna sekcija SK Ilirije si je nadela naJogo, da plavalni šport čim bolj popularizira. Zato prireja vsako leto poleg mladinskih tudi specialne večerne tečaje, ki so namenjeni predvsem odraslim. Iz teh tečajev je izšlo že lepo število dobrih plavačev. Vabimo vse, ki hočejo uživati poleti kopanje, da posečajo našo plavalno šolo. Prijave se sprejemajo vsak večer. Prosimo, posetite drevi ob 20. naš tečaj.
SK Ilirija. (Lahkoatletska sekcija). Za nedeljsko drž. country prvenstvo so prijavljeni: Bručan, Sporn, Osterman, Starman I. in II., Pirš, Jamar, Jazbec in Ilovar. Start je za vse navedene obvezen. Moštvo potuje iz Ljubljane v nedeljo zjutraj. Točna ura odhoda bo vsem pravočasno sporočena. V Ljubljani bivajoči atleti naj se zglasijo drevi ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope v svrho prevzema opreme. Kdor od navedenih nima legitimacije JZSS ali SPD, naj prinese na sestanek svojo sliko. Sestanka se morajo udeležiti brezpogojno vsi. Zunanji atleti naj se ravnajo po navodilih, katere prejmejo najkasneje do sobote opoldne. Sekcijsko vodstvo apelira na ostale sekcijske člane, kakor tudi na ostalo klubovo članstvo, da se po možnosti udeleži nedeljskega tekmovanja v Celju in s tem moralno podpre svoje tekmovalce ki bodo branili ponosni haslov državnega pr-
vaka. Ker vozi v nedeljo v Celje poseben izletniški vlak s polovično vozno ceno in Z odhodom iz Ljubljane ob 6.03, bo zvezan ta izlet z minimalnimi stroški. Kdor želi potovati skupno s tekmovalci, to je z vlakom ob 125, naj se javi drevi ob 19. v klubski sobi kavarne Evrope, kjer bo dobil navodila za potovanje po znižani ceni. Za vse. ki se javijo za ta izlet, bo poskrbljeno za skupno prehrano po znižani ceni.
m. veliki propagandni table-tenis turnir ŽSK Hermesa. Dne 13 .in 14. t. m. se bo vršila ena največjih prireditev te vrste v Jugoslaviji. Pokroviteljstvo je zopet prevzel minister dr. D. Marušič. Ta prireditev je posebno važna zato, ker bo to nekaka priprava naših igralcev za svetovno prvenstvo, ki se bo vršilo v marcu 1936. v Zagrebu. Dosedaj so udeležbo obljubili že vsi naši najboljši igrači. Prireditelj vodi tudi pogajanja z inozemskimi igrači, zlasti Avstrijci in Cehi. Turnir bo letos še posebno zanimiv, ker je pokal za moštvo v Davis-cupu osvojil že dvakrat zagrebški Makabi. V slučaju tretje zmage i>i se moralo tekmovanje že letos zaključni, kar pa bosta oba vodilna ljubljanska kluba gotovo hotela preprečiti, da ne bo šla dragocena športna lavorika tudi tretjič v Zagreb.
Visokoalpinski turni smučarski tečaj SK Ilirije. Smučarska sekcija Ilirije priredi v primeru zadostnih prijav visokoalpinski turni smučarski tečaj za že izvežbane smučarje. Tečaj se bo vršil od 23. aprila do 30. aprila v triglavskem pogorju pod vodstvom saveznega smučarskega učitelja g. Zupana. Prijavnine in drugih dajatev za tečaj ni. Stroški za prehrano in prenočišča bodo znašali dnevno približno 60 Din. Prijave sprejema smučarska sekcija SK Ilirije do 20. t. m. na naslov: Smučarska sekcija SK Ilirije, Ljubljana, kavarna Evropa. Kasneje predložene prijave se ne bodo upoštevale. Ako do določenega roka ne bo dovolj prijav, bo tečaj odpadel. Točna navodila za tečaj dobijo pri javi jen-ci pravočasno.
Korošica vabi smučarje! Dom na Ko-roSici je že oskrbovan. Smuški svet je idealen. Dohod na Korošico je iz Luč v Savinjski dolini in iz Kamniške Bistrice preko Presedljaja.
Na Golteh nad Mozirjem je še poldrug meter podlage. Sedaj je zapadel še nov Sneg. Cim se zjasni, bo smuka idealna. Krasen je izlet na »dilcah« od Mozirske koče preko Kala do koče na Smrekovcu. Obe koči sta stalno oskrbovani in vabita smučarje.
Alpinski smučarski tečaj na Okrešlju. Smučarski klub Celje priredi pod vodstvom saveznega smuškega učitelja od 21. do 2S. t. m. alpinski Smučarski tečaj na Okrešlju. Tečaj je v prvi vrsti namenjen onim smučarjem, ki si hočejo svoje znanje in tehniko izpopolniti in popolnoma obvladati smjčanje na strmani. Skupni odhod v soboto 20. t. m. z avtobusom ob 17. izpred celjskega kolodvora v Logarsko dolino. V Logarski dolini bodo nosači na razpolago. Celodnevna oskrba v Frischaufo-vem domu na Okrešlju stane 40 Din. Prijavnina za tečaj 100 Din. Obiskovalci tečaja ne bodo samo uživali lepote Okrešlja pozimi ob sijajnem razgledu m dobrem snegu, marveč bodo tudi imeli priliko si ogledati zanimivo tekmo v smuku, ki bo na velikonočni ponedeljek s Savinjskega sedla na Okrešelj. Informacije daje in prijave sprejema Smučarski klub Celje (g. Ervin Gračner) do 20. t. m.
Tečaj za vežbanje smučarskih skokov. Smučarski klub Ljubljana priredi v dobi velikonončih počitnic za svoj naraščaj m tudi za ostalo neorganizirano mladino, staro nad 10 let, enotedenski tečaj za vadbo smučarskih skokov. Tečaja se udeležijo lahko vsi oni začetniki in naprednejši, ki smučajo vsaj 2 leti in imajo veselje do te smučarske panoge. Tečaj je brezplačen in se vrši na Pokljuki pri domu Sm. kl. Lj., kjer nudi klub tečajnikom tudi brezplačno ptohrano ia sten vanje Pn«ene pntve sprejema g. Kopfiva France, uradnik Trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, Aleksandrova. Cas skupnega odhoda bo pravočasno dogovorjen. Za vse klu-bove tekmovalce je enotedenski trening Istotam obvezen, nakar opozarjamo vse prizadete že danes.
Tečaj za savezne smuške učitelje. Na Krvavcu pričenja danes tečaj za savezne smuške učitelje, katerega se udeležijo iz beograjskega podsaveza 7 tečajnikov, iz sarajevskega 4, zagrebškega 5, iz gorenjskega 3 tečajniki. Tečaj vodi savezni smuški učitelj g. Ivan Tavčar, pri delu pa mu pomaga g. Zupan. V petek 12. t. m. bodo na Krvavcu izpiti za savezne smuške učitelje. katerih se udeležijo poleg tečajnikov še nekateri smučarji, ki so se prijavili samo za izpit.
SK Svoboda, Ljubljana. Danes ob 19. članski sestanek v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora.
»Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-I-bor« se briga zanfe. — Pristopajte!«
KORUZO
In ostale poljedelske izdelke prvovrstne kvalitete
priporoča po ugodnih cenah
Glavni savez srpskih zesnljoradničkih zadruga
Beograd — Frankopanova br. 15
Ivan Albrecht:
Za domovino
Po vsem bojišču molči grobni mir. V skaino votlino, kjer spe vojaki četrtega voda. časih prodre hlad pomladne noči in poboža speče kakor pozdrav z doma. Utrujena telesa se zganejo, ta in oni vzdihne v snu, mladi Jovo pa se celo predrami. V zatohlem vzduhu je kakor pijan, ko pa začuti svežino, ne odjenja, dokler ne prebudi narednika Nejca: »čuješ —?!«
Jovo bi najrajši imel ves 6vet za brata Kakor hitro se narednik oglasa, mu potoži:
»Težko je, brate —« sKaj bi rad, Jovo?« »Ej, tako, saj veš. Leto dni je minilo in čez, odkar se klatim po bojišču, leto dni n:«em videl ženske, pa vendar vidiš in veš, da sem mlad —«
»Blagor ti za mladost, Jovo, toda kaj hočeš od mene, ko nisem ženska —«
»Ej, da si dekle, moj dragi,« v smehu pokaže Jovo bele zobe, »bi te objel in m: ne ubežiš, pa naj te tudi varujejo vse zvezde nebeške —«
Kejeni Nejc se na V6a usta zagrohoče, a Jovo se zaklinja, da govori po svojem srcu. Mar je njemu vojna, vrag jo jaši, nikdar si je ni želel, nikoli bi se je ne branil, ako bi te nesreče ne bilo. Dobiš povelje za streljanje, pa streljaš — Dobiš ukaz za naskok — Velja, kar naprej, junaki! čemu bi sicer biil vojak?! To je vse v redu in prav. Jedel bi že rad malo več, ako pa nI, človek le nekako potrpi. Ako spiš n,a kamnu ali na siami, v pesku ali blatu, kaj to komu mar! če ei truden, boš spal, če nisi, ti spanja ni treba. Imenitno! Jovo bi se vojskoval vse žive dni, toda brez ženske, nak, brez ženske ne more več. Ne more, pa konec — Lahko je naredniku: on si že pomaga! Kako?
Tega Jovo ne ve. Ako bi vedel, bi si pomagal tudi sam.
Nejc je že solzen od smeha in vojaki preklinjajo, zakaj jim zlodji nocoj kratijo spanje.
»Slišiš, Jovo, bova tepena. Miruj in zaspi —« 6i narednik nažge cigareto in si začne vihati brke.
Jovo vzdihne. Ej, ljudje so brez srca in nimajo duše! Kaj ni bil narednik nikoli mlad? Sram ga bodi, ko je tako pozabljiv! Kaj bi bil počel v nekdanjih letih, ko bi pomlad šepetala o ljubezni, pa bi moral leto dni živeti kakor štor med štori, kaj bi počel, ako bi po vsem tem izvedel, da v njegovi bližini bivajo bitja, ustvarjena za ljubezen. Naj pove lepo po duši in naj mu izkapljajo oči, ako bo lagal.
»Mir!« vse bolj pogostoma rohne tovariši, Jovo pa kakor obseden:
»Povej, moj dragi, a govori po duši —« »Jovo, ti si vrag!« zahrope narednik. »Kje hočeš v teh gorah in sredi smrti najti mladenko?«
Jovo zaškriplje z zobmi. Da bi ga vrag, narednika, ki noče govoriti po duši! Misli, da je Jovo res tak otrok —?
»Nisem budalo, moj dragi! Dve ženi imam doma in še tretjo bi ei bil vzel, ako se ne bi bila vnela vojna. Nič za to! Vzamem si jo od tukaj, samo nikar se ne delaj tako nevednega —«
»Rečem ti, Jovo, da res ne vem, kje hočeš na bojišču vohati žensko — Danes ali jutri nas lahko vse objame zadnja žena, bela smrt — Druge tu ne poznam —«
Jovo molči. Se že še povrne Nejcu njegova brezsrčnost. E, Jovo je slišal, kako sta se včeraj pomenkovala dva iz osme kompanije, da pri njih dobivajo vojaki prepustnice, kadar ni nič posebnega v jarkih. Za šest, osem, deset ur lahko greš
proti zaledju, greš in hodiš, dokler ne najdeš. Deset ur — Kam bi Jovo že prišel! Trem ljubicam bi lahko ustregel in bi še imel dovolj časa za povratek! Naj le počaka Nejc, ki noče nič slišati o tem! Bo že še grmelo in pokalo in rohnelo, a Jovo ne bo hotel slišati —
Vojaki spe in po bojišču čez in čez miruje gluha tišina.
»Jovo —«
Mladi se zavije v oguljeno pelerino in obrne naredniku hrbet.
»<Slišiš, Jovo —?«
V votlino 6e osvežujoče zaleti veter. Jovo stisne karabinko k sebi in stoka.
»Poslušaj vendar, Jovo,« ponovi Nejc z očetovsko dobrohotnostjo. »Zdaj sem se domislil —«
»česa?« je mladi premagan in že sedi na preperelih deskah.
Narednik mežika, si gladi brke in smehljaje pripoveduje, kako bo 6kušal pomagati. Ako bo mir trajal še kaj časa, preskrbi Jovu prepustnico za kak dan ali mogoče celo za dan in noč, pa naj gre in si poišče po duši in srcu tretje družice, ko ga dosedanji dve nista mogli ugnati.
»Pa bodi srečen in mlad, samo glej, da se pravočasno vrneš, Jovo, sicer —«
Jovo zaploska, za vrisk a in začne objemati narednika.
»Hudiči!« se v kotu pretegne dolgi Jaka. »Ali res ne bo miru nocoj?«
Jovo se smeje, tolaži in po duši zagotavlja dolgina, da je zdajle presrečen za spanje.
»A zdaj pojdeš na stražo, Jovo,« prestreže Nejc hudournik njegovih besedi.
»Na kraj sveta, če hočeš,« je mladi brž voljan in že stoji pripravljen za odhod. »Nič se ne bojte, dečki,« bodri tovariše, ki morajo z njim in zaspano mrmrajo, »nocoj boste lahko tudi na straži; Za vse opravim jaz in ga ni vraga, ki bi nas uka-nil.
Zamolklo rožljanje orožja, previdni koraki in zopet mir. čez malo vnovič škrta-
nje, koraka in škripanje jermenja: prejšnja straža se je vrnila v votlino.
»Kaj posebnega?«
»Nič. Komu se pa ljubi v tem volčjem mrazu! Lahi menda spe. Niti miši ni bilo čuti —«
»Nejc, kaj sta pa z Bosancem imela vso noč tak direndaj?« si Jaka natlači bukovega listja v pipo in začne cmokaje kaditi. »čisto sta mi pregnala spanec —«
Narednik se široko zasmeje. Jovo, da bi ga vrag, je kakor jelen, že nekaj dni mu kri ne da miru in sanja fant naprej in naprej samo o dekletih. Lačen je, da bi človek lahko gledal skozenj, pa se vzlic temu ne unese in po vsej sili tršči, da ne more več obstati brez ženske.
»V sneg bi ga posadil za nekaj ur, Nejc —«
»Nič ne pomaga. Ne le sneg, še led bi ee stajal pod njim —«
Spanje zbeži iz votline. Vojaki se zapored predramljajo in drug drugemu smeje se pripovedujejo o stiski mladega Jova.
»Pa sem jo slednjič le skuhal,« pljune narednik in se pretegne na stlačenem ob-lanju.
».No?«
»Mladi Tik od tretje kompanije, poročnikov sluga, ima čisto dekliški obraz.«
Komaj naznačena misel je vsem po godu. Da, Tik, saj res. Devica mu pravijo vsi, celo poročnik sam. To je imenitno. Le kako bi ukrenili?
Nič lažjega. Komu od trena je treba naročiti, da prinese iz zaledja primerno žensko obleko. Saj mu lahko povedo, čemu jim bo. V dveh, treh dneh je oblačilo lahko tu, a med tem se domenijo s poročnikom, da jim dovoli šalo. Nejc mu oriše Jovove bridkosti in kako ga hočejo ozdraviti. Skoraj bi stavil, da poročnik Linden-rein ne odreče.
Po votlini odmeva neukrotljiv smeh. Nihče ne misli več na spanje, častniki ee zjutraj in ves dan ne morejo načuditi razigranosti, ki se je polastila kompanije.
»Kaj neki imate danes?«
»Ej, gospodje, vojskujemo se,« pojasnjuje najbolj zadovoljno Jovo sam in komaj
čaka, kdaj bo Nejc izpolnil obljubo. •
V soboto popoldne pokuka Tik v votlino.
»•Narednik Nejc —?«
»No —?«
»Je Jovo tukaj?«
»-Na straži je — O, Tik, kar noter!« ee zasmeje narednik. »Obleko že imamo. Celo lasuljo so vragi nekje iztakniii —«
Tiik smukne noter in ves vod se gnete okrog njega. Da bi ga vrag, to bo Jovo plesal! Prekleti trenovci, tem se godi! Mar jim je vojna in vse bridkosti po bojiščih! Mrha sede na voz in se odpelje in živi kakor grof. Sicer pa, no, še dobre, da so prinesli obleko.
»Ali bomo kar pomerili?«
»Lahko —«
»In kaj pravi poročnik?«
»Linderein se smeje, da ga kar vije. Vsi častniki že vedo. Viš, kakšno popotnico sem dobil!« izvleče Tik trebušasto steklenico iz malhe.
»Na tvoje zdravje, Tik!« si jo nastavi Nejc na usta.
»Samo nikar ne preveč!« se zboji Tik in seže po steklenici. »Kaj pa mislite, ljudje, to je pol življenja —«
»Izvrstna kapljica,« mlaska narednik z jezikom. Vsem ee cede sline, ko začne piti Tik.
»Pa nas ne boš res čisto pozabil —?«
»Nehaj, nehaj, Tik —!«
Več kot do polovice jo izprazni, nato šele prepusti steklenico tovarišem;
»Saj vem, volčje, da je ne bom več videl —«
»O, steklenico že, le ruma ne —«
».Na dobro srečo, Tiik!«
»Živela nevesta!«
Narednik in dolgi Jaka imata polne roke dela, vendar dolgo ni mogoče dati Tiku niti približno ženske podobe.	(Daljel.
le pri špecijalni uvozni trgovini
Največja Izbira!
ARANCE
ŠTELE 8
Mi
Španske (specijeina znamka Zlati Jelen) Jaffa (najfinejše, sladke) Italijanske (rudeče in navadne)
trgovina s sadjem na debelo
i. PIELICK
LIMONE
Ljubljana
Kvalitetno blago!
Najnižje cene!
V največji izberi in vedno sveže kakor tndi razno drugo južno sadje in zelenjava
Pogačarjev trg
knezoškofijska palača
Zahtevajte ponudbe!
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.-— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2,— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Kn 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^oddelka »Juto« J,^ ^ „ Finkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „ Jutra", Ljubljana.
■offnnrre«
Beseda 1 Oln, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra*. 65!9-3
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vajenko
c primerno šolsko izobrazbo in ne pod 16 let staro sprejme prvovrstno dam-sko krojaštvo. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 65^1-44
'IHWJ.ll
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Plačilno natakarico
zmožno, mlado in zdravo sprejme takoj hotel Triglav v Sevnici.	6403-1
Dekle
pošteno in pridno sprejme maločlanska družina. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutrac.	S5-W~1
Dekle
pridno in ubogljivo, za vsa hišna dela sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
S547-1
Frizerko
dobro ondulerko, kot stalno izpomagalko sprejme Ivan Gjud, Stari trg.
6548-1
Mlajšega brivskega pomočnika
sprejme takoj Josip Petrič v Tržiču.	6550-1
Osebno tajnico
perfektno stenografinjc in strojepisko, iščem za večje podjetje v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Nastop takoj«.	6557-1
Službe išče
Beseda 50 para, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 3 Din Najmanjši znesek 12 Oin.
Trg. knjigovodja
išče službo blagajničarja ali potnika — z vsakim jamstvom. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod šifro »Jamstvo«.
6554-2
Poverjenike
po vseh večjih krajih sprejme Zadruga Moj dom, Ljubljana. Dvorakova 8.
6543-1
Postrežnica
išče popoldansko zaposle-nje — najraje v Trnovem ali kje v bližini. Stanuje: Trnovski pristan štev. 41VI 64/94-2
Prodam
Beseda t Din, darek 2 Din, ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oln
Parni lokomot. kotel
ugodno naprodaj pri Splošni stavbni družbi Maribor Tezno. Kotel je zelo dobro ohranjen in se ga lahko takoj stavi v pogon Velikost kurišča 0.8 qm. kurilna površina 40 qm. pritisk pare 12 atm. Vse nadaljnje informacije na razpolago pri imenovani tvrdki.	6167-6
G. Th Rotman:
Brata Smuka
Več rabljenih oker, ' rat in streš. opeke
ugodno proda Pavel Ter-dan, Moste, Zaloška c. 3.
65L1-6
Parni kotel
stoječ, za S m? kurilne površine, 10 HP, trasmisijo, ventilator, avtomat, vodno črpalko po nizki ceni proda Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova št. 51.
6555-6
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
VVertheim blagajno
kupim. Ponudbe z opisom in znamko na naslov: M Kramar, Kamnik. 65-2-7
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vložnice vseh bank
>3,kup, prodaja ln zaloga, vseb vrst p o s o j i i *
kulantno in zanesljivo »Financier«, Zagreb, .lica 9
Telelon interurD. M-09. Naročila z dežele se izvr šujejo takoj.	138-16
20.000 Din posojila
(event. knjižice) iščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurno«.	6501-16
Beseda 1 Din. davek 2 Oin. i a šifro ali dajanje aaslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Dvosobni lokal
primeren za trgovino ali pisarno, oddam na Miklošičevi cesti. Pojasnila na Miklošičevi cesti št. 4711. desno.	6535J!9
P obupnem boju je Izidor nazadnje ušel in zlezel na breg. »Ti, nikar me ne pusti na cedilu!« je zavpil Peter z vrbe onkraj jarka. Izidor pa ni vedel ne kod ne kam in je zbegan in moker stal na mestu, dokler ni prišel do njega neki kmet. Izidor ga je za Boga prosil, naj pomaga bratu z drevesa.
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 lin.
Brivnico
(staro) dober prostor, od-dom v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Industrija«.	655847
Hotelsko
restavracijo
v večjem mestu ali znanem letovišču vzamem takoj v najem. Ponudbe na podruž. »Jutra« v Mariboru pod ^Premožen restavrater«.
6553-17
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Ajdov med
pristen, po Din 10 za kg razpošilja Kmetijska družba, skladišče Maribor — na drobno in na debelo.
6556-33
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Oin. Najmanjši znesek 17 Din.
Trisob. stanovanje
solnčno, s pritiklinami, v bližini šlajmerjevega doma oddam odrasli družini za maj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 6530-31
Stanovanje
sobe in kuhinje, z vrtom oddam. Prva postaja od mitnice v Šiški štev. 180 653!-31
3 enosobna
stanovanja
s pritiklnami, poceni oddam v Mostah, Zvezna 1*4 6530-31
tanoianja
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
za takoj išče drž. uradnik Javiti v hotelu »Metropol« 653©-31/a
Enosob. stanovanje
solnčno, v centru ali bližini Stan in doma, iščem. Naslov v vseh poslovalni-cah »Jutra«.	654S^3!/a
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Sobo z 2 posteljama
oddam v neposredni bližini pošte. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6531--13
Lepo sobo
separirano, v centru me^ sta oddam stalni, boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
6537-33
Gospodično
sprejme starejša dama kot sostanovalko v čisto stanovanje na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 6532-33
Mesarija Ljubljana, Maj-
junij plačam točno, Maj i»:J5, Moč, Mira, Mirna obrt, Neta, Navedba cene. Pomlad 30, Priden vrtnar, Poštena 8S8, Perutnina, Po-sestnik, plačilo, Prazna, Podjetna, Razočarana, Re« ugodno, Resno, Snažno, Svetlo, Skupno gospodinjstvo 40, Stanovanje, Skrbna in varčna, Siguren vozač, Srebrnina, Specerist !W0, Točnost, Točen in zanesljiv, Tudi renoviran, Tudi prepis vloge, Takoj gospodinja, Tudi zakon, Takoj pult, Ugodno nizka cena. Uporaben, Ugoden nakup, Uradnik 30, Vigred V Ljubljano, Vacum aparat, Zmožna, Za gotovino. Za pomlad 13, 400, 320.000 ita.
Samo odraslim
pošljemo novi katalog 3, nazvan
»Šola ljubezni«
sreče in obojestranskeg- za dovoljstva » zakonu. Ka talog }t opremljen z inte-resautnimi slikami iz spe-cijalnih področij bigijenskih pripomočkov v zakonskem življenju kot n. pr. ženska m moška zaščitna sredstva, pariške novosti in fotogra f i je in droge intimne spe cijalitete za zakonsko živ Ijenje. Pošljemo diskretno, zaprto, brez zunanjega naslova tvrdke, kot priporo-
ieno	l*0*' povzetju
za Din 17.50. Zelo zanimiv
prospekt »M0SKI, USPEH TAKOJ t« pošljMio proti povzetju sa
Din 17.50. »50L0 LJUBEZNI« — In »MOŠKI, USPEH TAKOJ!« skopaj pošljemo proti povzetju za Din 29.50. Zastopstvo »Salns«, Zagreb 2-Jo., Samostanska ul. lil.
1940-6
Gospodična
ki se je odpeljala z vla kom iz Ljubljane ob 1-LlO, naj odda svoj naslov v oglasnem oddelku »Jutra« pod »Smučar«. 6551-04
Živali
Pes volčjak
svetlorjav, se je zatekel. Javiti na Sv. Petra c. 55.
6560-27
Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin.
Gramofon
električen ali navaden — rabljen, kupimo. Ponudbe aa Kino — Sevnica.
6327-36
Beseda I Din, davek 2 Oin. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Oin
Turbine
žage venecijanke
zelo ugodno proda G. F. Schneiter, Škofja Loka. — Delno plačilo se event. vzame v hranilnih knjižicah.	6540-29
um
Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Preklic
Podpisani preklicujem svojo ženo Praprotnik Marijo, da nima pravice kasirati mojih računov ter da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih ona napravila na moje ime. Jesenice, dne 3. aprila 1935. — Praprotnik Anton, parna pekarna.
6545-3!
Gostilna
»Dva ribara«
Kersnikova ulica štev. 5
vabi na izbiro finih morskih rib in izberno Opolo in Viško vino. Se pri[>oro-ča Lozič.	6563-16
Telefon 2059
Suha drva, premog, jC karbopakete 9 ^ dobite pri
I. POGAČNIK
Bohoričeva al. št. 5
Svojcem
onih naročnikov »Jutra«, kl točno plačujejo naročnino izplača »Jugoslavija« zav. družba v Ljubljani, v primeru smrtne nezgode, brez odloga,
zavarovalnino Din 10.000.—
■t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Umrl nam je naš dragi soprog, oziroma oče in stari oče, gospod
FRANJO FERKULA
brivski mojster
dne 4. aprila 1935. po kratkem, mukepolnem trpljenju, previden s tolažili svete vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 6. aprila 1935., ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Jegli-čeva cesta št. 10, na pokopališče na Viču.
Ljubljana, dne 4. aprila 1935. Žalujoča soproga in hčerka ter vse ostalo sorodstvo.
ZA POMLAD
je došla nova konfekcija najmodernejših modelov
Moške obleke . * . * . . . .
damski plašči....... .
otroške obleke . . ......
modne hlače ........ .
Hubertus plašči za dame .... Hubertus plašči za moške ....
ANT. KRISPER
Mestni trg 26	LJUBLJANA	Stritarjeva 1—3
Din	250.—
»»	170.—
M	75.~
M	75.-
M	250.—
W	292.—
Solnčno sobico
s posebnim vnodom. kopalnico in hrano oddam v sredini me-sta. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6562-23
rJJU
Beseda 2 Din, davek 2 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 20 Din.
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma:
Brinetka Ljubljana, Betonska tla, čestita, Centrum. Čista soba. Čimprej, Dobra bodočnost, Dobra nuz-rada. Delež 125.000, Gotovina ali blago. Gotovino plačam, 40 gotovine 38 hipoteke, Harmonija, Izvrstna gospodinja. Kreditna 300.000, Lepo 181. Lokal. Lepa soba. Lilija. Mesto.
ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sožalja in sočustvovanja ob bridki izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata in strica, gospoda
IVANA KUNCA
mešč. šol. učitelja
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
Prav posebno pa se zahvaljujemo darovalcem prekrasnih vencev, ravnatelju g. Hočevarju za ganljive poslovilne besede ter šolski mladini za prekrasno petje.
f
Umrla nam je po večletnih mukah mati in stara mati, sestra, soproga, teta in tašča, gospa
Marija Vilfan roj. Seliškar
Pokopali jo bomo 5. malega travna ob 17. uri na pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Vevče, 4. malega travna 1935.
Rodbine:
VILFAN, ROŽAJ, LUKANC, BEZULJAK in WOHENZ.
3499
I
t
Ljubljana, dne 5. aprila 1935.
Žalujoči ostali.
350
Naznanjamo pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni a ta, soprog in tast, gospod
FRANC ŽAGAR
državni upokojenec in policijski stražnik
dne 4. t. m. mirno preminul.
Pogreb predragega nam ata bo 6. t. m. ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče na 2alah.
Kamnik, dne 4. aprila 1935.
URŠULA roj. LAVRIČ, soproga; MARICA, NUŠKA, BENICA, hčerke; ANDREJ ZLOBEC, art. poročnik, zet; MIHA NAPOTNIK, zaročenec.
3502
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.