134. številka Ljubljana, v torek 16. jnnija XXIV. leto, 1891. Iz haj mesec j* vsak dan »vefter, isimli nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avatro-ogerske delete za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt |leta 4 gld., za jeden BO 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V IJiihlfaiif, 16. junija. Državnega zbora najzanimivejši del bila je navadno debata o državnem proračunu. V njej imel je vsak poslanec priliko, povzdigniti svoj glas in govoriti, če že ne o proračunu samem, pa vsaj o tem, kar mu je posebno srce težilo. V budgetni debati bilo je Že legijon govorov, vse nase težnje in zahteve so se ondu že objavile, zabeležile v steno-grafični zapisnik, po katerem smo jih potem posneli ml časnikarji. Če tudi vse to ni imelo znatnega uspeha, donaSalo nam je za par ur vsaj prijetnega berila in poslanci, prišedši s sicer praznimi rokami domov, kazali so labko v*aj na govore svoje, češ: „Ut desint vires, tamen laudanda voluntas." V budgetni debati vihral je sicer hud boj mej desnico in levico in veselili smo se navadno govora Dunajevskega, ki je z besedami, kakor britve ostrimi, b trpkim sarkazmom in izrednim strokovnim znanjem korenito zavračal in pobijal levičarjev napade in naskoke. Letos pogrešali bodemo vsake take naslade. Dunajevskega ni več, nasledoik njegov, Steinbach, pa je zadnjič pri debati o valuti govoril tako medlo, da je izzval razne več ali manj rezke kritike, da torej od njega nikakor ni pričakovati tako izborno opiljenih retoričnih proizvodov, kakeršnih smo čuli iz pl. Dunajevskega ust. Tudi Bicer vrSila se bode budgetna debata v vse drugačni, v mirnejši strugi. Poslancem, ki so že vladni, ali bi radi še bolj vladni postali, dano je že določeno napotilo, „gebuudene Marschroute". Politiškib, narodnih in državnopravnih uprašanj ni smeti dotikati se, svobodno pa je v narodno-gospo-darskih zadevah postaviti svojo luč na polovnik in z vso duhovitostjo razpravljati počotke trtne uši, baviti se s strupeno roao in umerekovim prelcem in jednakimi perečimi uprašanji. Budgetna debata torej letos nikakor ne bode viharna. Kakor bo poslanci v adresni debati kot razsodnejši del odjenjali, tako si bodo tudi v proračunski razpravi vestno prizadevali, da minister-Bkemu predsedniku ne bodo kalili dobre volje, dobro vedoč, da ga ni lahko spraviti iz ravnotežja in da je vse tako previdno in modro napeljal, da je za sedaj večina vedno na njegovi strani. Kdo bi torej proti reki plaval in Čemu? Saj pa tudi ni pravega predmeta, zaradi katerega bi se človek vladi malo po robu postavil. Proračun kaže 3,798 624 gld. prebitka in po besedah poročevalca Bilinskega tako ugodnega proračuna Že od leta 1871. nesmo imeli. Mogoče, da, celo verojetno je, da bodo dodatne nepričakovane zahteve pozobale ves prebitek, a za sedaj ga imamo in se moramo veseliti, da ga imamo. Notranji uradni jezik? Kdo naj se ga loti ? Nemci ga imajo, Poljaki in Italijani tudi. Mladočehom, ki so v tej zadevi sprožili besedo, dal je grof Taaffe tako rezek odgovor, da so vsi upi že naprej pokopani. In jednako je glede druzih naših teženj. V budgetnem odseku se je deloma zanikalno odgovarjalo, deloma pa tako pomenljivo molčalo, da bi bil vsakdo resnega pomilovanja vreden, kdor bi pričakoval, da bode proračunska razprava kaj predrugačila. Položaj je jasen. Duh Taafleov plava nad par-lamentskimi frakcijami in njegova moč je tolika, da je, izimši Mladočehe, skoro vse prošinil in jim udihnil dar sprave v tolikej množini, da si slovanski poslanci niti na jubilejsko razstavo v Prago ne upajo, iz samege strahu, da bi se vsled tega utegnili zameriti nemški levici. Žalostni ta položaj dosegli smo s tem, da smo dolgih dvanajst let z ganljivim zatajevanjem samega sebe podpirali Taafleovo vlado in z drugimi slovanskimi poslanci vred potratili to dobo, ne da bi bili le misliti začeli na skupen program in na solidarno postopanje glede vseb slovanskih, v državnem zbora zastopanih narodov. Proračunska debata zaradi tega ne bode ne krop ne voda, zanimiva bode le v toliko, kolikor se bodo oglašali Mladočehi, jedino v njihovih govorih čula se bode opozicija proti sedanji sistemi, dočim bode levica, ki se sedaj za svojo dvanajstletno opozicijo solnči v miuistra Taaftea milosti, poganjala se za proračun, kakor je dovolila dispo-ziciJBki zaklad. Levica ai kaj tscega lahko privošči. Ona ima vsega v izobilji. Notranji uradni jezik jej je zagotovljen, o preosnovi ustave niti govora ni, ker je Taalle izrecno naglašal, da se ima ustava le še okrepiti, v šolah in uradih gospoduje nemščina, Nemcev narodna posest je na vse Btrani zajamčena in zavarovana, zatorej je le njim na korist, ako sedanji „status quo" ostane. Dokler traje sedanji položaj, se naš glas niti v poštev jemal ne bode. Niti drobtinice ne bodo padale z mize za nas, niti sence ne bode napredka. Kjer pa ni napredka, tam je nazadovanje. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 16. junija. Približevanje Poljakov in Nemcev. Poljski list „Gazeta Narodowau, o katerem se sodi, da ima zveze z merodajnimi člani poljskega kluba, izjavlja, da se bode sporazumljenje Poljakov z nemško levico, ali bolje rečeno, faktična zveza teh dveh strank pokazala ne samo v budgetui debati nego tudi v mnogih važnih gospodarskih in finan-cijelnih uprašanjih. To se bode zgodilo tem laglje, ker nepristransko postopanje nemške levice in njena naklonjenost za Galicijo dokazuje, da nemški liberalci nemajo hegemonističuih želj in ne teže po tem, da bi v krogu nove večine gospodovali. Sedanja politika poljskega kluba ae gotovo Htrinja z željami in potrebami vse dežele. DvanajHt let bo je nemška levica protivila izpolnitvi najvažnejib želj Galicije. Zaradi tega ostala je neplodna delavnost poljskih poslancev, ki so se navadno vračali s praznimi rokami , in nezadovoljnost nad tem kazala se je očitno mej prebivalstvom. Sedanji politiki poljske delegacije zaupa dežela, tem več, ker levica ni več nasprotna uli ravnodušua naBproti opravičenim željam Galicije, kakor je razvideti iz obravnav budgetnega odseka, nego objektivna in brez predsodkov. — Če je to res mnenje večine poljskega kluba, potem je poljsko-nemška alijanca po tej „izjavi ljubezni", kakor jo prinaša „Gaz. Nar." gotova. Prilika nam bode še, o tem važnem uprašanji izreči obširneje svoje mnenje. Potovanje cesarjevo v Prago. Iz Prage se javlja, da po avtentičnih poročilih se je za 9. julija namenjeno potovanje cesarja v Prago odložilo na drugo polovico meBeca septembra. To se je zgodilo z ozirom na bolezen namestnika grofa Thuna in na to, da bode bržkone potreboval LISTEK. Osveta. (ĆoSki spisal J. Ar bes; preložil Vinko.) (DaUe.) Jedna izmej njih, kakih petindvajset let stara ženica zagorelega obličja, strogih a vender pravilnih črt, bučo se baš v preprosti, siromašni hiši okrog ognjišča, na katerem je k ognju pristavljenih nekaj lončenih posod. Skozi malo okence v hišo prodirajoča večerna zarja kaže vse skupaj skoro v poetičnem svitu. Brdka ženica s kipečimi prsi, oblečena samo v hrapavo srajco in preprosto krilo, videti je mirna in zadovoljna. Tudi Bicer resni izraz obličja je izpremenjen — črno, žarno oko teka po hiši, kakor bi se na vsaki stvari moglo zadovoljno ustaviti — okrog ozkih ustnic poigrava časih lahen smehljaj . , . Zdajci preneha pospravljati, stopi k okencu ter se zagleda v gasnočo večerno zarjo; takoj na to pa zbeži pred hišo ter se ozira na okrog. Tam doli na travniku zagledala je pod nizko hruško sedečo, kakih šest let staro deklico, igrajoče se s kamnički in vejicami. nAli ata še no gre?" zakliče dekletcu skoro ostro. Dete počasi glavo obrne proti lesu, potem pa zopet proti ženi ter z malodušnim glasom odgovori jedino besedico: »Nel" Žena bo vrne v hišo ter zopet pospravlja, dokler ne pride tudi dete. Mej tem je bila zarja ugasnila — večerja je bila že davno skuhana; a oče se še ni vrnil. Žena je Sla nekolikokrat pred hišo, zagledala se v les ter se zopet vrnila v kočo k otroku, ki se je še sedaj igral poleg ognjišča molče in že nekamo utrujen. Na to je žena z detetom večerjala, položila dete v posteljo ter se zopet sukala po hiši. Zunaj se je stemnilo, a oče se še ne vrne. Naposled bo tudi žena vleže na preprosto posteljo, a dolgo ne more zaspati. Čakala je moža, ki se danes prvič ne vrne in čakala je zaman. Tudi o polunoči ga še ni bilo, ko bo bo jej zaprle trudne trepalnice — in zjutraj še ni bil prišel, ko se je prebudila o prvem svitu. Polastil se je je nemir. Vsak trenotek pohitela je od dela pred hišo, ozrla se po okolici ter se zopet vrnila k delu . . . Naposled — po zajutreku se je odločila. Odnesla je dete k sosedu, poupraievala po moži od biše do hiSe, od koče do koče, poupraše-vala po njem v najbližnji okolici; vse zaman. Tudi nekaj druzih ljudij je iskalo in proti poludno je jeden izmej njih zvedel, da pogrešanec leži v lesu v potoku pod brvjo nad slapom — mrtev. Letela je tja kot bi jo furije gnale. Spoznavši mrtveca divje vskrikne in v neposredno naBledujočem treuotji obstane kakor oka-menela. Stoprav čez delj časa se je nekoliko vspame-tovala. Izvlekla je mrtveca na breg ter ga skušala vzdramiti. Ko se jej to ni posrečilo, sede poleg njega ter ga topo gleda v porumenelo obličje. Kaj se je plelo v duši uboge žene, ostalo je njena tajnost. Njeno obličje razodevalo je mračno resignacijo. Usta niso nI zinila — oko se ni uiti po-resilo . . ■ Čez nekaj časa prišli so iz vaBi tudi drugi ljudje: možje, žene in otroci ... In vsakdo je bil uverjen, da je siromaka nesreča doletela. — — Ta nenadni in nenavadni dogodek objavljen je bil bližnjemu uradu. Sodna komisija je prišla, ogledala mrtveca ter določila dve rani: jedno smrtno na glavi, prouzro- dali časa, da okreva popolnoma. Baš na njegovo navzočnost pa se poki ada posebna važnost, glede na velike zasluge, katere si je pridobil za razstavo. Zdaj pa se bode grof Thun zarad zdravja moral podati za nekaj časa na odpust-jn ki se ne mogel udeleževati slavnosti pri vsprejemu Nj. Veličanstva v Pragi. To je jedini otrok spremenjenemu programu cesarskega potovanja Dunajski socijalisti imeli bo predvčeranjem ljudski shod, katerega program je imel samo jedno točko: »Notranji položaj v Avstriji?. Poročevalec je .bil dr. V. Adler. To je po odpravi izjemnega stanta prvi .shod, ki so gaf sklicali socijalisti, ki hote izrabiti novi položaj. Shod je bil prav dobro obiskan. . Bilo je navzočih nad 6000 delavcev. Govorniki poudarjali so, da odprava izjemnega zakona pomenja odpravo nemoraličnega stanja v javnem življenji Avstrije. Vnaiijc države. Ruski carjev i c in Angleži. Kakor se po naknadnih poročilih poizveduje, so angleško-indijske oblasti za časa bivanja ruskega carjeviča v Indiji si prizadevale, da je kolikor mogoče malo občeval z domačimi knezi, b katerimi je imel priliko priti v dotiko. To je neprijeten utis naredilo v Peterburgu. Bolgarija in $rbija. Srbska vlada vsprejela je pogoje bolgarske vlade glede imenovanja srbskega vojaškega attache-a v Sariji in je naznanila bolgarski vladi, da ga je že tudi imenovala. Pogo|i so, da se attacbe" v uniformi predstavi kot načelniku vojske princu Ko-buržanu in da Bolgarska v znak vzajemnosti tudi imenuje vojaškega attache a v Belemgradu. Turci j ti in Holgarija. O razmerah mej Bolgarijo jn Turčijo izjavil se je Stambulov v pogovoru z nekim dopisnikom „Times aa prav povoljno, ter izrekel, da to ugoduo stanje utegne trajati še več let. Jedino nerešeno uprašanje je ono mahomedansko bolgarskih vasij v Rodopskem gorovji, ki se hode.pa kmalu rešilo. llolandlja in trojna zveza* Iz Amsterdama se poroča, da so v tamošnjih političnih krogih preverjeni, da poset nemškega cesarja v Uagi ima namen pridobiti Holandijo, da pristopi k trojni zvezi. Pravda zarad prodaje melinita* V Parizu pričela se je pravda zarad prodaje melinita. Zatoženi so kapitan Turpin, zastopnik Armstronga Triponć, njegov stric Feuvrier in uradnik neke orožne tovarne Fasseler. List „France" javlja vest, da so zaprli necega generala, ki je baš hotel oditi na inspekcijsko potovanje. General se baje brani priti pred preiskovalnega sodnika. Je li ta vest g France" osnovana in koliko ima zveze b pravdo, pokazalo se bode v teku daljnih obravnav. Volitve v flolanda. Kakor smo poročali, bode treba 25 ožjih volitev mej liberalci in združenimi katoličani in anti-rerolucijonarci. Te volitve vršile se bodo v 14 dneh in bodo odločile o bodoči veČini, ker so liberalci pri prvih volitvah pridobili mnogo sedežev vsled razpora, ki je nastal zarad vojaškega zakona mej koalicijo katolikov in antirevoluajonarcev. Če se pri ožjih volitvah te dve stranki zopet združita, bode za liberalce zmaga težka. Vender pa je nada, da bode bodoča zbornica holandskn imela liberalno večino za nekoliko glasov. O poginu francoske ckspvdicije. Vest, da je bila francoska ekspedicija v Afriki uničena in da so divjaki požrli bele Člane te ekape- čeno bržkone vsled padca na oster kamen, drugo lahko na prsih, istotako prouzročeno vsled padca, a ob top predmet, najbrž ob gladek kamen. Na večer odnesli bo mrtveca v vas, položili ga v koči na oder in uboga udova je bila prepuščena nememu gorju svojemu . . . Pogreb je bil, kakor je že navadno o jednakih slučajih, izreden. Prišli so ljudje tudi iz bližnjih vasij in po-Bestev in pogrebnega sprevoda udeležil se je tudi mož, ki je bil ranjkemu nerazdružljiv prijatelj, s katerim pa sta se nekoliko let sem sovražila. In ko so na pokopališči najbližnje veče vasi rakev spustili v grob, zasuli ju iu so se udeleženci žalostnega obreda razšli, ostala sta na grobu samo ta mož in nesrečna udava. Stala sta si nasproti, oči v tla upirajo. Zdajci oba dvigneta glavi — iijiju pogleda se srečata . . . Iz prsij uboge udove izvije se lahek vzkrik. »Ti si — Vid?tt bilo je vso, kar je mračno prišlo raz njene tresoče se ustne. V obličji ogovorjenega gauila se ni uiti mišica; a v negotovem pogledu njegovem treslo se je nekaj, kar je potrjevalo strašno sumnju udovino . . . Ne on, ne ona, nobeden ni izpregovoril besedice več in razšla sta se kot popolnem tuja človeka . . . ^Koneo prih.) dicije, se ni obistinila. Podtajništvo za kolonije dobi k» je, kakor ce poroda m> Pariza, tekegrafitao po roči k), v katerem se potrjuje, da le vest o kakem nasilstvu proti ekspediciji Crampelovi popolnoma neoaaovada. Crampei je najboljega zdravja in M- • daljnje svojo miaijo v najugodaejih razmerah. Poročevalec Brazza pravi nadalje, da je storil rese potrebno, da ostane z ekspedicijo Grampelovo v vedni dotiki._— -;-.........-- DopU i o ol Ialjnb^nfie Jfi. jaafja. £fv.,||op.}- Včeraj ^poppludne sem nesel svojega rojstva kopti v 6t,;Vi>|. „Nf-iprijaznem vrlu J£raljičeve gostifce. *jer je igral oddelek vojaške godbe, sem se ustavil. Nisem se še dobro okrepčal, Že mi udari na uho nemška pesem. Za prvo prišla je druga, tretja, vmes pa so se vr-stila namjLufiene »germanske govorance" in po slovenskem vrtu, v slovenski vasi, mej slovenskim na-' rodom, se je nekako izzivajoč razlegal nemški „heir, ter dražil mnogobrojno slovensko občinstvo. Ob sosedni mizi sedelo je več Št. Viških fantov. Opazoval sem je in videl, da jim zelo preseda nemška pesem. Ko je pa nemška naudušenost do vrhunca prikipela in se vedno gosteje in glasneje izražala v „hohih" in „heilih", takrat pa so se vrli Št. Viški fantje vzdignili in gromoviti „živio" je zadonei. Ta „živio" našel je mnogoteren odziv Seveda gospodje Nemci (?) niso odjenjali nego še huje so vrifteali, kar je vzbudilo pri vseh gostih veliko nejevoljo. Sedaj pa se je obrnil jeden izmej fantov v izborni besedi na drzne nemške pevce ter jim razložil, da so v slovenskem 3t. Vida, kjer ne bode nihče dopuščal, da bi se ga z nemško pesnijo izzivalo in da zelo dvomi nad pristnim nemškim pokoljenjem goap. pevcev. — Dobro jim je povedal tudi prijatelj mi iz Kranja. In zopet in zopet je donel tživio", nemški pevci so jo pa kar na tihem popihali, vedoč, da so zelo ceno odšli. Upajmo, da jih ne bode več! — Zahvaliti se je le zavednosti vrlih Št. Viških fantov, da se ni zgodilo kaj hujšega. Pohajkovale c. I« I to i u e ?i", pa naj bi so bilo delo iztočilo sprjrtnejiiao lokam. Sicer je res, da imamo tu na Koroškem le malo slovenščine popolnoma zmaJaJh uiitejjev, a nekoliko jih je vender, ki bi hfli.jfcoo takemu dat« in preverjeni smo tudi, da bi Jail jeden ali -drugi izmej le-teb eftiteljev, ako bi ga M« JM>zvaH odstaviti za naše razmere eiimeren aaecedflik, agatovo, manj , (»vpisoval in eeb delo .betje—pogodil, nego preučeni gospod »profesor" Preschern. X. Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljani 11. junija. (Dalje.) Društveni tajnik goap. Pire poroča nadalje: Ker zavzema sadjarstvo vedno važnejše mesto v deželi ia ker si kmetovalci kranjski zelo prizadevajo za boljšo vzgojo sadnega drevja, bilo jo že od kraja gotovo, da bode drevje družbine drevesnice le prav malo zadostovalo za potrebe družabnikov. To ae je tudi reB pokazalo . leta 1890, Se bolj pa spomladi 1. 1891 Vsled tega je osrednji odbor že 1. 1890 imel v mislih, da bi razširil drevesnico. V ta namen je bi izu,, poskuse v alifiča v najem vzel nekaj vrta za letno oajomfičiuo 130 gld. za 5 let. Sedaj, ko t je drevesnica toliko večja, bode mogoče vsako lato po 13 do 15 tisoč in pa nekaj pritlikavcev raadati družabnikom, Glede društvenega glasila „Kmetovalec" je opomniti, da se ga letos tiska 600 izvodov več, toke da je prekoračil že število 3000 naročnikov. Z veseljem je naglašati, da število naročnikov po Štajerskem, Koroškem in Primorskem vedno narašča in ker ti plačujejo polno naročnino 2 gld. za list, pomagajo pokrivati ogromne stroške zanj, poleg inaeratov, za katere se trgovci s kmetijsko tvarino prav radi poslužujejo »Kmetovalca". Karao tiče pospeševanja kmetijskega rastlinarstva, imel je osrednji odbor lani jako mnogo dela. Leto 1889 je bilo sploh nerodovitno, posebno slabo pa je obrodil krompir. Kakor so poročali iz raznih krajev, kazalo je, da bode spomladi 1890. leta prav gotovo zelo primankovalo semenskega krompirja, in to tem bolj, ko je po mnogih krajih pritisnila lakota, da so morali ljudje tudi za seme namenjeni krompir porabiti za živež. Zato je osrednji odbor, da bi postregel družabnikom, nakupil na Češkem, Moravskom in Nižjem Avstrijskem deset vagonov krompirja, katerega je.družba • tistim vrad, ki ga je dražba pridelala na svojem poskuSevališci, razdal družabnikom pod tedanjo tržno ceno. Pa tudi kranjski deželni odbor je pomagal ob stiski, ki je bila spomladi 1890. 1. Razdelil je veliko sto centov semena mej kmetovalce, posebno pa je pomogel § semenskim krompirjem, katerega je naročil nad 66 vagonov najboljših vrst s Češkega in Moravskoga, ter potem razdelil.. Tudi naročitev tega krompirja in njegova razdelitev je večinoma osrednji odbor izvršil na račun deželnega odbora. Največ vredna tržna vrata krompirja kranjskega je vraskavi ia rumenkasti Ribniški krompir, ker se ga največ Btrži v tuje dežele preko Trata. Ali ta stara vrsta je, Žal, popolnoma oslabela, rodi prav malo in zelo rada gnije. Da bi dražba kmetovalcem kranjskim to vrsto nekako nadomestila, poskuša osrednji odbor na poskuSevališci svojem zdaj vse znane boljše vraška ve in rumenkaste vrste krompirjeve, angleške in nemške. Da je preskrbela svojim udom brezpre-denieuega deteljnega. semena, kupila je družba od semenske kontrolne postaje c. kr. kmeti jake družbe na D u naj i potrjeno seme rudece detelje kranjskega izvira in seme Lucernske detelje iz Provence ae Francoskem. Kar se. tiče pospeševanja vinarstva, ki je.:za deželo kranjsko tako važno, ni mogla družba, glede na to, da ae hitro razširja trma uB in preti uničiti vse kranjske vinograde, storiti dru« zegs, nego da je podpirala vinogradnike v boji zoper to škodljivko, kolikor jej je bilo mogoče. Zategadelj je. isposlovala deželne podpore onim podružnicam oziroma posamičnim posestnikom, ki nameravajo seaaeiti uzorne vinograde s trtami, katerim ae škoduje trtne uš. Glede na veliko škodo, katero je peronospora I. 1889 učinilo P> vinogradih dolenjskih ia notranjskih, skrbel je osrednji, odbor 1. 1890 za izdatne pripomočke zoper to trtno bolezen. V ta namen mu je kranjski deželni zbor dovolil 2000 gld. podpore, in 8900 gld. brezobrestnega kredita. Ob jednem je c. kr. kmetijsko mini-stersfvTjev Mi namen dovolilo 400 .gld podpor«. S temi denarji je dražba kupila 50 Škropilnic zoper peronosporo, katere je brezplačno razdelila po deželi ter tudi 40.000 kilogramov bakrene galice, katero je razdala vinščakom pod 'kupno ceno, ali proti gotovemu plačilu ali na upanje. Bakreno galico je razposlala družba do 800 osebam in razposlala 'je tudi sama 100 škropilnic, iia Vso to je družba "potrosila nad 15.000 gld«, stroške ,pa pokrila a prej omenjenimi denarji in svojimi. Sadjarstvo je osrednji odbor kolikor mogoče pospeševal, ne le da je dajal drevje iz svoje drevesnice, nego, ker prav dobro ve, da se v družbeni drevesnici ne vzgaja dovolj drevja, zato podpira, kolikor mu je le mogoče, vse tiste drevesnice, o katerih je upati, da bodo umno gojile sadno drevje. Posebno je omenjati podruž-niških drevesnic, ker baS one najbolj olajšujejo delo v družbeni drevesnici. Osrednji odbor je to leto i z pošlo val deželno podporo za drevesnico kmetskoga bralnega društva v Gorenjih Gorjah in posredoval *a podporo emujočima se drevesnicama podružnic v Mokronogu in Grahovem, kateri sta dobili tudi deželno podporo I. 1891. Da bi pospešil umno porabo sadje, podpiral je osrednji odbor I. 1890 važno Badjasko podjetje marljive podružnic« Blejske prav krepko. Ta podružnica je namreč 1. 1890 začela snovati ueorno sadno mofttarstvo v Bledu. Zgradila je v ta namen posebno poslopje, katero je stalo do 1200 gld. Dasi je dobila podružnica le 300 goldinarjev podpore od deželnega odbora, je spravila ves drugi denar za hišo po tombolah, s -pobiranjem mej udi •kupaj, tako da ima danes na moštarni komaj HO gld. dolga. Pred 14 dnevi ogledal si je veščak kmetijskega ministersbva, kateri je zaradi te stroke dolgo let bival na Francoskem in Belgijskem, gosp. Harasek, Blejsko moštarno in se izrekel o njej jako pohvalno, dal navodilo za notranjo opravo in obljubil izposlovati podporo c kr. kmetijskega ministerstva in da pride se jedenkrat, da da navodila, da se bode mošt napravljal tako, da bode trajen, trpežen, posepno pa poučiti o umnem kletarstvu z moštom. To podjetje je posebne važnosti zaradi tega, ker bodo omogočilo, da se bode mesto sadja Uvažal mošt, v drugi vrsti pa bode kmetovalec si labko sam pridelal zdravo in prijetno pijačo, katera bode gotovo tudi bojevala proti žganjepitju, kate* rerau se je v nekaterih krajih dežele prebivalstvo tal le preveč udalo. Kar se tiče pospeševanje ovčje* reje je družba več let kupovala plemenske ovne ukviške .pasme. Ker na jO dobrihovnov te ovčje pasme, ki se je zelo poslabšala, le težko dobiti ali celo ne, poskusilo se je z vzhodno frizijsko ovčjo pasmo. V ta namen je družba kupila 12 izvirnih plemenskih ovnov in jih zastonj razdelila mej gospodarje, ki se bavljo z ovčarstvom. Uspeh je pokazal, da je ta ovčja pasma jako dobra za našo deželo zaradi obile volne in obilega mleka in teze avoje ali ni moči privaditi te pasme našemu podnebju. Zaradi tega ine bode se več kupovala ta pasma, ampak naročilo-se je 8 izvirnih ovnov Ber-gamaške pasme, katerih vsaki je veljal po 100 frankov ter so ae razdelili po deželi. Ti ovni so leto in dan nn paši, po letu na lombardskih hribih, po alati na Benečanskem ter strogega obnebja vajeni. Kakor poročajo kmetovalci, uspevajo ti ovni prav izvrstno in osrednji odbor jih bode zato še nadalje kupoval ter 1. 1891, ker mnogi to žele*, preskrbe! tudi ovne na račun vzgojevalcev. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Za budgetno debato) so govorniki že zglaieni. Prvi In l proti budgetu bode govoril dr. Gregr. V imenu Poljakov bodo govoril J avtorski, za sjedinjeno devico Menger, za nemške naeijo-nalco pl. Hoftmaim, za Slovence Šuklje, za Mladočehe Kaizl, za fevdalno plemstvo knez Schwar-zenberg. Glavna govornika bodeta Plener in Herold. ~(GIaB izmej občinstva.) Piše se nam: Več mesecev je že preteklo, odkar je tukajšnji mero-sodni uradnik Karoi Bitenc umrl, a vedno Še nema naslednika. Iz Kranja hodi merosodni uradnik vsak teden v Ljubljano m tako opravlja službo za obe mesti. Vsled tega dogaja se čestokrat, da dovažajo Jjudje z dežele posodo, a ne opravijo nič, ker ni viti človeka, da bi posodo prevzel, kamo li, da bi jo izmeril. To proazročuje strankam pota in troske in zadnji čas je, da se ta nedostatek kar najhitreje odpravi. — (Gosp. dr. Fran Jurtela,) odvetnik na Ptuji, naznanil je odvetniški zbornici, da se v treh mesecih preseli v Šmarije pri Jelšah. — (35. občni zbor obrtnega pomožnega društva) vršil ee je v nedeljo ob 11. uri dopoludne v magistratni dvorani. Ravnatelj gospod Horak naglasa, da je društvo preteklo leto jako uspešno delovalo, kajti denarni promet iznašal je večinoma v majhnih vsotah 658.883 gld. Udov je štelo društvo koncem leta 150. Reservni zlakad iznaša 24.180 gld., kar je veselo znamenje, da se društveno premoženje vedno množi. GoBpod Zor poroča za pregledovalni odsek, da je isti vse račune pregledal in vse v najlepšem redu našel. Zbor izreče vodstvu absolutorij. Vodja g. Horak spominja se potem umrlega uda ravnateljstva Henrika Ničmana, kateremu naj ohranijo odborniki blag spomin. V ravnateljstvo se izvolijo gg.: Gustav Garich, Srečko Nolli, Jernej Žitnik in F. Petrin. V pregledovalni odsek gg.: J. Zor, Per. Kajzelj Ni Fr. Pilko. Ravnatelj g. Horak naglasa, da se je reservni zaklad pretečeno leto pomnožil aa 1000 gld. Od teh naj bi se po njegovem nasvetu razdelilo 100 gld., in sicer naj bi se obrtniški ustanovi podelilo 40 gld., „Narodni šoli" 10 gld., „Družbi sv. Cirila in Metoda" 10 gld., za vajence v katoliški rokodelski družbi 10 gld. in ubožanim obrtnikom in njih udovam 30 gld. Predlog se odobri, na kar poprime besedo g. Srečko Nolli in naglasa velike zasluge vodje g. Ho raka, ki že 35 let dela za društvo, izraža srčno željo, naj bi ga Bog ohranil še dolgo vrsto let zdravega in čilega v prid društva in obrtništva sploh ter mu za-kliče trikrat „Slava". Zborovalci naudušeno pri trde. Gospod Horak se zahvali za čestitko ter izjavi, da bode kakor doslej po najboljših svojih močeh deloval za prospeh društva. — (Železnica Cel je - Šoštanj Vele -nje.) Dela za to progo napredujejo na raznih krajih tako ugodno, da bode mogoče odpreti železnico ob določenem terminu, namreč 21. novembra t. I. Začeli so že graditi posamične postaje in bode torej se pred koncem leta mogoče voziti iz Celja v Velenje po železnici. — (Grb Celjskih grofov.) Vodstvo muzeja v Celji kupilo je 50 centimetrov dolg in 27 centimetrov širok kamen, na katerem je izklesan grb grofov Celjskih. Kamen, ki je dobro ohranjen, iskopali so na severni strani starega grada Celjskega iz ras va lin. — (Krajno šolsko Bvetovalstvo v Starem trgu pri Loži) priredi dne 22. junija Šolsko veselico v proslavo 3001etnice sv. Alojzija b prostovoljnimi prispevki p. n. prijateljev šolske mladine. Vspored: 1. Ob V«9- uri zjutraj služba božja. 2. Po sv. maši izlet šolske mladine k sv. Ani. 3. Pogostovanje otrok. 4. Petje, deklamacije, telovadba, otroške igre. 5. Sklep slavnosti ob 2. uri popolu-dne ter razdelitev spominkov. — (Izpred porotnega sodišča.) V soboto zatožen je bil pri prvi obravnavi Josip Fur-lan hudodelstva uboja. Dne 30. marca t 1. sešel se je založeni Tur lan v gosti I niči v Ložah pri Vipavi, kjer Je bilo mnogo fantov, tudi a svojim stricem Tomažem Furianoni, kateremu se življenje za-toženca kar nič dopadalo ni. Zato ga je tudi v go-stilnici v jedno mer grajal, da jako malomarno živi, ne postopa prav, kakor bi stric želel, na kar je zatoženec odvrnil, naj ga pusti pri miru, on že ve, kaj dela. Ko mu je stric Tomaž sledil še v go-stilnico pri JaneŽiču, metal je zatoženec kamenje za njim, pa ne ve, ali ga je zadel ali ne. Drugo jutro našli so pa strica TomaŽa ležečega poleg Janezi če ve hiše. Creva so mu bila pretrgana, kar jO prouzročilo njegovo smrt in nihče drugi .hi skakal po stričevem telesu, nego za toženi Jcsip Furhvn, tako vsaj zatoŽba trdi, zatoženec pa Odločno' .'zati* kuje. Zatbženi priznava, da je metal Kamenje za stricem, jezen je bil, ker ga je v enotner karal. Zatorej je poprijel za kamenje,' kolike velikosti so bili, lega se ne more spominjati. O tem, da 6T$H svojega strica! ©suval, neče ničesar vedeti. PrlAe izpovedujejo vse nasprotuo in trdijo, da ni nihče drugi nego zatoženec ugonobil svojega strica. Zatoženec se je tudi takoj drugi dan, ke je izvedel-, da se stricu Tomažu slabo godi, sodišču objavil, da je metat kamenje za njim. Porotniki so vprašanje potrdili in Josip Furlan obsojen je bil na pet let težke ječe, poostrene s postom. — Pri drugi obravnavi ob .4. uri popoludne sedel je star ptič na obtožno klop. Bil je to 62letni, nekdaj jako imoviti posestnik v dkofji Loki Fran Fick, ki sedaj stanuje ali bi imel stanovati v Stražiših. Ko so bili še blaženi časi, da so bo v Vidmu (Udine) ponarejali avstrijski bankovci fotografijuim potom in lahko kupovali, tedaj je bila prilika obogateti na ta način. Tudi Fran Fick polakomnil se je po takem bogastvu, začel je razpečavati ponarejene bankovce in bil leta 1868 obsojen na šest let težke ječe. Mislilo bi se, da je ostra kazen tedaj še imovitega moža poučila in spravila na pravo pot poštenja zopet nazaj. A nasprotno. Na Ljubljanskem Gradu prišel je v dotiko z razpečevalci ponarejenih bankovcev, ki so vedeli gotovo pot, kje jih je v Vidmu dobiti brez mešetarjev. Komaj je Fick imel kaznilnico na Gradu za hrbtom, že je bila prva skrb njegova, obogateti po ponarejenih bankovcih. Že leta 1877 stal je zopet pred sodiščem in obsojen je bil takrat ha deset let težke ječe. Prestal je kazen, a med tem časom se je za Ficka položaj zastran bankovcev obrnil na slabo. Prišli so novi bankovci, modri in zeleni, katerih laški fotografi nosu mogli več fotografovati' ter izdelavati in zaslepljenim kranjskim kmetom prodajati. A Fick si je mislil: kar ob tej meji ni, utegne biti na drugi strani. Udari jo na južno Tirolsko, kjer pa tudi ni dobil ponarejenih avstrijskih bankovcev, pač pa ponarejene dvajsetice. Te začel je izdajati, seveda le malo časa, kajti kmalu so ga zasačili in V Inomostu bil je dne 13. decembra leta 1888 obsojen ha dve leti težke ječe. Sedaj bi se mislilo, da se je Fick izpametoval. A ne, J?ick prišel je sedaj še le v prav! tir kot ponarejalec kovanega denarja in ska-zal se pravega umetnika. Predložili so se prav izvrstni uzorci od mavca, izdelani po pristnem denarji za goldinarje, dvajsetice in desetice-, uliti 14 goldinarji od cinka, cina in svinca pa so tako dobro narejenih, da jih je novčni urad na Dunaji naravnost označil „als gelungen", samo napisa na robu nemajo. Fick imel je razven uzorcev tudi vso drngo pripravo, tudi kemikalij mu ne manjka. Za-tožeoi Fick, star, popolnoma osivel mož, nič ne taji, kakor bi že želel, napraviti še jedenkratni karz na Ljubljanskem Gradu. Želja se mu je izpolnila, kajti porotniki so krivdo potrdili, sodišče pa ga je obsodilo na pet let težke ječe. — Pri zadnji obravnavi bil je 151etrri dijak Josip Wilenbart za-tožbe Bpolskega posiljenja oproščen. — (C. in kr. intendancija 3. voja v (i rade i ) razglaša zakup o zagotovljenji ovbs, sena, slame, drv, premoga, koaksa in sveč v letu 1891. Obravnave vrše se in sicer v preskrbovalni postaji in v preskrbo val nem magacinu v Celovci dne 1. julija 1891. 1., v Mariboru dne 7. julija, v Gradci dne 13. julija, v Ljubljani dne 17. julija, v Trstu dne 20. julija, v Gorici dne 22. julija in v Pulju dne 24. julija 1891. I. Pri obravnavah oziralo se bode le na pismene ponudbe in te morajo zapečatene zgoraj omenjene dni vsaj do 10. ure dopoludne doiti dotičnim c. in kr. preskrbovalnim magacinom. NatanČneji pogoji se lahko Ogledajo slednji dan od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 4. ure popoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnib magacinih. Pogoji se lahko tudi dobo proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri imenovanih magacinih, na željo tudi po pošti. Splošni pogoji ogledajo se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. V Ljubljaui obravnavalo se bode o zagotovljenji sena, slame, drv, premoga, koaksa in Ljubljanske šote. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 15. junija. Avstro - ogerski podkonzul v Prizreim Stanislav vitez Polinski se je umoril. Nagibi neznani. Bern 15. junija. Ko je včeraj vlak/ obstoječ iz 16 vagonov in dveh lokomotivov vozil čez most pri Monchsteinu, se je most pod težo lokomotivov podrl in več voz palo je v globoko strugo. Do jedne popoludne dobili so 80 mrličev, najmanje 40 mrtvih je še v vodi. Vagon tretjega razreda leži z vsemi potovalci še v vodi. Sprevodnik tega vagona imel je 70 voznih lratotv 1 Deset nrinut pred nezgodo šel je Pariški bliskoviti vlak čez most. Število ranjenih je jako veliko. Žalost in razburjenost splošna. 1 Ha vre 1 5. junija. Ruski pomorski minister se jutri pričakuje. Ogledal si bode bro-darnico, kjer se dela več torpedovk za rusko vlado. Batum 15. junija. Čoln, v katerem je bilo pet ruskih vojakov, ustavil je na morji drug čoln, v katerem so bili sum ni domaČinci. Poslednji začeli streljati, ubili štiri vojake, petega ranili. Ko jih je drug čoln zasledoval, bila sta še dva vojaka ubita, dva ranjena. Topnjača dobila povelje, da roparje ulovi. Pariz 15. junija. Admiral Gervais semkaj došel po vladna napotila glede potovanja brodovja v Rusijo. Brodovje odpluje v petek ali pa v soboto. Pariz 15. junija. Vsled korakov diplomatov ukazal kitajski cesar, da se imajo tujci in misijoni ščititi, prouzročitelji izgredov ob Jankiekiangu pa kaznovati. London 15. junija. Pri prihodu v Fo-wes vsprejeli so Gumminga in njegovo mlado soprogo župan in vsi odborniki slovesno. Vse hiše bile v zastavah in zvonilo se je z vsemi zvonovi. Občinstvo bilo je v praznični obleki. Carigrad 16. junija. Betlehemska zadeva še ni poravnana. Kaže se, da bode Rusija to diplomatsko zadevo v roke vzela. Carigrad 16. junija. Ustanek v Jemenu brez resnega pomena, le lokalnega značaja. Že pred petimi dnevi napravil se je mir. Vojaki iz Sirije poslali so se le iz previdnosti tjakaj. Carigrad IG. junija. Namesto starega "VVeissel-paše imenovan maršal Mahmud Ilamdi kornim poveljnikom v Drinopolji, da bode energično zatiral roparstvo. Diplomatski krogi so to naredbo najsinipatičneje vsprejeli. Razne vesti. * (Vesuv.) Iz razpokline, ki se je odprla na podnožji centralnega kraterja, teče vedno lava v takozvani .atrio di cavallo". Mnogo tujcev prihaja na Vezuv. Semtertja bo čuje podzemsko bobnenje in pada labka množica pepela iz kraterja. Lava teče obilno, vender se ni bati škode za bližnjo ozemlje, ker jo zadržujejo močni jezovi stare, že okamnele lave. Za Neapol se ni bati potresa. Direktor Paluiieri pričakuje v kratkem nov večji izbruh Vesuva. * (Končan s t r a j k . ) Strajk tiskarjev na I>uimji končan je po sklepu shoda, katerega se je udeležilo okolu 'iOOO oseb. Konferenca obeh strank, katero je sklical telep-rafično pozvani obrtni inspektor Kulka, ni imela uspeha, ker so se principa)! opirali na svoje, že naznanjeno stališče. Gre-mijnlni predstojnik Engel obljubil (e samo toliko, da se bode kot zasebnik potezal za deveturno delavno dobo. Porabilo se je v podpore 100.000 gld. in se ne more več nadaljevati strajk. Nekateri so bili za nadaljevanje štrajka, a večina je sklenila nasprotno in so torej tiskarji včeraj začeli zopet delati. * (Kruto ravnanje z ujetniki.) V Po-žunu pritožil se je nek ujetnik, da se v jetnišnici nečloveško postopa z ujetniki. Pričela oe je stroga preiskava, katero je vodil državni pravdnik Kra-rnolin. Pokazalo se je, da je pritožba bila opravičena. Necega bolnega ujetnika pahnili so preko stopnic, da je umrl še isto noč. Nečemu drugemu prebodli ho obe roki z bajoneti in tretji je bil 72 ur brez hrane. To je prav lepa ilustracija mad-jarske justice I *(Kobilice v severni Afriki.) Cele tolpe kobilic došle so v Oran. Tudi v Tunisu so se že pokazale in neizmerne množice lezejo zopet na dan h jajčkov. Vlada dala je vojake na razpolaganje, da pomagajo uničevati te požrešne živalice. Blizu 3000 clprijotskih lovilnih strojev je v porabi. Na nekaterih krajih pokrivajo kobilice zemljo 6f> centimetrov visoko. •(Originalna stava.) V Monakovem sta vila sta dva člana bicikliSkega kluba „Germania" tisoč mark, da bode jeden izmej njiju poprej prišel na svojem biciklu na Dunaj in nazaj, nego bode drugi narisai na papir poldrug milijon Črtic. Oba bodo nadzorovali nekateri člani kluba „Germania". Za črtice odločena je mera in ao se pripravile posebne rubrikovane pole. Sploh mislijo, da bode stavo dobil član. ki se bode vozil na biciklu. * (Desetletna samomorilka.) V Lyonu skočila je desetletna deklica iz šestega nadstropja na ulico in bila takoj mrtva. Nečloveško postopanje roditeljev gnalo j«? ubožico do brezupnega skoka. BrezRrčne roditelje so zaprli. „LJUBLJANSKI ZVON" za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Etoterljne MreČke 13. junija. V Trstu: 33, 56, 49, 73, 90 V Linci: 26, 25, 14, 72, 73. Tujci: 15. junija. Pri Maliei : Dr. Faber, Oesterreicher, Markovskv, Reich z Dunaja. — Stakni iz Zagreba. — Prankowsky iz Pulja. — Hutter iz Kočevja. — Kressec iz Olomuca. — Krenn iz Trsta. Pri Slonu: Pelnar, Kohn, Stemberger, Wachsler, Bloch, Klinger, Jagodic z Dunaja. — Vidih iz Hrpelj. — Nachtigall, Cavrano, M turič i/. Trsta. — Trojan iz Gradcu. — Schicdermaior iz Nnrimberka. Pri južnim kolodvora t Errath iz Mokronoga. Pri bavarnk**ni dvora: Debelak iz '.Sežane. — PeriB iz Jaške. — Duhu iz Kočevja Meteor o logično poročilo. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mo-krina v mm. 737-0 mm. 7367 mm. 736'2 mm. HO0 C 21 4° C 15-2« c si. svz. si. jzh. si. jzh. d. jas. obl. obl. 500 mL dežja. 7. zjntraj 2. po pol. 9. zvečer Srednja temperatura 16'9'>, za 1*5* pod normalom. dne 16. junija t. 1. (Izvirno tcU^rafično poročilo.) včeraj 92 66 92 40 Papirna r««nta .... Srebrna rotita .... Zlata renta ...... , 111 10 5°/0 marčna renta .... „ 10245 Akeijo narodno banko . „ 1015 — Kreditne ahcije....., 299 75 — „ London ...... „ '1730 — , Srebro........a • -*— — „ Napol......... „ 9 28«/, - . C. kr. cekini .... . , ^54 — . Neiučko marko..... , f>7 55 — . 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 133 g Državno arečko iz I. 1864 100 . 179 8gorska zlata renta 4°/0...... . 105 gerBka papirna reuta 5»/,......101 Dunava r«g. srečko 5% . . . 100 tfld. 120 Zemlj. obč. avstr. 4«/t7o *'ati tfutk listi . . 115 Kreditne srečke......100 gld. 187 Rudolfov« srečke..... 10 „ 20 Akcije aiojIo-RVHtr. banko . . 120 . 162 Tramway-društ. velj. 170 tcM. h. v. 235 daiiuit 92 65 92 45 111 10 102 50 1019 — 299 75 117 45 929«/, 5-54 57-52"/, Id. 75 kr. 25 , 60 , 70 , 25 . 50 Išče se trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". (516—1) Išče se za mestno godbo v Ćrnomlji. Mesečna plača je 36 gld. in razven tega še četrtina godbenega zaslužka. Prosilci, ki morajo biti vešči vsaj kakega slovanskega jezika, dopošljejo naj svojeročno pisane prošnje s spričevali o sposobnosti in dosedanjem službovanji do dne 15. julija t. I. odboru mestne godbe v Črnomlji. Služba nastopi se lahko že dne L avgusta.__(509-2) Največja zaloga šivalnih strojev 3&1C* JLjtililJttiut. Nizke oene. — Ugodno plačevanje na obroke. — Stari stroji se zamenjavajo. — Popravki a« Izdelajo hitro, dobro ln (4> ceneno. (476) Ljubljana, Špitalske ulice 10. l»oNi«vne kn|ige, kopirne knjige, knjige beležnice. Izboren vez, najboljši papir, čedno in ukusno z natančnimi linijatu-rami, ceneno. Biblorhaptes (priprava za sešivanje pisem). Zapisne in skrilne knjige, beležnice, folijo knjige, ozke priročne knjige, glavne knjige, knjige v četrtinki, knjige kazalnice. (456—3) Dr. Frlflerlka l^englel-a Brezov balzam. Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako so na vrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejSe lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek. Ako ae namaže zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, ločijo He že drugi dan neznatne luaklne od polzi, lil postane vsled tete* elttto bela In nežna« Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zave pike ter mu daje mladostno barvu; polti podo-lujo beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedco in druge nosnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred tcld. 1.50. (119—8) Dr. Friderika Lengiel a ĐENZOE-MILO NajinileJBe in najdobrodojnejfte milo, /a kožo nalašč pripravljeno, 1 komad «o kr. Dobiva se v LJubljani v I h. |»I. Trnkooc?-j« lekarni in v vseb večjih lekarnah. — Poštna naročila vsprejema W. Ilenn, DuuaJ, X. v'W---loft* i O h—t > t-* cd ca eri o t* cd z? 1 3 Štajerska deželn a. Tomjpolj^lin. ij ska slatin; posebno močnih steklenicah. Napolnjeno v novic zgrajenem natakalnem preduhu, kamor se slatina naravnost izliva. Dobiva »e: Pri slutbiarstvu v Rogatcu in na Slatini in, pri glavnih založnikih v Ljubljani: Mihaelu Kastnerjn in MTorlea IVagnerfa vdovi, kakor tudi v vsoh prodajalnicnb mineralnih vAd, v špecerijskih prodajalnicah in dro guorijah, ki bo na dohruiu glasu. (387—6) bika natrona in litijona najbogatejša kiselica je - ajitnI zdravilo proti mehnrnlm dljatozam fproti protinu, grnfiču in kamenu), proti bo-loznim na Želedol, na ledvloah in na mehurji, proti kronld. i^^TJ, š&FZ^-katarju sapnikov, '^^S^&^a " proti zlatej tli ^^^^e^,0t^ „ ?v^v^vo^*^ Hadinjec niGl- %7\^t^>^e tsŠ^***00*^ kot hladilna pijača, ota^"*\% ^\\N°t