21. številka.
Ljubljana, v četrtek 27. jannvarja.
XX. leto, 1887.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta I gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. lo kr. Za pošiljanja na dom račnna se po
10 kr. za meec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. te se trikrat ali veekrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vraflajo.  DredniStvo in upravniSvo je v Rudolfa Kirbisa hifii, „OledaliSka stolna". U p r a v u i s t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V IJultlf tuil 27. januvarja.
Odkar je židovstvo po vsej oBrednji in deloma tudi po zapadni Evropi dobilo v svoje kremplje časnikarstvo, izgubilo je slednje vso verodostojnost, mistifikacija in laž sta na dnevnem redu in vesti in telegrami po raznib časnikih morajo se Citati z veliko opreznostjo. Človek mora biti neverjeten Tomaž in Čitajoč časopise, mora čestokrat z glavo zmajati, kakor da bi se nahajal v slavnega Dar-numa Novojorškem muzeji in gledal razne predmete njegovega — humbuga.
V spominu je menda de slehernemu, kako zvijačno in neosnovano so nemško*židovski listi pisarili o bolgarskih homatijah, kako so s svojo strastjo preganjali in črnili generala Kaulbarsa, kako so o ruskem prestolonasledniku Sirili senzačno vest, da boleha za neozdravljivo boleznijo in da pojde na solnčni jug pričakovat konec svojega mladostnega življenja in kako so o carji Aleksandru III. trobili v svet, da je omračenega duha, da je najprvo ustrelil grofa Reiterna, potem pa še nemškega vojaškega atašeja, polkovnika Villaumea.
Vse te laži imele so le kratke noge, a dasi se je v njih pokazala vsa semitska brez vestnost in podlost, vender Še ni konca in dan na dan poraja se zopet kaka nova časnikarska raca, vsak dan ponuja se občinstvu nova pikantnost, nova izmišljotina.
Tako na pr. zatrosil se je pred malo dnevi v razne liste danskega vojnega ministra govor, ki je vzbudil zlasti v Nemčiji veliko senzacijo. Celo Be-rolinska, sicer dobro poučena nPostu ponatisnila je najmarkantneje stavke. Govor bil je v istini zani miv in pikanten, kajti danski vojni minister dejal je mej drugim: Vedno se bodemo spominjali, daje naša domovina raztrgana, da veliko zvestih naših sorojakov pod pruskim orlom v robstvu živi. A ne pomaga nam samo tožiti, temveč skušati moramo, da izgubljeno nazaj dobimo, da škodo popravimo. Vlada in državni zbor ukrenila sta zakone, tikajoče se organizacije vojske, po katerih zakonih je služba v vojski le kratka; zato pa je vsacega dolžnost, da se vedno vežba, da bode popolnem pripravljen, kadar pride pravi trenutek. Neprestano moramo delati na to, da se v deželi nakupiči bogastvo, kajti mnogo bode denarja treba. V svojem političnem živ-
ljenji moramo kazati, da smo vsi jedini, da se bode videlo, da smo pripravljeni začeti boj v zaupanji na onega nad nami, od katerega prihaja ponižanje in zadoščenje. In če napoči ura odločitve, bodisi preje ali pozneje . . . pokažimo tedaj vsi, da hočemo najboljše, kar imamo, žrtovati za Danske preporod. Mlajši darujejo naj svoje življenje, bogataš svoj denar, žena svojega soproga, mati svojega sinu in vztrajati hočemo tedaj, tudi ko bi Kodanjci bili prisiljeni pokazati, da neso pokvarjeni potomci onih, ki so mesto proti Švedom in Angležem branili — tako bodemo izgubljeno zopet pridobili.
Kakor rečeno, govor ta se dobro Čita in ogreva vsako rodoljubno srce, žal, da danski vojni minister tega govora ni govoril, vsaj pred kratkim ne, kajti na vrat na nos popravljajo vsi listi prejšnjo vest, češ, danski minister je sicer tako govoril, a ne sedaj, ampak pred dvajsetimi leti. Tako se opravičuje semitska laž!
Jednako razburile so „Daily News" ves evropski svet, ko so pred par dnevi vrgle v svet sen začno vest, da nemška vlada ,od Francoske zahteva pojasnil, zakaj se zbira toliko vojakov od nemški meji. Na vseh borzah nastala je preplašenost, kajti vse je mislilo, da je francosko nemška vojna že pred durmi. K. sreči pala je tudi ta vest mej gosto tolpo časnikarskih rac in borzi j m, vi za nekoliko dnij zopet laglje dihajo.
Rekli smo, da za nekoliko dnij in tako je tudi Nesmo sicer tako naivni, da bi verjeli „Norddeutsche Allgemeine", katera par vagonov desk, ki se odpošiljajo iz Zaberna in okolice na Francosko, zmatra takorekoč za „casus belli", marveč dobro znamo, da je to le volilno sredstvo. A obzorje evropske po litike je še vedno omračeno, znane „črne pike" se še neso pozgubile in najnovejši korak nemške vlade: prepoved izvažanja konj je toli resnoben, da se nikakor ne ujemamo z našim uradnim listom in njega ponedeljsko trditvijo, da se „evropsko obzorje jasni".
Modre miline političnega neba še ni zazreti in če se spomiujamo Bismarckovih besed v nemškem državnem zboru, da utegne francosko-nemška vojna nastati v desetih dneh, ali pa tudi v desetih letih, se nam močno dozdeva, da smo osodepolnim dese tim dnem mnogo bližje, nego-li desetim letom, kajti
Francoska in Nemčija ne bodeta imeli obračuna zaradi mingrel8kega kneza lepih očij, niti zaradi bolgarskih pustolovnih regentov, temveč spoprijeli se bodeta za svoje življenske interese.
Predno pa prične ta boj, bodo židovski časnikarji izvestno izvalili še nekoliko debelih rac.
Deželni zbor kranjski.
(XIV. seja dne 21. januvarja 1887.) Deželni predsednik baron W in kler naznani, da je Nj. velečastvo odobrilo sklep deželnega zbora, da se mestni občini Kranj dovoljuje pobiranje naklade 60 kr. od vsacega hektolitra piva. (Odobravanje.)
l'oslanec L u c k m a n u poroča v imenu finančnega odseka in nasvetu je: 1. Pri deželnem stavbenem uradu se sistemizujejo: služba višjega inženerja z letno plačo 1600 gld., služba inženerja z letno plačo 1400 gld., služba inženerskega adjuukta z letno plačo 1000 gld., petletne doklade se ravnajo po določbah deželnozborskega sklepa z dne 4. oktobra 1871, pokojnina pa po veljavnem pen-zijskem normalu. 2. Za višjega inženerja se imenuje sedanji inžener Fran \V i t se hI. 8, Imenovanje J. Vlad. H ruske ga za deželnega inženerja in od deželnega odbora t. odlokom dne 13. avgusta 1886 njemu dano iu v letnem poročilu naznanjeno zagotovilo Be odobri. 4. Nove plače prvih dveh služeb se dotičnim uradnikom računijo od 1. januvarja 1887 naprej. 5. Nastava inženerskega adjuukta oziroma razpis te službe se ima zgoditi pod pogojem, da se imajo prosilci izkazati s spričevali, da se dobro dovršili državne izpite in se zavežejo pred stalnim imenovanjem jedno leto služiti za poskušnjo z letno plačo 900 gld.   Vsi predlogi se vsprejmo.
Poslanec Klun poroča o prošnji prostovoljne požarne brambe na Krškem za podporo iz doneskov zavarovalnih bank. Ker podpore iz teh doneskov deli deželni odbor, se prošnja njemu izroči.
Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega odseka o prošnji nekaterih davkoplačevalcev iz logaškega okraja ^lede zakupa deželne naklade na žgane opojne pijače. Prosilci žele, naj bi se pismeni oferti prej odprli nego ustni, kar bi bilo predruga-čenje sedanjega reda pri licitacijah. Poročevalec na-svetuje, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da
LISTEK.
U n d i n a.
(Spisal Andr6 Theuriet; poslovenil Vinko.) VI. (Dalje.)
Evonvme, koprneč iztegnivši se na sofi, zaprl je oči, da bi bolje užival godbo, potem pa se je zopet časih dvignil, da bi 8e zgledoval nad Antoinette gibčno rastjo, krepko zaokroženimi pleči, na katerih so vihrali črni žametasti trakovi in nad fino, lahno nagneno glavo, kakor tudi nad upornimi koderci na tilniku.
Antoinetta je počasi pričela igrati menuett iz Donna Juana. Evonvme oduševljen plane kvišku. „Začnite še jedenkrat od kraja, prosim vas!" vsklikne. ,Ta razkošna godba čudovito vzbuja mojo domišljijo. Vselej, kadar jo čujem, vidim pred seboj dvorano, polno mladostnih plesalcev: zagrinjala so doli spuščena, v vseh skupinah šumi in vrši smeh in kra-moljanje, jedno čez drugo; pari molče drče dalje, globoko klanjajoč se; tam v kutu sedi plesalec za
svojo ljubico ter jej šepeče v uho zaljubljene be -sede, katere ona vidno s pahljačem izpodbuja in zavrača. Potem si mislim ta zaljubljeni parček petdeset let pozneje, počivajoč pod vlažno travo na pokopališči; vidim ja o godbinih glasih dvigajoča se iz grobov in hipoma kakor stara strahova javljajoča se pred mojimi očmi.
Pesek na vrtu zaškriplje pod nekim korakom in šum preseče tek besed njegovih; ozrši se uzre Jacquesa, stoječega na sobinem pragu.
Antoinetta je ugledavši Jacquesa hotela mu z razprostrtima rokama hiteti nasproti, a nejevoljni pogled, s katerim jo je zaročnik najprej pogledal, deloval je na njeno nežnost kakor curek mrzle vode ter udušil vskipenje njene radosti. Vojen od kla-virjevih glasov, dospel je bil Jacqu.es na tihem semkaj ; nadejal se je, da bode Antoinetto našel samo ter jo iznenadil; o pogledu na Evonvma, ležečega na sofi, kot da je doma, pa je nagla izprememba njegovega obličja pokazala, kako se je varal. A A vendar je brzo premagal sam sebe ter se po sili smijal. Način, kako sta si zaljubljenca stisnila roko, bil je nežen, toda malo vzdržljiv. Sam Evonvme kazal je glasno in prisrčno veselost ter objel svo-
jega prijatelja z udanostjo moža, imejočega čisto mimo vest. Povpraševal je po njegovej obitelji, poizvedoval o potovanji in koliko časa se je vozil. Jacques mu je na kratko odgovarjal. „ Ali še ne pojde?" mislil si je. „Ali res ne izprevidi, da je odveč tukaj?"
Evonvme pa je bil kakor prirasel. Zdelo se mu je, kakor da razgovor hoče zaspati, ter menil je, da je dolžni oživiti in nadaljevati ga. Slednjič je prišel domov gospod de Lisle, ter prijatelja pridržal na kosilu. Ta večer Jacques z Antoinetto ni mogel biti več sam.
K sreči se je naslednji dan mogel odškodo-vati za to. Evonvme je bil ostal v Val-Clavinu in septembersko solnce je radostno sijalo. Antoinetta mu je hotela pokazati gozd in ves dopoludan sta prebila tam. Devojki je bilo tako lahko in sveže pri srci, obraz jej je ves žarel; veselje jo je poboljšalo ter povzdignilo nje dražesti. Sam Jacques je bil ves zavzet oil te miline, izlivajoče se iz tega bogato obdarjenega bitja in pozabil je muke mej odsotnostjo in prevaro o dohodu. Ona mu je rahlo očitala včerajšnjo slabo voljo njegovo in on ni imel poguma, da bi velike veselje prvih ur motil s stro-
isto preišče in kolikor mogoče ustieže prosilcem, čemur zbor pritrdi.
Poslanec M urni k poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okrajno cestnega odbora v Crnom-lji, da se mu odpiše deželnemu zakladu dolžnih 3500 gld. in nasvetuje, da se prošnja ne usliši. Deželni zbor je temu odboru že odpisal 4000 gld. dolga, ostali znesek pa ima poplačati v sedmih letnih obrokih po 500 gld.
Profesor Šuklje podpira prošnjo cestnega odbora črnomeljskega, kazoč na Žalostne odnošaje tega kraja, ki je prava pasterka v deželnem zboru. Govornik pravi, ko bi mogel peljati deželni zbor na lice mesta, da bi videl, kako je tam doli, gotovo bi drugače govorili. Črnomeljski okraj ima za ceste 15o/o do 20»/0 doklado, kar je ogromno za ta okraj. Odgovorilo se je govorniku v finančnem odseku, da ima radovljiški okraj tudi jednako visoke cestne doklade, a tam je veliko prometa, mnogo tujcev dohaja in vozniki služijo po cestah veliko denarja. Vsega tega v črnonieljskem okraji ni in deželni zaklad, kateremu ,e skrbeti za kulturne namene, h katerim gotovo spadajo ceste moral bode za črnomeljski okraj kaj storiti. Profesor Šuklje kouečno nasvetuje, naj bi se odpisalo vsaj onih 5O0 gld., katere ima cestni odbor črnomeljski letos plačati. A predlog ni dobil večine in so v.sprejme nasvet finančnega odseka.
Poslanec K lun poroča o prošnji Novomeške in Šmihelhko občine pa Novomeškega kapiteljna za odgojevanje gluhonemih deklic v zavodu šolskih sester De Notre Dame v Šmihelu. Poročevalec čita več nego uro po njem sestavljeni spis o zadevi dekana Holzapfelna in knezoškofu VVolfova ustanove za gluhoneme in konečno v imenu finančnega odseka nasvetuje, da se dotična prošnja izroči deželnemu odboru z naročilom, da 1. se s c. kr. deželno vlado nemudoma prično nove obravnave zaradi oskrbovanja Hulzapfeluove zapuščine ter dotični zaklad prevzame v svojo gospodarstvo, ne da bi se zara-čunoval petodstotne oskrbovalne troške v zmislu de-želnozborskega sklepa z dne 30. septembra 1808.; 2. da naj se s c. kr vlado dogovori in pora/ume zaradi porabe jednega dela dohodkov Holzapfelno-vega premoženja v odgojo gluhonemih in sicer v tem zmislu, da naj se iz dohodkov Ilolzapfelnove in Wolf)\e ustanove za gluhonemo vsako leto vsaj 5000 gld. plodonosno naloži za stavbo lastnega deželnega zavoda. Drugo pa naj se obrača za odgojo kranjskih gluhonemih v tej razmeri, da se za gluhoneme deklice v zavodu šolskih sester de Notre Dame v Šmihelu pri Novemmestu, dokler deželne koristi ne bodo zahtevale drugačnega ukrepa, preskrbi 20 prostorov po 150 gld. za vsako gojeuko, torej v skupnem znesku 3000 gld , z ostalim in z doneski Hold-heimovega zaklada za gluhoneme naj se pa odgo-jujejo gluhonemi dečki v Linei ali v katerem drugem takem zavodu. (Datjc prih.)
Politični razgled.
V i j j uhlja ni 27. januvarja
V včerajšnji seji eeNkega deželnega zbora je naznanil najvišji deželni maršal, da se več poslancev ne udeležuje sej, ne da bi bili dobili dopust. Ko se je predsedništvo deželnega zbora obrnilo do
giini besedami. Vrnila sta .se domov še bolj ljubeča se in srčneje združena in ves d ti je pretekel v ne-kaljenej blaženosti.
Toda naslednje dni je Evonvme i/, nova prihajal, na vsak načiu se je hotel udeleževati njijinih razgovorov in i/prehodov. Niti jeden hip mu ni prišlo na misel, da jima utegne biti odveč ali tla ja moli. Poln svojih požrtvovalnih načrt >v in s trdnim .sklepom, da izgine, kadar bode njegova prisotnost pričela biti zapreka sreči prijateljev, menil je skoro, da ima pravico, da tudi on sme čutiti svoj del čarobnosti in lepote Autoinettme. Je H bil tako velik gieh, pobirati drobtinice pri pojedini, katero je njegov prijatelj lahko užival celo življenje. Kot spoštljiv in skromen gost bi svojih gostiteljev ne nadlegoval in se umaknil pri pomizku. V tej strpljivosti videl je nekaj takega kakor odškodnino in plačilo za svoje samozataje vanje; večkrat je tudi, ako je bil kot tretji pri zaljubljencih, njegova odpoved dobila udauo in elegično lice, ki je bilo sila komično. Čestokrat je na izprehudu, ko je Antoinetta stopala ob ženinovej roki, globoko vzdihoval, oči-vidno udaljeval se, ter prijatelja svoja pogledoval z žalostnim pogledom, kot da hoče reči: „Dobro, bo-
njih, da bi se opravičili, zakaj jih ni k sejam, neso v določenem roku ničesar odgovorili. Najvišji deželni maršal je vprašal zbornico, ali naj se zmatra, da so dotični poslanci izstopili in se razpišejo nove volitve. Ker se ni nikdo oglasil za besedo, je bilo glasovanje. Vsi poslanci glasovali so za predlog, da mandati dotičnih poslancev zgube veljavo. Vsi man dati nemških poslancev, razen mandata dr. Herbsta, ki je bil dobil za celo deželnozborsko zasedanje dopust, so izgubili veljavo.
Vodji moravNkih Čehov, dr. Šromu, čestitali so vsi odličnejši vodje češke stranke, ker je poklican v gospodsko zbornic Danes pride dr Šrom na Dunaj in se bode zvečer udeležil seje čeških poslancev z Moravskega ter se od njih poslovil. V tej seji se bode določilo, kdo bode sedaj načelnik moravskim državnim poslancem.
Viiaiije države.
Po poročilih iz Sofije bolgarski regent.je žele sporazumeti se z Rusijo, a odstopiti nečejo. dokler ne bode voljen nov knez. Veliko sebranje jim je izrek'o zaupanje in izrazilo željo, du tako dolgo ostanejo, da se reši sedanja kriza. Regentje mislijo, da ne bi bilo patrijotično, ko bi sedaj odstopili, kajti utegnili bi navstati nemiri v deželi.
Član l»olga.rN<<e dcpuiaeije Kalćev se v Milanu ni sešel s princem Aleksandrom Battenber-škim. Odpotoval je iz Rima v Sofijo, od koder pojde v Carigrad.
Prva poročila o nasvetih Cankova neso bila povsem istinita in tieba je nekoliko popraviti in dopolniti Vodja Itolgatr.Hke opozicije je res ilirskemu velikemu vezirju izročil memorandum, v katerem je navel svoje misli, kako naj bi se uravnale bolgarske zadeve. Pred vsem poudarja, da treba, da odstopi lvgeutstvo, ki je protiustavno. Bolgarska ustava določuje, da se regentstvo sestavi le tedaj, če vladar ni polnoleten. Ministerstvo naj se prenovi. Novi ministerski predsednik naj se vzame izmej opozicije, ravno tako tudi ministra notranjih in vnanjih zadev. Novi vojni minister naj bode Rus, če mogoče general Kantakuzene, ki je že vodil bolgarsko vojno ministerstvo. Sedanje veliko sebranje naj se razpusti in voli novo, katero bode volilo ruskega kandidata knezom. Vsi politični zločinci naj se poiniloste. Častnikom in uradnikom, ki so bežali iz dežele, naj se dado prejšnje službe, ko so vrnejo. Dosluženi vojaki naj se odpuste in nadomeste z novinci, takoj ko bode novi knez zašel prestol. Ustava naj se premeni. Turška vlada na to spomenico ne bode odgovorila, in posvetovala se bode o teh nasvetih z bolgarsko deputacijo, ko pride v Carigrad. Bolgarska vlada je zadovoljna z nekate rimi nasveti, drugim bode pa odločno ugovarjala. V Sofiji so zadovoljni, da bi dva Cankovca stopila v ministerstvo, toda so proti temu, da bi se jima izročilo notranje in vnanje zadeve. Da bi pa Can-kov sam ustopil v ministerstvo, temu se bode upirala vladna stranka.
Prestavljena bodeta svetnik pri mulcem veleposlaništvu v Carigradu, Onou, in ruski zastopnik v Belemgradu, Persiani. Za ruskega zastopnika v Belgrad pride nekda komornik Giers, sin ministra vnanjih zadev.
Cirki se tudi hočejo pripraviti, kobi pomladi na Balkanu prišlo do kukih zmešnjav. V Pirejskem arzenalu dela vedno 16O0 delavcev, mej njimi je mnogo profesorjev in dijakov. Vlada bode skrbela da bode Grška do pomladi dobro oborožena in z vsem potrebnim preskrbljena.
Tudi JtuiiiiiiiMu si misli omisliti puške re petirke.   Sedaj  v Bukureštu  poskušajo rep-tirke raznih  sistemov.   Ko se bode vojna uprava prepričala, kateri sistem je najbolji, bode takoj novih pušk naročila
Xeiurijit je prepovedala, izvažanje konj v inozemstvo. Je li res evropski položaj tako resen, da je ta naredba potrebna, ali je pa to le agita-cijsko sredstvo za državnozborske volitve, ne vemo.
■ talijansku vlada je že odposlala podkrep -ljenja v Afriko. Dve ladij i sta že odpluti, jedna pa od pij uje še ta mesec tja. Položaj v Masa u ah u je jako kritičen. Res so Ralijani v prvi bitvi zmagali Abisince, a slednji utegnejo v kratkem v večjem številu napasti Italijanske posadke. Vojna v tro-pičnih krajih je jako težavna, kar so Angleži skusili v SudanU,j15
Dopisi.
las Trzine 20. avgusta. (O tvor je nje ljudske šole.) Jednolično dolgočasnost na kmetih brez zabav, brez druStev v zimskem času, pretrgalo nam je bližnjim sosedom povabilo k otvor-jenju jednorazrednice v Trzini, katero se je vršilo dne 10. t. m.
Veselili smo se že dolgo tega dne, a veselje naše ni bilo zastonj. Bližajočim se lepi, v napačni luči po vsem Slovenskem poznani vasi, pozdravljal nas je grom možnarjev. Nenavadno presenetila pa nas je z maji, cesarskimi zastavami in narodnimi trobojnicami okusno olepšana vas, osobito pa ona, lepa nova stavba, nad koje uhodom je napis: „Ljudska šola", in slavolok pred to zgradbo spričuje, da se ima tu vršiti pomenljiva slavnost. Po cesti pa si zapazil živahno prebivalstvo v praznični obleki od 4 letnega otroka do 80 letnega starčka, ki so ve* seli pozdravljali došle goste. Gosp. nadžupuik Mengeški je odredil, da se ima slavnost pričeti že ob 8. uri. Po sv. maši pelje paroma g. A. Javoršek, nadučitelj iz Mengša, šolsko mladež proti šoli. Mladini so se pridružili gg.: okr. glavar dr. Kuss, baron Liebtenbeig", c. kr. okr. šolski nadzornik Andrej Žumer. mnogo bližnjih učiteljev, družin gostov in za njimi pa so se pomikali mnogobrojni do« mačini. S podobami, napisi, zastavami in venci pokrite stene učilnice, vsprejele so le prvo četrtino imenovanega sporeda, ostali pa so zavzeli svoje prostore v veži, učiteljevem stanovanji in zunaj, ter tu s pazljivostjo in z vidnim veseljem pričakovali tega, kar ima slediti.
Tej najlepši šoli našega okraja, duševnemu hramu narodove omike sprosi sedaj g. na 1 ž u pni k nebeškega blagoslova. Po blagoslovu spregovori imenovani gospod, preskočivši v ta dan določeni red, kot duhovni pastir o dolžnosti do Boga, njegovi cerkvi itd.
Za njim nastopi g. okrajni glavar !er v slovenskem govoru priporoča šolski deci, naj nikdar ne zabi, koliko truda da je stalo njene stari.še to poslopje; živo prigovarja otrokom, naj s pridnostjo in lepim napredovanjem povrnejo svojim roditeljem trud, opomni navzočne na dolžnost do širne naše domovine, do prvega pokrovitelja našega duševnega razvoja presvetlega cesarja ter sklene z živio-klici na Nj. velečastvo. Navdušeni živio klici zaorili so mej množico, na bližnjem griči pa so pokali topiči. Potem nastopil je okr. šolski nadzornik g. Ž umer , kateri je z daljšim, zanimivim govorom pozdravil vrle, po krivici razupite Trzince, čestital otrokom, da jim je Bog dal tako previdne roditelje in ' je opominjal, naj jim povrnejo s pridnostjo in lepim vedenjem trud, naposled pa priporočal otrokom in roditeljem g. Blejca, Trzinskega učitelja.
Temu govoru sledil je slavnostni govor g. L. Letnarja, učitelja iz Doba.
Govor, ki so ga vsi zbrani z največjo pazi j i-
dfta srečna, ne /.meneča se zame. Jaz sem se odrekel vsemu." Ali pa jo postal povsem drugačen ter napaden od galantnosti Antoinetto obsipal s pozornostmi, celo vpričo tujcev delal tak trpeč obraz ter se vedel kakor -cavaliere servente". Antoinetta si ni mogla kaj, da bi se temu ne smijala, a Jac ouesu so se na čelu nabirali temni oblaki. Če je pa potem opazil svojo nerodnost ter jo hotel zopet popraviti, polastil se je uadgo/.darja, prisezal mu ne-izprenienljivo prijateljstvo ter mu na konci svojih zatrjevanj stisnil roko, kar bi se dalo nekako tako le prevesti: „Umiri se, vsega je konec, odrekel sem se."
Ta požrtvovalni obraz, to platonsko grgotanje in to zadušeno vzdihovanje delalo je Jacijuesa ne-strpljivega, tako da je skoro obupal.
„Ali Evonvme še ne pojde kmalu v Pariz ? vprašal je neki večer Antoinetto.
„Ne vem, če pojde pred najino poroko", odgovorila je ona; videč, kako je Jacques napravil kisel obraz, pa je dejala smeje se: „Ali teto jezi? Menda vender nesi ljubosumen na Evonvma?"
Jacque8, ne da bi odgovoril na poslednje vprašanje, opozori jo, da je neprijenljivost, s ka-
tero se Ormancev neprenehoma utikuje mej nju, vender vsaj brezozirna. „Sicer pa", dostavil je, „utegnilo bi to dati povoda neprijetnemu in zlobnemu besedičenju. Evonvme bi moral to izprevideti.1
„Kaj še!" dejala je Antoinetta, ugovarjajoč že iz navade, „to je malomestno mnenje! Ljubi moj Jacques, kaj se je nama treba zmeniti za Au-berivsko klevetanje? Sicer pa nama je Evonvme spremljevalec. Bi ti li bilo ljubše, ako bi naju ljudje zunaj videli zmirom sama?"
„A ti nesi tako mislila14, opomni Jacques osorno, „ko si pred mojo vrnitvijo z Ormancevem sama hodila na izprehod."
Antoinetta ni mogla trpeti, ako jej je kdo očital, da ne misli vedno jednako. Namesto odgovora je lahno zmajala s ramami. Zdaj pa je bil Jac-ques nejevoljen in razžaljen.
„Prosim te, skrbi, da se Evonvme izpatne-tuje!* In ko je na obličji dekletovem opazil nova znamenja nestrpljivosti, pristavil je oblastno: „Jaz želim, da se vse to konča."
Antoinetto je pretresla ta zapovedujoča, beseda. Zarudevši se pogledala je Jacquesa z izziva-jočim pogledom.
r0yau tmu      mi n-'i ; ojiu'io  ?»oub${ ,-iv. «. ,(
vostjo poslušali, bil je jako srečno sestavljen in dobro govorjen, žal, da bi bil za Vaš list preobširen.
Po slavnostnem govoru izročil je g. nadučitelj Javoršek s primernim govorom šolsko  mladež no vemu gosp. učitelju, ki jo je potem pozdravil in se Trzincem priporočal.
Drugi del  slavnoati   vrši  se je v gostilni g. Narobeta, kjer je biio mnogo napitnic na presvet lega cesarja, na navzočne dostojanstvenike dobrot nike, na šolskega nadzornika itd. in kjer se je nabralo 18 gld. 60 kr. za prve šolske potrebe.
Slavnost vršila se je lepo in dostojno, a žal ne brez dl<mViance. Nadžupiiik Mengeški gosp. Zore prepovedal je dvoglasno otročje petje pri maši. Za« kaj je to storil, nam ni jasno in jaz nerad verjamem, da je temu bil povod sovraštvo do nad učitelj a Javoršeka, katero bi se ne ujemalo * krščansko ljubeznijo Maša z vršila se je brez petja, brez cesarske pestfi in gostje iz Ljubljane. Kamnika in od drugod vrnili so se pred cerkvenim pragom, kajti daritev bila je končana, ko bi se bila imela s to prav pričeti Slišal sem nevoljne izraze, da nam niti maše ne privoščijo. Tudi mej slavnostjo porabil je g. nadžupnik oddihljaj, da je omenjal neke občinske zadeve, katera ga prav nič ne briga, kar, jo sani dokazal rekoč mej drugim: E8 tit das nicht meine Sache, sondern nur meine "VVtinschung itd. Trzincem želim z novo šolo mnogo uspeha in veselja.
Domače stvari.
— (Največja dijamanta celega sveta) nahajata se od pretekle sobote v Ljubljani na Žab-jaku. Žal, da se ta dva dijamanta ne moreta /brusiti, kajti po velikosti nadkriljujeta vse doslej znane dijamante, bodi jim že ime „Kobinoor", „Orlov", „PUt", „Regent" ali kakor koli    Povedali smo Že, da bo Abrahama Diamantu,  ki je  v Gariboldijovi palači toliko denarja in dragocenostij pokradel, na Pragarskem zasačili in pripeljali na Žabjak. Preteklo soboto pa bo žandarmi iz Lukovea pripeljali še „drugega dijamanta", Adolfa, brata Abrahamovega. Slednji jo je bil, ko se mu v Ljubljani ni več varno zdelo, popihal na Vransko, od tam pa pisal bratu Abrahamu, službujočemu pri gospe j Gariboldijevej, in ga vprašal, kdaj in kje se snideta.   Ker je bil Abraham, ko je došlo pismu,  že zašit, izročila je gospa Gariboldijeva pismo  preiskovalnemu sodniku deželne sodnije svetniku g. L. Ravnikarju, ki vodi dotično preiskavo. Vsled pisma se je takoj na Vransko brzoj ai vilo, naj o kujejo še drugega ..dijamanta" A. ta je bil že pete odnesel in korakal proti Ljubljani.   V Lukovci se mu je pa pot prestrigla in c kr. žandarmerija prevzela je  spremljevanje toli dragocenega „Diamanta" do Žabjaka. Je li na Pragarskem ujeti Diamant res Abraham, ali pa Adolf, se.doslej za gotovo ne   ve, ker sta brata najbrže svoje izkaznice zamenjala. Gotovost dognala bode preiskava.   Adolf Diamant je tudi zatožen,  da je na Reki izvršil   goljufijo  nad 100 gld. in bil zaradi tega že v „Centralpolizeiblatt". Pri konečni obravnavi meseca aprila videlo bode občinstvo Ljubljansko največja dva Diamanta. Dan obravnave bodemo že naznanili.
— (Zanimiva odločitev.) Nadsodifiče za Štajersko, Koroško in  Kranjsko izdalo je nedavno
„Za to se sam brigaj," rekla je na kratko. A jedva so jej te besede ušle z ustnic, že jej je bilo žal, da jih je izgovorila. Nadgozdar je pre bledel in oči so mu postale tako žalostne, da se je deklici srce skrčilo. Vidcvša ta brezupni pogled, vrgla se je skesano Jacquesu v naročje ter krik nila: „Odpusti mi! razžalila sem te, kako sem zlobna!" On pa jej je molče stisnil roko ter se nasmijal.
„Da", nadaljevala je potedno proseč, „zlobna sem; toda prosim te, ne govori več tako trdo z mano, kakor ravnokar; moja zlobna strastna nrav, upirajoča se slehernemu trdemu govorenju, ukloni se nežnej besedi. Prosim te, bodi krotak in potr pežljiv z mano. Saj se bodem tudi jaz zato na vso moč trudila, da se poboljšam.M
In obljubil jej je,  ter dolgo in goreče polju boval jej mali roki. Potem se je smehljanje vrnilo Antoinetti na ustne, rjogledala ga je z lepimi, pro sečimi, ljubkimi očmi.   „Obljubi mi še", pristavila je, „da ne bodeš dal solncu zaiti nad najino jezo, ako se bodeva še kedaj razprla."
CDaU« l'rih) !-
odločitev, važno za strokovnjake in nestrokovnjake, kajti vprašanje, o katerem je bilo odločevati je že aktuelno in pride v bodočem državnozborskem zasedanji na vrsto. Slučaj je naslednji: Maloletnega Josipa KI. obsodilo je 1. 1883 deželno sodišče v Celovci zaradi kaznjivega dejanja. Obsojenec prija vil je takoj, ko se je obsodba bila proglasila, ničnosti pritožbo. Zapisnikar pa je po pomoti v zapis nik zabeležil, da si je obtoženec pridržal tri dni premisleka. Ko so ti trije dnevi potekli in je bila obsodba, kakor se je mislilo, pravoveljavna, so Jo sipa KI. prijeli in sedel je 14 dnij v zaporu. Mej tem pa se je pokazalo, da se je zgodila pomota, kajti vodja obravnave zabeležil si je bil, da je zatože-nec prijavil ničnosti pritožbo. Obravnava se je na novo pričela in Josip KI. bil je nekrivim spoznan. Sedaj je pa Josip KI. tožil državo za 500 gold. odškodnine in nedavno pripozna'o mu je nadsodišče sicer ne vseh 500 gld., a za vsak dan zapora po 10 gld., torej vkupe 140 fdd., to pa zato, ker ni voditelj obravnave zapisnika popravil in tako zanemarjal svoje dolžnosti. V tem zanemarjenji pa je čudna brezskrbnost in zahtevanje za materijalno zadoščenje za sramoto, ki se je J. KI. vsled zapora prizadela, je utemeljeno v §. 1329 o. drž. zak.
— (Šesto poročilo) o delovanji in stanji podporne zaloge slovenskih vseučil i senikov v Gradci" nam kaže, da se je glavnica v letu preteklem od 5900 gld. na 6200 gld. povišala, akoravno se je na 54 prošenj dalo 347 gld. podpore Za razdelitev so darovali: Deželni zbor kranjski 200, deželni zbor Štajerski 150, pokojni dr. Hudolf Globočnik 55, posojilnica Mariborska ;">0, kuezškof dr. Misija 30, dr. Srebre 10 goldinarjev, mnogi drugi rodoljubi po 5, 3, 2, 1 goldinnr, gospod Valentin Krisper pa papirja za 10 goldinarjev. Kratko to vest okončujcino v nadi v poročilu izrečeni, da stari prijatelji in n-irodujaki tudi v novem letu ne bodo zapustili odbora, kateremu stoji na čelu moogozaslužni niš dr. Gregor Krek, ampak da bodo svoje moči lastnemu narodu obrnili v korist in da se bode ta ljubezen do uboge učečo se mladine slovenske vedno bolj razvijala in razcvitala po mili domovini slovenski.
— (I z v e u a k a d e m i č n a podružnica s v; Cirila in Metoda v Gradci) imela bode dne. 2. svečana na svetnico ob šestih zvečer svoj prvi letni zbor v »Slov. Čitalnic*". Vspored. 1. Načelništva letno poročilo. 2. Volitev na čelništva. 3. Volitev podružničnega zastopnika za veliko skupščino. 4. Družbenikov nasveti in želje Na mnogoštevilno udeležbo uljudno vabi
t. Č. načelništvo .
— (Vabilo it veselici,) katero priredi Čitalnica Postojinska dne '1. februvarija 1887. v svojih prostorih na korist družbe sv. Cirila in Metoda. Vspored. 1. B. Iuavic: „Njega ni!" zbor z bariton-solo. 2. J. Blumlaeker: „Koncert na citre", duet. 3. Avgust Leban : ,V tihi noči", čvetero.-pev. 4. J. Blumlacher: „Valček na citre", duet. 5. „Bob iz Kranja", vesela igra s petjem v jednein dejanji. 6. Šaljiva loterija. 7. Ples. Začetek ob V»8. uri zvečer. Ustopnina za ude: samce je 30 kr., z družino 50 kr.; za neude: samce 50 kr., z družino 80 kr.
— (Solkanska Čitalnica) priredi v nedeljo 30. januvarja t. 1. veselico v Mozetičevi sobani. Pričetek ob 6l/3 uri zvečer. Vspored. 1. Petje*
2. Slovenska junakinja, dekl -muje gospodična G. D.
3. Petje. 4. Jeftejeva prisega, spel Sini. Gregorčič, deklamacija. 5. Petje. G. Filozof, igra v jednem dejanji, spisal Mir. Vilhar. 7. Petje. Po besedi plesna zabava. Ustopnina k besedi za neude 20 kr. Za ples plačajo društveniki GO kr. in vabljeni nedru-štveniki 1 gld. Brez vabila ni dovoljeno ustopiti k plesni zabavi.
— (KmetskaposojilnicaLj ubija uske okolice,) registrovana zadruga z neomejenim poroštvom v Ljubljani, imela je v nedeljo dne 23. januvarja 1887. svoj 5. tedni občni zbor. Navzočni deležniki zastopali so 73 glavnih deležev. Po pozdravu načelnika g. Janeza Knez-a prebere blagajnik svoje poročilo, iz katerega povzamemo sledeče: Prometa imelo je društvo 239.13G gld. 7 kr. Gotovine v blagajni in naloženega pri drugih denarnih zavodih je 8.393 gld. 67 kr. Upravno premo ženje društva znaša 71.225 gld. 56 kr. Pomnožilo se je torej mimo lanskega leta za 19.078 gld. 48 kr. Posojila povikšala so se mimo lanskega leta za 12.594 gld. 21 kr. in znašajo koncem leta 62.191 gld. 50 kr. Ta svota izposojena je: 21.932 gld. 50 kr.
na uknjižena dolžna pi-ina;  3 865 gld   na menice in ukniižena zastavna pisma; 36.394 gld.  pa na menice.   Hranilne uloge pomnožile s» se mimo lan-Rkega leta za 17.991 gld. 75 kr. in znašajo koncem leta skupno skapitalizovanimi obrestmi vred 56.400 g?. Čisti dobiček znaša po odbitku 4Va°/0 obrestij deležnikom 1.341  gld. 96 kr.   V imenu nadzorstva poroča odbornik g. Ig. Kotnik.  Iz njegovega poro^ čila povzamemo sledeče : Nadzorstvo skontrovalo je v pretečenem letu dvakrat blagajnico in pregledalo listnico na  menice in dolžna pisma, ter pri tem našlo vse v redu, kakor to kaže potijenje dotičnih zapisnikov. Po sestavi letnih računov in hilanee pregledalo je iste in se prepričalo, da so računi in bilance sestavljeni popolnem pravilno in se vjemajo vsi izkazi s knjigami.   Vsled tega predlaga nadzorstveni odbor,  da se da ravnateljskemu odboru za lansko leto absolutorij in se mu izreče zahvala za vestno in trudapolno opravljanje njegovega  posla. Glede dobička, ki znaša, (brez onih 473°,o nih obrestij za glavne deleže) 1341 gld. 96 kr. sklenilo je nadzorstvo v  sporazum ljenji   z   ravnateljstvom sledeče: 150 gld. plača se divi ende,  tako da dobe deležniki po 6 gld. na delež s štiri in pol °(0ni oi obresti vred. 350 gld. se da ravnateljskemu odboru kot nagrada za njegov trud v letu 1886. 45 gld. naj se dovoli za dobre  namene in sicer:   1. 10 gld. za „Collegium Marianum". 2. 10 gld. za študentovsko kuhinjo pod vodstvom g. L. Jerana. 3. 10 gi .>. za podporno   društvo   slovenskih   dijakov  v Gradci. 4. poleg tega predlaga nadzorstvo,   da se dovoli Šišenski šoli 15 gld. za obutev  in obleko revnih otrok — glede na to, d* šteje naša zadruga skoro največ udov iz Šišenske občine, upamo tudi, da se vsprejme ta preilog.   400 gld. se piidene rezervnemu fondu, ki se s to svoto poviša na 2.392 gld. 67 kr. 396 gld. 96 kr. se prepiše na nov račun, da se plača iz te vsote pristojbina s povišanjem vred za vsa leta obstanka zadruge nazaj in 20 gld za uradno sobo,  ki   se niso izplačali lansko leto. Predlogi nadzorstva se po kratkej debati »oglasno vsprejmo in preide se k volitvi novega odbora. Po predlogu dr. Vošnjaka izvolijo se v ravnateljski odbor soglasno Jan. Knez star., ravnatelj; A. J en ko, kontrolor; Anton Knez, blagajnik; namestnikoma pa V. Ogorelcc in Jan. Verhovnik.   V nadzorstvo  izvolijo se vsi  prejšnji odborniki namreč: Ig. Kotnik,  E. L očni ker in dr. J. Vošujak in izreče se jim zahvala občnega zbora, Rosebno pa še gospodu Ig. Kotnik u, ki se je mnogo trudil v prospeh  društva.   K zadnji  točki dnevnega reda „predlogi društvenikov" omenja dr. J. Vošnjak, da sedaj, ko je društvo spremenilo svoja pravila iu daje toliko poroštva, bi bilo pač želeti,  da se delovanje društva bolje razglasi, kakor se je sedaj, ker le na ta način bode mogoče društvo razširiti tako, kakor zasluži z ozirotn  na  svoje  občekoristue namene. Razpošljejo naj se torej na vsa županstva in župnij ske urade našega okraja primerna razglasila, da se bode občinstvo poučilo. Ta predlog podpira Ignacij Kotnik sosebno z ozirom na to, da namerava društvo znižati obresti posojilom, in se vsled tega ravnateljskemu odboru notrebno naroči
.on'jo'iOij. 011*1130101 o**) d«.
Častiti gospod urednik!
V včerajšnji številki Vašega lista se nahaja v začetku „domaćih stvari j" članek z napisom: „Vlad-neniu Correspondenzbureau4 o napačnem telegramu, ki zadeva sklep deželnega zbora o načrtu občinske postave za Kranjsko.
V tem članku se očita „vladnim krogom", oziroma „diletantom, ki jim je sestavljati brzojavke za Correspondenzbureau in ne znajo slovenski", da so vsi Dunajski listi sprejeli take bedarije in se mora ves politični svet čuditi nad doslednostjo narodne večine deželnega zbora. — Ne vem, kaj je bil vzrok tej žalostni napaki, moram le konstatovati, da so ae zadnje besede mojega telegrama glasile tako: „Nach mehr als sechsstiindiger Debatte. witd bei der Ab-stimmung das Minoritatsvotum mit allen Stimmen der Slovenen abgelehnt und der Aussehuss-antrag u n ver sin der t z um Beschlusse orli obe n."
Po tem takeip nisem jaz bil kriv te „beda-rije", temveč ali telegratični urad ali „Correspondenzbureau" sam ali pa Dunajski listi.
Prosim sprejmite, častiti gospod urednik, to poprate v Svoj cenjen list.
V L j u b lian i 27. januvarja 1887.
Dr. grof Schafigbtsch.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Berolin 26. januvarja. „National Ztg." objavlja izrek odličnega državnika, da je mir izključno v rokah Bismarckovih in da čakajo Evropo velike težave, ko bi mu moči odrekle. Rečenemu listu se tudi pomenljivo zdi, da francoski ministerski predsednik po Bismarckovem vzgledu ni odkrito in točno izjavil, da Francoska Nemčije nikdar napala ne bode.
London 26. januvarja. „Times" javljajo, da so Angleži dne 23. t. m. ostavili Port Ha-inilton.
Aleksandrija 26. januarja. „Agence Havas" priobčuje govorico, da so znatne abi-sinske čete 1500 Italijanov v Monkulo obkolile.
Poslano. Izjava Slovenski Matici.
Iz Ljutomera. Narod slovenski piska ob grobu vernega svojega sina, Frana Erjavca. Vse svoje moči, svoje življenje žrtvoval je mile j domovini. Njegova književna dela šteje narod naš mej svoje najdražje bisere. Radi tega strinjamo se popolnoma z mislijo, ki je bila sprožena v „Poslanem" „Slovenskega Naroda* od 23. t. m., Matica Slovenska naj postavi Franu spomenik s tem, da prevzame izdavanje njegovih spisov, in sicer I. zvezek izidi že letos.
Matičnjak, v imena mnogih. TUJCI:
26. januvarja.
Pri Stona s Lebowitach z Dunaja. — Neuman, Schick iz Gradca. — Bruner z Dunaja. — Hinterhuber iz Celovca. — Farber s Dnnaja. — Ciacutti iz Pulja. — Brammer, Beck z Dunaja.
Pri fl»ll*lt Weinberger, Kapler z Dnnaja. — Mebus iz Kočevja. — Goldsand, Just, Bartohtach, Landhof, Bettl-beim z Dunaja.
Umrli so v IJultlJaiift:
24. januvarja: Marija Slane, uradnega sluge hči, 5 let, Karlovaka cesta It. 24, za davico. — Fran Rakar, crevljarjev sin, 20 mea., Tržaška cesta it. 20, za Skrlatico.
25. januvarja: Emilija Kmtni, cestnega oglednika hči, 5 let, Hilšerjeve ulice It. 6, za Brigthovo boleznijo.
26. januvarja: Julij Zupančič, atrojevodjev »in, 6 let, Sv. Petra cesta št. 42, za Brigthovo boleznijo.
V deželne j bolnici:
24. januvarja: Anton Kleviiar, delavec, 44 let, za vnetjem možganov.
Tržne cene v EJublJanl
dne 26 januvarja t. 1.
		kr.	Apeli povojen, kgr. .	ti|U!
Plenica, hktl.   .   . .	6|99			— 168
BeŽ,         „ ...	4|87		Surovo maslo, „	— 901
Ječmen,    „ ...	4,06		Jajce, jedno ....	—! 8.'
Oves,        „ ...	2	76	Mleko, liter ....	- »
Ajda,        . ...	4 06		Goveje       meso, kgr.	—;64
Proao,       „ ... Koruza,    , ...	4 87		Telečje          „ „	— 64
	4 87		Svinjsko        , „	— BO
Krompir,   „ ...	2185		Koitrunovo    „ „	-34^ — fiO
Leča,       B ...	11	—		
Grah,       „ ...	9	—	Golob......	— 20
Fiiok       „ ...	11	—	Seno,   100 kilo    . .	2 8ft!
Maslo,             kgr. .	_	90	Slama,   „     _      . . Drva   trda, 4Qmetr.	2 85;
Mast,	—	64		6 5d 4 10
Speti frišen, „	—	60	„   mehka,   „ „	
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm. |
s	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	749-47 mm, 748 M ■■. 74975 m.	—11-4 C al. avz. 3 2 C ; al. jz. — 24 C al. azh. i		jas. ja». jas.	! 0-00 um. 1
Srednja temperatura — 3*9*, ca 2*3° pod normalom.
TDiana^slcsi borza
dne 27. januvarja t. 1. (.Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........80 gld. -
cm-"«.______H HI O
80 gld.	—
81 .	25
109 „	60
98 „	15
866 „	—
279 ,	50
127 „	35
Srebro. Napol. C. kr. cekini Nemške marke
4°/0 državne srečke i- I. 1854 3SU gld. Državne srečke iz 1. 1864 100 *l«l.
Ogerska zlatn renta 4 % Ogerska papirna renta n-*',, 5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunava reg. srečke f>°/0 lnu K'd
Zemlj obč. avstr. 4*/^/,, zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdina udove se v. železnice Kreditne srečke i0o Kudolfove srečke 10 Akcije anglo-avstr. Itanke 120 Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.
—	gld.	kr.
10	*	05«/, ,
	*	96
*2		0
128		_
1k4		50
l'-0		
90	m	4« \
'«»5	l	50
114	n	50
laf.	h	— m
ioo	i	71
171		fo l
18	_	_ n
106		M
212		—
Potrti od globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je dopalo Bogu vsemogočnemu našega iskreno ljubljenega sina, oziroma brata
FERDINANDA,
učenca IV. normalnega razreda privatnega učilišta in odgojišča A. Waldherr-ja,
danes ob 11. uri dopolnilne v mladostnej dobi 9 let po dolgej in mučnej bole/ni poklicati na oni bolj Si Bvet.
Mrtvaški sprevod prezgodaj umrlega bode v petek 28. januvarja ob 4'/«. uri popolndne iz hiše št. 1 v Židovskih ulicah.
Za tiho aočuvstvo se prosi. (62)
V Ljubljani, dnč 26.januvarja 1887.
Fran in Antonij« KuhcIi,
stariši.
Emil Kasch,
brat.
Valerija KiMb,
sestra.
Učenec
se takoj v sprejme v veliki trgovini z mešanim blagom na Dolenjskem.
Ponudbe vaprejema upravništvo „Slov. Naroda".     (61—1)
1 SSL 3?
šče takoj službo pri kakem notarji ali odvetniku ali pri kaki drugi uradniji, kateri je o vsem tem že dobro izobražen, proti mesečin plači 20 gld. in je pripravljen tudi nstopiti za nekoliko časa na posktišnjo brc/, plače. — Naslov pove upravništvo „Slovenskoga Na t oda". (58— 2)
5 'G^fSiSSnsTTiciSl
Da omogočim vsakemu omisliti si, kar je v vsakej aobi naj-praktičneje in najlepše, nastavil aem svojim dlvanom za malo 6asa nizko oeno
*5 «ia.
Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki ne izgubi barve. Za dobro delo Jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zabtevanje izdelujem jih tudi brez istega. Besnim kup i-etu na deželi pošljem, če želijo, uzorce blaga franko. Gornja nizka oena volja le xa malo 6aaa, torej prosim, se pravočasno oglašati z naročili, za katerih najboljšo izpeljavo se jamči.
Anton 0>»re«af
tapeclrar v EJ ubijani, Kljuoarske ulice it. 3.
HB* Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonske garniture, zimnice, posteljne uloge i. t. d., izdelujejo ae po oenl, brzo in solidno. Poprave v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem v občno zadovoljnost.        (54—2)
■^Cvet zoper tr-■nrganje (G i c h t)
po «lr. m al i 4*u a 50 kr.»
zoper protin ter revmatitem, trganje pe udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in Vite itd. V svojem učinku
_________je nepresegljiv  in  hitro   ter radikalno
£dnripnftrt>. zdravi, kar dokazuje na stotine priznan} iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (749—16)
.lMlaAlCV A   H*YI4<>< #,V
um zraven rotovža v Ljubljani, mm
I Razpošilja se vsak dan  po pošti.
Brinjevec
(63—1)
jedino  pravi, naraven, prodaja v vsakeršnej množini
Anton Uršič v Šent Vidu nad Vipavo.
|CACA0|
ČOKOLADA
VlCTOR
ScHMIDT & SoHNE
ki sta pri prvej Dunaj skej razstavi kuhinjske umetnosti bili odlikovani z najvišjo odliko, častnim diplomom, ata pristni samo, če imata nalo uradno registrovano varstveno znamko in firmo. (856—45) Drobiva NC pri vseh boljših trgovcih in prodajalcih de-likatea, v 1, j ul»l jimi pri g. Petru Ijasanlk-u. Razpošilja so v provincije proti poštnemu povzetju.
VlCTOR SCHMIDT & SOHNE,
c. kr. dež. opr. tovarnarji. Tovarna in centr. razpošiljalnica
Dnnaj, IV., Allegasse Nr. 48 (poleg jni. kolodvora).
Dunajski, originalni, pristni
TRPOTCEV
IzvlećeU  *e (podloHlornoklHliiii)
apnom-železom,
kateri izdeluje same lekar Vlctor pl. TrnkOCEV. lekar na Dunaji, V., Hundsthurmstrasse 113.
Izvrstno, že 20 let preakušeno in neprekos-Ijivo zdravilo. Pri začenjajoči se mumIcI (tuberkulozi), Jetikl, nlaboati plut, bluvauju krvi pomaga -MfT livlečkovo apno "Vaj s tem, da gnojne delu ozdravi (/.naporni). — Proti pomanjkanja krvi, bledici, alnboitti, ikrofelj. nitn pomaga veleuplivno BV kri delujoče »e-leso. "ml — Kašelj, hrlpavoat, katar, za* sllaenje, težko sapo olajša, ozdravi in < dpravi ■nT* trpotcev Izvleček. *"■■ Iz teh treh zdravilnih sestavin je naj goto vej še zdravilo za vse prsne in
plučne "bolezni.
Pozor !
Znameniti zdravilni uspehi originalnega izdelka dosežejo ae z dvojnim »plivanjem trpoteevega izvlečka v svezi u sapatom-aelesom, kar potrjujejo mnogi ozdraveli z zahvalnimi piami — katera so v originalu
razložena na ogled. Posebno se opozarja, da
i'e treba pazili, da ae moj izdelek ne samenjv s :akim drugim, ki so blizu tako imenuje. Da ae dobi vselej pravi izdelek, zahteva naj se pri kupovanji ,,Trpotcev izvleček s apnom-aele-som iz Franzlakust-lekarne na Dunaji" (Hundsthurmstrasse 113). Da je pristen, mora imeti na zavitku varstveni znamki, ki sta tu zraven (trpotcev** rastlina in sv. Frančišek). Originalna eena gld. l.lO, po pošti 20 kr. več za zavijanje. Glavna zaloga, ki ga vsak dan razpošilja v provincije, je: Franziskua-Apotkeke, Wlen, Hnndstknrmstrasse Nr. 113, (kamor naj se pošiljajo pismene naročbo).
Zaloga pri gosp. lekarju U. pL Trnkoozy-Ju
v ljubljeni in v lekarnah vseh večjih provincijalnih mest. (854—14)
Židovske ulice.
Židovske ulice.
(29—3)
MARIJA DRENIK. Predtiskarija.
Bogata zaloga ženskih ročnih del, začetih in izvršenih.
Snovi za vezanje.      Harlandska preja.
mi m
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"