T\ • II Atnmomi Št. 184 (16.221) leto UV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v ' /obojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-UI.Montecchi 6-Tel. 040 7786300______ GORICA - Drevc^ed 24 moggb 1 - Tel. 0481533382 ČEDAD U! Ristori 28 - Tel. 0432 731190____ „ POŠINNA RAČANA V GOTOVN V Spedlzione In abbonamenlo postale 45% Alt 2, conma 2Qt), legge 6GZQ6 - FUe d Thesle SREDA, 5. AVGUSTA 1998 j ,Casih bi bilo dobri v ti i P°litika in politil a»ji Sli na dopust, s Dnften° °dpoCili in s v- ein septembra z nt e^anom resno loti 1 . a- Dobro bi bilo, d D ® Politiki odšli n , dnice tudi novinarj marsikdaj popolne k i P° Nepotrebnem ras nai° ter napihnej |; "y° tega ali onega pt bol' a’ k* bi si v naj slu»fiein Primeru za „ *a novičko, v glae Pa molk. vp T°78leimo zadnje izje je ri mberta Bossija, k " vceraj jezno vihtt 2 V° Padanije in gla si i Zlrierjal vsakogar, k ltalLUpal jrditi, da j Ser) • ena in nedeljiva teli a* Se J® ligaški vodi da PTen,islib Priznal ji in ri "adanijo ne bo ni gel ,a bo lahko kaj dose Pofia^’ ^ 86 bo Politični in r 91 z osovraženin ttinLentralistiCnim Ri nija ■' ^Uvia Berlusco Zn)J'l,do Pred kratkir nes Za mafijca, da T0 n- 11111 ponuja roko sled „ Vef samo stvar do So jn 1 oostojnos ocitn nei(ateri pol hi|> Ze zdavnaj stav?iCn° Poletni ] "Psioi ’ ZllaknJ • lnsklm 1 Umil,®1’ )e podobni dociT. ? morebitni! sjih , . .adnih ravi Uik’ |. 1° je sproži Brunn^dske stri Skp Marini. Ce « Uu L ___ Prodi0 m°ral Ro ttioc * ZaPrositi 5 cesca rank° UDR ženiti Ssi8e in n - ottl ne mon cija *,a’ vladna ki gPa ‘Udi ni s SnameSaok° obl( VremennP° Volji PiSenPia reCi Po|(J ,n m nev, Trs ^ o odnos P- iJ uar Furlai (lnRvn v 1,anski I Cel° nrLna prvi ?itt, Sdamerjal z k ^kT- Bri k° ie n k0 pom CasoPisrnVeril> d V° nekr?anasal r Sttankar8,a dez« ln neukega - franjep -br''doia, minb ^a "aPred ri^, • Ka rJK prvič v zgc n°Vlni izvoljen TržaCar S).oe za rotacijo med Ti Sar? v Vidmom> Prav n ’ Kl je vsekakor pre Tr (.an’ da se bo mora SvS. Sedaj odpovedat ejernu centralizmi svo)i v°diln Tr ? v deželni realnosti ri a bo začeti z nekate ni«/-^diinimi odbor ter vv,111 deželnimi urad Tret tak0j premestiti i Srtav Videm. 8eroavettino in Messag vad Venelo, ki sta na obc,?H-Zel° pozorna ii Hose |1Va’ ko gre za od lailij ^d Trstom in Fui lige °’ sta Sarovemu sta nn„ Posvetila primerni muje1?0.81' Piccolo p; lo vpi-i reCeno, dal ze gre to]iVteŽO‘ OCitno n' HaCelp i za napad m estrofe FI' k0t Pa 21 ^inKo na račun se nat or j a Giulia Camberja, ki je v soboto navdušeno ocenil rojstvo Antonio-nejevega odbora v bistvu kot zmago Liste za Trst. Problem, ki sta ga postavila Saro in, z nasprotnega zornega kota Piccolo, obstaja in to ne od vCeraj, a v bistvu vse od nastanka Dežele FJK. Prevečkrat pa je sicer resna problematika bila in je žal še danes predmet političnih' in medstrankarskih obračunavanj, ki trajajo kolikor trajajo, potem pa do naslednje polemike romajo v pozabo. Take in podobne polemike pa odmevajo v javnosti le v kolikor jih napihujejo Časopisi. Zadeva (mislimo na odnose med Trstom in Furlanijo) vsekakor ni od muh. Saro je povedal svoje, sedaj pa je na potezi predsednik Antonio-ne, ki bo moral danes v deželnem svetu pojasniti svoja gledanja. Ne kot strankarski voditelj, temveč kot predsednik deželnega odbora. S.T. Pol svoboščin ponuja Ligi predsedstvo deželnega sveta VIDEM - Novo mežikanje Umber-ta Bossija Polu svoboščin, ki mu resnici na ljubo malokdo verjema, je v Furlaniji-Julijski krajini spet ustvarilo pogoje za morebitno zavezništvo med desno sredino in Severno ligo. Od tod poteza manjšinske koalicije Roberta Antonioneja, da ponudi li-gašem mesto predsednika deželnega sveta. Ce bo Bossijeva stranka sprejela to ponudbo, bo danes za predsednika skupščine verjetno izvoljena Alessandra Guerra. V tem primeru bi prestižna institucionalna funkcija zadobila tudi poseben politični pomen. Bossi je, kot znano, takoj po volitvah dejal, da Liga ne bo nikoli pristala na sodelovanje s Polom svoboščin, še pred tem pa je Silvia Berlusconija celo uvrstil med mafijce. Po volitvah so ligaši, kot vedno, omilili ton polemike in pokazali pri- pravljenost, da na nek način podprejo desno usmerjeno deželno vlado. Sestavili so osem programskih točk (v njih ni veC Padanije in tudi ne zahteve po odcepitvi Severa) in sedaj čakajo, ali jih bo Antonione, ki je pokazal zanje precejšnje zanimanje, uvrstil v vladni program. Včerajšnja ponudba predsedstva skupščine sodi torej v postopno politično zbliževanje med Polom svoboščin in Ligo, ki ga bo danes morda kronala izvolitev Guerrove. Slednja je doslej zelo previdno in skoraj sramežljivo ocenila rojstvo Antonione je vega odbora. Očitno je hotela na nek način dokazati, da furlanska Liga res ni tako podrejena Bossiju, kot menijo nekateri. Guerrova pa ima zase velike ambicije. Prej ali slej bi hotela spet postati predsednica Dežele, prihodnjo pomlad pa so evropske volitve... SKR: Saro, llly in Camber sodijo v »eno in isto druščino« TRST - Ferruccio Saro, Giulio Camber in Riccardo Illy si vsi po vrsti prizadevajo za razbitje Furlanije-Julij-ske krajine. V to je prepričan tržaški tajnik Stranke komunistične prenove Jacopo Venier, ki potrjuje potrebo po deželni enotnosti in preporodu Trsta, ki mora ostati še naprej glavno mesto FJK. Saro in Forza Italia umetno napihujeta furlanski kampanilizem z namenom, da vsaj za nekaj Časa ohranita pri življenju novo zelo krhko deželno vlado, kar velja tudi za Giulia Camberja in za njegovo LpT. V tej druščini se je znašel tudi tržaški župan, ki sicer ostro kritizira Antonionejev odbor, pozablja pa, da se je pred deželnimi volitvami sam zavzemal za tržaško različico načrta, ki ga Saro danes predlaga za Furlanijo. Po mnenju tajnika SKP hoče Forza Italia (Saro v Vidmu in Camber v Trstu) kratkomalo likvidirati Deželo, to pa je tudi cilj marsikaterega tržaškega in furlanskega politika. Komunisti menijo, da je treba enkrat za vselej narediti konec tem jalovim polemikam med Trstom in Furlanijo. Venier upa, da na levici ne bo nihCe nasedel tem »sirenam«, ki so odraz reakcionarne politike, kar po svoje velja tudi za predlog t.i. tržaške metropolitanske pokrajine, za katero se zavzemata tako senator Camber, kot tudi župan Illy. Metropolitansko območje, menijo pri SKP, bi med drugim izničilo vlogo okoliških občinskih uprav. PREDSTAVITEV / ZBORNIK Zamejski šport v prerezu v ^Stadionu 1. maj so PradsKeljek zvečer VeHsV Vl 1 Zbornik slo-Tq jp ®8a Športa v Italiji. daja „ e d^tja knjižna iz- SP°rtii?h0nSke8a Pre8leda dejstvu javnosti v zale tudi i obe Prejšnji tiiCo \tokratno pregled-firuuj, redil novinar Na Rakovic. stavitvi°nedelikovi pred-^eksan/0 sPregovorili Sednik e 6r Pustja, pred-Bor, L,- P°rtnega društva stil0 : J0. Prireditev go-Pr6d’s6(inU,n) Kufersin, Veilskiti ,nik Zveze slo-y Italiii Portnih društev le p0rj’ organizacije, ki ^ba sta^‘zid knjige, toeti tm P°drcrtala po-cii> ki tnih publika-rireCeniiivdStavlto)0 ne- oatk°v L r osnovo Pokadiva ? fotografskega ? želef kogargoli, ki Pertno d .raziskovati i= napisan no' se pravi v v za- 0 njej po- slovenskem izvirniku z italijanskim prevodom, nekateri članki pa so prevedeni v anglečšino oz. nemščino. V prvem delu so predstavljena vsa športna društva, ki delujejo na našem ozemlju, v drugem delu pa posamezne športne panoge, posamezniki in ekipe, sestava le-teh in uspehi, ki so bili doseženi v prejšnji sezoni. Avtor zbornika je bil v svojem posegu prav glede tega nekoliko resnejši. Navedel je podatek, po katerem naj bi bila minula sezona bistveno manj uspešna od prejšnjih. Društva, tako je naglasil Lakovič, delujejo v vse težjih pogojih. Kljub razvejani dejavnosti lahko finančna kriza moCno okrne nekatere projekte, zaradi Cesar zaslužijo tisti, ki športno dejavnost podpirajo in spodbujajo, še posebno priznanje. Obisk delegacije italijanskega Rdečega križa LJUBLJANA - Sodelovanje med Italijo in Slovenijo se razteza že na vsa področja. Delegacija italijanskega RdeCega križa pod vodstvom predsednice Mariapije Garavaglia bo danes prispela na obisk v Slovenijo, so sporočili iz RdeCega križa Slovenije (RKS). Slovenska delegacija RdeCega križa in italijanski gostje se bodo najprej sestali na sedežu RdeCega križa Slovenije, zatem pa bo italijansko delegacijo sprejel še državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve dr. Ernest Petrič. Iz RdeCega križa Slovenije so še sporočili, da bodo gostje iz Italije obiskali še Mladinsko zdravilišče in letovišče RdeCega križa Slovenije na Debelem rtiču na Koprskem. (STA) _________POBUDA CPTS_____________ Serija razglednic za pospeševanje turizma Akcijo »Dobrodošli. Doma« LJUBLJANA - Center za promocijo turizma Slovenije (CPTS) je v podporo akciji "Dobrodošli. Doma." v sodelovanju s posameznimi kraji in turističnimi podjetji izdal serijo 18 razglednic, ki bodo na voljo brezplačno na 57 bencinskih Črpalkah Petrola, so sporočili iz CPTS. Razglednice vsebujejo zanimive motive slovenske krajine oziroma aktivnosti v turističnih krajih, na hrbtni strani pa tudi kratek opis vikend programov v teh krajih in konktaktne naslove. Razglednice bodo brezplačne, zainteresirani pa jih bodo lahko sami vzeli s stojala. Prvi izmed partnerjev CPTS, ki bo posredoval razglednice, je Petrol, ki bo stojala in razglednice prejel konec tedna. "Z razglednicami želimo spodbuditi predvsem slovenske turiste, ki potujejo po domovini, da bi še raje preživljali podaljšane vikende doma, ki so pravzaprav kratke počitnice in ob tem prijateljem in sorodnikom pisali, kako se imajo, " pravi direktor CPTS Franci Križan in dodaja, da se na CPTS zavedajo, da mnogo Slovencev julija in avgusta preživlja dopuste na hrvaški obali ali drugod v tujini, vendar pa je akcija "Dobrodošli. Doma." namenjena predvsem zapolnitvi turističnih zmogljivosti v Sloveniji zunaj poletnih mesecev. "Nic ni narobe s tem, da Slovenci letujejo v tujini, vendar se moramo zavedati, da je prav domači gost rešil slovenski turizem v letih po osamosvojitvi in mu je zato treba nameniti posebno pozornost, " je še dodal Križan. Razglednice bodo porazdeljene na bencinskih servisih na območju Brežic, Celja, Maribora, Ljubljane, Nove Gorice, Kopra in Kranja. Razglednice je za CTPS oblikovala agencija Imago, ena od treh agencij, ki pod skupnim nazivom Konzorcij Triglav izvajajo akcije v okviru kampanje tržnega komuniciranja z domaCo javnostjo Dolg vikend so kratke počitnice oziroma Dobrodošli. Doma. (STA) NOVICE Deželni predsednik Antonione se je sestal z družbenimi silami TRST - Pred današnjo predstavitvijo upravnega programa nove deželne vlade se je predsednik Roberto Antonione včeraj sestal s predstavniki družbenih sil (sindikati, delodajalci, kmetovalci, trgovci itd.). Obljubil jim je, da se bo redno posvetoval z njimi vsakič, ko bo to potrebno, seveda pod pogojem, da bo vlada trajala. Na srečanju je tekla beseda tudi o ne vedno sproščenih odnosih med Deželo in rimsko vlado ter o odnosih med FJK in Evropsko unijo. Pogoj, da bo Dežela uspešna, je podčrtal Antonione, pa je predvsem njena politična stabilnost. Nova umetniška zbirka na sedežu deželnega sveta TRST - Sedež deželnega parlamenta na Trgu Oberdan v Trstu bo v prihodnje krasilo več del sodobnih likovnih umetnikov iz vseh štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine. Na ta način nameravajo pobudniki tudi ovrednotiti delo domačih umetnikov. Poleg stalne zbirke likovnih del bo deželni sedež namenil nekaj prostora tudi tematskim razstavam. Za izbor del, ki naj bi jih izobesili v palači na Trgu Oberdan, so poverili umetniško vodstvo videmskih mestnih muzejev, ki naj bi v ta namen sodelovalo s sorodnimi institucijami, ki delujejo v ostalih mestih FJK. Dežela FJK četrta na lestvici nepoštenih TRST - Finančni stražniki so v prejšnjih dneh pregledali celo vrsto prijav za davke Irpef, Irpeg in Ilor. Podatki, ki so jih objavili včeraj, sicer potrjujejo splošno prepričanje, po katerem naj bi bila »domovina« davCne utaje nekje na jugu države: v Bazilikati je na primer kar 95 odstotkov prijav netočnih. Rahlo pa preseneča dejstvo, da je sicer na severu manj »nepravilnosti«, so pa zato s finančnega vidika bolj zajetne: v Lombardiji skuša vsak davkoplačevalec prikriti v povprečju 99, 4 milijone lir zaslužka. Statistično gledano, je tudi v naši deželi veliko takih, ki skušajo prelisičiti davkarijo. Kar 91, 5 odstotkov prijav je pomanjkljivih, tako da se FJK uvršCa na Četrto mesto na vsedržavni lestvici »nepoštenih«, takoj za Sicijo in pred Kam-panijo. ~r---- SINDIKAT / STALIŠČE O PRIVATIZACIJAH Tržaška občina naj služi ljudem Coppa: »llly naj misli na državljane!« Tržaški župan Riccardo Illy ne sme spremeniti Občine v dobičkonosno tovarno. To je misel in obenem poziv pokrajinskega tajnika CISL Paola Coppe, s katerim smo imeli včeraj pogovor okoli zadnjih dogajanj v našem mestu, brezposelnosti in gospodarskem stanju nasploh. Coppa in pokrajinska tajnika CGIL Valdi Calta-lano ter UIL Luca Visenti-ni so v tem smislu pred kratkim poslali odprto pismo županu, načelnikom svetovalskih skupin in sredstvom javnega obveščanja, v katerem med drugim odločno obsojajo katero koli pobudo, ki bi v prid zasebnikom zmanjšala pozornost do delavcev in do državljanov. Procesi privatizi- ranja, ki jih udejanja javna ustanova, so med drugim pojasnili, ne smejo gledati na profit, ampak nuditi kakovostnejše storitve strankam in obenem zmanjšati stroške. Coppa je izrecno omenil privatiziranje ACE-GAS (ko je bila javna, je bil njen dobiček 20 milijard lir, je dejal) in podjetje ACT, ki ga hočejo spremeniti v namensko družbo. Nameravajo skratka, je poudaril, privatizirati vse tržaške »dragulje«, kar nedvomno vpliva negativno na delavce in na revnejše sloje. Čakajo nas podražitve računov, avtobusnih listkov, parkirišč (slednje bi morala upravljati ACT), smetarsko službo bo prevzela ACEGAS. Coppo je še najbolj presunil in- NOVICE Predvpisovanja za novo fakulteto za arhitekturo Pri tajništvu tržaške univerze sprejemajo predvpisovanja za novo fakulteto za arhitekturo. Vstopni izpit bo prihodnjega 22. septembra v avli magni; sprejeli bodo omejeno število šudentov, in sicer sto. Nova fakulteta bo usmerjena predvsem k preučevanju znanstvenih in tehnoloških aspektov sodobne arhitekture tudi v tesnem sodelovanju s fakulteto za inženirstvo in predvsem z oddelkom za gradbeno inženirstvo. Tečaj bo trajal pet let, ki jih bodo razdelili v tri cikluse: prvi bo namenjen osnovnemu usposabljanju, drugi tehničnemu in profesionalnemu usposabljanju, zaključni pa pred-diplomskemu laboratoriju. Vpisovanja sprejemajo do 14. septembra. V duhu židovske kulture Trst je v letošnjem poletju zaživel v duhu Zidovske kulture. K obširnemu projektu tržaške občine, ki je k sodelovanju povabila vse važnejše mestne kulturne inštitucije, je pristopil tudi muzej Itala S veva, ki sicer deluje v okviru mestne knjižnice. Poleg razstave z naslovom L’ebraismo di Svevo (Svevovo ži-dovstvo), bo knjižnica v avgustu pripraviola še sklop večernih prireditev Serate Sveviane (Svevovi večeri). Jutri in v petek bo Trg Hortis, kjer ima svoj sedež mestna knjižnica, gostil gledališko delo Terzetto spezzato. Enodejanko je Italo Svevo (njegovo pravo ime je bilo Ettore Schmitz) napisal leta 1912. Trojico, ki nastopa v drami, sestavljajo inteligentna, izobražena ženska, njen povprečni mož in ravno tako povprečni ljubimec. Prav oba moška lika sta tipična za Svevov umetniški svet: po svojih značajskih potezah sta podobna najbolj znanemu junaku iz del tržaškega pisatelja, Zenu Cosiniju iz romana la coscienza di Ženo. Svevo je klasičnemu gledališkemu zapletu s poročenim parom in ljubimcem dodal kanček originalnosti: dogajanje je postavljeno med spiritistično sejo, ko se oba moška pogovarjata z umrlo ženo oz. ljubico. Bolšji sejem pri Bošketu Ljubitelji bolšjih sejmov bodo danes lahko prišli na svoj račun, saj bodo pri Bošketu odprh ob 17. uri kioske sejma »Cose di vecchie čase«. Sporočilo SPI in INČA Sindikat upokojencev SPI-CGH in patronat EMCA-CGIL sporočata, da bodo v Nabrežini uradi zaprti od 10. do 15. avgusta. V ponedeljek, 17. 8., in v ponedeljek, 24. 8., bodo odprti od 9. do 12. ure, v četrtek, 20. 8., in v četrtek, 27. 8., pa od 15. do 18. ure. Z 31. avgustom bodo spet odprti z navadnim urnikom. Uradi INČA in SPI bodo na Opčinah in v Križu avgusta meseca zaprti. Glasba v živo pri Sv. Ivanu V parku bivše umoblonice pri Sv. Ivanu se nadaljujejo glasbena srečanja, ki jih organizira zadruga II pošto delle fragole. V sredo, 5. 8., bo možno zaplesati ob afriških in brazilskih ritmih, v petek, 7. 8., pa bo koncert skupine Headmistress. Začetek ob 21. uri, vstop je prost. tervju, ki ga je Illy dal časniku Corriere della sera (8. julija) o možnih rešitvah za problem brezposelnosti. V njem je župan med drugim zatrdil, da bi morali lahko podjetniki jemati v službo ljudi, kadar hočejo, jih odsloviti, kadar hočejo in jih plačati, kolikor hočejo. Sindikalist je dodal, da ima Občina 87% lastništva ACT, sedaj pa ga hoče privatizirati. To pomeni, je zatrdil, da bodo spremenili pogodbe in bodo z osebjem ravnali brez nobenega dogovarjanja. Trenutno je pri ACT 900 zaposlenih, s privatiziranjem bi se njihovo število znižalo na 650. Podobno misel je izrazil za ACEGAS, kjer bi lahko zaradi potrebe po znižanju stroškov odpuščali ljudi in zvišati cene storitev. Kaj torej storiti? Septembra bodo stekli dialogi s Tržačani in z občinskim svetom, je povedal Coppa, če pa ne bo prišlo do rešitev, se bodo borili skupno z meščani, saj so proti divji privatizaciji. Občinska uprava se mora dogovarjati s sindikati, ker »mi nismo statisti, hočemo biti protagonisti, ko gre za interese delavcev.« Bistveno je spoštovati pravila, občinska uprava mora upoštevati potrebe državljanov. Pomembno je tudi moralizirati javno življenje, saj ni mogoče, da gledajo politiki samo na denar in da istočasno zasedajo več mest, medtem ko so dobro pripravljene mlade sile na cesti. To, kar potrebujemo, je pravičnost, je zaključil Paolo Coppa. Aljoša Gašperlin VREME IN LJUDJE / ZDRAVSTVENE MOTNJE, ZRAHLJANI 2IVCMPD. Nevšečnosti in težave v dneh pasje vročine Na polju in v vinogradu pa se že pojavlja suša Koledar pravi, da smo v dneh pasje vročine, se pravi v tistem poletnem času, ko se ponoči na obnebju pojavi ozvezdje Velikega psa. A da je vročina res pasja, nam ni treba gledati v koledar in niti na nočno nebo. Temperatura zraka je visoka, saj vsak dan presega 30 stopinj Celzija, poleg tega je tudi stopnja vlage v zraku ves čas velika, tako da človek že kar težko prenaša. In dejansko mala kronika beleži celo vrsto večjih in manjših nevšečnosti in težav povezanih s sedanjimi vremenskimi razmerami. Na centrali Rdečega križa v Trstu so nam povedali, da so včeraj do 13. ure kar 17-krat posegli z rešilci na pomoč ljudem, ki jih je obšla slabost zaradi pasje vročine. In to bodisi doma kot na delu. Pomislimo, koliko je bilo še lažjih primerov, za katere ni bila potrebna pomoč Rdečega križa! Sedanje vremenske razmere posebno težko prenašajo starejši ljudje in otroci. Seveda bi si delali utvaro, ke bi mislili, da obstaja kaka poseb- na medicina proti tem nevšečnostim. V poštev pride predvsem zdrava pamet, ki svetuje, da se je treba kolikor mogoče izogibati soncu, posebno v osrednjih dnevnih urah, uživati lažje jedi, zlasti sadje in zelenjavo, ter veliko piti - a seveda ne alkoholnih pijač. Kot je znano, pa pasja vročina rada rahlja tudi živce. Ljudje smo v teh dneh posebno prepirljivi. Naj omenimo dva primera, ko je ta prepirljivost prestopila mejo »normalnosti«. Na dogodka so nas opozoriti tržaški mestni redarji.« Prvi dogodek se je pripetil v Ul. Scala santa nad Rojanom. Kdor jo pozna, ve, da gre za ozko reber, po kateri je naporno voziti. Včeraj pa se je zgodilo, da sta se na njej srečala avtomobilist P.M., ki je vozil navkreber, in motorist A.G., ki je vozil navzdol. Srečala sta se na posebno ozki točki, tako da je moral eden nujno dati prednost drugemu. To pa je dalo za povod za spor, v katerem je A.G. primazal P.M. krepko zauš- nico in potem zbežal. P.M. je zadevo prijavil redarjem, ki so A.G. potem tudi našla. Podoben spor se je vnel na Goldonijevem trgu. Tudi v tem primeru sta bila vpletena avtomobilist in motorist. Tokrat je motorist sunil avtomobilista, ker mu je slednji s svojim vozilom zaprl redno parkirano motorno kolo. Pasja vročina pa je navadno povezana tudi s sušo. In dejansko je tudi letos tako. Gospa Bernarda Milic z znane kmetije v Zagradcu nam je povedala, da pri njih trte za zdaj še ne trpijo pomanjkanja padavin, trpijo pa da ga druge polščine. »V teh dneh smo pobrali krompir in bil je ves v prahu,« nam je dejala. Vinogradnik Andrej Bole od Piščancev pa nam je povedal, da se suša začenja poznati tudi v vinogradu-Burja izpred desetih dni je zemljo posušila in zdaj bi bil dež več kot dobrodošel. »Če ga ne bo, bomo morali čez teden dni namakati,« je dejal. ČRNA KRONIKA Motorist okradel žensko, zbežal in se hudo zaletel PROTEST / RIBICE IZGANJAJO Z DOSEDANJIH PRIVEZOV Ribarnice brez sardonov bi se morali najpozneje do prihodnjega 31. avgu sta, do tedaj pa bi morali dobaviti ribičem vozičke za prevoz zabojev z riba mi in ledom do tovornjakov, pa tudi patk1 rišče za slednje in predvsem zagotoviti prosti pn vez na novem pomolu-Prejšnji petek pa so n ^ pomolu Venezia D® pričakovano postavili v lik zabojnik podjetja, ^ bo uredilo marino, m tem praktično PrlCea, preureditev območja, Pr vijo predstavniki ribiče’ ob sosednjem pomolu scheria pa so še P1^62, številni turistični co zasebnikov, kar goča privez njihovih o Med drugim ugotavl) L tudi, da niso spošto Včeraj opoldne se je pri Sv. Jakobu v Trstu pripetil dokaj nenavaden dogodek. Mladi motorist je iztrgal ženski torbico, zbežal, a se kmalu potem zaletel in hudo ranil, tako da se zdaj bori v bolnišnici s smrtjo. Protagonistu te klavrne zgodbe je ime Robi Indeli-cato, star je 23 let, stanuje pa v Ul. Čampi Elisi 4 v Trstu. Karabinjerjem in policiji je že znan, saj je kljub svojim mladim letom že večkrat imel opravka s pravico. Včeraj je spet nakuhal eno svojih. Okrog 12.15 se je vozil po Istrski ulici na svoji vespi piaggio in iztrgal torbico iz rok ženske, ki je tedaj hodila po pločniku Blizu zavoda Don Bosco. Nesrečnica je bila 5 3-letna Maria Mattea Fu-magalli, stanujoča v Ul. Manzoni 9 v Trstu. Mladenič je takoj po ropu zbežal na ves plin v smeri proti Pončani. V bližnji Ul. Colleoni pa je očitno zaradi previsoke hitrosti izgubil nadzor nad svojim vozilom in zavozil s cestišča pri hišni številki 11. Pri tem je padel in z glavo zadel ob železna vhodna vrata ter obležal na tleh. Na kraj incidenta je takoj prihitel rešilec Rdečega križa in ranjenega mladeniča odpeljal v katinarsko bolnišnico. Tu so ga sprejeti na oddelku za oživljanje s pridržano prognozo. Prišli so tudi karabinjerji iz bližnje kasarne v Istrski ulici in kmalu so razumeti, za koga gre. Na tleh so med drugim našli torbico, ki jo je Robi Indelicato malo prej iztrgal gospe Fuma-gallijevi. V njej so bili osebni dokumenti in kakih 100 tisoč lir v gotovini. Karabinjerji so seveda torbico vrnili lastnici, in sicer potem ko so dodobra preiskali vse okoliščine tega klavrnega dogodka. Upati je le, da bi se mladenič utegnil še spametovati. Proces proti nezakonito priseljenim prostitutkam Na tržaškem sodišču bo danes proces proti 13 prostitutkam, ki so se v noči med 25. in 26. julijem uprle v sprejemnem centru za nezakonite priseljence pri stari luki v Trstu v neuspelem poskusu, da bi iz njega pobegnile. Policija jih je namreč odvedla vanj, potem ko je med obhodom po Terezijanski četrti, v kateri so »delale«, ugotovila, da nimajo dovoljenja za bivanje v Italiji. Nesrečne ženske so se uprle, kakor hitro so razumele, da jih bodo italijanske oblasti izgnale iz države. Med uporom, ki je trajal kake tri ure, so tudi ranile nekatere varnostnike, tako da se bodo morale zdaj pred sodnikom zagovarjati tudi zaradi upiranja javnemu funkcionarju in in prizadetja telesnih poškodb. Nesrečnice so iz Afrike in Južne Amerike. Zaradi nenavadnega protesta ribičev v ribarnicah ni »plavih rib«, predvsem priljubljenih sardonov, vsaj takih ne, ki so jih uloviti v Tržaškem zalivu: ribiči sicer redno spuščajo mreže v vode Tržaškega zaliva, ulova pa ne prodajajo tukajšnjim ribarnicam, pač pa kupcem iz sosednjih pokrajin. Protestno akcijo je sklicalo šest večjih ribiških zadrug, ki bodo morale v najkrajšem zapustiti tradicionalne priveze ob pomolu Venezia, ker bodo tam uredili novo marino za turistična plovila. Občinski načrt sicer predvideva, da bodo do leta 2000 premestili ribji trg skupaj z zelenjavnim in sadnim trgom na debelo na opuščeno območje nekdanje industrije Gasilni (med lesnim pristaniščem in nekdanjo ladjedelnico sv. Marka), kjer nameravajo urediti tudi priveze za tukajšnje ribiške barke. Do dokončne ureditve novih privezov in ribjega trga pa so se domenili, da se bodo ribiči začasno posluževali pomola Pescheria, ki je prav-tako za glavno ribarnico oz. akvarijem. Premestiti Občinski odborni za ekonomijo Fabio N ^ ri je včeraj popoi sporočil, da bo trza5 občina prispevala 2 ® tretjino vsote, ki je P trebna za nakup^ zičkov za prevoz U1 v in petih zabojniku > katerih bodo urediti ladišče za mreže in ge potrebščine ribi Nerijetudi povoda bodo vpraš dokončno in zadovopj vo rešili šele s prein» tivijo na območje danje Gaslini. niti ostalih določil Jjfz vora, ki so ga P0fP jgk0 občino, s oblastjo in prista poveljstvom, in s° odločili za protes • Stavka pri Za bolj tradicionaln tu(Ji veliko Tržačanov^ b0 --.um, imF": „p v- biči, dokler jnn "ati, n,a V PRIREDBI DIJAŠKEGA DOMA S. KOSOVEL Letovanje v Resi Medtem ko nekateri nestrpno Pričakujejo začetek svojih počitnic, se vesela druščina tržaških in beneških mladih Poslavlja od desetnevnega morskega letovanja v Fiesi pri Piranu. Gre za osemintri-udeležencev letošnje kolonije v pri-"U k doma Srečko Kosovel, ki irh bodo starši pričakali na Škofijah danes °b 18.30. Tržaški Dijaški dom se je za ponudb Počitnic v domu Breženka v Fiesi odloč: 6 tretjič zapored. Obmorska kolonija je ž esto leto v dopolnilo tradicionalnemu le teVfb11 na večji nadmorski višini. Uspe kombinacije se zrcali v dobrem odziv a Ponudbe. Zaradi velikega povpraše o-u-cui uejansKo posjcroeii za m izmen Psovanja v kolonije je najbrž poveča b0obie mesece. , rri prirejanju poletnih kolonij Dijač ,111 sodeluje š Centrom za šolsko in obši 0 dejavnost v Sloveniji, ki nudi svc J/^drbške domove. Dom Breženka a)a v neposredni bližini peščene pla -t-utmje, odprtim prostorom pred ■ ^ za družabnosti, z namiznim tenis dih eZa^no stezo- V spremstvu šestih n ... ^gojiteljev, ki sta jim na čelu Na: n J3 in Iztok Pečar, je šestnajst osn vis'° C6V’ trinajst srednješolcev in de so vi Ponedeliek. Dejavnosti v kok gj.J giavnem zelo počitniške in sprost len - ."d’ seveda pa m nihče pr< kolo^°^U ^ dolgočasenju. Kot se v v ni)i spodobi, je na dnevnem redu Ptisotnn ----- Ho sob ne o i ar011 m drugim deiaetom 12 jim a °e najlePše> če je vse razmetano o tega, da bi pospravljale... . fte se delijo še na bele morski do« ft Piranie ' punce), Meduze ii star . 0 )e ime skupinam, v katere s °sti porazdeljeni otroci) vstajajo pred osmo, ob osmih pa je na vrsti telovadba. Pol ure za tem jih čaka zajtrk, do oce-nejvanja sob imajo nato približno pol ure časa. Za tem se odpravijo na kopanje ali na izlet. Udeležba na izlete je pravzaprav neobvezna. Ob enih se vrnejo v dom, kjer jih čaka kosilo, do treh popoldne pa so prosti za počitek ali individualne igre. Takrat si desetletna Shamira vzame čas, da odpiše obljubljenih šestnajst razglednic. Za tem se do večerje spet odvijajo skupne dejavnosti, večerji sledi sestanek in večerna zabava v Bemardinu ali vsaj Lunaparku v Fiesi. Zanje se mlajši Ajša in Jasna, a tudi starejša Darja z drugimi, rade posebej pripravijo, tako da jim je še naslednjega dne videti ostanke šminke. Pestro paleto izletov je prejšnjo sredo uvodila plovba z ladjo Mante blance, ki jih je popeljala do gojišča pedočev in do Simonovega zaliva. Ogledali so si potapljaško opremo, najstarejši pa so se celo poskusih potapljati. Da je to morska kolonija, kaže tudi jadralni tečaj optimistov v Piranu, za katerega se je odločilo osem osnovnošolcev. Med temi je devetletni Tomaž, ki ponosno nosi majco z napisom Slovenska šola jadranja - Piran 98... Na drugem izletu so si ogledali soline v Sečovljah, v soboto pa so se spet vkrcali na ladjo, tokrat v Piranu na Zlatoperko, ki jih je pogostila s sardelami. Predzadnji dan so najmlajši obiskali tovarno igrač Mehano-tehno, dan prej pa je bil na vrsti piranski Akvarij. Ob izletih so se Piranje in Beli morski psi (s svojima vzgojiteljicama Nastjo in Vesno), Meduze (pod skrbstvom Iztoka in Marka) in Pedoči (z Aljošo in Da-nielejem) zabavali še na igrišču na Belem križu in s košarko v Fiesi, v domu so jim pripravili tudi roštil, zadnji večer pa so si v slovo zakurili majhne kresove. "Udeležencem kolonije želimo zagotoviti varnost, a predvsem nuditi počitnice v sproščenem vzdušju v slovenskem okolju, "pravi Iztok. "Draga mama, rad bi ostal vedno tu”, bi rad napisal v pismo Jasminov prijatelj Ma-nuel. Po takih izjavah, je sklepati, da se v koloniji v Fiesi le počutijo lepo! JPč VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 5- avgusta 1998 Nives inS°nce vzide ob 5.53 Do]»at°ne ob 20-28 " Lun lna dneva 14.35 -a Vzide ob 18.25 in atOn6ob3.06 GcCte«n ŠKOFIJE 0038666 * 549588 ""“ti« MA: 17.1-211. '^STILo., ^TALOM iz Ljubljane dn6 23.AVGuSTA: ll.le?;®®011' 3 17 dni, polpenz.) CAVTAT: 845.000 lir 6 5 -7 dni, polpenz.) TUREnV?EPTEMBRU - KDAAROKU, GRČIJI Jutri, ČETRTEK, 6. avgusta 1998 LJUBO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 27,4 stopinje, zračni tlak 1017 mb ustaljen, veter 6,5 km na uro seve-ro-zahodnik, vlaga 81-od-stotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 27,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Mattia Bassan, Marco Bellafon-tana, Jessica Stefanucci, Anna Scala, Michele Scomina, Giada Coretta, Veronica Passeri, Merisa Braikovic. Umrli so: 89-letni Francesco Possega, 6-letna Serena Maestri, 89-letna Nerina Duiz, 79-letni Aurelio Škerl, 83-letni Paolo Fonda, 75-letni Nereo Stricca, 62-letni Sergio Gherbaz, 66-letna Silva Collavo, 76-letna Gloria Stibili, 90-letna Maria Gardi, 74-letna Flora Bonvici-ni, 75-letna Maria Vec-chiet, 76-letna Renata Zancola, 93-letna Anni-na Pettoello. H L J LEKARNE Od ponedeljka, 3. do sobote, 8. avgusta 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 UL Cavana 11 (tel. 040 302303), Largo Osoppo 1 (tel. 040 410515). Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 UL Cavana 11, Largo Osoppo 1, Ul. Settefontane 39. Obveščamo Vas, da sprejemamo osmrtnice, uokvirjene oglase, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila na uredništvu Primorskega dnevnika, v Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333 LUBNIKOM: ~ °d ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure Boljunec (tel. 040 228124) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 (tel. 040 947020). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 040 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 040 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 040 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 040 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 040 118. Telefonska centrala KZE-USL: 040 399-1111. KINO ARENA ARISTON (poletni kino; v primem slabega vremena bo predstava v kinodvorani) - 21.30 »Amistad« r. Števen Spielberg. ENCELSIOR - Zaprto zaradi dopusta. EKCELSIOR AZZUR-RA- Zaprto zaradi dopusta do 27. 8. AMBASCIATORI -Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta do 14. 8. MIGNON - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.15, 20.10, 22.10 »The game«, i. Michael Duglas. ALCIONE - Zaprto zaradi dopusta do 26. 8. ____________IZLETI 40-LETNIKI s Tržaškega in Goriškega, pozor! Na razpolago so še zadnja mesta za septembrski dvodnevni izlet na Štajersko in Prekmurje. Pohitite in prijavite se na tel. št. 211258 (Nadja) in 0338-7107142 (Igor). Pridružite se nam, ne bo vam žal. Potrditev in plačilo izleta v torek, 11. avgusta od 18. do 20. ure v Prosvetnem domu na Opčinah. 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGA ZOIS obvešča, da bo do 31. avgusta tajništvo šole odprto vsak delovnik razen sobote od 9. do 12. ure; ob ponedeljkih in sredah pa tudi od 14. do 15.30. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 040370301, bo danes, 5. in v sredo 12. avgusta 1998 zaprt zaradi dopusta. E3 ČESTITKE Danes v Sv. Križu dopolni 18 let MARCO GERMANI. Mnogo uspeha v življenju in vse kar si želi, mu vošči no-na Pierina. V Boljuncu slavi danes rojstni dan ANTO-NELLA. Se veliko veliko zdravih dni ji družina Suc iz Repna želi. V najvecji vročini je naša Elena poskrbela, da z Andrejem miru ne bosta več imela. Ringa-ringa raja, saj Matija že nagaja. Vse naj...naj jim želi Cunja Group in vsi Ladko Lozar 70 let slavi. Najinemu nonotu želiva še mnogo let med nami Manja in Tinkara ^ OBVESTILA V NABREŽINI bo 16. avgusta tradicionalno praznovanje farnega zavetnika Sv. Roka: ob 9.15 SLOVESNA MASA z ljubljanskim novomašnikom PETROM VRABCEM. Po maši bo euharistična procesija po vasi; ob 20. uri sv. maša za župnijo, zlasti za bolnike; ob 20.30 PRIREDITEV pred cerkvo z nastopom mešanega zbora PRIMORJE iz Ajdovščine. Na trgu in v župnijski dvorani bo razstava cvetličnih izdelkov ter dobrot naSe zemlje. Vabljeni! REPENTABRSKA OBČINSKA UPRAVA v sodelovanju z zgonisko organizira letovanje v toplicah Cervia-Milano Maritti-ma (Emilia-Romagna) od 8.9.1998 do 22.9.1998 za 50 upokojencev bivajočih v omenjenih občinah, starejših od 60 let. Morebitna prosta mesta bodo na razpolago prebivalcem občine Devin-Nabrežina. Zainteresirani naj se javijo v uradih lastne občine od 9. do 13. ure najkasneje do 18.8.1998. UPRAVA OBČINE DE- VIN-NABREŽINA organizira večdnevno bivanje v toplicah za 50 starejših oseb v obdobju od 12. do 25. septembra. Izbran kraj je Bibione. Letovanje je namenjeno prebivalcem s stalnim bivališčem v občini Devin-Nabrežina. Morebitni nekriti prostori bodo na razpolago prebivalcem iz drugih občin. Zainteresirani naj se javijo do 14. avgusta v uradu Službe za socialno skrbstvo, Trg sv. Roka - Nabrežina center 102, ob ponedeljkih in petkih od 8.30 do 10.30. Za podrobnejše informacije tel. 040-2017372. TPK SIRENA vabi člane in prijatelje na KALAMA-RADO od 7. do 10. avgusta. Zabavali vas bodo ansambli Kraški kvintet, Wa-chilu, VValter in Giorgio. Nastopila bo plesna Sola »Club Diamante«. OBČINSKA KNJIŽNICA v Saležu bo zaradi dopusta zaprta do 24. avgusta. VZPI-ANPI in ANED-ANPPIA sporočata, da bodo njihovi uradi v Ul. Cri-spi 3 zaprti do 30. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 27. avgusta. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo do 14. 8. zaprt zaradi letnih počitnic. V LONJERJU smo začeli urejevati staro društveno knjižnico. Ugotovili smo, da so knjige v dobrem stanju, čeprav je občutiti pomanjkanje novejših izdaj. Vabimo vas, da nam darujete ali posodite knjige, kr so vam v napoto in NAROČNIKOM PRIMORSKEGA DNEVNIKA ki želijo prejemati Časopis v kraj letovanja, priporočamo, da nas obvestijo vsaj štiri dni pred odhodom na počitnice na telefonsko številko 040 7786300 - vsak dan od 14. do 20. ure ne veste kaj z njimi (npr. otroške knjige), da bi jih lahko uporabljalo širše število bralcev. Za informacije sta na razpolago Karin Sancin (tel. 040-911198 ) in Breda Močilnik (tel. 040-912787). ZADRUŽNI CENTER ZA SOCIALNO DEJAVNOST prireja POLETNO SREDISCE v Brojnici (Križ) od dne 24. 8. do 4. 9. 1998. Za podrobnejše informacije in prijave se lahko oglasite na tel. 040-360324 Se danes, 5. 8. 1998, od 9. do 12. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sporoča, da bodo njeni tržaški uradi v Ul. sv. Frančiška 20 in goriški v Ul. Malta 2, v mesecu avgustu odprti za člane od 9. do 14. ure. Kot običajno, bodo zaprti ob sobotah. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ v sodelovanju z MUZEJEM RE-VOLTELLA pripravlja spominsko razstavo ob 100-letnici rojstva slikarja Avgusta Černigoja. Želimo si, da bi bila razstava čim bolj popolna s pregledom vseh del, ki so v zamejstvu. Zato naprošamo lastnike Černigojevih del, da nas informirajo in da nam dela posodijo za razstavo. Za informacije pokličite na številki 0481-531445 ali 0481-533177, fax 0481- SKLAD MITJA CUK sprejema vpisovanja v 2. Poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 17. do 28. avgusta od 8. do 17. ure. Vpisovanje v uradih na Narodni ul. 126 na Opčinah, vsak dan med 10. in 13. uro razen ob sobotah (tel. 040212289) 3.) Poletno varstvo na Opčinah: do 4. septembra od 8. do 13. ure (možno vpisovanje iz tedna v teden). KNJIŽNICA PENKO TOMAŽIČ EN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE obvešča, da bo do 28. avgusta tajništvo zavoda odprto vsak delovnik razen sobote od 8. do 14. ure. KRUT obvešča, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z umikom od 9. do 13. ure. ZVEZA VOJNIH INVALIDOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA obveščata, da bo do 30. avgusta pisarna odprta vsak dan razen sobote samo v dopoldanskih urah z umikom od 9. do 13. ure. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bodo njene podružnice v Dolini, Nabrežini in na Opčinah meseca avgusta zaprte. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sporoča, da bodo njeni uradi do konca avgusta odprti od 9. do 14. ure. SKLAD MITJA CUK obvešča, da bo v mesecu septembru organiziral začetni in nadaljevalni tečaj ročnega tkanja pod vodstvom Magde Tavčar. Število mest je omejeno, zato prosimo vse tiste, ki jih tečaj zanima, da se zglasijo pri Skladu, tel. št. 040-212289 ali pri M. Tavčar, na tel. St. 040-226131. MALI OGLASI tel. 040 7786333 Devinu - Cmica. Kličite na tel. št. 040-637209 od 19. ure dalje. PRODAM 3,70 m dolg lesen čoln. Cena ugodna. Tel. 040-422836 ob uri obedov. PODARIM dve psički majhne rasti. Tel. št. 040-228519 od 15. do 16. ure. POSTELJO-DIVAN za eno osebo, v odličnem stanju prodam zaradi poroke, za 50.000 lir. Klicati ob uri obedov na tel. št. 040-414815 ali 040-411512. PRODAM mladiče kraškega ovčarja z rodovnikom. Tel. na št. 040-228388. TRGOVINA JESTVIN išče blagajničarko / blagajničarja. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, UL Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Jestvine«. PRODAM dva francoska buldoga (samca in samico) z italijanskim pedigreejem, stara dva meseca. Interesenti naj kličejo na tel. St. 040-281244. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. OSMICO je odprl David Zahar, Boršt 57. OSMICA je odprta pri Stubljevih v Saležu St. 49. Vabljeni! OSMICO je odprl Branko Slavec, Mačkolje 133. OSMICO sta odprla Marcelo in Ervin Doljak v Samatorci. OSMICO so odprli pri Repi na Kontovelu št. 112. Dušan in Slava se priporočata za obisk. OSMICO je odprl Ivan Terčon, Mavhinje 42. Vabljeni! OSMICO je odprl Mario Milič, Repnic 39. PRISPEVKI Danes, 5. avgusta, minevajo tri leta od smrti nepozabnega Barnarda Slavca. Ob tej priliki daruje žena Dori 50.000 lir za Pihalni orkester Breg. V spomin na Zoro Bandi vd. Blokar darujeta Sonja in Tiziana Zobin z družinama 100.000 lir za Pihalni orkester Ricmanje. Namesto cvetja na grob Angele Strajn vd. Kocjančič darujejo Nada, Roza in Sonja 50.000 lir za dolinsko cerkev. Ob smrti drage mame Marije Hrovatič darujeta sin Milan in hči Ivanka z družinami 200.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Hrovatič darujejo za repentabrsko cerkev: družina Succi (Repen 171) 25.000 lir, Marija Brana (Col 40) 20.000 lir, družina Škabar (Repen 49) 30.000 lir, družina Lazar (Repen 87) 50.000 lir in Zofija Milič (Col 15) 30.000 lir. Namesto cvetja na grob GuSta Zaccarie priespevajo sorodniki iz Križa Danila, Grozdana, Marija, Slava, Eda, Lucjana, Ada in Liana 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu in 100.000 lir za KD Vesna. t Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je prerano zapustil tovariš PRODAM frižider Candy 170 1 z majhnim notranjim zmrzovalnikom v dobrem stanju, nov model pralnega stroja Rex, malo rabljenega, nov model Štedilnika s pečjo. Tel.: 040-575145 ali 350150. DOMAČE SLIVE za marmelado prodamo po ugodni ceni. Tel. 040-420604 v večernih urah. AVTORSKE SLIKE prodam zaradi selitve. Tel. 040-229347. POTREBUJEMO hišno pomočnico 3 ure dnevno v Arcadio Baroni (Caio) Družina in sorodniki Gabrovec, 5. avgusta 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) UMETNINA KRASI PROČELJE NEKE KRIŠKE VILE Mozaik Avgusta Černigoja z motivi kriškega življenja Delo je nastalo v obdobju, ko se je umetnik vrnil h kolažu Kolikokrat smo se z avtomobilom pripeljali v Kriz, ne da bi zapazili svojevrstne umetnine, ki stoji ob strani vaškega klanca. Najbrž bi ostala naopažena še naprej, Ce nas ne bi na to opozorila pozorna domačinka ter nas pospremila do elegantne vile s hišno številko 323. V njeno pročelje je namreč vzidan živobarvni mozaik, ki ga je izdelal tržaški umetnik Avgust Černigoj. Da se Križ lahko ponaša s Černigojevo umetnino, je bilo nekaterim že znano, toda širša javnost tega dela ne pozna, prav tako tudi ni nikjer zabeleženo. Mozaik je v vili kriškega slikarja Miroslava Dovšaka. Že njegov oče Mirko je skrival v sebi umetniško dušo in ljubezen do slikarstva. Svoj dom je dal zgraditi leta 1923. Že na prvi pogled se stavba razlikuje od ostalih podeželskih hiš, tako zaradi razkošnosti v zasnovi in elementih kot predvsem zaradi velikih oken tudi na severni strani. In prav eno izmed oken, potem ko so ga leta 1961 zazidali, je dalo takratnemu lastniku vzgib za nadvse domiselno rešitev. Obrnil se je na Avgusta Černigoja in mu naročil, naj z umetniškim delom zapolni okensko nišo, s priporočilom, naj bo delo tematsko vezano na domači Križ, ki je razpet med morje, zemljo in kamen. Tako je nastala slikovita umetnina (0,95 x l,65m), ki prikazuje najbolj značilne dejavnosti tega kraja, ponazorjenega v treh figurah. V zgornjem delu mo- zaika je ribič, ki nosi na rami manjše, skledasto veslo (nar. svisla), v katerem je morski plen. Ozadje tvorijo morje, jadrnica, čeri kriškega brega in kraška planota. Pod njim je druga krepka figura kamnoseka z zidarsko kapo in vihtečim kladivom, s katerim seka kamen. Spodaj, v umirjeni pozi, je ženska figura na trgatvi, ki s pokrito glavo in škarjami v roki polni lesen škaf (nar. brentač). Figuralni okras je sestavljen iz barvnih kamenčkov in steklenih koščkov živih barv, z lesketajočim učinkom. Mozaik je po natančnem osnutku nastal v Benatkah leta 1964, njegov izvajalec se je v Černigojevem stilu podpisal z inicialkami SMF. Kriški mozaik je nastal v obdobju, ko se je Černigoj vrnil h kolažu in uresničil tudi večja dela, med katerimi izstopa okrasitev salona ladje Galileo Galilei (1. 1963) in številne intarzije v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu (ok. 1964), ki so po mnenju kritike ostala v senci njegovih slikovitih grafičnih prizadevanj. Znano je, da so umetnikovo ustvarjalno pot večkrat pogojevale denarne stiske in težave; med obema vojnama se je Černigoj z družino znašel v hudih denarnih razmerah; po delu v ladjedelnici se je zaposlil pri Gustavu Pulizerju, lastniku ateljeja za opremo ladij, in slikal velike ladijske dekoracije za pomorske družbe Lloyd, Cosulich idr. Leta 1936, ko je zopet ostal brez zaposlitve, so mu primor- ski duhovniki dali poslikati štivansko cerkev. Černigoj se je tudi med vojno preživljal s poslikavanjem cerkva na Primorskem (v Drežnici 1. 1942, Grahovem 1. 1943, na Knežaku v letih 1943 - 1945, v Košani 1. 1944 in Baču 1. 1945, je uporabljal motive in podobe, ki jih je gojil že prej, to so: portreti, tihožitje, predvsem pa krajino. Po vojni so se njegove življenjske razmere nekoliko uredile, in sicer potem ko je postal profesor risanja na nižji in višji slovenski gimnaziji v Trstu in do upokojitve leta 1970 na državnem učiteljišču, kjer je vzgojil in navdušil celo generacijo naših učiteljev. Kot zanimivost naj omenimo, da je prvo Černigojevo delo v Križu datirano okrog leta 1955, ko je umetnik, verjetno po naročilu župnika, poslikal timpanom glavnega vhoda vaške cerkve. Dež je v kasnejših letih izpral in popolnoma uničil fresko, ki je ponazarjala Jezusa na križu. Tudi ta stvaritev, o kateri najbrž obstajajo dragoceni posnetki, še ni bila doslej evidentirana in primerno ovrednotena. Tekst in foto Kristina Kovačič V LIGNANU Drevi nastop znane rock skupine Prazac+ Naša dežela se na glasbenem področju prebuja. Že nekaj let se večina koncertnih turnej italijanskih in tudi številnih tujih glasbenikov ustavlja pri nas, v zadnjem letu so tudi nekateri glasbeniki iz naše dežele dosegli državni in tudi mednarodni uspeh. Med te sodijo tržiška pevka Elisa, ki smo jo lahko poslušali v nedeljo v Gradežu in v ponedeljek v Vidmu in por-denonska rock skupina Prozac+, ki bo drevi nastopila v Lignanu. Gian Maria Accusani, Eva in Elisabetta sodijo v izredno plodni glasbeni humus Pordenona in okolice. Že pred desetimi in več leti je v tem furlansko-beneškem mestu uspeval underground glasbeni svet, bolj znan z imenom Naonis. Več skupin je takrat preraslo krajevne meje. Kulturni vrvež na tem področju se v Pordenonu ni ustavil, leta 1995 so štirje mladi, Gian Maria, Simon, Eva in Elisabetta ustanovili skupino z imenom Pro-zac+. Simon jih je hitro zapustil, ostali pa so šli na poletno turnejo. Imeli so veliko srečo, saj so jih opazili producenti alternativne glasbene založbe Vox Pop, s katero so posneli prvi album Testa plastica, ki je izšel aprila leta 1996. Igrali so na raznih velikih festivalih (Sonoria ’96), prisostvovali na oddajah glasbenih postaj MTV in Vi-deomusic in začeli eno leto dolgo turnejo, v ok-vivru katere so imeli kar 200 nastopov. Septembra lani so bili predskupina irskemu bandu U2 v Rimu ju Reggio Emiliji, januarja letos so izdali drug0 zgoščenko AcidoAcida, skladbe, ki so bile med najbolj predvajanimi na vseh radijskih postajah spomladi in tudi letos poleti (prešteli so skoraj 10.000 predvajanj). T® plošče so že prodali preko 160.000 izvodov, kar je za mladi rock band izredno veliko. v Lignanu, pred domačim občinstvom, bodo Pr°j zac+ prav gotovo dan vse od sebe, kar jim itak vedno odlično uspeva-Poslušali bomo lahko vse njihove najbolj znane uspešnice, od AcidoAcida do Legami, o Baby do Fenomeno in Betty Tossica. P°leJ - mikam, ki so jih nekateri sprožili okoli njihovih besedil, češ da »slavijo* uporabo mamil Prozac+ odgovarjajo rekoč, da pojejo o tem, kar se do gaja okoli njih, mamite pa so, hočeš ali ne, vsa) za nekatere mlade, se stavni del njihovega življenja. Prozac+ bodo septed bra nastopili tudi Majanu in Trstu. AW Berlin - dolga noč muzejev V Berlinu bodo 22-avgusta ob četrti do gi noči muzejev o prli približno 50 mu zejev in galerij. Pole§ nočnega obhoda mu zejev bo obiskova cem na voljo še precej dodatnih prireditev, med drugim branj® poezije in koncerti- ^ NOVICE USPEŠEN KONCERT LAHKE GLASBE Poletni festival na gradu Khislstein Na vrtu kranjskega gradu Khislstein bodo v organizaciji Lutkovnega gledališča Kranj od 6. avgusta do 17. septembra potekale poletne prireditve pod naslovom KiselFestival '98. Otroški program bo stekel ta četrtek z nastopom Nece Falk, ki bo pela pesmi Kajetana Koviča, kakor jih je uglasbil Jerko Novak. Nato bodo predstave za otroke tekle redno ob četrtkih, vsakokrat ob 18. uri. Nastopila bodo lutkovna gledališča Tri (Kranj; 13. 8.), Fru-Fru (Ljubljana; 20. 8.), Zoom (Ljubljana; 27. 8.), Lutkovno gledališče Ljubljana (3. 9.), Lutkovno gledališče Maribor (10. 9.) in ruski cirkus Buffeto (17. 9.). Program za odrasle pa se bo začel 7. avgusta s koncertom londonske skupine Dave Peabody&Dave Smith in se nadaljeval ob petkih ob 21. uri. Teater Torpedo iz Murske Sobote bo nastopil 14. avgusta, Neca Falk bo imela koncert pod naslovom Portreti 21. avgusta, Zijah Sokolovič pa bo z monodramo Prinesla me je menda štorklja (Kobajagi donjela me roda) nastopil 28. avgusta. (STA) Imericani na Tmfestu '98 V drugem tednu festivala Tmfest '98 ho danes na letnem prizorišču KUD France Prešeren v Ljubljani folk rock večer, nastopila pa bo skupina Imericani. Mednarodna zasedba Imericani se je z vseh vetrov - iz Združenih držav, Italije, Francije, Argentine, Švice - zbrala leta 1992 v Švici. Na samem začetku so bili prava poulična glasbena skupina. Prvo ploščo z naslovom Number One so posneli leta 1994, drugo Death Folk pa v začetku leta 1996. Imericani igrajo zelo pisano mešanico folk in etno glasbe, njihov repertoar zajema skladbe in predelave tradicionalnih pesmi s celega sveta. (STA) Treba jo je bilo čakati skoraj eno uro, a približno tisoč prisotnih je v nedeljo zvečer kljub gradeški sopari in obilici komarjev strpno in mimo čakalo na prvi poletni koncert nove tržiške glasbene zvezde, zelo perspektivne Elise. Elisa Toffoli se je rodila v Tržiču 19. decembra leta 1977. Že v mladih otroških letih se je navdušila za glasbo, njen ded, pevec v tamkajšnjem polifoničnem zboru pa jo je naučil petja. Študirala je kitaro in klavir, pri enajstih letih je napisala prvo skladbo. Igrala je s številnimi krajevnimi bendi in se stalno izpopolnjevala. Nekaj let kasneje je začela pisati skladbe neposredno v angleščini, kar je postala njena prednost in skupaj z odličnim glasom adut njenega uspeha. Leta 1995 je poslala demo kaseto založbi Sugar Caterine Caselli, ki jo je poklicala v Milan na avdicijo. Bivša »zlata čeladica« je v njej spoznala glasbeno zvezdo in se s Corradom Rusticijem, producentom in glasbenikom Zucchera zmenila za snemanje prve zgoščenke Pipes and Flovvers. Lani je poletela v San Francisco, kjer je z ameriškimi glasbeniki posnela ploščo, ki je v Italiji izšla konec septembra in v samih dveh mesecih presegla mejo 50.000 prodanih izvodov. Letos je Elisa že pela na številnih koncertih in festivalih. Med dragim je pela tudi na rimskem prvomajskem koncertu, na Heineken Jammin Festivalu junija meseca v Imoli, julija pa je pela pred nastopi Erosa Ramazzot-tija v Nemčiji in Švici. V Gradežu je nastopila z zvestimi spremljevalci Maxom Gelsijem (bas), Andrejem Rigonatom (kitara), Cliristianom Riganom (klaviature), Carlom Bonazzom (bobni) in An- drejem Fontano (tolkala), (vsi doma iz Tržiča in okolice), s katerimi sodeluje že vrsto let. Njen nastop je slonel na skladbah prvega albuma Pipes and Flovvers. Njena glasba je močan rock z melodičnimi odtenki, kritiki so jo že primerjali Kanadčanki Alanis Mori-sette in Američanki P. J. Harvey, kar jo je seveda navdušilo. Začela je s skladbo Shadovv zone, kateri je sledila Sleeping in your hand, So delicate, So pure, New kiss in Mister Pure so dokazale izredno glasbeno sposobnost mlade PeV j^a-Elisa je po teh skladbah P^ye’s vila tri nove pesmi, in sicer vvorld (naslov je njeno ime br ^ narobe), bodočo uspešnico L ^ in Happiness is home. Na za ^ koncerta dokaj mirna in mat ^ je voma Elisa (po vsaki skl30 ' -0 zahvaljevala publiki z enoS 0 tre-Grazie mille) je opustila zače .0p mo (to je bil prvi njeni uradm1 vs0 tako blizu doma) in pokaza ^ moč in zagrizenost, ki ji PraV fLjag6 ne manjkata. Tell me, The 111 jf,olj in že je bil čas morda njene uspešne skladbe Labyrmth, n se_ tem je publika končno zapu® a je deže in se približala odru. , n0sti svoje izredne vokalne sP°fiaCibi ^ dokazala tudi v akustični s goVvrer feast for me, s hitom ^lC!f pl0-pa se je koncert zaključil. n0vH0 skanje je Eliso in skupin0 P. Tjj je priklicalo na oder, kjer so j^pjjjg akustično verzijo skladbe in your hand. Koncert je dan kasneje P0 0jetne ,vila' Vidmu in s tem z nastope. Sedaj jo aka zas počitek, septembra pa F^puiJi- ^ snemalni sudio za brak--v Elisi bomo še dolgo sUSah m AW KOSOVO / PADAJO SE ZADNJE KOSOVSKE UTRDBE Srbska ofenziva se bliža svojemu koncu Unhcr odkrito govori o novem »etničnem čiščenju« PRIŠTINA, BRUSELJ - Srbske sile na Kosovu naj bi včeraj nadaljevale ofenzivo na območju Djakovice in Dečanov v bližini meje z Albanijo fer v osrednjih delih Kosova in v Drenici, se je izvedelo iz virov kosovskih Albancev v Prištini. Po podatkih lokalnega odbora za zaščito Človekovih pravic v Srbici so se srb-ski napadi ponoči in včeraj zjutraj nadaljevali. Vas Lauša blizu Srbice, so jo srbske sile obkolile pred pe-flrni meseci, je bila včeraj zavita v °genj in dim potem, ko so vanjo Predsinoči vdrli srbski tanki. Mrtvi naj bi bili tako na srbski kot na albanski strani, vendar njihovega Stebla niso sporočili. Spopadi so zajeli tudi bližnjo vas Polače, od koder Prav tako poročajo o mrtvih. Tudi iz tekalnega odbora za zaščito človekovih pravic v Djakovici poročajo o nudih bojih v vaseh blizu meje z Albanijo. Po podatkih srbskih virov sta bua na tem območju v ponedeljek ubita dva jugoslovanska vojaka in Vec deset kosovskih Albancev. Beograjska agencija Tanjug pa je včeraj poročala, da so policijske sile »nevtralizirale vsak odpor« oboroženih Albancev v vasi Lauša, Ovčarevac in Jablanica, ki so bile zadnje utrdbe Osvobodilne vojske Kosova (UCK). Srbski viri so včeraj,-obenem sporočili, da sta cesti Prišti-na-Peč in Priština-Prizren zaprti, ker zaradi dejavnosti oboroženih kosovskih Albancev nista popolnoma vami. Visoki komisariat OZN za begunce (Unhcr) pa je včeraj iz Ženeve sporočil, da smo na Kosovu priča »etničnemu čiščenju«, ker so srbske sile s požiganjem opustošile obsežna območja na Kosovu in s tem preprečila povratek ubežnikov. Ekipa Unhcr, ki je obiskala območje južno od Srbice, je poročala, da hiše tam gorijo, prebivalci pa bežijo. Potem ko je predsinočnjim tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta James Rubin navedel, da je vojaška zveza Nato odobrila načrte za uporabo sile proti srbskim silam na Kosovu, se je včeraj v Bruslju izvedelo, da pred prihodnjo sejo zavezništva 2. septembra, ne moremo pričakovati konkretnih ukrepov. Američani so seveda zaskrbljeni zaradi nadaljevanja srbske ofenzive, ki grozi, da bo izzvala humanitarno katastrofo zaradi množice novih beguncev. Prav tako so zakrbljeni v Evropski uniji, kjer računajo, da jih bo prej ali slej dosegel begunski val in se sedaj na vse kriplje trudijo, da bi prav to preprečili. Ce bo zveza Nato uresničila svoje načrte o zavarovanju albanske in makedonske meje, se bodo kosovski begunci znašli v mišnici, saj ne bodo imeli kam bežati. Srbske sile so kot kaže na Kosovu izpopolnile sistem »etničnega čiščenja«, saj ne prihaja do množičnih pomorov kot v Bosni in Hercegovini. Ljudi le izženejo iz vasi, ki jih nato zažgajo in uničijo vse, kar bi omogočilo preživetje beguncem, tako da bodo pozimi umirali od lakote. INDIJA / ZARADI NEDOVOLJENE NADGRADNJE DVEH NADSTROPIJ Pod ruševinami 26 mrtvih NEW DELHI - Po še Začasnih podatkih je v Predvčerajšnjem rušenju Sedemnadstropne stavbe 'J Murnbaiju (Bombaj) p Ujenje izgubilo 26 oseb. 0d ruševinami poslopja dra sliki AP) , ki so mu Pravili Govind Tovvers, i .a) bilo še kakih dvajset Judi. Gasilci so prejšnjo uc izpod ruševin rešili oseb, med katerimi so e nekatere zatekle v klet-6 Prostore. Vzroki Senja niso znani, oblasti fa so prepričane, da mu je otrovala nedovoljena atigradnja dveh nadstro-fj' ki je okrnila struktu-“uio trdnost poslopja. KRŠKO / ZAPLETI SE BODO NADALJEVALI Hrvaška plačala samo del računa Hrvati obsojajo preoblikovanje NE Krško v javno podjetje kot odvsem solastništvo LJUBLJANA, ZAGREB - Hrvaško elektrogospodarstvo (HEP) je včeraj Nuklearni elektrarni Krško (NEK) nakazalo približno 188 milijonov tolarjev (dva milijona nemških mark), kar pa je le del zneska na računu v višini 486 milijonov tolarjev, ki je v plačilo zapadel včeraj. Za plačilo fakture, ki bi jo morali Hrvatje poravnati včeraj, tako ostaja še približno 300 milijonov tolarjev. Generalni direktor Elektra Slovenije (Eles) Ivo Banič je včeraj navedel, da so se terjatve Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) za električno energijo iz nuklearke za leto 1998 z včerajšnjem dnem povzpele na 2, 318 milijarde tolarjev neto, vključno z dekomisijo (še 630, 6 milijona tolarjev) pa tako znašajo slabe tri milijarde tolarjev. Po njegovih besedah že 20. avgusta v plačilo zapade nov račun v višini jDribližno 503 milijone tolarjev (432, 8 milijona tolarjev za energijo in 70, 4 milijona tolarjev za dekomisijo). »Stanje odprtih terjatev torej znaša skoraj tri milijarde tolarjev, kar pomeni, da se kumulativno gledano stanje dolga hrvaške strani kljub obema plačiloma (v ponedeljek je Hrvaška plačala 398 milijonov tolarjev, včeraj pa 188 milijonov tolarjev) ne spreminja,« je povedal generalni direktor Elesa. Kot je še poudaril, za slovensko stran ni sprejemljivo, da se Hrvaška, ki trdi, da je partnerica Slovenije in solastnica nuklearke, tako sistematično izogiba plačevanju obveznosti. »Ce bi se tako obnašala še slovenska stran, bi nuklearka že zdavnaj obstala,« je še opozoril generalni direktor Elesa. Predsednik uprave Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) Damir Begovič pa je za hrvaško tiskovno agencijo Hi-na včeraj izjavil, da je uredba slovenske o preoblikovanju krške nuklearke (NEK) v javno podjetje »primer enostranskega odločanja in popolne razlastitve oziroma odvzetja pogodbene pravice HEP kot solastnika NEK«. Begovič je hrvaškemu zunanjemu ministru Mateju Graniču in uradu predsednika države poslal pismo s prošnjo za preprečitev razlastitve premoženja HEP v NEK. Predsednik uprave HEP namreč meni, da uredba slovenske vlade izničuje lastniške pravice HEP v NEK in da je v nasprotju z vsemi temeljnimi dogovori med obema elektrogospodarstvoma o nuklearki. Po Begovičevi oceni uredba dokazuje, da slovenska stran ne namerava skleniti dogovora s Hrvaško, ampak prevzeti NEK. Damir Begovič je ob predsinočnjem vklopu enega od 400-kilovoltnih daljnovodov med krško nuklearko in Hrvaško v oddaji hrvaške televizije »Mo-trišta« izjavil, da je slovensko elektro-gospodasrtvo (Eles) to storilo v prvi vrsti iz varnostnih razlogov. Obenem je zagotovil, da Hrvaška iz daljnovoda še naprej ne črpa »niti enega kilovata« energije. Po Begovičevih besedah je jasno, da daljnovodi nimajo dovolj zmogljivosti, da bi varno »evakuirali« električno energijo iz NEK. Glede na to, da je že prišlo do okvare med 400-kilovoltnem daljnovodu med Melino in Divačo, je Slovenija, tako Begovič, iz varnostnih razlogov ocenila, da bi bilo nadaljnje delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema v takšnih okoliščinah zelo nevarno, posebej za samo NEK. Begovič meni, da želi slovenska stran zaseči celotno hrvaško premoženje v NEK, kar naj bi dokazovala nedavno sprejeta uredba, po kateri je slovenska vlada ustanoviteljica NEK, določa predsednika poslovnega odbora in ceno električne energije, kar je vse »absolutno nesprejemljivo« za hrvaško stran. Po besedah predsednika uprave HEP Hrvaška nima potrebe niti razloga za črpanje električne energije iz NEK dokler s slovensko stranjo ne bodo razčiščena stališča slovenske vlade. Oceno slovenskega ministra za gospodarske dejavnosti Metoda Dragonje, da bi lahko že ta teden dosegli dogovor o ceni in načinu plačevanja električne energije, pa je Begovič označil kot »prevzetno«. Po njegovih besedah hrvaška stran še vedno vztraja pri stališču, da bo plačala le tiste stroške, ki se nanašajo na pogon in vzdrževanje ter stroške za gorivo »in nič več«, dokler se solastniki ne dogovorijo o vseh ostalih dejavnostih. (STA) -Nemčija / včeraj dopoldne v berlinu HRVAŠKA / OB TRETJI OBLETNICI OFENZIVE NEVIHTA Eksplozija plina zrušila poslopje Eno osebo rešili, z drugo vzpostavili kontakt, 17 pa jih pogrešajo BERLIN - Včeraj dopoldne je močna eksplozija porušila neko štirinadstropno poslopje v 'zahodni berlinski četrti Steglitz. Gasilci so do sedaj rešili eno osebo, z drugo pa so vzpostavili besedni kontakt. Rešeni je lažje ranjen in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico. Po približnih obračunih je bilo v poslopju, ko je zaradi uhajanja plina prišlo do eksplozije, najmanj 19 oseb. Na prizorišču rušenja je na stotine ljudi od gasilcev do policistov in pripadnikov civilne zaščite (na sliki AP) . Ti zelo previdno odstranjujejo ruševine, tako da ne bi nehote poškodovali morebitnih preživelih. Po eksploziji so oblasti takoj evakuirale vse ljudi iz bližnjih poslopij in v vsej soseščini so izklopile elektriko in plin, ker je obstajala resna nevarnost, da bi prišlo do novih eksplozij. Kršitelji človekovih pravic so še vedno nekaznovani Amnesty Internotionol navaja, do so zato Srbi nezaupljivi LJUBLJANA - Nekaznovanost za stotine pobojev, ki so jih v ofenzivah v letu 1995 izvršili pripadniki hrvaških oboroženih sil, kaže, kaj bi se lahko zgodilo z žrtvami in preživelimi spopadov na Kosovem, je ob tretji obletnici operacije Nevihta izjavila organizacija Amnesty International (Al), so sporočili iz slovenske sekcije omenjene organizacije. Kljub vsem zahtevam mednarodne javnosti, naj hrvaške oblasti ukrepajo, ostaja na stotine zločinov še naprej neraziskanih. Storilci grobih kršitev človekovih pravic, kot so poboji, izginotja, mučenje, posilstva, številna in sistematična uničevanja hiš ter poskusi nasilnih izgonov, ostajajo nekaznovani. Sorodniki žrtev pa svojih svojcev še vedno ne morejo dostojno pokopati. Hrvaške oblasti so skušale prepričati predstavnike Al in mednarodno skupnost, da so ukrepale primerno glede kršitev človekovih pravic, ki so bile storjene v času dveh znanih ofenziv - Nevihte in Blisk. To zatrjevanje pa ni v skladu s pričevanji nekdanjih policijskih uradnikov, ki so pred sodiščem pričali, da jim niso ukazali, naj ščitijo civilno prebivalstvo, kot so mednarodni skupnosti sporočili predstavniki hrvaških oblasti. Povelje se je menda glasilo, naj ščitijo kulturne objekte in streljajo na vse, kar se premika. Predstavniki hrvaških oblasti niso nikoli dali podrobnih informacij o posameznih primerih kršitev, ampak so vedno le poudarjali, da izpeljujejo številne raziskave dogajanja. Po podatkih Al pa večina obtožnic, ki so jih vložili v letih 1995/96, še ni prišla pred sodišča. Med 2849 primeri, kolikor jih je po navedbah hrvaških oblasti prišlo pred sodišče junija 1996, jih je manj kot dva odstotka zadevalo poboje. Hrvaške vladne statistike pa kažejo, da je med bilo 900 pokopanimi trupli več kot 450 civilistov. Predstavniki Al menijo, da oz- račje nekaznovanosti pomembno vpliva na pomanjkanje zaupanja v hrvaške oblasti s strani hrvaških Srbov. Na stotine tisočev hrvaških Srbov, ki so v letih 1991-95 pobegnili iz Hrvaške, se trenutno nahaja v Bosni in Hercegovini, Zvezni republiki Jugoslaviji in na Kosovem. Prav na Kosovem so se znova znašli v središču tragedije, saj so na eni strani žrtve politične manipulacije s strani jugoslovanskih oblasti, na drugi strani pa tarča oborožene albanske opozicije. Organizacija Al poziva hrvaške oblasti, naj takoj izpeljejo neodvisne in vsestranske preiskave in poskrbijo za obsodbe kršiteljev človekovih pravic. Ravno tako poziva hrvaške oblasti, da žrtvam izplačajo reparacije in sprejmejo vse ustrezne ukrepe za preprečitev nadaljnjih kršitev človekovih pravic v skladu z veljavnimi mednarodnimi standardi in zakoni, so še sporočili iz slovenske sekcije Al. (STA) PODGORA / ODBORNIK SPAGNA V RAJONSKEM SVETU Načrt za odtok vode s Kalvarije Tri milijarde za območje od Ločniko do Ul. Colvorio - Rajon zahtevo še druge posege Kljub Času dopustov se dejavnost rajonskih svetov v teh prvih avgustovskih dneh nadaljuje brez premora. PredsinoCi sta zasedala rajonska sveta za Stražice in Podgoro, včeraj je bil na vrsti LoCnik, nocoj ob 20.30 svet za Pevmo, Oslavje in Stam-ver. Večinoma so seje namenjene določanju prednostne lestvice najnujnejših javnih del. Javna dela so bila osrednja točka predsi-nočnje seje v Podgori, ki sta se je udeležila tudi odbornik za javna dela arh. Enzo Spagna in načelnik občinskega tehničnega urada inž. Ignazio Spano. Prišla sta pokazat načrt za ureditev odtoka voda s pobočja Kalvarije, ki sodi v sklop širšega plana hi-drogeološke ureditve desnega brega Soče. V ta namen bodo potrebovali kakih 7 milijard lir. Občina zaenkrat razpolaga s 3 milijardami iz financiranja za svojčas predvideni in nato opuščeni naCrt jezu Cez Sočo. Predstavljeni načrt bo absorbiral skoraj vse razpoložljiva sredstva in predvideva kanalizacijo voda na vsem loCniško-podgorskem predelu med Ul. Chiese Antiche in Ul. Monte Calvario. Gre za predel vzolž železnice, kjer voda ob vsakem nalivu poplavlja ulice. V načrtu je predviden vkop debelih cevi, po katerih se bo voda iz nekdanjih potokov stekala proti SoCi. Premagati bodo morali številne tehnične ovire, med drugim višinsko razliko, ki jo bodo premagovali s prečrpavanjem. Sistem odtoka bo sprejemal tudi vodo z obomoCja športne palače, kjer bodo prej ali slej asfaltirali parkirišče. Rajonski svetovalci s predsednikom Edijem Ma-ligojem so pozitivno ocenili obljubo, da namerava občina že v kratkem dati v zakup dela, opozorili pa so na potrebo, da se predvidijo še drugi posegi. Izvajanje naCrta naj bi tako izkorisitli za namestitiev greznic v Ul. Monte Calvario. Poleg tega je treba urediti odtoke s Kalvarije tudi v bližini nekdanje šole, na območju pokopališča in drugih predelih vasi vse do spomenika padlim. V tem primeru bi posegi morah biti manj zahtevni, saj bi bilo dovolj urediti nekdanje potoke, občina pa mora še poiskati sredstva. Rajonski svet je odbor- niku za javna dela predložil še dolg spisek zahtev, ki zajema vsaj ducat posegov. Med nujnejšimi so ojačenje razsvetljave v podvozu Baruzzi pod železnico in na številnih ulicah, utrditev opornega zidu na ovinku blizu križišča s cesto v Grojno, namestitev plasti hrapavega asfalta na dveh nevarnih ovinkih pri železniškem podvozu in pri pekami Skorjanz. Odbornik Spagna je obljubil, da bo upošteval zahteve in jim, kolikor bodo dopuščale finance, zadostil. Kar zadeva pokopališče pa je odpisal možnost širjenja, ker ga predpisi ne dopuščajo, in je torej edina možnost zagotovitve prostora za nove pokope v gradnji kostnic. r V PALAČI ALVAREZ IN GALERIJI SPAZZAPAN - Dvojna recstava sodobne umetnosti \Z Gorici in Gradišču obširen pregled del sodobnih umetnikov v obmejnem prostoru V palači Alvarez v Ul. Diaz v Gorici in v galeriji Spazzapan v Gradišču bodo danes odprli dvojno razstavo »Con-temporanea 98-Sodobna umetnost 98«. Pobuda se uvršča v niz razstav, ki jih vse do konca oktobra prireja goriška pokrajina v sodelovanju z raznimi občinskimi upravami na obeh straneh meje. Razstavni spored je posvečen sodobni umetnosti na Goriškem, z namenom prikazati vidike krajevne ustvarjalnosti na področju slikarstva, kiparstva, grafike, fotografije, multime-dialnega področja, arhitekture, reklamne grafike in industrijskega designa. Pobuda predvideva več razstav v različnih krajih od Gorice do Gradišča, Gradeža, Tržiča, Krmina, Fare, Roman-sa, Starancana in Štanjela. Razstavo »Contemporanea/Sodobna umetnost 98« je pripravila posebna komisija, ki jo sestavljajo italijanski in slovenski umetnostni kritiki: Fulvio Monai, Milko Rener, Joško Vetrih, Emanuela Uccello, Franca Marri, Luca Geroni, Anamarija Stibilj. Sodelovali sta še prof. Mara Gallas, ravnateljica umetniške šole v Gorici, in mag. Slavica Plahuta, ravnateljica novogoriškega muzeja. Odprtje razstave bo danes ob 19. uri v obnovljenih prostorih palače Alvarez v Gorici. Na ogled bodo likovna dela umetnikov, tudi slovenskih, ki so se s svojim ustvarjalnim delom izkazali v zadnjih dvajsetih letih: De Gironcoli, Dugo, Di lorio, Franko, Jussa, Klanjšček, Tutta in Valič. Otvoritvena slovesnost se bo nadaljevala ob 21. mi v galeriji Spazzapan v Gradišču, kjer bodo pred-stavili dela umetnikov novejše generacije: Baldani, Bemardis, Busan, Crico, De Locatelh, Devide, Di Stasio, Drascek, Figar, KosiC, Leghissa, Marc, Mrakich, Paulin, Širok in Suelzu. Predsednik pokrajine Giorgio Bran-dolin podčrtuje pomen pobude, ki se bo odvijala po raznih krajih naše pokrajine in Slovenije, in poudarja, da se z njo tudi na kulturnem področju udejanja duh pred nekaj dnevi podpisanega pakta o čezmejnem sodelovanju. NOVI PREFEKT / DR. CORRADO SPADACCINI »Različnost pomeni bogastvo« Prefekt je za integracijo vendar ob spoštovanju kulture manjšin Novi goriški prefekt dr. Corrado Spadaccini, ki je prevzel funkcijo 1. avgusta, je vCeraj povabil novinarje na predstavitveno srečanje. Dr. Spadaccini se je (naključno, kot sam pravi) rodil v Caserti leta 1942, doma pa je iz Cata-nie. V javni upravi je zaCel službovati leta 1969, sprva v raznih središčih na Siciliji. Leta 1982 bi bil moral postati šef kabineta prefekta Dalla Chiese, ki pa je bil ubit v atentatu le tri dni preden je Spadaccini nastopil funkcijo. Prefekt je postal pred šestimi leti in služboval sprva kot predsednik dežel- NOVICE Nova zdravstvena naprava za neboleče preglede prebavil Zdravstveno podjetje obvešča, da so za goriško in tržiško bolnišnico kupih novo napravo, ki bo omogočala neboleče notranje preglede prebavil. Doslej so taki pregledi se izvajali z vnašanjem, preko požiralnika, hendoskopične cevi. Nova naprava omogoča izvedbo testa»Urea breath test«. Bolnik mora spiti posebno tekočino (»urea«), ki ne vsebuje radioaktivnega ogljikoveda oksida. Nato bo moral bolnik pihati s slamico v epruveto, ki jo bodo vložili v napravo, ki bo evidentirala presežno količino ogljikovega oksida v dihu bolnika in torej prisotnost notranje infekcije. Naprava bo stala približno 70 milijonov letno. Goriška ustanova je tretja v deželi, ki razpolaga s tako napravo. Teste bodo lahko izvajali v goriški ah tržaški bolnišnici. Doberdob: vaje na strelišču Občina Doberdob nam je posredovala kot vsak mesec informacijo o razporedu vojaških vaj na strelišču nad Selcami. V mesecu avgustu bodo vaje danes in jutri, nato pa še v dneh 12. in 13., 17. in 18., 20., 24., 27. in 31. avgusta. V navedenih dneh bo dostop na strelišče, ki bo ustrezno označeno in zastraženo, prepovedan med 8.30 in 17. uro. Prijeli in izgnali tri Romune Včeraj zjutraj so goriški orožniki ujeh skupino beguncev. Skupina treh Romunov je ilegalno prekoračila slovensko italijansko mejo in se nato podala v Gorico. Orožniki so ustavih begunce v Ul. Car-ducci in jih pospremih na kvesturo, kjer so odredi-h izgon iz države. Gre za 21- letnega P.M., 31- letnega C.V. in 35- letnega B.M. nega kontrolnega odbora v Moliseju, nato v Kalabriji, nadalje kot prefekt v Oristanu in Trevisu. Gorice še ni imel možnost spoznah, pravi. Četudi smo v pogovoru dobili vtis, da je že dobro dojel nekatere značilnosti in bistvene probleme mesta. Javnemu redu ni posvetil veliko besed, ker je paC ta problematika pri nas dosti manj pereCa kot v drugih stvarnostih. Pozornejši je na družbene probleme tukajšnje stvarnosti. »Prvi vtis je, da je Gorica nekoliko otrplo mesto in preveč zazrto v svojo preteklost«. Ta ocena izhaja iz primerjave s Trevisom, krajem zadnjega službovanja, kjer je stvarnost dosti bolj dinamična, usmerjena v proizvodnjo in profit, Četudi za ceno uničevanja okolja ah napetih odnosov do priseljencev, ki jih sicer potrebujejo kot delovno silo, zadka pa se, ko jih je treba nuditi stanovanja in storitve in se tudi kulturno odpirati tej novi prisotnosti. Prav glede odprtih pogledov do vprašanj kulturne različnosti nas je novi prefekt prijetno presenetil, ko se je nedvoumno opredelil za aktivno politiko sožitja. »Različnost kultur pomeni v vsakem primeru bogastvo za nek kraj. Integracija manjšin je potrebna ob sočasnem spoštovanju kulturne drugačnosti«. Prefekt je še opisal stvarnost albanskih občin na Siciliji (»kjer dvojezičnost ni noben problem«) in razmišljal o procesu evropske integracije (»kjer se bo pojem nacije nekoliko razvodenel, seveda ob spoštovanju specifik vsakogar«). Skratka, vtis smo imeli, da je Gorica dobila prefekta, ki bo znal dojeti tukajšnjo kompleksno stvarnost. Razstava risb Sonce miru 1998 Mir in sožitje prav gotovo sodita med najpomembnejše vrednote sodobnega Časa in ravno v ta okvir se uvršča tudi letošnja že tradicionalna prireditev Sonce mira 1998, ki jo v galeriji Kulturnega doma v Gorici prireja kulturna zadruga Maja v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Združenjem darovalcev organov (ADO). Letos bodo razstavljena dela mladih likovnih ustvarjalcev, učencev slovenskih goriških osnovnih šol Otona Zupančiča v Ul. Brolo in Frana Erjavca v Standrežu. Razstava bo na ogled od jutri, 6., do nedelje, 9. avgusta. Izbira teh dni ni naključna, saj sta 6. in 9. avgust datuma, ko sta pred 53 leti nad japonskima mestoma Hiroši-ma in Nagasaki eksplodirali prvi atomski bombi. Pobuda zadruge Maja sodi v okvir raznih prireditev, ki se bodo v teh dneh spomina in opomina v zvezi s prvima jedrskima katastrofama zvrstile na Goriškem. Odprtje razstave bo jutri, 6. avgusta, ob 11. uri. POKRAJINA / BRANDOLIN SKLICAL ZUPANE Seja o šolski mreži in vodovodih Oktobra konferenca o šolstvu - Za vodo pogodba občine-Pokrojina Predsednik Pokrajine Brandolin je predsinoči sklical na srečanje župane občin z Goriške za razpravo o načrtovanju šolskega omrežja in združevanju vodovodnih storitev. Glede šolstva je napovedal, da bo Pokrajina oktobra sklicala konferenco o šolski mreži z občinami, gorskima skupno-stima in šolskimi organi. Pred tem bodo še v avgustu porazdelili sredstva zakona 23/1996 za šolske gradnje. Pokrajina je v sodelovanju s šolskim skrbništvom zbrala, obdelala in dostavila občinam in šolam podatke o šolski populaciji, strukturah in premikih v obdobju 1991/98, o Čemer bo govor na konferenci. Glede reorganizacije vodovodnih omrežij je Brandolin potrdil namen združevanja na pokrajinski ravni. Posebna delovna skupina pri pokrajinski upravi je izdelala osnutek pogodbe med občinami ni Pokrajino. Odločiti so se za pogodbeni instrument, da bi se izognili uvajanju novih nepotrebnih ustanov. Zupani naj bi do začetka septembra predložili pripombe k osnutku pogodbe. Brandolin je še napovedal, da bo na eno prihodnjih srečanj povabljen dr. Cesare Greco, direktor združenja vodovodnih podjetij IRSI in svetovalec ministrstva za javna dela, ki bo predstavil nove predpise in pristojnosti občin. KINO GORICA VTITORIA 1 in 3 Zaprto zaradi dopusta. CORSO Zaprto zaradi dopusta. obvestTla URAD SDZPI bo zaradi dopusta zaprt do 28. avgusta. URAD ZSKD GORICA bo zaradi dopustov zaprt do vključno 16. avgusta 1998. SEDEŽ DRUŠTVA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo zaprt do 26. avgusta. Za morebitne informacije naj se interesenti obrnejo do odbornikov. SKLAD MITJA CUK prireja poletno središče v So-vodnjah od 17. avgusta do 5. septembra, od 8. do 15. ure. Za vpis in informacije tel. 040-212289 v dopoldanskih urah. ZSSDI GORICA sporoča, da je urad v juliju in avgustu odprt vsak dan do 8. do 14. ure. Ob sobotah je urad zaprt. GORIŠKI SEDEŽ SSO bo do 4. septembra odprt vsak dan, razen, sobote od 9. do 12. ure. Od 17. do 21. avgusta bo urad zaprt zaradi dopusta. !3 ŠOLSKE VESTI SOLSKO SKRBNIŠTVO sporoča, da so njihovi uradi v Ul. Leopardi od 3. avgusta odprti za občinstvo v torek, sredo in petek od 11. do 13. ure, v ponedeljek in Četrtek pa od 15.30 do 17. ure. IZLETI VSE ŽENE IZ GORIŠKEGA so vabljene na enodnevni izlet z ladjo na Brione v nedeljo, 23. avgusta. Za informacije: trgovina pri Mili v Doberdobu (teh 78398), Maja Humar v Ste-verjanu (tel. 884187) in Maja Pelerin v Standrežu (tel. 21892) do 8. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV javlja umik odhoda avtobusov za piknik v soboto, 8-t.m., pri lovski koči Paljevo-1. avtobus ob 10. uri od g° st. Primožič v Podgoro (sp0 menik) in Standrež; 2. avto bus ob 10. uri z Vrha (sp0" menik) skozi Sovodnje v Standrež. Piknik bo vsakem vremenu (za pri® dežja je dovolj prostora koči). LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. don Bo sco 175, tel. 32515 E. Santiago, Mincy 11, Carter, Colon 4, Vega 13, 'lourruitunier, Leon, D. Santiago in Šoto. ITALIJA: Bonora, Ba-sile li, Pucka 15, Galan-cra l 1, Myers 8, Mene-§hin 4, Abbio 13, Frosi-Chiacig 6, Damiao, He Pol in Pozzecco. SODNIKA: Betancor 'Španija) in Santos (Bra-Zllija). PM: Portoriko 1^:20, Italija 13:23. TRI r_PCKE: Portoriko 3:15 ICasiano 1:7, Mincy 2:4, G°lon 0:2, Vega 0:2), Ita-ba 7:19 (Basile 1:2, Ga-anda 3:4, Myers 1:5, leneghin 0:4, Abbio ;:41- GLEDALCEV: «•000. ATENE - Italijani j50 si z velikansko muko, °oa zasluženo prislužili ^astop v Četrtfinalu. Ceraj so namreč tesno Premagali Portoriko, Predvsem z odlično igro Cregorja Pucke in novinca v reprezentanci Basi- Tekma je bila izredno Pomembna za obe ekipi: , bi namreč izgubil, ? bi igral le v tolažilni • uPini. Zato je bila tudi ,8ra živčna in vse prej j°t lepa. »Azzurri« so ,eb predvsem velikanke težave, da bi zausta-i!} visokega Ortiza, ki je 'l z 21 točkami tudi ajuspesnejSi strelec ječanja. Tekma je bila pnaeena do končnih rrrut, ko sta Basile naj-p ®1 s trojko, nato pa Se . Ca s petimi zapored-Un?1 toclrami dokončno rick°Pab vse upe Porto- n 7 Cetrfinalu pa bodo v ek Italijani naleteli na izredno trd oreh, saj se bodo pomerili z Američani, ki sicer tu nimajo svojega »Dream teama«, predstavljalo pa domdvi-no košarke in tudi ni naključje, da so osvojili prvo mesto v skupini F. Zelo zanimiv bo Četrtfinalni boj med Rusi in Litvanci. Jugoslavija je neposren favorit proti Argentini, medtem ko se obeta vroča tekma med Spanci in Grki. V sinočnjem derbiju kola se je Jugoslavija oddolžila za neroden poraz proti Italiji in zasluženo premagala Grčijo. Največ točk za Jugoslavijo sta dosegla Bodiroga (19) in Topič (10), pri Grkih pa je bil daleC najboljši Al-vertis s 23 točkami. VČERAJŠNJI IZIDI Skupina E: Rusija - Kanada 81:72 (42:38); Portoriko - Italija 63:68 (31:34); Jugoslavija -Grčija 70:56 (38:33). Lestvica: Jugoslavija in Rusija 10; GrCija in Italija 8; Portoriko 4; Kanada 2. Skupina F: Litva -Španija 80:86 (40:43, 75:75); Brazilija - Argentina 76:86 (30:33); Avstralija, - ZDA 78:96 (31:54). Lestvica: ZDA in Španija 10; Litva 8; Argentina in Avstralija 6; Brazilija 2. ČETRTFINALNI PARI Petek, 7.t.m.: Jugoslavija - Argentina; GrCija -Španija; Rusija - Litva; Italija - ZDA. Na sliki AP: Gregor FuCka, pri metu na koš, je bil včeraj odločilen za zmago Italijanov proti Portoriku. ROLKANJE / ITLIJANSKI POKAL Mladina je osvojila kar pet naslovov Odlične uvrstitve - Mateja Bogateč in Guido Masiero spet v državni reprezetnanci S tekmovanjem v Greni-gi Terme pri Trentu se je konCal italijanski pokal v rolkanju, v katerem so bili Mladinini predstavniki še posebno uspešni, saj so osvojili kar pet naslovov. Pokalni italijanski prvaki so letos Ana Košuta v kategoriji najmlajših in se- veda Mateja Paulina med kadetinjami, saj je Mladinini rolkarica zmgala prav na vseh tekmah. V kategoriji kadetov je imela Mladina absolutno premoč, saj je uvrstila na prva tri mesta tri svoje rolkarje: 1. Eros Sullini, 2. Aleksander Tretjak, 3. Lorenzo Schirra. Med narašCajnici je bila premoč Mateje Bogateč več kot oCinta. Pri mladincih je požrtvovalni Aljoša Paulina (na sliki) sicer dosegel 3. mesto, zaslužil pa bi si gotovo več, saj je gotovo med boljšimi v Italiji v tej kategoriji. Večkrat pa je imel smo-lo.V kategoriji master 1 je bil seveda Guido Masiero razred zase, pri masterjih 2 je bil Remigio Pinzani drugi, Enzo Cossaro pa tretji. Skratka, Mladina je spet potrdila, da sodi med najboljše klube v Italiji. Glede nedeljske tekme naj omenimo, da je naše društvo sicer nastopilo z malim številom rolkarjev, vseeno pa je doseglo 1. mesto z Matejo Paulino med kadetinjami in vrsto drugih zuelo dobrih uvrstitev. Med kadeti je bil Eros Sullini tretji, Aleksander Tretjak šesti. Med mladinci je Aljoša Paulina pristal na 4. mestu. Do velikega preseneCnja je priš- lo v kategoriji master 1, v kateri se je Guidu Masieru izmuznilo prvo mesto, kar je bilo v tej sezoni zares prava redkost. Pri master 2 je bil Remigio Pinzani drugi, Enzo Cossaro pa tretji.Čeprav je Mladina nastopila v okrnjeni postavi, pa je vseeno na društveni lestvici v konkurenci osem ekip zasedla zelo dobro 4. mesto. In še vesela vest za Mladinin tabor: Mateja Bogateč in Guido Masiero sta bila spet izbrana v državno reprezentanco za tretjo preizkušnjo svetov nega pokala, ki bo konec avgusta v Franciji. ^ATLETIKA / BEN JOHNSON NOGOMET / DEŽELNI POKAL Prikrivali doping naj bi počeli organizatorji mitingov sitn^ON - "Nisem bil edini, ki je v tem času roc nedovoljena poživila, a so bili drugi pra-,nJ|1Sno obveščeni o doping kontrolah. Atleti so tl 1 Pogosto dogovore z organizatorji mitingov aHskS^uPai izmikali doping kontroli, " je za bri-e i rp Časnike izjavil Kanadčan Ben Johnson, ki grah i središCu doping afere na olimpijskih "Ati -až988 v Seulu. ;at Jeti jn njihovi managerji so prišli k organi-t0 I®1?1 in jim enostavno rekli, da ne bodo na-Ibic' 9e ^0 na mitingu doping kontrola. ;tVo '?lno je bil dogovor v objestransko zadovolj-čjj, q Jo sklenjen, " Johnsona citira britanski Ca- as^e toorem veC molčati pred javnostjo, saj je lnicii t ie doping povsod prisoten. Doping je ditch ]i°Ur de France, končno so ujeli Dennisa Rda in Randyja Barnesa, nekdanje vzhodne tiojgg6, Kitajce in ostale. Zdaj pa se spomnite de in P14111 era, ko je cel svet kazal s prstom na-)°ži .ypil slab fant je, edini jemlje nedovoljena !dini vj ?daj je jasno, da Ben Johnson ni bil e pu’ d je le edini, ki je bil toliko naiven, da se sto SnjT ujeti. Večina atletov je leta 1988 jemala /želj t>st1anco kot jaz. Kaj bi takrat lahko storili? Vitieri^bodnim Nemcem medalje in jih dali I993 anoni? " je dejal Johnson, ki so ga leta t°žiVii^radi ponovnega jemanja nedovoljenih !1;oPanja Znovab z doživljenjsko prepovedjo na- hu let!f9n Se Se vedno bori, da bi dokazal, da so Zade ^i88 doping podtaknili. 0 00 reševalo sodišče province Ontario. V konkurenci več naših ekip V pokalu bodo nastopila mošiva i.,2. in 3. amaterske lige Deželna nogometna zveza je vCeraj sporočila skupine in spored deželnega pokala za ekipe 1., 2. in 3. amaterske lige. V tem pokalu seveda nastopa tudi veC naših ekip. V pokalu za moštva 1. kategorije nastopa 46 od 48 ekip, ki ima pravico igranja v tem prvenstvu. Medtem ko se bo od naših ekip Juventina udeležila tega pokala, na startu pa ne boSovodenj. Standreško moštvo bo igralo v C2 skupini, z naslednjim sporedom: 1. kolo, 30.8.: Juventina - Natisone; 2. kolo: 6.9.: Torreanese - Juventina; 3. kolo: 13.9.: Juventina - S. Lorenzo. Naše ekipe, ki nastopajo v 2. in 3. amaterski ligi, bodo igrale v naslednjih skupina: SKUPINA 14: Mariano, Mladost, Moram in Fogliano. SKUPINA L4: Portuale, Breg B, Kras, Chiarbola. SKUPINA L3: Breg, Campanelle, CGS in Venus. SPORED: 1. kolo, 6.9.: Moraro - Mladost; Breg - CGS; Kras - Breg B; 2. kolo, 13.9.: Mladost - Fogliano, Campanelle - Breg; Breg -Chiarbola; Portuale - Kras; 3. kolo, 20.9.: Mariano - Mladost; Breg - Venus; Portuale - Breg B; Chiarbola - Kras. Bregov turnir 3:3 vsestransko uspel V organizaciji klape iz Brega je potekal prejšnji teden na malem nogometnem igrišču v Dolini tretji turnir 3:3 v nogome- tu. Sodelovalo je 16 ekip s skupno veC kot 70 igralci. Turnir je potekal na igrišču z dolžinami 20x12 m, vrata pa so bila velika kot pri hokeju. Tekma je trajala 20 minut (dva polčasa po 10 minut vsak). Druga posebnost turnirja je bila ta, da niso ekipe izvajale kornerjev, temveč so imele na razpolago, vsake tri kornerje, 11-me-trovko. Ekipo je sestavljalo največ 5 igralcev. 16 ekip je bilo razdeljenih v 4 skupine. Vsaka ekipa zmagovalec skupine je nato odigrala še tri srečanja z ostalimi zmagovalci. KonCni zmagovalec je bila ekipa Lajts (Bandi, D‘Agnolo, Švab, Slavec, Paoletti). Druga je prišla ekipa Sciopai (Calzi, A. Kalc, KoCevar, Musolino, Vrše). Na tretje mesto se je uvrstila ekipa U‘blude (Buzzi, Biondi, Cherin, Mingot, Rapotec, Rocchet-ti). Četrta pa je bila ekipa Milkovič (E., F., L, P., W. Milkovič). Vse ostale ekipe so prišle pete. Ob koncu srečanj je bilo zares bogato nagrajevanje, saj so posamzeniki in ekipe prejeli veC daril in pokalov. Najboljši strelec je bil A. Kalc z 21 zadetki. Najstarejši igralec Franco Camassa, najmlajši Gabriele Colavecchia. Imena ostalih ekip: Long Zlunk, The Wall, Mai dire gol, Gonfi, Ajax, Alta Trade, Superbumba, Big Fanta-sy, Extremis, Faliska, Kantina in Hrvat-ska ekipa. (E.B.) EP v Splitu: Jaro Furlani dvakrat prvi, a diskvalificiran SPLIT - Včeraj se je po slikovitem odprtju začelo evropsko jadralno prvenstvo v razredu »optimist«, na katerem nastopa tudi Cupin predstavnik Jaro Furlani. Skupno nastopa 270 jadralcev iz vse Evrope in Južne Amerike. Včeraj so tekmovali v petih skupinah in izvedli tri regate. V svoji skupini je Jaro Furlani osvojil v prvi in drugi regati prvo mesto, v tretji pa peto. V obeh pa je bil diskvalificiran, ker je prehitro startal. Brochard napovedal tožbo PARIZ - Laurent Brochard, elan kolesarskega moštva Festina, je dva dni po koncu letošnjega Toura napovedal tožbo proti organizatorjem dirke po Franciji. Svetovni prvak, ki je v ponedeljek nastopil na kriteriju v Lisieuxu, je za Časnik Orne Hedbo dejal: "Nihče nas ni imel pravice izključiti s Toura. Nihče iz našega moštva ni imel težave na dopingu in kljub temu so nam prepovedali nastopiti. Prepovedali so nam delati in ne bomo se pustih." Tudi Brochardov kolega Richard Virenque je napovedal tožbo. Prireditelji kolesarske dirke po Franciji so moštvo Festine izključili 17. julija s Toura, potem ko so pri enem od spremljevalcev odkrili večjo količino nedovoljenih poživil. Start Gira 2000 na trgu svetega Petra RIM - Start Gira dTtalija leta 2000 bo na trgu svetega Petra v Rimu, so sporočili organizatorji kolesarske dirke po Italiji. Časnik Gazzetta dello Šport je poročal, da se bodo kolesarji 13. maja, ko se zaC-ne 14-dnevno tekmovanje, srečali tudi s papežom. Beckenbauer zahteva spremembe v ligi prvakov MUENCHEN - Predsednik miinchenskega Bayer-na Franz Beckenbauer je načrte za ustanovitev nove nogometne "evrolige", v kateri bi nastopili najmočnejši evropski klubi, označil kot "delo domišljije", hkrati pa je od evropske nogometne zveze zahteval reformo sedanje lige prvakov. "Gospodje v UEFA bodo morali ligo spremeniti, ali pa bodo ostali brez velikih klubov," je na sejmu Ispo v Muenchnu povedal Beckenbauer. Konkretnih zahtev v okviru predstavitve njihovega sponzorja (Adidas) na sejmu Beckenbauer ni navedel. Beckenbauer se je distanciral tudi od diskusije o novi ligi, ki naj bi po neuradnih informacijah štartala leta 2000, sodelovali pa naj bi klubi iz Italije, Španije, Nemčije in Anglije. "Se liga prvakov je neke vrste zasnova za evropsko ligo. Morda bomo evropsko ligo dobili v 30 ali 40 letih, ko se bo Evropa še bolj združila, " je dejal Beckenbauer in dodal, da takšna liga ne more zamenjati nacionalnih državnih prvenstev. V ozadju špekulacij o novi ligi so seveda veliki denarci. Bayern letos nima zagotovljenega nastopa v ligi prvakov. Nastop si bo moral zagotoviti v dveh srečanjih ž jugoslovanskim prvakom Obilišem (12. in 26. t.m.). Poraz bi bil za nemškega ligaša finančno boleč, v evropski ligi pa se mu to ne bi moglo pripetiti. Tenis: četverica že v 2. krogu CARLSBAD - Na teniškem turnirju v ameriškem Carlsbadu (Kalifornija) z nagradnim skladom 450.000 dolarjev je znana prva Četverica igralk, ki se je uvrstila v drugi krog: Francozinji Mary Pierce in Sandrine Testud, Hrvatica Iva Majoli ter Američanka Lisa Rajmond. Izidi: 1. krog: Mary Pierce (Fra) - Barbara Paulus (Avt) 6:3, 7:5; Sandrine Testud (Fra) - Alexandra Ste-venson (ZDA) 4:6, 6:2, 6:0; Iva Majoli (Hrv) - Alexan-dra Fusai (Fra) 7:6 (7:1), 6:3; Lisa Rajmond (ZDA) -Jelena Lihovceva (Rus) 6:2,5:1, b.b. Tenis: slovo Siemerinka TORONTO - Vi. krogu moškega teniškega turnirja v Torontu z nagradnim skladom 2, 4 milijona dolarjev je izpadel 13. nosilec Nizozemec Jan Siemerink. V dveh nizih ga je s 7:6 (4) in 6:3 izločil American MaliVai VVashington. Med postavljenimi igralci sta nastopila tudi Hrvat Goran IvaniševiE (10) in Mark Philippoussis (14) ter oba zabeležila zmagi. Zanimiva sta bila še dva dvoboja. V igri Zimbabvejskih bratov Wayna in Byrona Blacka je bil boljši Wayne, Avstralec Scott Draper pa je v treh nizih izločil Američana Jima Couriera. Izidi, 1. krog: Goran Ivaniševič (Hrv/10) - Seba-stien Lareau (Kan) 7:6 (14:12), 7:6 (7:4); MaliVai VVashington (ZDA) - Jan Siemerink (Niz/13) 7:6 (7:2), 6:3; Mark Philippoussis (Avs/14) - Doug Flach (ZDA) 6:4, 6:3; Jan-Michael Gambill (ZDA) - Nicolas Escude (Fra) 6:3, 6:2; Ramon Delgado (Par) - Brian MacPhie (ZDA) 7:6 (7:4), 6:7 (2:7), 6:1; Bobby Kokavec (Kan) - Steve Campbell (ZDA) 6:1, 6:2; Vincenzo Santopadre (Ita) - Frederic Niemeyer (Kan) 6:4, 6:4; Vince Spadea (ZDA) - Andrevv Illie (Avs) 6:3, 6:0; Guillermo Canas (Arg) - Grant Stafford (JAR) 2:6, 7:6 (15:13), 6:2; Neville Godwin (JAR) - Cecil Mamiit (ZDA) 6:4, 1:6, 6:4; Wayne Black (Zim) -Bjron Black (Zim) 6:4, 6:0; Scott Draper (Avs) -Jim Courier (ZDA) 7:5, 5:7, 6:4; David Nainkin (JAR) - Laurence Tieleman (Ita) 6:1, 3:6, 7:5. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Festival glasbe in uličnega gledališča Do 9. avgusta na trgu pred stolnico, se bo odvijal festival glasbe in uličnega gledališča »VeCer prazničnega dneva«. VERONA 50. Shakespeare festival Danes 5., 6., 7. in 8. avgusta ob 21.15 bo uprizoritev »Ukročene trmoglavke«, državna premiera. Dne 28., 29. in 31. avgusta ter od 1. do 5. septembra ob 21.00 bo uprizoritev »Dvanajste noCi«, državna premiera. Mednarodni festival operete Grof iz Luksemburga - 5., 6., 8. avgusta ob 20.30 in 9. avgusta ob 18.00 v Gledališču Verdi. 46. mednarodni poletni festival Poleti se dan zvečer začne Ljubljana Zvezdni prah Križanke, 28. avgusta ob 20.30 — G. Verdi: RECIUEM, Simfonični orkester RTV Slovenija Glasbene razglednice - Križanke 27. avgusta ob 20.30 — F. Lehar: DEŽELA SMEHLJAJA, romantična opereta, Opera in balet SNG Maribor 31. avgusta ob 20.30 — P. I. Čajkovski: LABODJE JEZERO, balet, Opera in balet SNG Maribor Ko maske oživijo Križanke, Peklensko dvorišče, 17, in 24. avgusta ob 20.30— A. Nikolaj: BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, monodrama, igra Polona Vetrih, režija Boris Kobal Drama SNG Ljubljana, 26. avgusta ob 20.30 — W. Shakespeare: UKROČENA TRMOGLAVKA, komedija, Slovensko ljudsko gledališče Celje Nekaj za dušo Križevniška cerkev, 7. avgusta ob 20.30 — GODALNI KVARTET SLOVENSKE FILHARMONIJE Križevniška cerkev, 10. avgusta ob 20.30 — pihalni komorni orkester MUSIČA APERTA iz Bergama Viteška dvorana Križank, 11. avgusta ob 20130—TANGO SEIS Ob soju sveC Križevniška cerkev, 5. avgusta ob 20.30 — LEV GUELBARD, violina - ELENA KESCHNEROVA, klavir Križevniška cerkev, 6. avgusta ob 20.30 — MARKO FINK, basovski bariton, bariton - NATAŠA VALANT, klavir Viteška dvorana Križank, 12. avgusta ob 20.30 — PAOLO RE-STANI, klavir Viteška dvorana Križank, 13. avgusta ob 20.30 — ZORAN MARKOVIČ, kontrabas - ERVVIN KROPFITSCH, klavir Križevniška cerkev, 14. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Viteška dvorana Križank, 19. avgusta ob 20.30 — MARIOARA TRIFAN, klavir V vrodici večera - Križanke 18. avgusta ob 20.30—Jazz, TONE JANŠA OUiNTET 20. avgusta ob 20.30 - KONCERT DVEH TENORJEV, Janez Lotrič- Oto Pestner 25. avgusta ob 20.30 - VLADO KRESLIN, MLADI BOGOVI, BELTINSKA BANDA V soboto dopoldan - vsako soboto ob 11.00 na Prešernovem trgu 8. avgusta - LJUBLJANSKI KVINTET TROBIL 22. avgusta — AKADEMSKA FOLK. SKUPINA F. MAROLT 29. avgusta - ORKESTER SLOVENSKE POLICIJE Ljubljani v poklon glasbene delavnice - Križanke 6. avgusta ob 11.00 — LEV GUELBARD, violina V gosteh - BLED Cerkev sv. Martina, 11. avgusta ob 20.30 — MOJCA ZLOBKO, harfa-UTA JUNGWIRTH, harfa Po festivalu - Poletno gledališče Križank 9. septembra ob 20.30 — DAVOR RADOLFI & RITMO LOGO FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V sklopu proslav ob stoletnici smrti cesarice Elizabete bodo uprizorili balet » Elizabeth: Sanje v pozni poletni noči«, nastopa Carla-Fracci. Premiera bo 10. septembra ob 20.30. Ponovitve 11., in 12. septembra ob 20.30 ter 13. septembra ob 18.00. Informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča od 9.00 do 12.00 in od 18.00 do 21.00. Miramarski park Do 31. avgusta vsak ponedeljek, torek in sredo bo na sporedu dvakrat dnevno predstava »LuCi in zvoki«. Urnik: v avgustu ob 21.00 in 22.15. Sv. Ivan Danes, 5. avgusta, ob 19. uri, nastop godbe na pihala POLETJE V VILI MANIN Danes, 5. avgusta, ob 21.00, »I Papu nel par-co: le mucche hanno tanta pazienza«. Jutri, 6. avgusta, ob 21.00, »Contaminazioni: un Peer Gynt da camera«. Petek, 7. avgusta, ob 21.00, »Contaminazioni: vespe d’artificio«. Sobota, 8. avgusta, ob 21.00, »Classic jazz guartet: sembrava un secolo, ma e breve«. Nedelja, 9. avgusta, ob 21.00, »Histoire du soldat«. Sreda, 12. avgusta, ob 21.00, »Broadway show«. Četrtek, 13. avgusta, ob 21.00, »I sette pec-cati capitali: z Davidom Riondinom in z Robertom Fabbricianijem«. Petek, 14. avgusta, ob 21.00, »Serata Afro-la-tino-americana«. Sobota, 15. avgusta, ob 21.00, »Figure v parku«. Nedelja, 16. avgusta, ob 21.00, »Tango y mi-sterio«. Ponedeljek, 17. avgusta, ob 21.00, »Piccola orchestra avion travel in concerto«. Sobota, 22. avgusta, ob 18.00, »Figure nel parco«. MEDITERAN festival IZOLA - Manziolijev trg Petek, 7. avgusta - GARAVI SOKAK (Jugoslavija) Sobota, 8. avgusta - NICK BECATTINI & SERIOUS FUN (Italija) Petek, 14. avgusta - Predin MAR DJANGO QUAR-TET (Slovenija) Sobota, 15. avgusta - LAIKO FELIX (Jugoslavija, Madžarska) Petek, 21. avgusta - THE VENTILATORS (Švica) Sobota, 22. avgust - JAMS & ANA PUPEDAN (Nemčija, Slovenija) Petek, 28. avgusta - RICHARD WALLEY (Avstralija) Triestinissima. Muzej Sartorio - »v muzeju zvečer« Danes, 5. avgusta ob 21.00: tržaška židovska glasba vzhodne Evrope. V torek, 11. avgusta ob 21.00: »Mame - loshn Ensem-ble«, Viddish pot. V torek, 25. avgusta ob 21.00: scensko branje operete Abrahama Goldfadena. V sredo, 26. avgusta ob 21.00: Poklon Kafki, na harmoniko bo igral Corrado Rojac. SESUAN Caravella - Sesljanski zaliv - Program koncertov do 30. avgusta od 20.30 do 23.30. V petek, 7. avgusta - Vasquez, Allione, Sfregola Trio. V soboto, 8. avgusta - Sergio e le Melodie. V nedeljo, 9. avgusta - Ukmar Funky Group. V petek, 14. avgusta - Orquestra Ochio Rios. V soboto, 15. avgusta - Liscio 2000. V nedeljo, 16. avgusta - Barbra Acoustic Trio. V petek, 21. avgusta - Ziryab. V soboto, 22. avgusta -1 Point. V nedeljo, 23. avgusta - Franco Ghietti band. V petek, 28. avgusta - The Organ Trio. V soboto, 29. avgusta -1 Taxi. V nedeljo, 30. avgusta - Blues Etcetera. VERONA 50. Shakespeare festival 16., 18., 19., 21. in 22. avgusta ob 21.00 bo Plesna skupina Arene uprizorila balet »Romeo in Julija«, državna premiera. ________________HRVAŠKA____________________ ZAGREB Stadion Dne 20. avgusta bo nastopila legendama angleška skupina »rolling Stones«. poletje v muzeju fOVOltella Do 30. avgusta s pričetkom ob 21.00: »Le canal« s Pier Paolom Venierjem. Jutri, 6. avgusta ob 21.00: »Bon voya-ge«, s Pier Paolom Venierjem. V soboto, 8. avgusta ob 21.00: »Shalom Trst glasba« - J. Sammartano/sax in A. Trovato/klavir. V nedeljo, 9. avgusta ob 21.00: »Gui-tar evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 13. avgusta ob 21.00: »Bon voyage«, Paolo Venier in Isidoro Brizzi. V petek, 14. avgusta, ob 21.00: »Gi-rando: omaggio a Fellini«, Cabiria, Pri-scilla e le altre di Fabrizio Celestino. V nedeljo,! 6. avgusta ob 21.00: »Gui-tar evening«, kitarist Andrea Massaria. V četrtek, 20. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuliana laschi. V petek, 21. avgusta, ob 21.00: »Gi-rando: estate in aorto«,Guendalina Zam-pagni. V četrtek, 27. avgusta ob 21.00: »Potovanje med vrsticami«, Giuseppe Culic-chia. V petek, 28. avgusta ob 21.00: »Giran-do: cartoonia«, Bruno Bozzetto. V soboto, 29. avgusta: »Shalom Trst glasba«, Corrado Greco, klavir. V nedeljo, 30. avgusta ob 21.00: »Gui' tar evening«, Sergio Giangaspero, kitara. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Bivše konjušnice miramarskega gradu Do 8. novembra je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: do 24. oktobra je razstava odprta vsak dan od 9. do 18.45, od 25. oktobra do 8. novembra pa vsak dan od 9. do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Miramarski park - tople grede: do 30. septembra je na ogled zanimiva razstava živih metuljev »Metuljev vrt«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. Postna palaCa na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: danes, 5. avgusta ob 18.30, odprtje razstave »4a. rassegna internazionale del bronzetto«. Razstava bo odprta do 28. avgusta s sledečim urnikom: v tednu od 18.30 do 20.30 ob praznikih in ponedeljkih zaprto. PalaCa Costanzi: do 30 avgusta bo odprta razstava »Colezionare Trieste: pubblicita e prodotti indu-striali d’epoca«. Urnik: vsak dan od 10.00 do 20.00. Rižarna pri Sv. Soboti: odprta razstava slik in risb, ki so jih dijaki klasičnega liceja Petrarca posvetili žrtvam nacističnega koncentracijskega taborišča »Cvetje upanja«. Razstava bo odprta vsak dan do 13. septembra od 9.00 do 13.00 ure. Lipanjepuntin artecontemporanea (Ul. Diaz 4): do 16. septembra, so protagonisti slikane, barvane, pakirane, digitalne in tridimenzionalne rože »Nothing But... Flovvers«. Umik razstave: od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob ponedeljkih zaprto. Poletni počitek pa je od 3. do 23. avgusta. Web: www.copeco/lipuarte. Knjigarna »Borsatti«, ulica Ponchielli, 3: Do 7. septembra je odprta razstava z naslovom »Un giorno d’estate«. Muzej Sartorio: do 8. novembra je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urnik: vsak dan (razen ob ponedeljkih) od 9. do 19. ure (v obdobju prireditve Muzeji zveCer je razstava odprta do poznega). Od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) bo razstava odprta od 9. do 22. ure. Muzej Itala S veva (Trg Hortis 4): do 8. novembra je odprta razstava o odnosu Sveva do židovstva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 8. novembra bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30, od 6. do 11. oktobra (za Barcolano) pa bo tudi popoldne od 16. do 22. ure. Muzej Revoltella: v okviru projekta Salom Trst so razstavili umetniška dela tržaških slikarjev židovskega rodu. Razstava bo odprta do 8. novembra, ob delavnikih od 10. do 13. in od 15. do 19, ob nedeljah in praznikih pa samo dopoldne, ob torkih je muzej zaprt. V obdobju prireditev Poletje v Revoltelli bo razstava zveCer dlje odprta, od 6. do 11. oktobra (Barco-lana) pa od 10. do 13. in od 15. do 22. ure. V Postnem in telegrafskem muzeju so do 8. novembra na ogled znamke, postne pošiljke in medalje z motivi židovske tradicije. Urnik: od 9. do 13. ure, avgusta je muzej zaprt ob nedeljah in praznikih. V občinski galeriji bo do 1. septembra odprta fotografska razstava Gabrieleja Crozzolija »Jobovo oko«. Umik: od 10. do 14. in od 16. do 20. ure. MIUE Kulturni center G. Millo - Trg republike 4 Do 12. avgusta bo razstavljal grafike in olja Aldo Bressanutti. Umik razstave: v tednu od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure, ob praznikih pa od 10. do 12. ure. SKEDENJ Etnografski muzej: do septembra je na ogled zanimiva razstava o Skedenjski železarni. Na ogled je ob torkih in petkih od 15. do 17. ure. GORICA Goriški grad: do 30. avgusta bo razstava grafik Gio-vanbattista Piranesija z naslovom »Piranesi in njegov čas 1720-1778. Urnik: vsak dan od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Zaprto ob ponedeljkih. GRADEŽ Občinska razstavna dvorana na trgu B. Marin: do 16. avgusta bo odprta razstava » Salomonski vozel«. Urnik: ob delavnikih od 17.00 do 22.00 ter v sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 in od 17.00 do 22.00. PASSARIANO Villa Manin Do 8. novembra t.l. je na ogled tazstava »Kraljevi parki«. Razstava je odprta vsak dan (razen ponedeljka) od 10. do 13. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah in nedeljah non stop od 10. do 19. ure. VIDEM Videmski grad: do 6. septembra bo vask dan od 9.00 do 19.00, ob sobotah do 22.00 ure ogled Skrite mojstrovine Ermitaža. V cerkvi Sv. Frančiška, do 13. septembra na ogled razstava »Nuove contaminazioni 1998«. BURANO V Buranu v Čipkarskem muzeju, je razstava »Čipke z iglo«. Ogled možen razen ob torkih od 10.00 do 17.00. BENETKE PalaCa Fortuny (trg Sv. Marka): do 20. septembra je na ogled fotografska razstava »Benetke devetsto«. Urnik razstave: vsak dan razen ponedeljka od 10.00 do 18.00. Razstavni prostori Zbirke Peggy Guggenheim: do 13. septembra, vsak dan razen ob torkih od 11.00 do 18.00 bo razstava »Morandi Ultimo: nature morte 1950-1964«. Schola di SanfApollonia: do 30. novembra, vsak dan od 10.00 do 19.00 bo razstava »Dali kipar, Dali slikar«. SLOVENIJA NOVA GORICA Poslovni center HIT Do 6. septembra je na ogled razstava »Enajsi g riških slikarjev«. Umik razstave: vsak dan od 1 KROMBERK a Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija s rejse umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek i lerija primorskih likovnih umetnikov. g. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava >> mini nase mladosti« ali »Življenje pod zvezdani Urnik: ob delavnikih 8-14, ob torkih 8-18, 0 del j ah in praznikih 14-18, ob sobotah zaprto. . zbirk® SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska • ^ ^ »Primorska 1918-1947«. Umik: od pon. do pet-ob sob. ned. in praznikih 13-17. DOBROVO Grad Dobrovo ^cne V galeriji Zorana Mušica sta poleg stalne Pra^,raj-zbirke tega umetnika na ogled Se dve razstavi• ' tgr ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstruK ^ pregledna razstava slik, akvarelov, grafik in 1 ^ ^g. lene Stepančič. Urnik: ob delavnikih od ,ejjkib ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob Pone zaprto. LJUBLJANA Uodeine Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka galerije- a Mark3 Mala galerija: do 30. avgusta odprta razst Peljhana »Sistem -7«. -in f°t0' Galerija CD: odprta je razstava risb, odtisov^^g. grafij aktov iz zbirke Rijksmuseum iz Aros azsta' Razstava bo odprta do 13. avgusta. Muzej novejše zgodovine: na ogled je s ^ va Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt od 1°' 18. ure. RAI 3 slovenski program 2a Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 20.30 Spomin na minule počitnice TV dnevnik S RAI 1 6.00 6.30 6.45 9.50 11.30 11.35 12.25 12.35 13.30 14.05 15,55 '8,00 18.10 '9.50 20.00 20.40 20.50 22.30 22.35 23.25 0.00 0.30 1.00 Euronevvs Dnevnik Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Paola Saluzzi), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Heartbreak Hotel (kom., ZDA ’89, i. Tue-sdayWeld) Dnevnik Aktualna odd.: Poletna Verdemattina Vreme in dnevnik Nan.: Matlock - Angel (i. Andy Griffith) Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Totč e le donne (kom., It. ’52, r. Steno, Mario Monicelli) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Rupert, Barbarossa ter nan. Hai paura del buio? - Se bojiš teme? Dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. A. Lansbury), 19.00 Gospa iz Westa - Oko za °ko (i. Jane Seymour) Vremenska napoved Dnevnik, 20.35 Šport Kviz: La Zingara TV film: L’ altra madre -The Other Mother (dram., ZDA ’95, i. Fran-oes Fisher, D. May) Dnevnik Aktualno: Overland 2 yariete: Cercasi Miss Italia ’98 disperatamente (o qua-si) N°eni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: Medi/mente, 0.55 Aforizmi Sottovoce - Potihoma t | RAI 2 §8 RETE 4 <$] > ITALIA 1 {r Slovenija 1 BS Schwarzwaldska klinika Nad.: Piccolo amore, 6.50 Otroški variete, vmes Vremenska panorama ■gg Varjete za najmlajše Zingara Ciao ciao mattina Napovedniki TV film: La fuga di Aliče Nan.: Pregled tiska Nan.: Hazzard TV prodaja (dram., i. C. Messner, 1.) Nad.: Guadalupe, 9.45 TV film: Marilyn in Tedenski izbor: Moja en- Tg2 - Medicina 33 Alen, 10.45 Febbre d’ Bobby: zadnja skrivnost ciklopedija, 9.40 nan.: mK Jutranji dnevnik, vreme amore, 11.40 Edera’ (dram., ZDA '92) \ : Waynove dogodivščine Variete: Ci vediamo in Dnevnik Šport studio, 12.25 Crapr- (Avstral., 11. ep.), 10.05 TV Kviz: Iva show ti studio, Fatti e misfatti' \ dok. nan.: Mejniki nara- Dnevnik Dnevnik Nan.: Genitori in blue voslovja in tehnike, Risanke La macchina del tempo jeans 10.20 dok.: Velike knjige, Nan.: Hunter - Snežna Nad.: Sentieri - Steze Risanke 11.10 Pro et contra kraljica (i. Fred Dryer, S. Nan.: Savannah Risanke: The Jetson Nan.: Hrošči (VB, 5. ep.) Kramer), 14.55 InStektor Film: Scappricciatiello Variete: Mai dire Banzai! Poročila, vreme, šport Tibbs, 15.45 Law & Or- (dram., It, ’56) Nan.: Baywatch Vremenska panorama der, 16.40 11 Virginiano Aktualno: Chi c’e sotto il Variete za najmlajše in ri- Tedenski izbor: Nan.: (i. Lee J. Cobb), vmes sole sanke Tretji kamen od sonca (16.15, 17.15) kratka po- Dnevnik in vreme Nan.: Ocean GirI, 18.00 Nan.: Večni sanjač rocila Variete: Game Boat Lassie (ZDA, 2. ep.) Dnevnik, šport Glasba: Festival v Nea- Odprti studio, 18.55 Nan.: Zgodbe Ruth Ren- Rubrika o izletih in poto- plju Šport studio deli (VB, 11. ep.) vanjih Sereno variabile Film: La liceale nella Nan.: V osmih pod Evropski kulturni maga- vsm Izžrebanje lota classe del ripetenti streho, 19.00 Pappa e zin: Aliča BBS Večerni dnevnik (kom., It.-Fr. ’78) Ciccia Obzorja duha Nan.: J.A.G. - Avvocati in Pregled tiska Risanke Obzornik, vreme, šport divisa (i. David J. Elliott, Film:... e Dio disse a Cai- Film: Maledetto il giorno Po Sloveniji Catherine Bell) no ... (vestem, It. ’70) che t’ho incontrato Oglasi Aktualno: Passioni , (kom., It. ’91,r.-i. C. Ver- Nan.: Modro plet j e (17.) kflB Izžrebanje lota done, M. Buy) Mlada Evropa poje - Ita- m Dnevnik, vreme, šport Film: Mente criminale Sl CANALE 5 Film: L’ avventura del Poseidon (dram., ZDA lija (7. odd.) Poljudnoznanstvena se- (thriller, ZDA ’92, i. Tim ’72, i. Gene Hackman) rija; Afriške korenine Matheson) ■ Fatti e misfatti (VB, 5.) Glabs. odd.: Replay ■ Na prvi strani, vremen-, Italija 1 šport Risanka, 19.20 Oglasi ska napoved Film:... e per tetto im cie- Dnevnik, vreme, Spori m Jutranji dnevnik TgS^ lo di stelle (vestem, ’68) Nanizanka: J.A.G. (ZDA, i. m RAI 3 Aktualna oddaja: Vivere David James Elliot, Tracey bene benessere (vodi Ma- Needham, 12. ep.) ria Teresa Ruta) # TELE 4 Dobrodošli doma Nan.: Družina Hogan, Nad.: To življenje (VB) Jutranje vesti 11.30 Sedma nebesa Odmevi, vreme, kultura Hflil Film: Dottore a spasso Nan.: Dne per tre (i. J. Šport, oglasi (kom., VB ’57) Dorelli, Loretta Goggi) 16.45, 19.30, 23.00 Do- Nan.: Večni sanjač (ZDA, Glasba: 15 minut slave Dnevnik TG 5 godki in odmevi 3. ep.) IM Aktualno: Tempo, 11.00 A regola d’ arte Ai confini... Nan.: Zgodbe Ruth Ren- Tema Nad.: Beautiful Nad.: Prava ljubezen deli (VB, 12. ep.) IM Dnevnik, šport Tv film: Mio figlio e in- Italijanska kuhinja Kulturni magazin: Aliča Nan.: Projekt Eden nocente (dram., ZDA *95, Scoop, 18.00 tnnamoraisi Kanadska plesna oddaja: Ifcffl Aktualno: 11 grillo, 13.30 i. Patrick Neil Harris) Konjske dirke Satie in Suzana Italija 60-ih let Nan.: Detektiv na raz- Živali in narava IM Deželne vesti, dnevnik potju (i. Dick Van Dyke, Nan.: Scoop, 22.00 Palm IM Avtobusna postaja Scotto Baio) Spring, 23.30 Veri pro- TV PRIMORKA Šport: streljanje, Nan.: Palvolaska za očeta fessionisti smučanje na vodi, kole- (i. P. Duffy, S. Sommers) Ai confinidella realta sarstvo Variete: Poletni Tira & Dok.: Geo magazine Molla 17.00 Videostrani n Vremenska napoved Nan.: Superman Dnevnik Variete: Doppio Lustro (•) MONTECARLO n Videospot dneva Nad.: Sosedje (54. del) IM Dnevnik, deželne vesti (vodita Gene Gnocchi in Samozdravljenje in astro- Nan.: Friends Tullio Solenghi) Jogija Ciak animali in scena - Ži- Film: Terminator 2 - 11 19.30, 22.30, 0.45 Dnev- Predstavljamo vam: Dela- vali v filmih giorno del giudizio (fant., nik, 13.30 Šport maris Film: F.B.I. - Operazione ZDA '91, i. A. Schvvarze- Nan.: Quincy Program za otroke: Dedek gatto (kom., ZDA ’66, i. negger, L. Hamilton) Film: La porta proibita pripoveduje H. Mills, D. Jones) Film: 11 sosia - Che fatica (dram., ZDA '44) Videostrani Dnevnik, deželne vesti essere se stessi (kom., Fr. Nan.: Trauma Center, Dnevnik, vreme Glasb, odd.: Qualcuno '94, r.-i. Michel Blanc) 18.00 Free Spirits Obiskali smo: Brje mi puo giudicare (Cateri- Nočni dnevnik Tg5 Nogomet: The Gelder- Nogomet: Hit Gorica - na Caselli, Red Ronnie) Variete: Doppio lustro land Tournement Mura Dnevnik, kultura, vreme Nan.: N.Y. P. D. Film: Charlie Chan Dnevnik TV Primorka IT Slovenija 2 9.00 9.55 10.00 10.30 10.55 11.45 12.45 13.45 15.15 15.50 16.20 17.40 19.00 19.30 20.00 22.00 22.55 0.25 Vremenska panorama Matineja Matineja Nanizanka: Na vasi (Danska, 28. ep.) Nanizanka: Pacific Drive (Avstralija, 28. ep.) Tedenski izbor. Nan.: Rdeči klic (VB, 2. ep.) Pomp Dokumentarna serija: Seks, cenzura in film Kviz: Lov za zakladom Euronevvs TV prodaja Film: Povest o dveh mestih (VB) Nadaljevanka: Družinski zdravnik (9. del) TV igrica: Kolo sreče Videoring Atletika za Grand Prix Nanizanka: Sestero zgodb - Six Pack (Avstralija, 4. epizoda) Kviz: Lov za zakladom Napovedniki m KoD@r .■nittnsinm; " p* * Euronevvs Vesolje je... Otroška oddaja: Ecchec-cimanca Program v slovenskem jeziku: V njihovem imenu Primorska kronika Tv dnevnik, šport Risanke Istrska nanizanka: Kljuni, zdrahe in «Rebekini» Potovanje po Nemčiji Skrivnosti 20. stoletja Sredozemlje Vsedanes - TV dnevnik Mednarodni meeting v lahki atletiki TV dnevnik, vreme Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika "N Radio Trst A ^ 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, _ DO Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, sh 8s ^olsdar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Gla-eni vrtiljak; 8.30 Otroški kotiček; 8.50 Knjiga o 'Jancih (F. Baraga, prip. D. Malalan); 9.05 l?^01, Koncert: Harmonikar C. Rojac; ‘dO Odprta knjiga: Ajša Najša (F. Lainšček, r. J; Maver, 18. del); 11.45 Countr/ mušic; 12.00 r®slanek ob 12.00; 12.30 Slov. lahka glasba; '7O Zbori; 13.20 Tropicana; 13.30 Za smeh in ro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na ®9ovih Vardarja; 15.15 Ne pomaga zguont l6nn°Ce ^ Turc°); 15.45 Ljubljana ponuja. 17 m ^ac'e 'n England; 16.45 Pesem dneva u/r0 Ku^urna kronika; 17.10 Klasični album A. Mozart; 18.00 Kratki časi; 18.20 Blues 18-45 V. ®ra in naš čas; 19.20 Napovednik. koledar; 9.50 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Kviz in glasb, želje: Daj. povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Neresnih pet; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo; 0.00 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Musiča che gira; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Kje, kako, kdaj; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Zap-ping; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport. Radio Opčine 8 3n^’ 1A10 Poročila v slovenščini; ]q A ^2,30, 18.30 Poročila v italijanščini; Gin ,IVIatlneja; 16.00 Juke box time; 19.00 22 Z. a P° željah v živo; 21.20 Samo za vas; Gstali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) ro2n7,30- 8-30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-trcJ/ 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Ju-hska ' OKC obveščajo; 8,00 Pregled s. ' VrerTie; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00. 23.00,Poročila; 6.45 Dobro jufro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Počitniški ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 18.30 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Ekonomska politika; 22.00 Zrcalo; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Slov. pevci šansonov; 23,05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7,00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi poletja; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Vroči stol; 18.45 Črna kronika; 19.30 Z Anjo; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba J. Webra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Poletje v glasbi; 15.30 DIO; 16,15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 17.30 Solistični koncert; 18.30 Izšlo je; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Radioteka; 21.30 Ars antigua; 22.05 Zunanjepolitični feljton; 22,25 Serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena mavrica; 21.04-22.00 Večerna. Primorski dumi Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica. Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT. finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FLEG 12 Sreda, 5. avgusta 1998 VREME IN ZANIMIVOSTI J, . SREE ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA , ,. SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.28. Dolžina dneva 14.35. Luna vzide ob 18.25 in zatone ob 3.06. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 27,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.04 najnižje -51 cm, ob 9.42 najviSje 26 cm, ob 14.53 najnižje -12 cm, ob 20.41 najvisje 32 cm. Jutri: ob 3.33 najnižje -58 cm, ob 10.08 najvisje 33 cm, ob 15.32 najnižje -18 cm, ob 21.19 najvisje 47 cm. BI0PR0GN0Ž Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje ljudi bo zmerno obrmenilen, manjše težave se bodo pojavljale predvsem kot nerazpoloženost, težave s koncentracijo in zmanjšana de-lova storilnost. OVIDEM 22/28 __gorica 22/27 GORICA o 22/27 O ° Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije TEMPERATURE V GORAH °c 500 m............23 1000 m............18 2000 m............11 2500 m ............9 - »S S - ras1 17/24 14/24 O ^ST°6/23 KOČEVJE O UMAG V Četrtek se bo postopno zjasnilo, najkasneje v vzhodni Sloveniji. V petek bo pretežno jasno. Vročina bo popustila. Na Primorskem bo še pihala burja. v ' J L J I \ ■ / V ^ — r*i**l* Wr »Mehko vodno peskanje« bo vrnilo prvotni izgled stebrišču VATIKAN - Skoraj štiri mesece bo osem delavcev z uporabno veC kot 100 ton detergentskega prahu Čistilo 284 stebrov (20 tisoC kvadratnih metrov površine) znanega Beminijevega stebrišča, ki obdaja Trg sv. Petra. Dražbo za dela je dobilo nemško podjetje Karcher. CišCenje stebrišča, ki ga je Bernini uresničil v drugi polovici 17. stoletja, je bilo neodložljivo zaradi debele plasti smoga in izpušnih plinov. »Odstraniti bomo morali tudi nekaj grafitov,« je na tiskovni konferenci povedal direktor italijanske podružnice Eugenio Cagna. Pri Čiščenju se bodo posluževali tako imenovanega »mehkega vodnega peskanja«. S posebnimi razpršilnimi pištolami (na sliki AP) bodo z vodo in ekološkimi detergenti odstranjevali smog in grafite, tako da ne bodo naCeli travertinastih stebrov. Po neuradnih podatkih naj bi dela stala skoraj eno milijardo lir. Do sedaj so očistili dvajset stebrov, in sicer po štiri na dan. Stebrom povrnejo prvotni izgled s curkom 150 litrov vode na uro. Tehnika »mehkega vodnega peskanja« je zelo prožna, so povedali izvedenci. Po mili volji lahko uravnavajo pritisk in temperaturo vode, ki ne bi smela preseči 50 stopinj Celzija. Prav tako lahko sproti uravnavajo koncentracijo detergenta. Vsekakor to ni brusilna (abrazivna) metoda, kar so laboratorijsko preverili, tako da ne bodo načeli travertinaste podlage. S svojimi 12 metri višine in s premerom 1, 5 metra imajo stebri trikrat večjo površino kot Bazlika sv. Petra, ki jo še restavrirajo. S čiščenjem Ber-ninijevega stebrišča je v Vatkianu sedaj kar pet restavratorskih gradbišč. Poleg stebrišča in pročelja Bazilike sv. Petra preurejujejo Vatikanske muzeje, restavrirajo Dvorišče sv. Damasa in del pročelja Apostolske palaCe. Podjetje Kacher je že očistilo kip Kristusa kralja v Rio de Janeiru, kip svobode v New Yorku in Brandenburška vrata v Berlinu. V ameriških zaporih 1,2 milijona kaznjencev NEW YORK - V zaporih po vseh ZDA približno 1, 2 milijona kaznjencev služi dolgoletno zaporno kazen, pol milijona pa jih je med čakanjem na sodni proces ah obsodbo zaprtih za krajšo dobo. Med to množico zapornikov je približno 70.000 žensk. Tako so ZDA po številu kaznjencev med razvitimi državami v samem vrhu. Kot pričajo najnovejši podatki, naj bi število zapornikov lani v primerjavi z letom 1996 naraslo za 5, 2 odstotka. Statistično gledano je v ZDA od 100.000 prebivalcev kar 645 ljudi za zapahi, kar je sedem- do desetkrat več kot v drugih razvitih državah. Shokovnjaki so izredno veliko število zapornikov, ki kljub zabeleženemu upadanju zločinov še vedno narašča, pripisali dolgim zapornim kaznim. Po podatkih naj bi število obtoženih zaradi mamil upadalo, madtem ko naj bi število obtožencev zaradi nasilja naraščalo. (STA/Tanjug) Princ Charies praznoval 50 let LONDON - Princ Charles je nedavno skupaj s sinovoma in dolgoletno prijateljico Camillo Parker Bowles nekoliko prezgodaj praznoval svoj 50. rojstni dan. Kot poroča an-glešld časnik The Mirror, naj bi princa VVilliam in Harry skupaj z Emmo Thompson in Stephenom Fryjem v Charlesovi rezidenci Highgrove na zahodu Anglije uprizorila komedijo, ki so si jo ogledali tudi princesa Ana ter princa Andrevv in Edvvard. Kot piše časnik The Sun, pa britanske kraljice Elizabete H. na omenjenem praznovanju ni bilo. Zagotovo pa bo na zabavi, ki jo bo za prinčev rojstni dan priredila v Buckinghamski palači. Princ Charles bo sicer 50 let dopolnil 14. novembra letos. (STA/Hina) Hotami brez svečeniške halje TEHERAN - Iranski predsednik Muhamed Hatami je nedavno, oblečen kot običajen državljan v sive hlače ter belo srajco, daroval kri in pozdravil otroke v neki bolnišnici v Teheranu. To je bilo prvič, da se je iranski predsednik v javnosti pojavil brez dolge sveCeniške halje in Cmega turbana. Televizija je pokazala Hatamija, ki je ležal na bolniški postelji, medtem ko mu je iz roke v stekleno epruveto kapljala kri. (STA/Hina) Izsledili pogrešano hčerko bangladeškega filmskega igralca GUTTENBERG - Policija je v newyorškem stanovanju izsledila pogrešano 16-letno deklico. Sabrino Sadique, hčerko bangladeškega filmskega igralca in producenta, so pogrešah, odkar je šla v četrtek na sprehod v bližini sestrine hiše. Mladoletnica je bila v New Yorku na obisku s starši že kake štiri tedne. Kot poroča pohcija, naj bi bila mladenka prek interneta v stiku z nekim moškim, ki je živel na Havajih, nato pa se je preselil v Queens, kjer so Sabrino, ki je pobegnila po lastni volji, kasneje na podlagi telefonskega računa tudi izsledili. (STA/AP) BRUSELJ - Članice Evropske unije so lani skoraj za polovico (46 odsotkov) povečale neposredna vlaganja v tuje države (znotraj in zunaj EU), pa tudi tuje naložbe v države petnajsterice so za 38 odstotkov presegle predlanske, navaja poročilo, ki ga je danes objavil evropski statistični urad Eurostat. Države EU so v tujino lani investirale skupaj 172, 3 milijarde ekujev (1 eku je približno 2.000 lir), od tega 72, 8 milijarde ekujev v partnerice znotraj EU. Iz tujine pa je prišlo 99, 2 milijarde ekujev, 57, 5 milijarde iz drugih držav petnajsterice. V tujino so lani izdatneje vlagale vse države EU razen Belgije in Luksemburga (-15 odstotkov), najbolj pa so se povečala vlaganja Švedske (173 odstotkov), Portugalske (141 odstotkov), Španije (H8 odstotkov) in Združenega kraljestva (90 o stoikov). Slednje tudi premočno vodi po absolutni vrednosti naložb v tujino (51, 5 milijarde ekujev), pred Nemčijo (29, 3 milijarde ekujev, 26 odstotkov več kot predlani) in Francijo (28, 1 milij31^® ekujev ali 17 odstotkom več). Petnajsterica zunaj svojih meja največ investira v ZDA. (STA/AFP) Kraljica mati je pramovala 98 let jstnicKf Kraljica mati je včeraj praznovala svoj 98. roj .^p) v krogu svojih najdražjih, a je šla tudi med lJu