100. številka. Ljubljana, v četrtek 2. maja 1895. XXVIII. leto. SLOVENSKI NAROD. vhaja THak dan *%e*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poftti prejeman za avstro-ogcrske dežele za vse leto lf> gld., M pol leta H gld., M 6«trt leta 4 gld., za jeden ^nesec 1 gld 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za cctrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gtd, 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kv. na mesec, po 30 kr. ?.a četrt leta. — Z;t tuje dežele toliko vec, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznnrvlo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in p<> 4 kr.. ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu J>t. 13, C p i* a v ii i & t v u naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Položaj v Srbiji. Na priganjanje kralja Milana je mladi kralj Aleksander odpravil prejšnjo ustavo in radikalno vlado. Poklical je vlado iz mož brez vsacega določnega političnega mišljenja, kateri ho pripravljeni vse storiti, kar se zahteva od njih. Kralj Milan je zapravil vse, kar je dobil pri svojem odhodu iz Srbije, in kar so mu dali za to, da se je odrekel vsem svojim pravicam, in bil je v največji denarni stiski. Skušal je še od radikalne vlade kaj dobiti, a ta ni hotela nič slišati o njem, dobro vedoč, da bi srbska državna blagajna ne imela dovolj denarja, da bi mogla ustrezati vsem Milanovim željam. Ko je Milan videl, da nima ničesa pričakovati od radikalne vlade, je pa pregovoril sina, da je z državnim prevratom odstranil radikalno vlado. Za povod se jh vzela neka izmišljena zarota in več radikalnih vodij so obsodili v ječo. Tako je mislil bivši kralj, da se je znebil svojih nasprotnikov. Kmalu se je pa videlo, da se je zelo varal. Povsod mej narodom se je vedno bolj kazal radikalni duh. Zato 86 pa niso upali niti razpisati novih volitev za skupščino. Će tudi se je imelo voliti po starem za radikalce neugodnem volilnem redu, vendar se je vlada v Belemgradu bala, da v skupščini dobe radikalci večino. To bi se tudi bilo zgodilo, da, so se volitve vršile svobodno. Sedanji ministerski predsednik Krist ič je a svojo znano brezozirnostjo dosegel, da so radikalci izginili iz skupščine. Vstrašd se pa zato ni nobene nepostavnosti. Radikalni volilci se niti pustili niso k volitvi volilnih mož. Zaradi t«*ga je pa odbor radikalne stranke sklenil, da naj se radikalci vzdrže volitev. To se je zgodilo in vlada ima veČino, kakor si jo je želela. Toda poročila, ki jih dobiva vlada iz dežele, niso zanjo posebno vesela. Povsod se radikalci pripravljajo na boj proti kroni. Za njimi je pa večina srbskega naroda. Sedaj ne gre več za obstanek vlade, temveč za obstanek dinastije Obrenovičev. Milan je s svojim postopanjem kraljevo rodbino pripravil ob vso veljavo v deželi, kralj Aleksander je pa zaigral simpatije naroda s tem, da je preveč poslušal svojega očeta. Kraljica Natalija ima pač nekaj privržencev v deželi, a veudar se število nje- Ljubljani. Naš rod v okovih jeČal je stoletja, — Zdrobila prva ti si robsko vez, Odprla sinom varna si zavetja, Nezgodam v bran krepak si stala jez. Polagala si h kamnu trdno kamen, Da vzrasle bele hiše so iz tal, In seval mu v očeh ponosa plamen, Ko mater svojo je tvoj rod te zval! — Kar Moslemu je Meka starodavna, Kamor obrača verno se moleč, To bila ti si nam Ljubljana slavna, A bila nam si ti Še stokrat več! Ti bila nam središče in svetišče, Ti bila mil si nam očinski dom, Ti bila si zavetno pristanišče, Kjer čoln naš stresal ni vihar in grom? Nebesa milodarna naklonila Najboljšemu so rodu tebe v last, — nih prijateljev manjša, od kar ne biva več v Belemgradu. Stvari za kraljevo rodbino stoje torej skrajno neugodno. To ve tudi kralj Aleksander, a si pomagati ne more. Od neke strani se mu je svetovalo, da bi zopet poklical radikalce, a kralj je odgovoril, da tega ne more storiti, ker ve, da bi radikalci njega pognali. Radikalna stranka baje deluje po vsej deželi proti vladi in dinastiji. Pripravlja se hud boj. Krist ir bode morda poskušal s silo zatreti gibanje, a je veliko vprašanje, če se mu bode to posrečilo. Zanašati se more jedino na stalno vojsko, milica pa že ni zanesljiva. V njej vlada radikalni duh in ko bi jo sklicali, utegnilo bi priti do boja mej milico in stalno vojsko. Napredna stranka, ki je sedaj v večini v zbornici, tudi ni kaj vesela in zato se mnogi napred-njaki pomišljajo, bi li glasovali za novo posojilo in pa za apanažo kralju Milanu, ker se boje zgubiti poslednje simpatije pri narodu. Srbijo Čakajo še hudi časi. Kako se stvari razvijajo, s a sedaj še ne ve, a gotovo je, da je prestol ObrenovićVv v največji nevarnosti. Srbijo je imela Vaino nlogO v jugoslovanski zgodovini, imenovala se je jugoslovanski Pijemont. Na prestolu pa ni imela moža, ki bi bil imel potrebne sposobnosti in sedaj turški Slovani več z zaupanjem ne zro v Srbijo, ker od nje ne pričakujejo nobene rešitve. Srbija samo v* dno bolj popada Ni vsa krivda za to zadevo jedino Milana in njegove zveste pomagače ki so pripravili deželo ob vsako politično veljavo in jo zakopali v velike dolgove, Morda jih kmalu doseže zaslužena usoda. Katastrofa Miiiiki. Tekom današnjega dne sta se primerila dva sunka: prvi po 10. uri dopoludne, drugi ob uri. Oba sta bila rahla in nista provzročila nikake škode, ■•urili«. Pomožni odbor za Ljubljano in okolico prijavlja i. izkaz darov v skupnem znesku S01.i gld. Nadalje so darovali: Gospa Eliza pl. Melzer v Kremsu 3 zaboje obleke in 1 vrečo perila; gospod A temni črti, zemlja mar nemila Sklenili srdno tvojo so propast? . . . Nad mestom svetim razdejanim toži V globoki togi osamljen prorok, — Na ruševinah tvojih roke proži Pa brez utehe tiso] ti otrok ! . . . Upira k nebu rod solzan poglede: Gospod, molitev našo gorko čuj, Pogube reši nas in spasi bede, ln vernih tvojih se otr«k miloj I--- In glej, pred mano temna megla pada In solnčnojusna se ravan odpre, ln kakor venčana nevesta mlada Pred mano ljubi kraji mi stoje. Kot tenis dvigne v sinje se višave Ljubljana vstala je iz ruševin, In njo nebroj blagruje sinov Save Nazdravljajoč iz srčnih ji globin! Ž. L. Mozirski Štefan Schneider v Kranji 58 kilo sira; gosp. 1». Rakusch, trgovec v Olji 10 štedilnih ognjišč iz vlitega železa; vodstvo parnega mlina v Szegedinu 10 vreč moke; gosp. Miroslav Kutka v Ptibramu 1 sodček konjaka; gosp. Anton Krisper, trgovec v Ljubljani 5 vreč moke; g, Pavel Heller, tovarnar v Brun DO 2 zaboja žebljev; g. Josip Gruber, pekovski mojster v Opatiji zopet 2 vreči kruha; g. J. Culot v Brežicah 2 zaboja jedil; tvrdka Gričar & Meiač v Ljubljani 4 fine posteljne odeje. Uredništvu na nega lista je poslal: (L Ivan Cal liga ris iz Itonk, lastnik karusela v Trato (fondo Ralli) 2 0 g 1 d., to je dohodek jednega dneva, ki ga je določil za ponesrečene po potresu, ■t omi »t |*feo preg IrdovnnJ«' po- •loplj vrši se po devetih komisijah z vso vztrajnostjo in je do danes pregledana približno polovica vseli ljubljanskih hiš. Glasom komisijskih zapisnikov treba bode nadalje podreti: drugo nadstropje in kapelo knežjega dvorca v Gosposkih ulicah ; Graj/.*-r-jevo hišo v Vegovih ulicah št. 9 (celo hišo razven delarnice na dvorišči)-. Fischerjevo hišo na Kongresnem trgu št. 18 ((telo): Maurerjeve hiše na Križevniškem trgu drugo in prvo nadstropje, trakta na voglu proti Gosposkim ulicam in stopn« Tudi spomenik sv. Trojice pred deželno bolnico na Dunajski cesti je tako poškodovan, da se iz varnostnih »i^irov mora odstraniti, odnosno popraviti in na novo postaviti. ■aoiIllMljMko pi r^lcdo\ mi.!«* in cenitev po*l«»plJ. Po dogovoru mestnega šopana gosp. Gras-s e 1 1 i j a z gospodom deželnim predsednikom cenil" bodo komisije za pregledovanje poslopij odslej tudi škodo, katero je provzročil potres. Le na ta način dala se bo v najkrajšem času vsaj približno kon-statovat škoda, kar je z ozirom na državno i>od-poro odnosno državno brezobrestno posojilo nujno potrebno, ker mnogi hišni gospodarji, ki si sami ne morejo pomagati, težko pričakujejo sredstev, da si popravijo ali orezidajo porušena svoja poslopja. Infurmuoij«' o nIVoiII po potresu. Gospod kanonik dr. E 1 b 8 r t in gosp. državni poslanec dr. F e r j a n č i č prvi za ljubljanski, drugi Izvrstno staro mesto in njegova izb.) ni a stara gostilna. Angleški spisal K. Dikens. — Poslovenil L. (Dalje.) Hitro pokoplje, truplo pod drevesom, potem pa dela in seka celo noč. Iztrebi vse grmičevje in divje rastoči p'evel v okolici drevesa in izjednači tla, da je bilo vse ravno in gladko. Ko drugo jutro zopet pridejo delavci, je bilo vse v redu in »umnega ni bilo ničesar. Sedaj pa ga je umor priklenil na strašno hišo, kjer se je iznebd neveste in odškodoval, ne da bi bil življenje svoje spravil v nevarnost. Zdaj pa je živel v njej čuteč za tilnikom roko krvnika. Ne upa si prodati hiše ali zapustiti jo za več časa. Najme si svoje ljudi v postrežbo, moža in ženo, ter živi v hiši s strahom in bojaznijo. Na vrtu si da postaviti nasproti drevesa utico, kamor je hodil sedet in pazit, da je bilo drevo v varnosti. Tako so se m.mjavali letni časi, drevo je spreminjalo svojo podobo in on je čutil, kako se me« njojeta nevarnost in bojazen. Ko v poletji nove mladike obrasto in zakrijejo utico v zelenje, vidi v JBHHHHMHHIHHMHHHHIJ^HIHHBHRMI^BHHHBHMBHKHflNi 7a dunajski pomožni odbor bosta potovala v petek ii a >b >to po poškodovanih krajih okolice, da bosta potem poročala svojima odboroma o sedanjem stanji. Ijllil^kll klllllllja. Na troške kraniske hranilnice se je včeraj, dne 1. maja, brezplačno razdelilo 2580 porcij juhe, mesa, i :: kn ln* in kruha. Sploh se vrši razdelitev hrane pod vrhovnim vodstvom gospe baron u*e Heinove jako točno in je mimo gospodične Marije Schaden častno omeniti naslednje dame: grofi njo Marijino Auerspergovo, grofi njo Gabrijelo Auerspergovo, Kamilo pl. Buch-vvaldovo, Marijo Czernvjevo, Marijo Belarjevo, Tere-zino Jenkovo, Marijo Seunigovo, Ulriko pl. Lascha-novo, Bvgenijo Singerjevo, Roko Tillovo, Lino Kreuter-Galletovo, Marijo Elanerjevo, Ivano UecherJHVo, Kozino Kderjevo, Marijo Giitzovo, Ivano Streharjevo, Franjo Indofovo, Franjo Tavčarjevo, Fmilijo Kovačevo, Karolino lhlovo, Josipino Pockovo, Margareto Trdinovo, Klaro Trdinovo, Gabrijelo Spinarjevo in Ano Etonnsrjevo, I * r i kuhinji rešilne družbe detojejo požrtvovalno gospe (irosclielova, Marija Wagnerjeva in Avgusta Laiblinova /uradba ha rak. Permanentni odsek občinskega sveta dovolil je v siuočni seji zopet nekaterim zasebnikom gradbo lastnih barak. Mej dragim dovolilo se je gostilničarju ('onšeku, kateri svojega obrta ne more nadaljevati v hudu poškodovani Frischevi hiši na Marijinem trgu, da sme svoj gostduičarski obrt prenesti v lastno barako poleg „ Narodnega, doma". Stanoi nnja v Imrakah. Ker se pri mestnem magistratu za slatiovanja v barakah v velikem številu Oglašajo tudi take sranke, ki niso po komisiji deložirane, ampak se le iz strahu pred potresom ali iz drugih vzrokov nećejo vrniti v svoja stanovanja, opozarjamo občinstvo, da dobe stanov a n j ;i v m e s I n i h barakah izključno le one stranke, ki so uradno, to je po komisiji de lož i ran*-, ■tok #» «hI|»o«ciI Miti IftOl lilij. V siuočni seji permanentnega odseka naznanil j^> županov namestnik gospod Vončina, da se bo Je z vladnim privoljenjem rok za od[>oved stanovanj izjemoma podaljšal do 'JO. tekočega meseca. Ker onim strankam, katere so bile ali še bodo po komisijskem izreku deložirane, ni treba plačati stanovanja za tekoči kvartal, prišlo bode podaljšanje roka za odpoved v okom mnogim prepirom, ki bi lahko na-•li mej strankami in hišnimi gOBpodarji. V kolikor se da presoditi, bode komisijsko pregledovanje po-Blopij do 20. t. in. končano. .HVnIiiI #.ilril vst veni ni«»1 posvetoval se je sinoči pod predsedstvom načelnika g. dr. viteza Bleivveisa o predloženem sanitarno-policijskem redu in hišnem redu za barake ter oba z neznatnimi preniemhami in dodatki odobril. Sani-tarno-policijski red in hišni rod za bar.tke izdelala sta gospoda dr. Kopriva in dr. Zupane. •I mul * «»i.jii*kr matere'* ae morejo imenovati tiste siromašne ženice, ki se levno in težko preživljajo s tem, da dajejo hrano in stanovanje dijakom, obiskujočim ljubljanske največ srednje šole. Ker so šole sedaj zaprte in so dijaki se razkropili na vse strani, prišle so te ženice v velike stiske. Dohodkov nimajo, nekatere tudi stanovanj ne, in marsikatera iz njih trpi pomanj kanje. Kakor na obrtnike naj bi se pristojni faktorji ozirali tudi na te siromašne ženice in jim dovolili eventuvalne podpore proti svoječasnemu povračilu, če že drugače ni mogoče. ■I r soj n \ n i urini je imel ves čas od 14. aprila sem sila mnogo dela. V normalnih razmerah ima na dan ekspedirati povprek po 300 brzojavk torej 4000 besed, v teh dneh pa je ekspediral: 15. aprila 1632 brzojavk z 28.690 besedami, Ki. aprila 1637 brzojavk z 20 820 bese- dami, 17. aprila 1003 brzojavke s 37.330 besedami, 18 aprila 1367 brzojavk s 27.250 besedami, 19. aprila 1181 brzojavk a 23.590 besedami, 20. aprila 1130 brsojavk s 14.470 besedami Od 15. do 20. aprila je torej ekspediral skupaj 8850 brzojavk s 161.750 besedami. To velikansko delo so prve dneve zmagovale domače moči, kajti šele 17. aprila jim je prišla pomoč is Trsta. TržawfcJ Slovenci za LJubljano. Tržaški Slovenci nabirajo jako marljivo darove za Ljubljano. Po „K iinosti" so doslej že darovali 7292 kron 28 vinarjev. Samo pri veselici pri Sv. Ivanu se je nabralo 30O kron telil za IJ n M Jan o. Koncert, ki se j« priredil minuli petek v Kraljevskih vinogradih poleg Prage na korist po potresu poškodovanim slovenskim bratom, je donesel 800 gld. čistega dohodka, ker je mestni zastop vinogradski brezplačno prepustil vse prostore in dvorane v Narodnem domu in je cela Sokolska godba pod vodstvom kapelnika Sebora sodelovala brezplačno. — Slavna traged inja Marija P os p i S i 1 o v a, ki zda| gostuje v Narodnem gledališči v Pragi, je določila honorar svojega petoga nastopa (preko 600 gld.) za ponesrečene Ljubljančane. (Prejšnje honorarje je vrla umetnica že prej določila za narodne namene češke.) — Zbirke za ponesrečene slovenske brate se vrše po vsej Češki in napredujejo prav dobro. — G. Fran M o f n y, gostilničar v Vinogradih je odposlal v Ljubljano 50 gld. Hrvati Kit I^JtablJaiio. V Samoboru sta nabrala za ponesrečene brate ljubljanske gg. M. Dahovec in Ed. Sna i t 500 kron. — Senjski mestni zastop je votiral 200 kron. Društva „Zvonimir" in .Glasbeno društvo" bodeta pa priredila skupno veselico, katere dohodek je namenjen ponesrečenim slovenskim bratom. — V isto svrho prirede Ogulinski diletanti dne 5. t. m. predstavo v prostorih ogulinske čitaluice. — Uradniki banke „Slavlje" v Zagrebu so poslali 33 gld. po uredništvu „Obzora". „lMcc€»l©»4! Govorili smo že o pisarjenju tega lista glede Ljubljane. Sedaj imamo nov dokaz za podlo mišljenje tistih ljudij, ki stoje za tem listom. V „Kdi-nosti" čitamo: Te dni so nabrali nekateri Lahi v gostilni „Al GaSBOh" v Trstu svoto 7 gld. v korist Ljubljani. Nabiratelj je nesel ta znesek uredništvu „11 Piccolo", toda uredniki t^ga denarja niso hoteli vzprejeti za objavo. Prlrotlnn iirikaacii. Po noči od 30. aprila do 1. maja t. 1. ob V/2. uri so nekateri ljudje na Rakeku zapazili na strani proti Uncu plamen. Meneč, da je naBtal požar, klicali so tudi sosede. A ko ti vstanejo in gredo gledat, ni bilo ničesar več videti. Ker tudi o požaru ni bilo ničesar slišati, mislim, da je ta čudna prikazen v zvezi s potresi. Tukaj se je namreč v bližni vasi, tri dni pred velikonočnim potresom, udrlo zelo globoko b r e z d n o. Mož, ki je bil ravno ob istem času tam navzočen, pravi, da je videl, kako se je iz brezdna vzdignilo kakor dim, ter slišal šumenje in bobnenje udirajoče se zemlje. Zgoraj bil pred sto leti obešen na gradu tega mesta, a obrazom proti zidu." Goodchild hoče pri teh besedah planiti kvišku in zavpiti, ali ognjena žarka iz očij starega moža sta ga držala uklenjenega, da ni mogel spraviti is sebe nobenega glasu. Zdajci votlo udari v stolpu dve. Pri druzeru udarcu sedi pred njim drug star mož in tudi ta ga je priklenil na-se z dvema ognjenima žarkoma ia svojih očij, da je moral Goodchild naravnost gledati obema v obraz. Oba sta si bila popolnoma slična, oba sta ga ogovorila ob jednem in ob jed-nem gibala z ustnicami nadaljujoč pripovesti : „Raztelesili so ihh in zopet sklopili moje okostje in zdaj visi na železni ki uki. Ljudje so govorili: ,V nevestini nobi straši;' strašilo je tam, a jaz sem bil tu. Bila sva tu, jaz in ona. Sedel sem na stolu poleg ognjišča; ona, zopet bleda podoba, privleče se k meni ter rne gleda. Ali ne govorim zdaj jaz, govori samo ona, in beseda, katero mi vedno ponavlja od polunoči do jutranjega svita, je: ,Živi!' — In mladenič je bil tudi tu, ali zunaj na drevesu, katero je razklala strela. Mladenič pride in zgine o mesečnem svitu, ko se zazibljejo veje na drevesu. On je vedno tu, gleda me in preti; gdoglav je in sekira mu tiči v jasnorjavib laseh., i (Konec pri h. j vršičku drevesa mladeniča, pretečega mu vae po« letje s prstom. Ko je v jeseni padalo listje z drevja, opazi, da nastajajo iz njega črke, ki so pripovedovale njegov čin ali pa se skupi v gomilo na mestu, kjer je bil zakopal mladeniča. Po zimi, ko je vetor majal gole veje, pretile so mu s strahom in res-nobo, da je lahko vsakdo opazil, in ko se je na spomlad odpiralo popje, bilo je krvavo. Tako vidi z grozo vsako leto prikazovati se mladeniča v jasnejši podobi, zibaje se na vetru. Mej tem pa je raslo njegovo bogastvo, ljudje so naposled govorili, da je z raznimi podjetji dva-n;;jstkiat pomnožil dedščiuo svoje neveste. Na mladeniča se je pozabilo v mestu. Slišal je. kedo je bil in tudi, da se je vršila za njim preiskava. Našlo se ni ničesar in tudi nobenega suma ni bilo. Baš desetič se je povrnila noč umora in pokopa. To noč je razsajal grozen vihar; začelo se je okrog polunoči. Strela je udarila v drevo ter je razcepila do korenin. Jeden del je padel proti hiši, drugi proti zidu, da je počil. Ljudje so radovedno ogledovali in on je s strahom zapazil iz utice, kako se gnjeto okrog razklanega drevesa ter iščejo mesto, kamor je bila stekla strela. Ko so začeli vedno številneje prihajati, zaprl jim je duri ter ni nikomur več dovolil notri. Prišli pa so tudi tujci od daleč o nesrečni uri in ni jih mogel odsloviti. Peklo nanje, — spustil jih je na vrt. Hoteli so izkopati drevo ter preiskati korenine in tla na okrog, on pa tega ni dozvolil. Denarja so mu ponujali, bogatemu možu, on pa jim je pokazal vrata ter jih zaklenil za njimi. Tujci pa so hoteli imeti drevo, zato podkupijo moža, kojega je bil vzprejel v hišo. Ponoči jih spusti s svetilko, krampi in lopatami na vrt in pričeli so svoje delo. On je ležal v sobi, daleč od nevestine, in spal. Sanja se mu o drevesu, o krampih in lopatah. Zgane se in vzbudi. Vstane ter koraka s strahom v nevestino sobo in pogleda skozi okno. Tu zapazi na vrtu svetilko, nje same in kup prsti; prišlo je baš ta trenotek na dan. Pripognejo se vsi nad iz-kopino ter se prestrašijo. Prvega sliši reči: „Cre-pinja je razklana!" in drugega: „Glej, tu so kosti!" in tretjega: „Kvo ostaukov obleke". Prvi zopet pokaže: „Glejte zarjavelo sekiro!" ln njega so obsodili, da je umoril mladeniča. Ljudje so govorili, da je v svoji hiši otroval nevesto in sodniki so verjeli. Zato so prevdarjali, katero obtožbo jim je najprej obravnavati. Izvolijo si varnejšo, ker obsojen mora biti. — Denar ga ni mogel spasiti in on je bil obešen, jaz sem on in jaz sem omenjena prikazan i« morda v zvezi « tem brezdnom, ker je bil tudi plamen po izreku ljudi v tej smeri, ter je najbrže izpuhtel iz brezdna kakor plin. Ne bi bilo morda brez pomena, ko bi se to brezdno natančneje preiskovalo. V ■ J ubij »nI. 2. maja. Volilna reforma. Povedali smo že, da ni bil sklepčen odsek za volilno reformo, ko se je imel voliti jeden nov član. Danes je nam došla vest, da je že ob začetku odsekove seje manjkalo 15 članov, večinoma koalirancev, ki so menda s tem hoteli pokazati, kako se za vso zadevo zanimajo. Odsek ima 7G članov. Ko se je imela začeti volitev, ni bilo težko jo opoziciji preprečiti. Odšli so opozicijski Člani odseka, kateri niso prijatelji pod-ocUeka, in volitev je bila onemogočena. Predsednik je vzlic temu dal voliti, a izvoljeni Lupul pa volitve ni hotel vzprejeti, kar je bilo nezakonito. Volitev v tretjem volilnem okraju na Dunaju. Liberalni kandidat Lenz je prišel na jako originalno misel. Na plakate je dal tiskati svoj portret. Dosegel je, da sedaj vse njega pozna na Dunaju, ne ve se pa, če ga pa bodo volili. Proti-semitski kandidat Steiner se je pa zagrešil pri nekem volilnem sliodu s tem, da se je izrekel, da je znanje druzega deželnega jezika potrebno. Nemški nacijonalci jeli so delati proti njemu. Moral je po listih pojasniti, da ni mislil na nobeno dvojezičnost v šolah. Drugače se mu je že bilo bati, da bi ne bil voljen. Nemški Schulvereiu je v prvi vrsti židovsko društvo, kar je znana stvar. V svojih pravilih pa ima določbo, da premoženje, katero ima društvo, pripade dunajski mestni občiui, ako bi se društvo razšlo. Tedaj, ko so se ta pravila sklepala, še ni bilo nevarnosti, da bi kdaj nemški nacijonalci vladali na Dunaju. Ko so se pa razmere predrngačile, s > pa začeli liberalci premišljati, da bi predelali pravila, tako da ne pripade imetje društva proti-semitskemu Dunaju. To pa hočejo utemeljiti s tem, d.i je nevarnost, da bode pod novo mestno upravo napredovalo pnslovanjenje Dunaja. Bolgarski narod misli odposlat.i v Peterburg deputacijo, ne da bi se poprej vprašalo vlado. Deputa cijo bode vodil metropolit, Klemen. Deputacji bode imela namen poizvedeti v Peterburgu,kako bi bilo mogoče doseči kako sporazumljenje mej Bolgarijo in Rusijo. Prebivalstvo se je varalo nad princem Ferdi-naudom. Ko so ga volili, mislili so, da bode dosegel sporazumljenje z Rusijo, a te nade se niso uresničile. Velike nade stavijo V Sofiji na povrat (Jankova iz Peterburga. Želeti je pač, da se še doseže kako sporazumljenje. Japonsko kitajski mir. Ruski listi hudo napadajo Anglijo, da ne podpira Rusije v Vzhodni Aziji in prete jej z represalijami. „Graždanin" piše, d i naj se Rusi ne zanašajo na nobenega zaveznika, temveč le na lastne moči. Črnomorsko mornarico naj kar odpošljejo v Vzhodno Azijo. Sploh so ruski listi jako vojevili. Vzlic temu se pa nam ne zdi verojetno, da bi zares prišlo do vojne. Odjenjati pa japonska vlada ne bode marala, ker se jej je bati vstaje. Opozicija je že poprej bila silna v deželi in v ada je vojno začela pred vsem zaradi tega, da je pozornost obrnila od notranjih stvarij. Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. maja. — (Osobne vesti.) Deželni odbor je imenoval stiažnim nadzornikom v deželni prisilni delarnici g. Franca Pa v loč i ča, kateri mora takoj nastopiti to novo ustanovljeno službo. — (Majski avancement ) Imenovani so : dva feldcajgmajstra, 16 podmarŠalov, 29 generalmajorjev, 39 polkovnikov, 101 podpolkovnik, 14 majorjev, 208 stotnikov I. vrste, 2U0 stotnikov II. vrste, 480 nadporočnikov in 4(i8 poročnikov. — (Slike in skice o potresa) je izdelal naš rojak slikar g. Anton G vaje (risane s peresom in rumena), ki v bolj jasni podobi nego fotografije kažejo popolnoma po naravi posnete najzanimivejše momente iz potresne katastrofe. Morda bi bilo umestno, da si podporni komite omisli te skice in jih pošlje dunajskemu sindikatu vnanjih časopisov v porabo. Tako bi se dosegel dvojen namen, podal bi se namreč vnanjim časopisom izboren materijal za ilustracije, ob jednem pa bi se tudi podpiral domač umetnik. Naj toraj merodajni krogi blagovolijo uvaževati ta predlog. — (Policijske vesti) Od včeiaj pa do danea ' zjutraj aretovala je mestna policija 12 osob, in sicer 7 zaradi postopanja, 3 zaradi razgrajanja in 2 zaradi tatvine. Zaradi tatvine sta bila aretovana Josip Janežič in Martin Bregar, ki sta Frančiški Kramar iz Šotora v „Zvezdi* ukradla 2 posteljni odeji. O kaki drusci tatvini se mestnemu policijskemu uradu ni nič naznanilo. Stražniško službo opravlja še vedno 8(J mož. Tudi patrole se redno vrše. — (Prvi maj v Ljubljani) je kazal povsem navadno lice in se je delalo v vseh zavodih, kjer je to po potresu le sploh mogoče. Glede na žalostne razmere v mestu tudi ni bilo nikakoršuega delavskega zborovanja. — (Vojaška vest) Lovski bataljon št. 7., čigar d »polnilni okraj je Ljubljana, se premesti po velikih vajah iz Gorice, kjer je bival dlje časa, v Bruck na Muri. — (Najdeno okostje.) Pri .stopnicah glavnega vhoda cerkve sv Jakoba, so delavci našli le 30 cm. pod zemljo človeško okostje. — (Bralno društvo v Krškem) priredi s prijaznim sodelovanjem pevcev in tamburašev v Brežicah in v Kostanjevici« dne 5. maja 1895 velik koncert, z jako zanimivim vzporedom v prostorih gospoda Greuoiiča v Krškem. Začetek ob 4. uri popoludan, Ves dohodek namenjen je v podporo Ljubljani. Vstopnina za osebo 1 krono, za rodbino 2 kroni. — (Vipavska šolska mladina) priredi v prid Ljubljani v nedeljo dne 5. maja 1895. na dvorišču g. UrJioa v Vipavi veselico z jako mnogovrstnim programom, obsezajoč spevoigro, deklamacijo, petje m Šaljivo loterijo Začetek točno ob 41 \. uri popoludne Vstopnina 20 kr., sedež 20 ki Prostovoljna preplavila «e hvaležno vzprejmo — iPrva vipavska sadjarska zadruga) imela bodfl svoj občni zbor dne 4. maja t. I. popoludne ob H. uri v šolskem poslopji na Slapu. Pričakovati je, da se teg* občnega zbora polnoštevilno ud^lež^ rodoljubni člani te zadruga ter tako s svojo jedinostjo pomorejo, da se vzdrži ta za Vipavsko dolino preitonstna zadruga. Tega občnega zbora Udeležil so hode tudi ravnatelj c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani gospod Gustav Pire. — (Koncert v Št. Pavlu v Savinski dolini.) Vsled neugodnega vremena pretečeno nedeljo preložil se je koncert, katerega priredijo St. Pavel.ski tamburaši v prid Ljubljanskim ponesrečencem pri g. Sadniku pri Savinskem mostu, na nedeljo 5. maja ob 4. uri popoludne. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — (V slovo, i Iz Reichenburga se nam piše: Dne '21 ■ aprila priredila je reichenb irska požarna bramba tukajšnjemu priljubljenemu župniku, gosp. Franc \Valterju, ki stopi s 1. majem v pokoj, bakljado, pri kateri so peli domači pevci podoknico. Kot ustanovitelju in večletnemu predsedniku tukajšnje čita-lnice priredita mu jo ta dne 30. aprila v svojih prostorih mnogobrojno obiskano odhodnico, katere so se udeležili mej drugimi tudi odlični gostje iz Blanoe in Sevnice. Tržanstvo podarilo mu je štolo in roket v spomin, občinski zastop izvolil ga je častni ni občanom. Naj na svojem novem domu (v St, Marjeti poleg Celja) še dokaj let vživa zasluženi počitek! — (Koncert na korist Ljubljančanom) priredi slovanski odbor v Gradcu (načelnik g. višje-sodni svetnic Hren) v ponedeljek dne 13. t. m. v Štefanij i ni dvorani v Gradcu. Pri koncertu bode sodeloval operni pevec g. J. C Tertnik, na kar naj blagovolijo jemati ozir ona društva, ki se hobi poslužiti njegove blagodušne ponudbe. — (Umrl je) v Šmihelu nad Pliherk m na Koroškem rodoljub gostilničar Ignacij Mi klavec, po domače Sercer, svak dež. poslanca Morija. V njegovi hiši se je priredilo mnogo narodnih veselic in zborovanj. Bodi mu blag spomin! — (0 potresih na Kranjskem in Primorskem) bode imel javen govor (v nemškem jeziku) c. kr. realke profesor Ferd. Seidl v Gorici na korist nesrečni Ljubljani. Govor bo v mestni dvorani, blagovoljno dopuščeni od mestnega stara-žinBtva torek, dne 7. maja ob 6. uri popoludne. Sedež 1 gld., stojišča 1 krona, galerija 30 k r. Z ozirom na dobrodejui namem pričakuje se obilna udeležba. — (Goriška čitalnica za Ljubljano ) V korist ponesrečenim bratom v Ljubljani priredi Goriška čitalnica v nedeljo veliko predstavo, pri kateri bode mej drugimi točkami deklamoval gosp. K 1 a v ž a r Stritarjevo „Slovenska Lizbon a". Vstopnina 1 krono. — (Strela je ubila) dne 27. m. m. opoludue 401etnega drvarja Janeza Bizjaka, ki je z nekaterimi tovariši delal v Trnovskem gozdu na Goriškem. Trije drugi delavci, ki so bih kakih 10 korakov od Bizjaka, so bili omamljeni, pa so se kmalu zopet zavedli — (Premestitev pošte ) Poštni urad v Dolenjih Trebušah na Goriškem .se je dne 1. maja preselil v Slap že. — (Tolminsko sadjarsko društvo^ ureja zdaj svojo drevesnico L°tos se bode nasadilo 6000 dvoletnih divjakov. — (Sežanske rodoljub ki nje I prirede 5. dan maja 1895. v gostilni pri „Tehtnici" v Polleyevih prostorih v korist ponesrečenim Ljubljančanom veselico s plesom. Vzpored bode jako zanimiv, med drugimi točkami bode tudi šaljiva „loterija" z zelo zanimivimi dobitki. Pričetek točuo ob 4. uri popoludne. Vstopnina 1 krono. — (Veselični odsek „Rojanskega posojilnega in konsumnega društva) priredi v društvenih prostorih v Rojanu v nedeljo dne 5. maja 1895. domačo zabavo s petjem, dramatično predstavo in šaljivo loterijo. Začetek ob 7'«, uri zvečer. Cisti dobiček je namenjen ponesrečencem po potresu v Ljubljani. — (Prvi maj v Trstu.) Navzlic temu, da v nekaterih zavodih veliko število delavcev včeraj ni prišlo delati, se delavski praznik ni posebno poznal. V večini velikih zavodov se je pa delalo. Samo v Llovdovem arsenalu se je praznovalo, v „stabilimento tecnico" je prišlo od S()0 delavcev le 120, v ladjedelnici pri sv. Roku od 1500 delavcev le 118 na delo. Mnogo livnic je bilo zaprtih, v manjših zavodih pa se je delalo. Po mestu je bilo videti le manjše skupine praznujočili in pre-pevajočih delavcev. Mir se ni kalil nikjer inje dan minul mirno brez demonstracij. — (Demonstracija v Zagrebu) Zagrebški odvetnik dr. Pero Gavranič je izdal spis „ Politička povjest hrvatskoga naroda", kateri spis je kritika jako ostro sodila. Pisatelj je na to v uradnem listu surovo napadel znamenitega zgodovinarja Srni« i-klasa. Vse to je vseučihščnike tako razjarilo, da *vr*llne uli eltaekutlvne draibe: Janeza Zaplotnika posestvo v Križu, renjeno 355 gld., dne 6. maja in t>. junija, v Tržidn. Ane Zevnik posestvo v Velikem Slatnikn, cenjeno 100 gld . dne 7. maja in S. junija v Novemmestu. Marije R a d i Ć e v i č posestvo v Vini vasi, cenjeno 150 k!<1. m .r>o gld, dne 7. maja in 7. junija v Novemmestn. Umrli so v Ljubljani: 1, rnaja: Rudolf Tifar, delavcev sin, 1 mesec, Cesta na Loko. V hiralnici: 1. mnja: Karolina Novak, Šivilja, 21 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-knna v umi. es rt 3 j 7. kjntraj 2. pojmi. !». zvečer 742*2 741*7 7111 7H« C tU 2»C 14 >9*G si. iah, ,1 sv;:, sl. sev. jaBno d. jas. jasno 000 dežja. Srednja temperatura l.Til0, za 2ti' nad normalom. dne J. niaja 1895. Skupni državni dolg v notah..... 101 gld, B5 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 101 n 80 „ Avstrijska zlata renta....... 123 , 75 „ Avstrijska kronska renta 4° 0..... 101 . .">"> „ 0g*-rska Blata renta 4°/0....... 123 „ 80 „ Operska kronska nnta 1...... „ 15 , Avstro-o};ejsko liančne delnn'0 .... lOSt „ — „ Kreditne delnice......... 401 , — , London vista........... 129 , 96 ., Nern^ki drž. bankovci za 100 mark . . 69 „ 77» , _ 20 murk............ 11 , 95 , 20 iranktiv........... 9 „ 69 „ Italijanski bankovci........ 4H „ 16 , C. kr. cekini........... 5 . 73 Dr. Julij Schuster stanuje do daljSegR v Elizabetini otroški bolnici, Strelske ulice štev. 11 in ordinajc tam od 8. do 9. uro dopolndne in od 2. do 3. uro popoludne. Kventiivah a naročila .,o lahko oddado v Kaitner-Jevl trgovini na Kongreinem trgu. (648—2) Vefi po '/« palcev debelih smrekovih dil in strešnih lat proda tndi na drobno prav po ceni .To*. Paulln "v Ljubi 1 mai, Marijin trg, Stev. 1. (559—2) Podpisani priporoča svojo kovaiko obrt za vezi (Schliessen) in natezalnevijake (Zugschrauben) po nizki ceni. f538—2) kovaški mojster pri Dolenjski mitnici. Službe išče mašinist aii strojevodja z dobrimi spričali in z večletno prakso ter zmožen vsacega v to rokodelstvo spadajocega dela. — Cenjena vprašanja vzprejema iz prijaznosti upravnistvo nSlov. Naroda". (5U0-1 ) v račun ali v najem vzeti »e želi do 1. oktobra t. I. v takem kraju, kjer je tudi »i«,miirl ju ali kjer bi bila taka potrebna. — Ponudbe pošiljaj upravništvu „Slovenskoga Naroda" pod .,«it. »¥0*". (565) Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. cd a P ui 6 11 « •o C H E-< cd a S-i »-3 Protinski cvet ali cvet zoper trganje. Steklenica •">•» kr., 12 Kteklenic 4 gld. 50 kr. Odločno itajboljAe mazilo zoper 1 tutanj«- po ml 111, lio I ne v rokah, nouiili, w križi ler v llV«Jh« otrpnete ude ■■• kite Itd. Doniva su pri (1981-26 l lialtlu Triikocz^-Jii lekarnarju v Ljubljani. l*OMiljw *e z obratilo poftto. 31 S 8 P 35 i I 21 2 5 a P a Lekarna Trnk6czy v Gradci. m C. tr. |lani ranaieljitfi avstr. drl, ielemic Izrod iz voznega reda varavneja odi 1. majnilca. 13S5 Nntopno omeujon! prihajali! In odtiajalnl cmI oiq»c«[i' io ▼ §r*4w*J**viof>*krrm m«u. HrednJaaTTOjukl cm J« knjnemn lun t l.jub-Uaal m t minuti naprej. Odhod ta Iajnbljaaa 'ju*, kol.) CM 1». «*H S tnin. J>o otabnl »lak r TrbU, PonUbal, Beljnh. Ce- lorec, Krunjieimfiicte, l/iuhno. 4*« 8«Uthftl T AtlMe«, lic'il, Onitin- dm, HiiliKur-.nl, Htoyr, Lino, Burtajorl« e, PlionJ, Marijine Tare, v. /.-r, KarloTf vire, Frinonr« vare, I'run«, Llpaljo, OurinJ Tla Amiitotlen. Oh ».uri IO min tjutra) metani v'»R v Novo mritci, Koii«r]%. Oh 7. uri IO min. t)it'rt,f oiobal Tink v Trhli, 1'nntabol, Baljak. Ce> Iotio, Franienifette, Ljubno, DuuuJ, čot rjelathal t Solnograd, Dunaj tIb Anttetteii, Ob 11. Mrl /10 min. it<>i«>lml>f oiebnl vlak t Trbl«. Pontabal, l'.cljak, OalOTae, FrantenafnAta, li-utm •, .SfltUial, Solnoffrnd. ca6 IV. url .Li mira. j>olu,tnr moaaul Tlak t Novo ntsato, Kočarja. 0» 4. vri f.ipitluf/ 'if oivlinl Tlak t Trbla, Beljak, Celorcc ćen Sc\z-tlial v S. -ncu-rui. Len d - Oattain, Zeh na Jezeru , In >m< Hreunlc, l*nrit.. I*enev.\ Pariš, Mtryr, Liuc, Omunden, laohl , Budejnvfca, Plaeuj, Marijine »are, E^er, Praneova Tare, Karlove vure, Prngot Llpiko, Om.r.j vin Ametetten. Oh 7. mW HO min. *vrrr tnaiani Tink t Noto moito, Kdoevje Prihod t Id ubijano (juž. kol.). Oh H. uri 8" min. tjutrni onebnl vlak a Dunaja via Ametetten. Lip-•JJ«, Pra«f«, FranooTih TaroT, KarloTlh Tirov, Ki(ra, MariJinJh virov, Planja, Bitrlajetio, flolnoa;rada, Linoa, Stejra, Gmuudena, laohla, Aui-•eoa, I.i'il'n«u7», 0«loTca, llnljuka, Pmnaausfeato, Trblia. Oh 9. uri 10 min. «Ji«#r«rJ maiani Tlak ia KoceTja, NoTi-ffa moitn Oh IS. Mri V« »*•(». i/.«;.»»/tj..'nf ..mit.nI vlak a Dunaja Tla Ams'.'tt.'ii, Liptlja, PrtRC, Kni.i-jvili r»ruT, Karluvih rarov, Kirva, Muri imli TaroT, Planja., BudeJoTio, Solnograda, Llnca, Htejrra, Parica, (iein-vo, Onritia, Breirnloe, Inomoita, /.alla no (eanru, Lend-Oe-atelna, Lju' i. OeloToa, Poutiiblat, Trblaa Oh v. uri X'J min. %toj>oluttn« melaui Tlak ia KoAoTja, Notok« meHla, Oh 4. uri S3 min. pojioluilne eiobnl vlak a Dunaja, Ljuhaaga, Kolithalu, Beljaka, OeloTua, Vra>nieuafeite, Poutabla, Trbiia. ".t 1). uri -t min. «w. aprila IbDo oddala se boile m% juviil tili ini« iiil ni dni/bi S^er dne 4. mala i. I. doi»oliulne ob I o. uri W iiM'-liii pi.Hitrni ma ( gl.i Delo M bode oddalo ali ukupno ali po strokah, s tem pristavkom, da more delo voditi le postavno v.Hpo.sobljnn vesV-ak. Dela so posamezno prorariinjana: 1. zidarsko in težaško d«do 2. kamnoseško dnlo..... 3. tesarsko delo...... ■i. mizarsko d»*lo..... "i. ključavničarsko delo .... 6. kleparsko delo..... 7. pleskarsko delo..... s. steklarsko la o»l vse cene, če za posamezna dela od dotičnih proračunskih avot. Načrti, proračuni in pogoji so razpoloženi v uradnih urah v me hI ui |»ia;irnl na Ogled, Mestno županstvo v Novem mestu dne 2b. aprila 1895. (.')►>•!- i) 13.957 gld. 51 kr. 286 ji 78 r) 3.768 n 40 r> 1 817 n — n 2.548 n 75 n 450 n r>o n 470 n — n •277 — !>:;8 ■ 24..J14 gld. 0 1 kr. P. n. Ker mi je od slavnega magistrata ljubljanskega podelfciitt. koiiCf«ijt« eh i a vršet mi je ol»rtl in sem od istega prevzel pokiUaiip' VNelt barak, u soj a m si p. n. občinstvu moje usluge za najsolidnejše in najcenejše kritje barak vsake velikosti nuditi. (567-1) Naročila naj se blagovolijo oddati pri Filipu Supancic-u na Rimski cesti št. 16. Zagreb. Ravnokar Grozni dnevi potresa j". :e£. Opisani od očividca. Z ilustracijami po fotografijah iz atelierja „Helfer". Cena 25 ler., p>o poi&tl 27 lcr. Dobiva se pri (fifiG—l) Maksu jPiscIier-jii knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg*. ® S3S Naznanilo. Banka in menjalnica J. C. Mayer v Ljubljani si jemlje čast naznanjati, da se nje poslovnica ođ 1. maja 1.1 do daljšega (549—2) zopet nahaja v poprejšnjih prostorih na voglu Špitalske ulice. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". 8921