158. številka Ljubljana, v četrtek 13. julija XV. leto, 1882 1 Izhaja VBak dan iteie r, izimfii nedelje in praznike, terveljapo pošti prejeman za avstrij sk o-oge rsk e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 ki\, za jcden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ne po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. DopiBi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi ^Gledališka stolba". Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. „Und dariiber hinaus". V zadnjej številki priobčili smo brzojavno vest, da je vlada prepovedala nemški „Parteitag", ki bi bil sicer prihodnjo nedeljo v 16. dan t. m. zboroval v prijetnem mestu ob toplej in vabljivej Savinji, v starodavnem Celji. Dostavili smo tej vesti opazko, da nam ta prepoved nij prišla nenadno, da smo je pričakovali, dobro vedoč, da vlada, ki nij dovolila slovenskega tabora, tudi nemškutarskega „Parteitaga" dopuščati n e m o r e in ne sme. Tako vsaj mi razumevamo pravičnost. Druzega mnenja pa je ustavoverni, nemško-liberalno-semitski Izrael, ki je vsled te prepovedi zagnal velik krik in vik in togotno kriči in razsaja in bije z rokama in nogama okolo sebe. Ker pa ta togota nikdar ne basni, temveč razjari in raz ljuti itak uže nervozne živce, zaradi tega časniki nemškutarske stranke nijso več zmožni mirnega premišljevanja, po katerem, bi gotovo prišli do zaključka, da ta prepoved nij Bog vedi kako pogu-bonosna. Kaj pa se je zgodilo hudega? Par vodenih govorov splavalo je po vodi, par z vsemi mogočnimi in nemogočniini frazami našpikanih napit-nic šlo je „fuč", nasproti pa so nekateri celjski krčmarji prihranili nekoliko kislega vina, vsi obiskovalci „Parteitaga" pa so rešeni pokvarjenega želodca in druzih nasledkov tako hrupne veselice. Kar ste si hoteli povedati, je menda vsacemu itak dobro znano, kdor pa še ne ve vsega, nad tega pa pride sv. duh v podobi dr. Glantschniggovega „Kmet-skega prijatelja", ta ga bode razjasnil in vlil mu v možgane prave modrosti. Človek naravno razvitega razuma bi se tedaj nikakor ne srdil vsled vladine prepovedi — vsaj se LISTEK. Slaba kava! Vsakdo čital je pred kratkim naslednjo vest, ki je šla po vseh listih: „Aleksandrija, 28. junija. Kedive obolel je vsled male mrzlice." Ta jednostavna vest, katerej bi mi Evropci pripisovali le srednjo važnost, vznemirjala je Egipčane, v Parizu živeče, jako živo. „Vaš kedive bolan?" vprašam včeraj rojaka od blaženih nilskih bregov, osobo, sicer na boulevardih močno znano. „Mora v resnici biti ozbiljno bolan, če telegraf prinaša poročila o njegovem zdravstvenem stanji." „To nij nič čudnega; egiptovske razmere obračajo zdaj pozornost na tega vladarja, vrhu tega nij v telegramu nič tacega, kar bi vzbujalo bojazen, govori se le o malej mrzlici." „Da bi Vas uslišalo nebo!" „Zdi se mi, da ste močno vznemirjeni ?" „Kaj hočete, jaz sem Arabec ... V haremu vzrasel, poznam vse tajne spletke in gojim še vedno temeljito bojazen pred slabo kavo, akoravno se rabi vedno redkeje." tudi mi nijsmo, ko se nam tabor nij dovolil — „Tagespost" v Gradci pa ima svoj poseben razum, ki pa nij veliko vreden, kajti v zadnjem času zapuščajo jo vidno duševne moči in nekdanja gibčnost in vpogljivost je proč. Le srd in togota narekujeta jej še čudno skrpane članke, iz tega razloga tudi marsikaj pove, kar bi, da je mirna, previdno zamolčala. Poziv nemških Štajercev na svoje brate nij se preslišal, pravi „Tagespost", „sondern er hat mächtige Wirkung erzielt bis hinauf zu den nördlichsten Grenzen des Landes und darüber hinaus". Možje, ki so iznašli svinčene podplate, ki vle Čejo za svoj nemški „Schulverein" od tam gori, izven avstrijskih mej, koketujejo in se bratijo z Nemci onkraj črno-žoltih mejnih kolov. To je uže nekak ^Schmerzensschrei" tja gori v Nemčijo in precej smelosti je treba k tukej izjavi. Da nemška in nemškutarska stranka kaj Cesto po-mežikuje čez mejo, to je uže stara pesen, davno nam znana, katere smo se uže privadili, ker se nam dan na dan raznim načinom sili v uho. Da so jim avstrijske meje preozke, da teže „darüber hinaus", to je javna tajnost uže dolgo vrsto let, novo je samo to, da se to javno v listu priznava. Taktno vsaj bi bilo, zamolčati kaj tacega, posebno če se pomisli, da to neprestano klicanje čez mejo ne vzbuja za-željenega odziva, marveč od tam na^aj doni osorni „Herbstzeitlose" ali pa članek, kakeršni je zadnjič posvetila „Kreuzzeitung" nemško-liberalnej stranki, naštevaje jej celo visto političnih pogreskov in pomot in zanikovaje jej naravnost sposobnost do političnega vodstva. Poziv na nemške brate na najbolj severnej meji „und daiüber hinaus1' vzamemo tedaj na zna- „Kaj imenujete slabo kavo?" „To Vam hočem povedati, sporni naje se grozne drame, ki je leta 1852. mojo rodbino vrgla v ob-upnost .... Bilo je za despotične vlade Abbasa paše, Mehemed Alijevega vnuka. Tu knez obdal se je s fanatiki in vladal je skozi njih roke, kakor pravimo mi Arabci. Mnj strijc, Se mlad, a uže bim-baši v egipčanskej vojski, brdek mladenič, ognjevit in predrzen, imel je posebno veselje za haremske spletke in kluboval je bodalsem evnuhov, in to z brezskrbnostjo, ki mu je postala usodfpolna. Nekega jutra prineso nam štirje črni sužnji majorja, katerega je tresla mrzlica, domov. Dogodilo se je naslednje: Izdan po evnuhu, katerega je z ogromnim bakšišem (darilom, trinkgrld) podmitil, da ga pusti v harem, naleti baš zapustivši stanovanje črnih očij, ki so ga očarale, La hišnega gospodarja, kateri si je smel dovoliti vse, ker je užival zaupanje kediva. Namestu, da bi upotrebljeval silo, nazdravi ga bey jako uljudno. „Ti mi nijsi raztrgal srca, mu reče; kreatura ki je ognjusila mojo hišo, nij vredna, da bi kaznoval sokrivnika. Ti si vrl vojak, zato Ti prepuščam suž njo v dar." Prinesli so potem, kakor običajno, pipe in kavo. Moj strijc, vsled te pri mozlemih nenavadne, miline močno začuden, pridobil je zopet svojo hladno- nje, kar se pa tiče trditve, da bi bil nemški „Par-teitag" v Celji le zasobni shod (Privatzusammen-kunft), dovoljujemo si vender vprašanje, kako bi bil možen zasoben shod v Celji, če se je oglasilo 2784 deležnikov, kje naj bi ti zborovali ,,privatno"? Neplodno delo bi bilo, govoriti Se dalje o prepovedi, kajti uže poslanec g. Herman je v deželnem zboru štajerskem opomnil jako vrlo, daje nemogoče prepričati Nemca, vrhu tega drug druzega predobro poznamo, da bi uže naprej lehko povedali, kdo in kaj bi bil govoril v Celji. A v jednem oziru nam je vender skoraj žal, da ne bode ,,Farteitaga" v Celji, kajti pri tem po 2784 deležnikih obiskovanem shodu imeli bi redko priliko, spoznati vse na spodnjem Štajerskem bivajoče Nemce in nemškutarje, ki teže proti severnim mejam „und dariiber hinaus!1' Duhovniška skupščina v Ptuji. Včeraj dne 10. julija zbralo se je v Ptuji 31 svečenikov \z dekanovine ptujske, velikonedeljske in završke na duhovniški posvet. Trije gg. župniki, namreč Vodušok iz Leskovca, Kukovec od sv. Andreja v Slov. Goricah in Švinger od sv. Miklavža blizu Ljutomera poročali so o upravi s cerkvenim imetkom povsem točno in gladko v toliko svetlej in pravilnej slovenščini, da ie Slovencu srce kipelo od čiste radosti, ker v tem slučaji se je zopet pokazalo, kako ugodno teče Blovenski jezik o raznih predmetih, razumevaj, ka ga mora dobro znati, podoben bistremu in gladkemu potočiču, rahlo žubo-rečemu in prijetno romorečemu po zelenih travnikih ali priličen milo brnečemu zvoku umetno ubranih zvonov kake mične cerkvice na divnem holmiči. Po dovršenem službenem dnevnem redu predlagal je krvnost, a vender nij bil brez suma, bil je pazljiv. — Izraze vaje hvalo in priznanje blagodušnosti svojega pogostovalca, občuti mahoma strašen krč v želodci, skoči kvišku, a pade takoj brozzavesten na tla. Tudi bey je vstal in šel iz sobane. Moj strijc zavžil je namreč slabo kavo! Evnuhi pripeljali so potem tri zamorce in ti so nesrečneža prenesli domov. Agonija trn j ala je osem dnij, agonija, proti katerej nij pomoči. Tako umrl je moj strijc in zasadil srd v naša srca." „To mi še nikakor ne pojasni, iz česa je ta slaba kava." „To je strup bogatašev in prouzročuje v čre-vih, katera prodre, neizrekljive bolečine. Ta strup je dijttmanten prah, ki se pomeša v kavo. Kakor hitro se popije, takoj nastane pogubonosni učinek v želodci in v črevesih, katera prevrta." „Kaj je to, dijamanten prah V" .Droben prah, ki se naredi pri brušenji dija-mantov. "V taistem času, o katerem govorim, kupovala seje „uncau za 5000 frankov v Amsterdamu in vseka rodbina imela ga je po nekoliko. Po vladi Saida paše odpravil se je ta zločesti običaj, in le izjemoma pride še v rabo pri rodbinskih žaloigrah. Abbas paša, ki je pri zločinih nekaterih svojih ljub- velečastni g. J. Meško, duhovni svetovalec in župnik od sv. Lovrenca v Slovenskih Goricah sledeče točke na sprejetje: Prečastno ko. vi. redništvo lobodsko rači blagovoljno odrediti: 1. da se cerkveni ukazni k od sega dob izdaje v slovenskem jeziku; 2. imenik duhovniški lobodske vladikovine bodi počenši od prvega bodočega izdanja slovensk; 3. bo-goslovska vprašanja naj se dajejo in izdela-vajo v slovenščini in latinščini; 4. konferenčna vprašanja naj se stavljajo in odgovarjajo v slovenskem jeziku; 5. zaničljiv izraz „\Vindische Pfarre" zameni se s pravilnim; C. župne matice naj se počno še letos pisati v slovenščini, in k temu naj se izrecno izjavi privoljenje knezo-vladiškega redništva; 7. v bo-goslovskein semenišči mariborskem naj se od početka bodočega šolskega leta vsi predmeti, dosle v nemščini razkladani, uče v slovenskem jeziku, takisto meditacije hodijo v slovenščini tolmacene; 8. naj sestaroslovenščina, kot posvečeni cerkveni jezik, uči vsa četiri leta najmanje po dve uri na teden kot zapovedani predmet, in sicer tako, da bode poučevanje za vse bo-goslovce skupno." G. predlagatelj podkrepljal je jedrno dotične točke, navajajoč tudi, da cerkev hoče vsem narodom jednake pravice deliti. Nek drug skupščinar je omenjal, ka prečastno ku. vi. redništvo lobodsko ureduje povsem slovenski z onimi, kateri v naščini dopisujo, ter spominal na slučaj, v katerem je imel posel glede peneznih stvarij z veleslavuim c. kr. namestništvom, vsaj z zavodom državnega dolga, in vse bilo je redno rešeno; toliko leži se isto godi v cerkvenih in cerkveno-državnih predmetih, kjer cerkvena ob'ast določuje. Država daje zakone v raznih jezikih. Zarad staroslovenšftine omenjalo se je, ka smo vsi ovde uavzočni duhovniki Panonci, tore nasledniki onih davnih in srečnih prednikov, kateri so iz ust ss. Cirila in Metoda slišali nauk v pravej veri in daritev sv. meše culi prepevati v slovenskem jeziku, vsaj sveti lici slovanskih apostolov gledali so svojimi očmi; nam poznim potomcem mora ta posvečena pa domača dedina biti neprecenjena svetinja, najdražji zaklad na zemlji. Vsak sloveuski bogoslovec dolžen je poznavati cerkveno slovstvo staroslovensko, katero šteje 1000 let ter zapira v sebi lepe dragocenosti, dobrodošle bodočemu svečeniku. 75—80 milijonov Slovanov prepeva slavo božjo v tej posvečenej staroslovenščini. Na glasovanje stavljene točke bile so hipoma soglasno sprejete od vseh skupščin ^rjev. Trikrat slava duhovniškej konferenci ptujskej! Velečastni bratje svečenici! storite poinod tudi tako, in zmage nam ne skali nijedna sovražna moč. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 13. julija. Deželna zbora tirolski in gori-š k i dokončala bosta še ta teden svoje delo. Obadva imata še določiti proračun deželni za 1883. leto. V tirolskem zboru bilo je viharno o priliki šolske debate; konservativna večina daje za tega delj nem-ško-liberalnim listom opraviti mnogo. — Drugi deželni zbori se bodo baje sklicali v 6. dan septembra meseca. Radovedni smo, ali bode visoka vlada kranjskim ustavakom tudi letos še dala priliko, igrati v deželnem našem zboru take parlamentarne ko medije, kot poprej druga leta? V službenih novinah dunajskih čita se, da bodo vsem vojakom in uradnikom, ki so bili zadnji čas v služni zavoljo vstanka v Bosni in ■■erceirovliil, šteli in zaračunili vojskino leto, namreč, da jim ima veljati to leto za dve, ter da dobijo vsi vojno me-dalijo. Zdaj splaval je tudi Hans Kudlich na vrh ter pritekel obupnim našim nemškim nacl|o- nalcem na pomoč — notri iz Amerike. Pisal je namreč ta iz 1848. leta znani poulični demonstrant v Evropo pismo, ki je eminentne politične važnosti — — tako bi vsaj mislil človek, če vidi vestne re-kapitulacije in dolge komentare k temu Kudlickovemu pismu skoraj po vseh „liberalnih" organih. Ali nič tega! Kudlich zašel je sodniški stol in ker od todi drzno obsojujo nemške poštenjake kot Fischhofa, Kronawettra in Walterskirchena, za to rabijo se njegove besede kot citati po vseh tistih „ liberalnih" nemških časnikih, katerim je pravica in blagost ne-nemških narodov deveta briga. Hans Kudlich v taistem pismu naravnost pravi, naj bi se možje kot Walterskirchen, Kronawetter etc., kar postre-lili. — Ko bi ne vedeli, kdo je ta Hans Kudiich bil, saj bi mu še verjeli V Če pa pomislimo, da ta mož je tisti junak, ki se je leta 1848. pri vsakej priliki spustil v beg, ki je tako neumno „organiziral" „landsturm" za osvobojenje dunajskega mesta, ki je po razpuščenji državnega zbora skoraj na polu nag odkuril jo iz Kromeriža ter po tem preko Švice potegnil jo v Ameriko, — če torej UVažimo ta junaška dela Kudlichova, kakor zaslužijo, potem se je res čuditi, kako da si upa zdaj ta mož meriti z revolverji na nemške poštenjake, ki so v Avstriji redki dovolj! Ta Hans Kudlich je prav izrezana podoba nemških liberalcev, in ona „ liberalna" gospoda, ki je vsa zavzeta od tega Kud-lichovega bombardementa, pokazala je zopet svojo natoro ! Naturam, si expellas . . . Vsiaitj«' države. ■z ltelegra C*rada: O novem grbu kraljevine srbske napravi) se je ta-le načrt za zakon: Član 1. Grb kraljevine srbske kaže dvoglavi-.tega belega orla, okrašenega s kraljevsko krouo, v ru-dečem ščitu. Nad glavama dvoglavatega belega orla tiči kraljevska krona; pod vsakim krempljem je bela lilija; na prsih grb kraljevine srbske bel križ na rudecem. — Član 2. Grb ogrnen je škrlatastim plaSfien, na čegar gornjem robu nahaja se kraljev ska krona. — Član 3. Načrt grba, ki biva za ori- ginal in se mora kot tak pripoznati vsled raioisteri-liane določbe, hranil se bode v just»čnera minister-atvu. — Član 4. Ta grb bode v prihodnje na mestu grba kneževine srbske. Generala Skobeljeva prepeljali so v ponedeljek popoludne iz Moskve v Spaskoje. Poprej blagoslovili so njegovo truplo, in teh mrtvaških molitev udeležili bo se: veliki knezi Nikola, Aleksia in Leuchtenberg, generaliteta, vojni minister, moskovski guverner, vojaške deputacije in zastopniki meščanskih in druzih korporacij. Preštevilno občinstva bilo je zbrano. Itakev, vso v vencih, cvetlicah in vojaških znamenjih, dvignili so po tem veliki knezi in generali ter ponesli jo na kolodvor. Čete stale bo v vrsti, koder je šel sprevod. — Ruski listi žalujejo ginljivo za Skobeljevom. „Golos" imenuje smrt generalovo narodno nesrečo; „Vjedomostia pravijo, da govor Skobeljeva v Parizu proti Nemcem je duševna oporoka velikega narodnega junaka. „Vsi Slovani objokujejo Skobeljeva", piše „Pet. Gazeta" ; „Nemci so se ga bali ter primerjali ga Atili". Poroča se tudi, da je Skobeljevljeva smrt pretresla carja Aleksandra II. globoko. In telegram, ki ga je cir poslal kneginji Beloselskaji, Skobeljev-ljevej sestri, glesi se tako le: „Globoko sem užaljen za stran nagle smrti Vašega brata. Ta izguba za rusko vojsko nadomestiti je težko in vredna je globokega obžalovanja. Bolestno je to izgubiti tako koristne, za stvar vnete moči". — Ali, da omenimo le lažnjivih vesti, ki jih trosijo Nemci pri mrtvaškem odru slavnega ruskega generala! Naj prvo dejali so, da se ie Skobeljev ostrupil, ker bi ga bil', izpoznali za nihilista; po tem, da bo ga odrinili sovražniki; koj na to pravi jeden list, da ga je zasačila smrt pri pojedinah, a drugi v javnem poslopji. Kaj pa še „Berliner Tagblatt?" Čujte — Skobeljeva preganjati je začela vest zastrau vojske, ki jo je vodil proti Tekineem, in za tega delj iskal si je obupen zavetja v otrovanej in zastrupljenej pijači! Ubogi čitateiji, milovanja vredno javno mnenje! Angleška gornja zbornica odobrila je v seji 11. t. m. posilni zakon brez debste in brez glasovanja in sicer prav tako, kakor ga je določila spodnja zbornica. — V spodnjej zbornici dejal je Gladstone, da kaj tacega, kar se je zgodilo zadnji petek, nij še zapisanega v povestnici parlamenta; zbornica odločila je oblast vladi v porabo, katera se ie vladi samej zdela nepotrebna; istina je, da naj vlada vporablja tiste zakone le tedaj, kadar je potreba živa, in upati je, da taka potreba ne nastane glede onega člana v posilnem zakonu. Izrekel je Gladstone na dalje vladino željo, da bi parlament rešil še zakon o podkupovanji pri volitvah in pa navadne posle; po tem predlagala bo vlada, pretrgati zborovanje do oktobra meseca. Ali se je včeraj bombardiralo kaj na Aleks« andrijo, to uro nij še znano. Brzojavna poročila le razkladajo, kako se je streljalo predvčera-njim na trdnjave. V pristanišči Aleksandri]e tičalo je uže 9. t. m. 32 vojnih brodov in sicer 14 angleških, G francoskih, 3 amerikanski, 2 ruska, 2 grška, 1 italijanski, 1 avstrijski (Lavdon), 1 nemški, 1 nizozemski, pa 1 gpanjolaki. Vojnim svrhara služiti imajo za zdaj le ang'eski in francoski brodovi. Glavne angleške oklopuice so pod zapovedništvom admirala Seymoura in sicer „Alexandra", „ Invincible", „Mon- Povprašujočim po plemenitih „Gaitschnigih", dajo nam v roke spise štajerske historične družbe in ti uče to-le: Kačji grad je prvi grad na Dobrni. Pišemo „na" Dobrni, ker prvotna je tukaj pač voda „Dobrna", ki je bliže vasi in fari in tudi svojemu izvirku, kot „Dobrnica" dala ime gradu jednakega imena, nemško „Gutenegg". Na Kačjem gradu gospodovali so Kačniki, kateri so se pokvečili v Gaitschnige in pozneje po prekrstitvi Kačjega gradu v „ Schlangenburg" tudi sebe prekrstili v gospode „von Schlangenburg". — Zdaj jih menda nij več. — Slovenski domorodni Matija Kačnik torej je pozidal „dobrnske toplice", ki zdravijo toliko sirot, mater, ki so pri porodih imele nesrečo in katere hvalo vedo utemeljitelju tega zdravilišča; kajti iz-skušnja vsako preuči, da nij jedno, kar trdo nekateri zdravniki, kopati se v jedoako zgretej vodi doma ali pa v Kačnikovej kopeli. Kar je mati natura sama pogrela in napolnila z zdravilnimi sestavami, to je najbolje. Od kod pa ime „Neuhausu ? Kačji grad, dom slovenskih KaČnikov, se je podrl in postavili so za to v dolini pod Kačjim gradom „Novi grad" —■ tako ga narod še vedno ljencev zapiral prijazno obe očesi, nij umrl za slabo kavo, ampak zadavila sta ga dva strežnika, ki sta nad njim maščevali* se zaradi grozodejstev, katere je dopuščal." „Ker sami priznavate, da je prenehal ta bar-barični običaj, je Vaša bojazen brez uzroka." Kdo zna? Slaba kava je kaj prikladno sredstvo! . . . („GauloisB.) Dobrna — Ncuhaus. Zapustivši železnični kupe v Celji zagledamo tikoma pri izhodu s perona tablo „Bad Neuhaus" in hitro te začuejo vabiti ponudljivi vozniki, naj se peljaš v dobrnske toplice, „na Neuhaus". Zaupajmo se jednemu in hitro drdramo iz Celja skozi prijazne vasi proti Vojniku. Na desno se ozremo v naglem diru na Bežigrad, kamor je celjski zaljubljeni grof iz Teharij bežal pred ljubosumnimi teharskimi fanti, katerim je ljubice odvračal, in kjer se je rešil jet-ništva s povzdigo Teharčanov v žlahtni stan, — preletimo Gaberje, Hudinjo, Škofjo Vas in Arclin, pozdravimo na levici prijazno nas vabečo cerkev bv. Kunigunde, na desni Dramlje in kmalu sprejme nas vojnik s svojimi tremi cerkvami. Pri Taboru (Weixelstatten) obrnemo se na okrajno cesto in po romantičnej sotesk' pridemo hitro do vasi in grada Lembarga, nekdanje lasti plemičev Lengenbergov, zdaj imetje dra. Langerja v Celji, kateri se tukaj kaže vr'.ega vinogradnika. Še jeden griček in uže vidimo „Kačji grad" (Schlangenburg), začetek do-brnskim toplicam. V malo minutah stojimo pred toplicami in stari hišni oskrbnik Martin sprejme našo prtljago, vselimo se v odkuzanej sobici, kopljemo se ta dan v „kopeli za tujce" iu ko se ohladimo, začnemo se razgledovati po zdravilišči. Prihajajoče iz kopeli za tujce, zanimata nas dva grba, vzidana v to hišo. Pod jednioi beremo narma dom. Tau-tseher." Tavčar? Torej slovensk plemič. Nekoliko premišljajoč, se spomnimo, da je plemeniti rod Tavčarjev živel v zadnjih stoletjih na slovenskem Štajerskem in imel razna posestva. Grb je menda dra. Tavčarja, o katerem nam pripoveduje kanonik Orožen v svojih spisih o lavantinskej škofiji. In drugi grb, razdeljen v dve polji? — Kačo vidimo v jednem oddelku. Kopelski sluga samo to ve, da je to „pečatu nekdanjega lastnika kopeli. Odpravimo se gledat prave toplice in stopimo na galerijo štiri-voglatega basina. Na jednej steni zopet vidimo grb in v njem kačo. Beremo napis in izvemo iz njega, da je plemeniti gospod Matija „Gaitschnig", „als man ziihlt 1624 Jahr, da er possessor in Neuhaus war," to kopel postavil. arch", «Inflexible", .Téméraire", ..Superb"; dalje nekaj jih vodi podadmiral Mac Dowell, nekaj princ Adolf itd. Prvi strel prišel je ob sedmih z „Alex andre" in koj potem dalo se je znamenje za splošen napad na trdnjave. Streljati se je jeio na trdnjave Meks, Pharos, Ras-et-tin, Marbut. Iz trdnjav oglasili so se koj, kar kaže, da so bili pripravljeni na napad. Ali odpor njihov bil je le slab, tako da so bili o 1 /j 5. popoludne, torej v 10 urah razdejane vse večje trdnjave. Čuditi pa se je bilo, s kolikšno vztrajnostjo da so odbijali napade s trdnjav in Angleži sami pripoznajo, da bi trpeli izdatno škodo, ko bi imeli Egipčani angleške kanone. Usmrtili so Angležev 9, a 28 je ranjenih. S temi žrtvami kupila si je pa Anglija velike vspehe, ki jej bodo brez dvombe koristili mnogo, ako jih bode rabila zmerno. Kaj da bode poslej, se niti misliti ne da. Morebiti so ti kanoni le vzdramiti hoteli turške kroge, da konečno gredo naredit mir v deželo, katerej so doslej gospodovali, in tako rešilo bi se egiptovsko vprašanje brez prevelikih prekucij ; morda pa se je predvčerajšnjim vrgla iskra, katera splapola v grozen požar, v velike in vsestranske boje. Kakor rečeno, to se ne da videti naprej, in celo najmerodajnišim krogom utegne pot prekrižati najmanjši slučaj. Na kaj hudega se pač doslej še nij mislilo; velevlasti zaupajo Angležem, da osKnejo pri tem, kar so dosegli pred-včeranjim, da so hoteli le oplašiti Egipčane, ki bodo zdaj mirovali ter ne motili konference v Carigradu. Angleški časopisi se ne morejo naveseliti, predvčerajšnjih vspehov Anglije, ki da je zdaj povišana z nova. „ Times" pišejo: Prvi nasledki bombardiranja bi bili, da so razdejane trdnjave, nevarne angleškemu brodovju; brodovje je za v prihodnje na varnem, in Arabi s svojimi tovariši dobil jo je po prstih, da bode pomnil. Ali drugi nasledki so še važniši. Anglija zahtevala je vedno, naj Turčija po Breduje v Egiptu tudi zoper voljo Francozov; ako nij tega hotela storiti, ne sme se pritožiti zastran nasledkov. Še jedenkrat povabila bo Anglija z drugimi velevlastmi Turčijo, če hoče posredovati. Ali zadnji dogodki pred Aleksandrijo pravijo, da se sultan pregovoriti ne bo dal, a da se mora delo dovršiti s Porto ali pa brez nje. Nobene varnosti nij več ni za Egipet ni za evropske interese, dokler ostane Arabi paša v službi; s tem prepričanjem deluje Anglija in bo delovala tudi za naprej. Tudi druge vlaBti vjemajo se v tem z Anglijo. Trditev, da bi bili angleški koraki tiranični in sa-mooblastni, torej nij resnična. — Tako angleški list. Kaj pa pravi sultan k temu? On pridno piše — proteste. Več taci h depeš šlo je zadnji čas v London. Ondotnji turški poslanec Musurus paša moral je več potov k Granvillu, povedat mu, da trdnjav nijso oboroževali v Aleksandriji, da je bombardiranje velika krivica. Ko se je uže bilo začelo streljati, prositi je moral Granviila, naj ustavijo bombardiranje. Ali bilo je uže prepozno; tudi imajo uže Anglija in druge velevlasti določno načrtano pot. Na proteste se ne morejo ozirati, am pak vprašanje je, ali se sultan odloči, sporazumeti se s konferenco ali ne. Konferenca s početka nij hotela delati krivice sultanu. Ako je Angliji samo do tega, da razdeue trdnjave pred Aleksandrijo, in če dovršivši to svoje delo, takoj zopet nazaj pokliče svoje vojake, ter jim ne da zasesti dežele, tedaj vrnila se bode tudi konferenca k delu. Potem pa poslanci ne bodo več vprašali, ali je bilo angleško delo pravo ali krivično, temveč, ali je sultan spametoval se, ali ga je volja posredovati, ali pa pustiti, da napravijo drugi mir v Egiptu brez nje^a. Glad stone poučil je sultana dovolj. Da bi se bili zadnji čas Francija in Anglija sprli, ta je prazna in za sultana, kakor tudi za Nemce, le „pium desideriumJ. Evropske velevlasti so si precej složne, Tunija pa bode ostala samica, če zadnjo uro ne sprejme evropskega poverjeništva za Egipet. Sultan prebral si je sicer druzega ministerskega predsednika Said pašo, naglašal mu resni položaj, priporočal mu, da takoj vporabi vso svojo delavnost in spretnost ter priznano politično skušnjo, da naj dobro izvede svoj nalog — ali posebno izkazal se nij še doslej ta mi nister. Pri bombardiranji Aleksandrijo stavili so A ii «I«« ž i v boj 123 kanonov in 34 gostostrelk (mitrailleuse) mej temi je bilo: 4 kanoni s kalibrom 16 palcev, projektil 771 kilogramov, smodnika za vsak strel 149 kilogramov; — 4 kanoni s kalibrom 12 palcev, projektil 317, smodnika 59 kilogramov: — 5 kanonov po 11 palcev, projektil 241, smodnik 39 kilogramov; — 35 kanonov po 10 palcev kaliber, projektil 180Va. smodnik 32 kilogramov; — 16 kanonov po 9 palcev, projektil 119, smodnik 23 kilogramov; — 8 kanonov po 8 palcev, projektil 81, smodnik 16 kilogramov; — 5 kanonov po 7 palcev, projektil 52. smodnik 13 Vj kilogramov; — 7 kanonov po 5 palcev, projektil 29 kilogramov in 39 lehkih kanonov s kalibrom po 10 centimetrov. Take Orjaške razrušujoče sile še nijso nikdar bile v boji. Angleška oklopna ladija nInHexibleu, obdana z jeklenim oklepom 40l/Q centimetrov debelim ima na krovu 4 kanone po 80 ton (1600 centov) težke, vsak teh velikanov pa meče iz sebe projek-tile po 771 kilogramov, tedaj okolo 15 centov tehtajoče. To je baje največja in vzgledna ladija mej angleškim brodovjem. Dop LSI. Iz .Hodil*«* 11. julija. [Izv. dopis.J Naša čitalnica živi od leta 1865., dala je uže mnogo prijetnih veselic, izletov in predstav, ki so se bile jako priljubile, ima tedaj mnogo lepih dalj zapisanih v ve na rastočo radost občinstva. Gosnodičina Prikrv-lova poje, kot veli Hrvat, .dimo". Njenih trilov ne bomo pozabili, v čitalnici se jih bomo hvalemo spo-minali. „Zoraši" so morali svoje komade vse zopeto-vati, vender nas je najbolj elektrizirala njih , koračnica" in „večer na Savi" od Zajca, izvrstni so pe-vaci, to jim mora priznati tudi neprijatelj. G. P. pel je „Moč ljubezni" s toplim čuvstvom, sme pač po-noseu biti na svoj lepi tenor. Domači kvartet je še pel „Pri zibeli" in „Lahko noč" in bil zopet pohvaljen. V odmoru predstavljali so „Zoraši" „Južino pri klepetuljah" na srčen smeh poslušalcev, to je nekaj za rkafetarice". Po končanem koncertu zavrtel se je mladi svet, drugi pa so šli v restavracijo na komers, kjer so se čitali došli pozdravi in telegrami gg. Beniea, Kovači ca, Purebla in dr. Poznika, iu kjer se je pelo in nazdravljalo tako dolgo, da so zadni i „Zoraši" o zori odhajali, v čitalnico pa je posijalo žarko solnce, ki kakor Vodnik poje — od straže hrovaške gor pride. Vsak pravi, to je bil prav izvrsten koncert, mi pa zahvaljujoč se gospodičini Prikrvlovej in slavnemu pevskemu društvu „Zori" blaženega srca ki i -Četno: j o Š, j o š! Iz 1**111« 12. julija. [Izv. dop.J Celjski nemški 9Parteitagu je prepovedan, to je dogodek velike važnosti iu dokaz znamenite previdnosti zda nje vlade. Če se ljudstvo zbira, da javno in glasno svoje člo-večanske in v državopravnih zakonih zagotovljene pravice zahteva, tu se tako zborovanje zabranjevati ne sme, ker ljudstvo, katero nijma pravice javno zborovati, na takih zborih se glasiti, svojih Želja Iz-raževati, nij svobodno, ampak živi v sužnosti. Iz tega ozira, so se tudi slovenski tabori od nam neprijaznih vlad dovoljevali, ker tu se druzega nij terjalo, kakor ravnopravnest našega naroda z dru-zimi narodi, vpeljanje slovenskega jezika v uradni- svojih analih; ali koncert dne 9. julija v spomin ss. Cirilu in Metodu preseza vse prejšnje zabave in 1 jah za Slovence, spoštovanje materinega jezika v smemo ga primerjati krasnej prikazni na nebu čital-1 naših domačih šolali itd. To so človeku uže priro- itnenuje — in ta novi grad imenovali so v teku časa ponemčeni lastniki „Neuhausu, h kateremu je spadala tudi vsa zemlja, ki je zdaj lastnina štajerske dežele in je po svetu znana kot zdravilišče za ženske bolezni. Slovenci mu pravijo dobrnske toplice, Nemci po jednakoglasuem gradu Neuhaus. Štajerski stanovi so kupili od ^Novega gradu" toplice pred nekolikimi desetletji in tako je zdaj kopelišče V upravi štajerske dežele, ki ima od njega primeren leten dohodek. Smereke in hojke ali jelke deiajo tikoma poleg toplic hladno sprehajališče in balzamičen zrak, nebeško mirna je dolinica, in da ne bivaš čisto v gošči, olepšana je ravnina mej kopelskimi poslopji z rožami divne vonjave in krasote. In če greš od toplic na DobrtO sem in od nje naprej proti Novemu gradu, širi se dolinica, po njej pa se razprostira jako rodovitno polje. Oče in mati Orosel pa skrbita za okrepčanje notraujega človeka, kateri dobi tam tudi močnejše „oživitke", če nij nervozua bolna gospa. Dobre vinske duhove hrani klet Oro-elova in če jih dejansko častiš, vzdihnil boš z menoj: Škoda nam za domorodne Kačnike! mce naše. Ako bode čitalničarjem našim notranjim in i vnanjim kaj v spominu ostalo, ostal bode ta kon-j cert, in če tudi zlate čitalnične spominske knjige več j ne bo. spommala se bode koncerta z veseljem zda-i nja mladina, na katerej svet ostane. Res je bila tudi božja volja, da se je vse po želji izvršilo. Potrebovali smo lepega dne, in Bog nam ga je dal, pričakovali smo ljubih gostov in gosti so od daleč in biizu mnogobrojni prišli. Zato je bil čitalnišk odbor ves srečen in presrečen, samo bati se je moral, da bi pretesno ne bilo, ker prostori so za manje razmere pripravljeni. Prihod č. članov „Zore" napovedan je bil na 6. uro zvečer. Točno so prišli, kar so krepko potrjevali grmeči možnarji žakanjski, ž njimi pa so prispeli še drugi vredni znanci na 25 vozeh. Čital -niški zastopniki so jih pod slavolokom na Kolpskem mostu prav bratovsko pozdravili, njih pesen pa je vžgala naše možnarje in mestna godba, igraje „Na-prej zastava slave" peljala nas je v mesto, kjer so iz čitalničnih okenj na „Zoraške" klobuke leteli sveži šopki slovenskih deklet. Po toplem pozdravu in pri srčnem odzdravil pred narodnim okrašenim domcem podali smo se na čitalnični vrt, kjer je mestna godba svirala in se domoljubne besede govorile. Okolo 9. ure začel se je koncert. Frecej prvi zbor „zabielila opet Zora", bil je navdušeno sprejet in društvu porok, da mu ne bo ni malo žal za soparne ure v dvorani. „Mojemu narodu" pel je domači kvartet na zadovoljnost poslušalcev, moral ga je ponavljati. Potem je igrala go-spodičina Ivauka V. na glasoviru „Lucrezia Bor-gia" od Ascherja tako izvrstno, da je bila vsa dvorana polna burne hvale. Zdaj nastopi krasna mlada gospodičina Pri-krvlova, operna pevkinja v Zagrebu, gracijozno se nasmehne in „Vir" (tekst Šenoiu, skladba Zajcev?) se je čarobno izlival iz njenih ust kakor da ga je gorska vila z rajskim svojim glasom pretakala. Plosek nastane viharen, iz viharja pa prileti krasen venec gospodičini v spomin. Pela je še nLa-stavicam", „ Ljubica" in „Varijacije" od Procha, se jene pravice, in država, katera bi svojim narodom kaj takega zahtevati zabranjevala, ne bi bila svobodna, ampak nazadnjaška. — Drugače je s cljskim nemškim „Parteitagom". Tu so se Nemci in nemška-tarji hoteli zbrati, ne da bi kakih jim zadržanih pravic terjali, ne da bi se o kakej jim Btorjenej krivici pritoževali, ne, oni imajo vse, kar jim srce poželi, njim se nobena krivica ne godi, katere drugi narodi ne bi v večjej meri čutili ; nemškega „Partei-taga" v Celji je bil namen, zda njej vladi zaradi tega, ker je nam Slavjanom malo prijaznejša, kakor so bile prejšnje vlade, neprike delati, ljudstvo proti vladi in narod proti narodu ščuvati, ljudstvo, katero je do zdaj mirno skupaj živelo, dražiti, hujskuti in tako neposredno k odstopu zdanje vlade pripomoči. Aranžerjem tega nemškega „Partoitaga" pa tedaj nij bilo mnogo za to, da množina Xetneev pride, ne, Slovence so na limauice lovili in jih vabili, da bi v množini prišli, da bi pozneje lehko rekli : „vidiš vlada, tvoje ovce te zapuščajo, ljudstvo, katero za večino zdanjega državnega zbora stoji, s teboj nij zadovoljno, to je denašnji „Parteitag" v Celji, na katerem je bilo več Slovencev kukor Nemcev zbranih, glasno in unisono izrekel." Da je bil to kan tega „Parteitaga", se lehko dokaže. Kakor je znano, je aranžer tega „Partoitaga" ptujski nemškutar dr. M i belič, kateri je bil pred kratkim zatožen jako čudnega zločina. Ta dr. MihebČ je vse svoje pisače v občine ptujskega okraja razposlal, da kmet': \a-bijo na celjski „Parteitag", obljubljeno je bilo, da jih vožnja po železnici, jed in pijača, smodke, v obče vse, kar telo zahteva, nič ne stane, samo uaj le gredo v Celje, kjer se bode mnogo kmetov sešlo, da se o svojih težavah zmenijo skupuo. Kmet se vender ne da rad oslepariti, cela stvar jim je vender postajala malo sumnjiva, posebno, ker je od dra. Miheliča bila, in tako so te dni pogostoma kmetje iz okolice prihajali v mesto, znane narodnjake vprašat za svet: Vi, gospod, Vi ste kot Slovenec na glasu, dr. Mi-hehč nam ponuja, da se bomo zastonj vozili, zastonj jeli in pili; ali bi šli v Celje? Kaj pa bo tam? — Tako sleparijo, tako zapeljujejo ti aranžerji naše pošteno slovensko ljudstvo in ga sramotijo pred svetom. Če tedaj ti nemškutarji po časnikih trosijo glas, da se je 2784 ljudij oglasilo, to nij res; aranžerji so si udeležencev kupili, ker so jim pe čenega vola, vino iu pivo in še denarja obljubili na roko in uže stari Rimljani so peli: ubi bene ibi patria. Zdaj pa jim je po vodi splavalo: kmetom mastna pečenka, dr. Mihelicu pa „sijajenu govor; zadnjega bomo uže še v „Cillierciu citali, le pečenka je na veke odplavala. Mi pa z dr. Miheličem lehko dalje pojemo: BVaterland, magst ruhig sein !u Domače stvari, — (Pomiloščenje.) Alfred Meninger vitez Lerchenthal bil je 9. novembra 1881 zaradi hudodelstva dvojnega zakona obsojen na dva meseca težke ječe, poostrene s postom. Vsled te obsodbe izgubil bi tudi plemstvo. Presvetli cesar pa ga je pomilostil, odpustivši mu kazen in pravne nasledke. — (Dve ustanovi) za slušatelježivino-zdrav-niške šole na Dunaji po 300 gold. na leto bodeta razpisani v kratkem, jedna iz deželnega zaklada, drugo dovolilo je poljedelsko ministerstvo. Za ti ustanovi smejo prositijmladeniči v Kranjskej rojeni, ki so 18 let stari in dovršili vsaj šesti gimnazijalni ali pa realni razred. — Celi kurs na Živino zdravniškem zavodu na Dunaji odmerjen je na tri leta. — (Sv. Cirila in Metoda,) narodnih naših apostolov, spomin obhajala so tudi jugoslovanskih študentov društva: „ Triglav", „Hr-vatska" in „Srbadija" v Gradci. Duhovnik glagol-ja.š stud. phil. Ive Matešan bral je, kakor lani na Dunaji, tako letos v Gradci mašo v staroslovenskem jeziku v proslavo tega piaznika. Vseučiliščnikov južno-slovanskih prišlo je tedaj veliko število v stolno cerkev, a navzočnih bilo je tudi nekaj odličnjakov, tako prof. dr. Krek i. dr. Zvečer imela je „Hrvat-ska" svečano sejo, v katero prišli so tudi bratje Slovenci in Srbje; zabava vršila se je do konca v duhu patrijotičnem in južno-slovanskem. — (Krivi prerok) v sv. Florijana ulicah, o katerem smo zadnjič poročali, odšel je res iz Ljubljane, a le do Medvod, kjer je prodajal po angleškem društvu „Bibelgesellschaft" izdane knjige. Take knjige prodajal je povsod po okolici, posebno v Ba-zoviku. Dotični duhovni pastir poučil je ljudstvo in knjige so uničili. Ime krivemu preroku je Ignacij Sunčič, doma je na gorenjem Štajerskem, rodom Nemec, oženjen, oče jednega otroka. On in žena priglašena sta kot brezverna (konfessionslos), tako je pri zadnjej ljudskej štetvi krivi prerok na vprašanje uradnikovo izjavil sam. Pred tremi tedni bil je vodja angleške „Bibelgeselschaft" sam tu, najel je Sunčiča in ta je začel pridigovati in oznanjati vero, da izpoved ne velja nič, zakramenti in sv. maša tudi nič. Stare babe pripovedovale so, da moli „krivi prerok" lepše očenaš, nego sv. Jakoba župnik itd. Sunčič je ljudstvo, zlasti siromašno, zbegal popolnem in posebno nekatere ženske so kar drvile k njegovim „pridigam". A včeraj vzplamtela je ncvolja do vrhunca in ob 8. uri zvečer nabralo se je na stotine ljudstva pred stanovanjem krivega preroka št. IG v Florijanovih ulicah, posebno so bili zastopani možje tacih žen, ki so hodile k „pridigam". Ljudstvo napolnilo je vso ulico, Culi so se klici: „Ven ž njim!" „Udrimo ga!" — s silo so hoteli vlomiti zaprta vezna vrata. O pravem času pa je prišlo 6 mestnih stražnikov in mag. svetnik g. Perona, kateri so pomirjevali ljudstvo in mu pravili, da „ preroka" nij doma. Slednji je res še le ob l/*H uro prišel z Gorenjskega in policija je komaj odpravila ljudi izpred hiše. Denes odpeljal se je „krivi prerok" ob */a2. uri popoludne, izpremljan zaradi varnosti po policiji, z ženo, otrokom in vso prtljago v Trst, in blagi mir kraljuje zopet v tihih ulicah |sv. Florijana. Omeniti bi bilo samo še to, da je neki gospod, namestu da bi bil razburjeno ljudstvo pomirjeval, prav nepotrebno ščuval. — (Razstava.) Zadnjo soboto, uže proti polunoči raznesel se je po bliskovo po Trstu glas, da v razstavnih poslopjih gori, in res so gasilci bdi poklicani ter naglo odrinili, a gasiti nijso nič imeli. Blizu vhoda železnega paviljona je namreč začelo na kupu ležeče žaganje tleti, a to so naglo pogasili, menda bi tudi ne bilo nesreče, da je vse stlelo. Vender pa je o tej stvari velika strogost in previdnost potrebna, ker previdnost je modrosti mati. Kako je žaganje začelo tleti, to se v Trstu zelo ugi bi je; culi emo uže razne trditve, nekateri pravijo : to so nalašč naredili, da poskusijo čuvaje; drugi trde zopet taisto o naših gasilcih, ki so pa brez dvoma tako dobro organizirani in tako izvrstni gasilci, da v našej državi gotovo jednacih nij. Kdor je imel večkrat priliko, opazovati jih pri večjih požarih, ne more jih nikakor prehvaliti. Cuique suum. — Naši konzuli se za tržaško razstavo zelo zanimajo, zato je tudi iz vnanjih držav, zlasti od vzhoda pričakovati velike udeležbe. Z Grškega in Algira pride mnogo stvari na razstavo, tudi Grkov in Algircev bomo v Trstu mnogo videli. „Edinost". ZDiana^ slssi "borza. dnO* 13. julija. (Iivirno tclegrafično poročilo.) Papirna renta......... 77 gld. — Srebrna renta......... 77 „ 90 Zlata renta.......... 94 , 85 1860 državno p««ojilo....... 131 , 25 Akcije narodne banke....... 825 , — Kreditne akcije......... 319 , 75 London............ 120 , 75 Srebro............ — f — Napol.............. 9 „ 58 C. kr. cekini........... 5 , 69 Državne marke...... 58 „ 95 4°/, državne srečke ir. 1. 1854 250 gld. 119 „ 75 Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 172 n 25 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 94 , 85 Ogrska zlata renta 6°/....... 119 , 95 • m n 47o...... 88 , 30 „ papirna renta 5»/0..... 86 , 60 5°/A Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 104 , — Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 113 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4 »/V/o zlati zast. listi .120 a 35 Telegrama Slovenskemu Narodu": Aleksandrija 13. julija. Včeraj, ko se je razobesila parlamenterna zastava, je v luko odposlani aviso-parobrod „Bittern" dal znamenje, da poveljnik v Aleksandriji želi stopiti v dogovor s Sevmourjem. „Bittern" stavi predpogoj, da se udajo forti, ki imajo vhod v pristanišče pod svojimi kanoni. Kmalu potem pokaže se druga bela zastava. Kedive in Der-viš sta v Ramleh-palači. Denes, ko je napočil dan, vihrale so bele zastave na Rasetinu, na svetilniku, Divanu in na vojnem ministerstvu. Oklopnice „Heliconu s parlamenterno zastavo, „Invincible", „Monarch", „Penelope" odplule so v osrednjo luko. Požar razširil se je po noči v mestu. Zagotavlja se, da je mesto, kakor bi bilo izumrlo, prepuščeno Arabcem nižje vrste in beduvinom v ropanje. Aleksandrija 13. julija dopoludne ob 10. uri. Parlamenterno zastavo potegnili so kvišku, da se vojski omogoči ostaviti mesto. Forti so zapuščeni. Vojska demoralizirana po-miče se nazaj proti sredini dežele. Izpuščeni jetniki so mesto zažgali na več krajih in uči-nili strašna grozodejstva. Evropski oddelek razdejan, 100 Evropcev po obupnej brambi razmesarjenih. Mnogim se je posrečilo, pribežati do morja, kjer so se rešili v čolniče. Neznano, kje je zdaj kedive. Tržne cene v Ljubljani dne 12. julija t. 1. Darila za »Narodni Dom". Prenesek . . . 3220 gld. 60 kr. V puSico v prodajalnici gg. F. Souvanov bo darovali: Just iz Beča 1 gld., VVei-dinger iz Beča 2 gld., Ad. DLirschmann iz Bcča 2 gld. 20 kr., Rob. Kahler 1 tfld., Blaške 1 gld., Ed. Pa t 5 gld., T., llerz 2 gld., Glrfs 3 gld., Ott 2 gld., Ed. Kai-ling iz Monakovega 5 gld., J. Schulz iz Eipela 5 gld., Iv. Spilur iz Št. Petra 3 gld., več kramarjev 53 kr, vkupe . G. J. Jazbec v Zagrebu....... V Hrastniku: G. Anton Fišer 1 gld., Peklar F., župan, 1 gld., P. Ros 1 gld., neimenovan 32 kr., vkupe ............ Dohodek „bazarau v ljubijanskej čitalnici V Divači: K. Rogatec, učitelj v Divači, 1 gld., Janez Obersnel v Divači 1 gld., Adolf Suša v Divači 1 gld., Davorin Zupan, železniški uradnik v Divači, 10 gld., Karo-lina v Divači 1 gld., Matej Laskarini, kondukter v Divači, 1 gld., Janko Leban, učitelj v Lokvi, 1 gld., Matej Hribar, na železnici v Divači, 2 gld., Fran Perha-vec, posestnik v Ležečah, 1 gld., A. M., duhovnik v Divači, 1 gld.) Učenci narodne Solo v Divači 45 kr., llrabroslav Magajna, posestnik v Divači, 1 gl., vkupe Vkupe . . . 31 1 3 403 73 32 21 45 3681 gld. 10 kr. Pšenica, hektoliter . . . Rež, , . . . Ječmen „ ... Oves, „ . . . Ajda, „ . . . Proso, B ... Koruza, n . . . Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ . . . Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Kofitrunovo , _ Kokofi ........ Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . i mehka, , „ „ . gld. kr. 9 10 5 53 4 23 3 74 6 01 5 80 7 — 9 — 9 — 10 — 90 86 72 76 75 2 8 56 48 60 30 30 17 50 69 20 Št. 3901. Hazglas (457—1) zastran izpraznjenih deželnih, siro-tinskih ustanov. Začetkom šolskega leta 1882/3 bodo zopet na deželne stroške nekateri dečki in deklice v tukajšnjo sirotišnico sprejeti, morebiti tudi kake sirotinske ustanove na roko podeljene. Prošniki za te ustanove naj dokažejo svojo starost po rojstnem listu, uboštvo, način sirotinskega stanu, (ali popolnem sirote ali na pol, po očetu ali po materi), bivališče, telesno in duševno zmožnost za sprejetje v sirotišnico po zdravniškem spričevalu; potem naj dokažejo, ali uže kako šolo obiskujejo, tudi je navesti, kdo da je siroti postavni ali od sod-nije nastavljeni zastopnik (jerob). Nekolekovane prošnje naj se vlože po dotičnih. c. kr. okrajnih glavarstvih, v Ljubljani po mestnem magistratu do lO. avgusta Za taiste sirote, za katere se je uže v teku tega leta deželni odbor naprosil, da naj jih v sirotišnico sprejme, in odlok dotičnim osobam že nij došel, nij treba zdaj prošenj ponavljati, ker se bo pri prihodnjem podeljenji na taiste po mogocesti primerni ozir jemal. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 10. julija 1882. Deželni glavar: Thurn, nevezan, Krajčeva izdaja, se po nizkej ceni pro