171. številka LjoMjana, v soboto 26. julija XVII. leto, 1884. Ishaja vsak dan «ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejemati za avu trij sk o-operske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., po todon mesec 1 tfd. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 jrld., za Ćetrt leta 3 tfld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa h« za 10 kr. za mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopue petit-vrste po t> kr., če se oznanilo j«detikrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali veokrat Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi Be ne vračajo. Uredništvo in n pravn i štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka stolba" UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse ml min i strati vne stvari. tiska. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Rtare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" ve]ja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. n pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta . . ..... 3 „ 30 ., n jeden mesec ....... I „ 10 , Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. n Pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4-„ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ tjpfd-tmiitvo „Slov, NaroUa", Častiti gospodje volilni možje! Dne 8. avgusta boste stopili na volišče, da volite poslance v deželni zbor. Možje, katere vam mi priporočamo za deželne poslance, so tile gospodje: I. Za Beljaškl volilni okraj: dr. Franc baron Martlnec, c. kr. notar v Rožeku, in Harol Hrelner, velikoposestn,k v Oberdorfu pri Trebm-m. II. Za Celovški volilni okraj: Martin Stili (p. d. Šlenilc), župan v Svetnej vasi, in Friderik Ruppcr, hišni in zemljiščni posestnik ter obrtnik v Celovcu. III Za Šmohorcki volilni okraj: Janez Šnabl, (»• Hrepec), posestnik v Zahomcu, in Tomaž IValdiicr, umetni mizar in posestnik v Vratnej "asi (Rat-tendorf). IV. Za Vellkovšld volilni okraj: Andrej Elnspleler, upokojeni profesor v Celovcu, in Franc Muri, župan pri Jezeru. Te može poznate, saj živijo mej vami; pri vsaki priložnosti so se izkazali poštenjake. Vojskovali ne bodo pod lata zastavo, kakor „Mir". Na tej zastavi pa je zapisano: „Vse za vero, do m o vino in cesarja!" Nikomur no bodo krivice delali, pa tudi ne bodo dopustili, da bi se krivici de lala nam. Kdor je veren kristjan, kdor je hvaležen sin slovenske matere, kdor je zvest podložnik našega cesarja, voli! ho te može, ki jih tukaj priporočamo. NemSko-liberalni čisnik „Freio Stimmen" piše liberulnim Nemcem in nemškutHrjem: „Kdor nas v tem trenutku zapusti, je izdaj avec svojega naroda." („ Jeder, iler in dieser Stunde des Kampfes die Reien verliisst oder durcb kleiniiehe localc Rile.ksichteu sc.hvmnkend gomacht wird, ist einVerriither an seiner Natiou itd.") S toliko večjo piavico smemo mi to zakltcati našim Slovencem, ker mi nikomur nečemo delati kavico, ampak hočemo koroskm Slovencem piidobiti le t'ste pravice, ki jib drugi narodi že davno imajo, pravice, ki so nam ob j ubijene po samem svitlem cesarji in po držuvnih postavah, pravice silno potrebne, ker brea njih živeti in se ohraniti ne moremo! Ni hi m nasprotnikom gre le za to, da bi se razširili na našo škodo; nam pa gre za narodno življenje. Nasprotniki hočejo nemčko mejo preložiti na Ljubelj in na Jezerski vrh, nas pa vse po-nemčiti z nemškimi šoh.mi in nemškim uradovaup-m. Mi pa hočemo ostati Slovenci, kakor nas jfi Bog ustvaril, in govoriti tisti jezik, katerega nam jo Bog dal. Mi hočemo ostati verni sinovi katoliške cerkve; saj mora vsak videti, kior ni slep, dn bolj ko vera peša, slabeje je živeti na svetu. Kmetski stan je steber države; pa slabe od liberalcev skovane postave so kmeta pritirale skoro že do pogina. Mi hočemo kmetski stan rešiti, mi mu hočemo roko podati in mu po- magati na vse strani. Kakor so kranjski Slovenci sklicali kmetijsko enketo, to je posvetovanje razumnih mož, kateri so našteli vse pomočke, s katerim hočejo v deželnem in državnem zboru delati za kmeta; ravno to so sklenili tudi štajerski Slovenci sprožiti v deželnem zboru štajerskem; in to bodo storili tudi možje, ki jih vam priporočamo, ako jih izvolite. Slovenci, zapomnite si te besede: „ Kil o r noče brata za brata, bodobil tujca za gospodarja!' Ako nočete voliti teh mož, ki so večidel sami kmetje, kakor vi, ali pa so sinovi kmetskih starišev; — če nočete voliti teh slovenskih ali Slovencem pravičnih mož ; — ali rajši volite tuje, od nemških liberalcev priporočene gospode, potem so ne smete pritožiti, da tujci nad v«mi gospodujejo in ukazujejo, — saj ste strni tako hoteli! Dokler borao tuie Ijuli bolj častili, tujim ljudem več verovali, kakor svojim bratom, ki so z niitni jedne krvi, tako dolgo bomo zaničevani na svoji lastni zeiii.j . Kako bOCeniO, da bi drugi nas spoštovali, 66 Batni sebe zaničujemo? Pravični Nemci sami pravijo, da je to pravično, kar mi zahtevamo, zato bodo pa tudi z nami glasovali, kakor mi glasujemo za nam pravične konservativne Nemce gg. Kreinerja, Rupperta in "VValdnerja. Is tega se vdi, da znatno z Nemci v miru živeti iu skupno delati, pa to morajo biti pravi, nam pravični Nemci, ne pa nemšhutarji in liberalci! Kakor mi poštenega Nemca spoštujemo, tako hočemo tudi mi spoštovani biti. Nemec naj bo gospodar v svojem kraji in na svojej zemlji, Slovenec pa naj bo gospodar v slovenskem kraji in ua slovenski zemlji. Volilni možje! Tudi za nas bodo prišli boljši časi; pa le potem, če bomo možje in če se bomo možko potegovuli za svoje pravice in za svojo časti Zdaj imate priložnost, da pokažete svoje možtvo: Naši uasprotmki bi najrajši videli iu delajo na to, da bf koroški Slovenci ne imeli nobenega poslauca v deželnem zboru; potem bi lahko govorili in se hvalili, da je Slovencem na Koroškem že odklenkalo, da Slovenec na Koroškem nema ničesa več govoriti. Vi pa bodite možje iu volite kakor i jednino glasom te možake, ki vam jih priporočamo v deželni zbor. Če boste stali trdno ko skala in pri volitvah zmagali, potem bo prišlo slovensko ime tudi na Ko- LISTEK. Brata. (Obraz iz živenja beduinov.) Visoko je tvoje stanovauje, o Allah! Od tu pa vladaš vesoljni svet. Od tu zreš na svoje podložne in gledaš njihovo početje; od tu gledaš njihove hudobije, a gledaš jih z mirnim okom. — Kedar pa pri kipi hudobija do vrha, tedaj vzdigneš mogočno bvojo roko in udariš z njo hudobneža in ga kaznuješ . . . Brezmejno pravičen Bi ti, o Allah! Tožno stoje začrneli zidovi mesta Tadmora in zro ob sebi snežene vrhove libanonske, pod soboj pa neizmerno puščo arabsko. Tožno stoje ti zidovi, in žalostno je živenje mej njimi . . . Rumeno solnce upira svoje žarke na vsušene ulice mestne, po katerih se plaze leni Arabci in iSčo dobrodejne sence. Ko pa gledajo na polu razrušeno zidov je, hude se jim v srcih turobni spomini o minljivosti posvetni, in marsikdo izmej njih želi si biti daleč od temnih zidov tadmorskih, dalefl tam doli, kjer kraljuje beduin in preletava na urnem šarci neizmerno puščavo arabsko. Mogočen kralj je beduin, veliko je njegovo kraljevstvo! . . . . Srce" njegovo je blago, brez zlih mislij nasproti prijateljem, a ne tako proti tujcu. — Kakor plahuta in se ziblje mogočni orel v sinji višavi, iščoč z bistrim očesom globoko pod seboj plena, tako išče beduin, zibaje se na konji svojem, tijca, da bi ga oropal in kaznoval, ker si je upal v kraljevstvo njegovo . . . Ćelo beduinovo je jasno, kakor gorski zrak, a za tem čelom stauujo mddrost, katere ne pil iz knjig, kakor učenjaki v Damaski in Jeruzalemi, katere ga je učila sama narava, najboljša učiteljica. Beduin se ne zavija, kakor bogatini tadmorski, v porfirne plašče, ne počiva na svilenih blazinah, da, redko-kedaj ga najdeš v ulusi*) bratov beduinov, kajti doraovje je njemu puščava, ulua mu je zvesti konj. Na njem previhrava svoje kraljevstvo, raz njega kazniva svoje sovrage, na njem konča prosto svoje živenje. Tak kralj puščave je — ne — tak je bil Antar. Sedaj pa mu je teman oblok ovil glavo In v •) šotor. srci pognalo je toge trnje svoje kuli .... Počasi premika se konj po arabskem peščevji, jezdec pa pobešu glavi) in misli in misli in sanja in sanja. Spomin pa mu uhaja v dneve protekle iu kaže duši njegovi krasne dogodke: Jusno je sijalo solnce in parilo poščena tla. Po puščavi pa je jezdil Antar s svojim mlajšim bratom Rebijem. Šejk jim« y* svetoval, ka bi šla pogledat v puščavo, ker je bsje bogata karavana na poti v Meko. In ubogala sta šejka in jezd'Ia na sever. Vsa narava je molčala, in molčala sta tudi brata beduina. Dasi pa njima ne bilo besede iz ust, znalo se jima je ipak, ka sta se radovala svoje mladosti, svoje proste mladosti . . . Dolgo uže sta blodila po puščavi, a o karavani te bilo ne sledu ne tiru. Solnce je pripekalo in konja sta omahoval;). pOl-rniva proti Tadmori, da napojiva kouja na Studenci pod mestom!" del je Antar. Obrnila sta obtorej konje in jezdila proti Tadmori. Koj pod mestom pa vre iz sive, z mahom obraščene skale kristalen studenec in iz^ub'ju se mej zeleno travo. Okrog njega pa stoje vitk.> palme iu sence s širokim liscem prijatni ta kraj. roškem v Čast io veljavo, kakor je že davno po drugih deželah! Še nekin deželnt m zboru bila končana. Vitel CkiumecitV je stavil predlog, da se poročilo o tej volitvi zopet izroči verifikacijskemu odseku. Pri glasovanji je predlog srednje stranke, da se cela zadeva izroči zopet verifikacijskemu odseku, kateromoglu k zmagi in vse tiste nepostavuosti se bodi) razktuide, da ne bode nihče niti črhal o njih. Preiskava proti Zagrebškim vseučiliš -nikom se je vršila po pOŠeDUPfn komisarji hrvatske vlade. Dijaki pa neso hoteli odgovarjati temu uradniku, katerega funkcijo smatrajo za uepostuvuo. Ko je pri preiskavi prorektor nekaj vprašal nekega dijaka, mu je odgovoril, du v navzočnosti tega iloveka ueče odgovarjati Sedaj je preiskava končana in izpiti, ki so bili ustavljeni, so so zopet začeli, pa je samo onim dovoljeno udeleževati se jih ki neso bili pri znanem dijaškem shodu. VimEijr države. Srbski mlništerski sovet se je v četrtek posvetoval o »rbsko-b»ljtar*kem sporu. Srbska vlada upu z novim bolgarskim inirr.sterstvom ložje doseči s|ora/uml|enje, nego s prejšnjim. Itnska policija v Varšavi prihaja vedno več nihilistom na sled io ntevilo zapitih se množi, Zelo je osupnilo vse, da sta se suma usmrtila stotnik Tiszevvski in poročnik Kondratov. Po n|ih smrti so našli v njih stanovanjih listine, ki dovolj jasno kažejo, da sta b'ia z nihilisti v zvezi. Da r-.e preiskava viši jako tajno razumno je samo po sebi, ruski listi niti beseiiie t ne smeio omeniti o njej. — Kakor se poroča, misli ruski car letos še podati se v Kodanj, kjer se zopet smde nekak kongres vseh članov carjevih sorodnikov. Kedaj še ni določeno. Po nekaterih listih se je razširila vest, da Ilusija pospešuje idejo, da bi se balkanske državice spremenile v ljudovlade iu se združile v podunavsko zvezo. K tej zvezi bi pripadale Rumu-munija, Seibiia, Bolgarija, Bosna in Hercegovina. Poroča se celo, da agenti ruske vlade zlasti višji službe prosti častniki hodijo po teb deželah in delujejo na to. Mi misl mo, da skoraj ni treba praviti, da je to vse le izmišljija. Predvčeraj se je v francoskem senatu začela debata o reviziji ustave Večina senatorjev je govorilo nasproti reviziji, zlasti so se upirali proti temu, da bi se senatu odvzela odločilna beseda v finančnih vprašanjih. Najbrž bode senat zavrgel revizijo, in tako bode ta stvar za sedaj odložena. Velevlasti še neso odgovorile na turško okrožnico zaradi odprave tujih postnih uradov. Ti odgovori bodo pa najbrž zanikavni. Angleški listi že huJo pišejo proti tej turškej zahtevi in poudarjajo, da se nikakor ne sme dopustiti, da bi turški urad niki imeli cenzuro nad vsemi poštnimi pošiljat vam: in tako ovir:*ti vsak promet. Turčija se pa neki že m sli z neko drugo podobno stvarjo obrniti na velevlasti!. Zahtevati neki hoče odpravo kavasov pri vseh konzulslvih in poslanstvih v Turčiji. Sklicevati se baje hoče na to, da je ta stvar bila le za prejšnje čase dobra, sedaj je pa nepotrebna, ko je že povsod zagotovljena javna varnost. Kdor toličkaj pozna turške razmere se mora smejati tej trditvi, ko je vendar obče znano, da še v Ctrigradu stoji varnost na kaj slabih nogfh. ZUo pa tudi niti misliti ni, da bi v to dovolile velevlasti. V seji egiptovske Konference, ki je bila v četrtek »n je trajala samo jedno uro, se še ni nič definitivnoga sklen Io. Konferenca ima v ponedeljek zopet sejo. Dopisi. Z Notranjskega 24. julija. [Izv. dop.] Kakor ua morji tonovšice pred viharjem, tako prikazujejo se v slovenskih listih dopisi o bodočej volitvi na Notranjskem, in kar me je najbolj osupnilo, najnovejši in uajbrumnejši dnevnik posegla sta v isto struno in izrazila se tako soglasno, kakor bi bila oba dopisa narekovala jedna in ista glava, kakor bi b la oba lista zraščenn kot znaua sijameška dvoj-čeka. -- Naj se v tej zadevi reče, kar hoče, jedno je gotovo, da je glavni uzrok, zakaj je dr. Zarnik odstopil, bilo dovoljenje znanih GOO gld. za pouk nemščine. Glede tega vprašanja imajo volilci izreči svoje mnenje, izjaviti morajo na volišči, se jim li pouk nemščine na Notranjskem res potreben zdi, ali ne. Vsak naj si to vprašanje stavi, in ako stvar resnobno premisli, gotov sem, da bode dobro pogodil. Tu gre za načelno vprašanje, vse drugo, kar so v tej zadevi navaja, so le izgovori. To se mi je za danes nujno zdelo povedati, v prihodnjič čujete kaj več od Vašega K. Iz SHov.-blstriške okolice 26. julija. [Izv. dop.] (Volitve volilnih mož. Šmartin-ska afera.) Kar se poroča iz Slovenje-graškega okraja, da morajo kmetje k volitvam volilnih mož v bližnja mesta in trge ter da ne bodo voli'i doma v svoji občini, bode se tudi pri nas zgodilo. V Slovenje-bistriški okolici je šest kmetskih občin, katerim je okrajno glavarstvo že naznanilo, da se bo volitev v mestu in ne doma pri njih vršila. Nekaterim občinam to ni bilo po volji, ker dobro vedo, da Slovenci v Slovenski Bistrici so razpostavljeni vsem surovostim iu da je s tem B striškim fanatikom ugodna prilika dana, pri volitvah po svoji navadi, s strahovanjem, pijačo itd. uplivati. Okrajno glavarstvo pa je navzlic uloženi prošnji ostalo pri svo- Tu sem dospela sta beduina iu hotela napojiti konja svoja — A lej ! — krasen pogled! — Tam ob zeleni skali stala je deva rajske krasote. Telo si je bila zavila v dolgo haljo, ki ji je pokrivala tudi glavo. — Zajemala je vode. Kedar pa se je vzdvignola, ravna je bila, kakor trst, zibajoč se v vetri in vodi. V velikih njenih očeh pa se je brala nežnost, kakoršno zreš v očeh lahne košute . . . Nepomično kakor stop v puščavi stala sta beduina. In zrla stu za krasno hurisko in zrla in zrla. A kmalu vzeli so jo v se zidovi tadmorski iu beduina sta obrnola konje proti ulusu bratov svojih. Solnce pa nO več tako močno pripekalo, in narava ne več molčala, a beduina molčala sta še. Obraza pa sta se njima nabrala v resne gube, in ;>o glavi rojile so njimu misli, nemirne misli. Vse pa so se vrtile le okrog krasne huriske . . . * * Tekli so dnevi, tekli tedni, a beduina sta sanjala še vedno o krasni devici. Antar pa se je ogibal odslej brata svojega in jezdil sam po puščavi. Pot ga je vodila do tadrnorskega studenca, in od tu je korakal peš mej temno zidovje tadmoreko ua mesta vsušeue ulice. Tam so se plazili leni Arabci in iskali dobrodejne sence. Ko pa so zrli krasnega beduina, zavidali so ga. Antar pa je korakal po mesti in m" zrl raztrganih Arapinov. Koncem mesta prestopil je prag, kjer je bivala, nam uže poznata krasna deva Djul-Nazis .... Tako pa se je zgodilo malo da ne vsak dan. Noč je. Na nebi Bveti nebrojno zvezd in zre doli na šotore beduinov. Ali videti so zapuščeni ti šotori. In po pravici. Nekaj roparjev blodi po puščavi, drugi spe pod platnenimi strehami sladko spanje; čuje le — Reblj. — Pred šotorom sedi in zre zvezdnato nebo. Obraz pa mu je videti razburjen. Ustni se mu premikate io govorite besede, strašne besede maščevanja: „Osvetiti se moram, dasi mi je brat! In ti, Allah, ti mi boš pomagal! . . . Srd mi je napolnil dušo, in izprazniti jo morami . . . Solnce je sijalo, on pa je jezdil iz ulusa. Videl sem ga, in hotel sem ga zasledovati. Šel sera na konja in skrivaj in po-tuhueno kakor hijena in lezel za njim. Obrnol je svoje korake na sever. — Dospela sva do tadrnorskega studenca. Tu pa je začul šum za soboj in opazil — mene . . . Tedaj pa so vrele iz njegovih jem uka/u in namestnija v Gradci do katere je šla pritožba, pritrdila je okrajnemu glavarstvu. Tedaj bodo morali vsi prvotni volilci — in po novem volilnem redu jih je na stotine — v Bistrico romati, ako se hote posluževati svoje državljanske pravice. Gotovo je, da bodo raji doma ostali iz opravičenega strahu pred Bistriškimi rogovileži. Zires tacega pritiskanja, pred kakorsnim zdaj zdihujejo štajerski Slovenci, še nesmo doživeli. — Poročali ste menda že, da je iz Šmartinske fare zarad napadanja na žan-darme jednajst osob bilo v preiskovalni zapor v Celje odgnanih. No sreča jim je bila mila, kajti razun jednega ali dveh so že spet vsi izpuščeni. Čudno je pa, da so Bistričani vse to natanko naprej vedeli in ko so se izpuščeni izgredniki pripeljali po železnici, čakali so jih z vozovi, peljali jih v mesto in tam pogostih in slavili ko nedolžne žrtve prestroge justice. Mi čestitamo izgrednikom, da so tako naglo bili rešeni iz zapora, sbj so oni le orodje v rokah uekatenh fanatikov in bi le-ti morali pred vsem v zapor. Spominjamo se pa vender, kako bo je lani ravualo s tistimi nesrečnimi kmeti v S remija b, katerih se niti jeden ni dotaknil s svojo roko osobe kacega žandarja. Ne le da so morali po več mesecev sedeti v preiskovalnem zaporu in so če le vsled prošnje do cesarja bili domov puščeni, so pri koučni obravnavi bili obsojeni v težko ječo cel6 do l1/«, leta. — Gospod Heinricher predsednik okrožne sodnje jo nedavuo bil v Slovenski Bistrici. Mudil se je iu prenočeval pri g. Stigerji, prouzro« čitelju Šmartinskega škandala, potem se je zopet odpeljal, ne da bi bil pogledal v sodnjiski urad, kjer so ga uradniki, ki so slišali od njegovega prihoda, pričakovali. Z.ikaj jo prišel obiskat g. Stig»rja, o tem — toda „Reden ist Sdber, Schweigen ist Gold" — in pravico konfiskovnti nemajo le državni pravd-niki, ampak tudi politiška oblast, tedaj visi dvojni meč nad Vami. Izpod Varno«*,« 23. julija. Malo pozno dobil sem v roke „Slovenca" št. 159, kjer je jako čudno skupaj zmeden dopis. „Iz Hrenoviške župa-nijeu. kateri se obrača proti mojemu dopisu, tiskanemu v „Slov. Narodu" št. 141, boteč tega nekako porogljivo zavračati. Iz vsega je pa razvidno, da je bil oni, ki ga je pisal ali narekaval, jako v zudregi, zato je vse tako -kupaj zblojeno, da ni tič ne miš. Posluževal se je tudi lažij, se ve da drugače ni botlo iu ni moglo iti. Jaz na to čudno zmes niti odgovarjati ne-' m nameraval, a da bi se ne mislilo: „kdor molči, potrjuje", hočem vender nekaj malega v pojasnilo napisati. Dotični dokazal je v tem Bvojera dopisu, da ali neće ali pa ne zna prav čitati ter besede prav tolmačit', zato besede v mojem dopisu pisane čisto preobrača. Pravi, da jas svetujem „predpisatelju", ker je čevljar, da naj ostane pri kopitu. To pa ni resnicn, kajti jaz sem mu le svetoval, naj v prihodnje bolj jasno ter temeljito piše ali poroča, da ga ne zadene piislovica: „Kopitar ostane naj pri kopitu", tora j na to stm ga le opomiujal. Ne da bi koga imenoval, nadaljuje: „pa tudi njemu bi se lahko svetovalo, da gostilničar se naj drži krčme in kmet svojega pluga". Toraj gostilničar naj se drži krčme? Lep nasvet! Kmetu svetovati je lahko, da naj se drži svojega pluga, ali ta nasvet je kmetu ali kmetovalcu kljubu njegovi najbolši volji težko, ust sovražne besede in strašno bfie na moje uho* Stal sem pred njim in — molčal. Od srca pa mi je vrela kri io kipelo je v meni. Zavzdviguol bi b'l kopje in predrl bi ga bil z njim, da mi ne brat! In njegova kri, sorodna moji, penila bi se, in zemlja bi jo pila! In prav bi bilo tako. — A odšel sem potuhneno, kakor hijena. Odšel pa sem s sovraštvom v srci! — Prišel bo čaB, ko ne bo Aotarja več; io blizu je ta čas. Tedaj pa bo Rebij zrl v oči krasne Djul-Nazis in pil roso ljubezni njene! A prej se bo maščeval, krvavo maščeval! In ti, Allah, mu boš pomagal !. . .u In zaškripal je z zobmi in sikal, kakor sika kača klopotača, kedar zre pred soboj lahno košuto, onemoglo, mrtvo. — Potem pa je usta! in odšel v ulus. Zopet se je razprostrla noč nad puščavo. A temna je ta noč, in burja piše in raznaša pesek na vse strani. V daljavi pa se čuje rujovenje zverij in pretresa zrak. Srečai ljudje, ki bivajo o takem časi pod varno streho, kamor ne nose vetrovi razbeljenega prahu, koder jim ne pretresa rujovenje zverin mozka! — testokrat celo nemogoče izvrševati, 6e tudi nekateri gospodje to silno žele, da bi kmetovalec se le pluga ter gnojnib vil držal pa mirno molčal. Ali oni žalostni časi bo minuli, v kojih je moral ubogi ratar se slepo klanjati drugim stanovom ter molče, v potu svojega obraza, trdo zemljo obdelovati. Takrat bilo mu je še veliko bolj gorje, kakor mu je zdaj, a drugim, koji so ga tlačili ter HtraAili, bilo je to v veliko korist. Zdaj je kmetovalec primoran utikati ae, bodisi v občinske, šolske ali pa tudi cerkvene in druge zadeve. In ako se že v to utikati mora, sme menda tudi o tem govoriti ali pisati. Komu drugemu bi se pa smelo svetovalo, da nnj se drži svojega poklica, mesto, da se utika v občinske volitve in občinske zadeve Bploh, česar le malokdo že'.i, Se manj ga pa kdo v to sili. Za potrebo bi se tudi onim svetovalo, koji imajo grdo navado, pri vsaki priliki, zdaj jedaega zdaj druzega ob ekov.iti, da naj to opuste ter mesto tega kaj lepega, zanimivega ali poučljivega dotičnim poslušalcem razkladajo. Omenjeni „Slovenčev" dopisnik sam priznava, da je pri volitvi župana v Hrenovicah šlo za to, da se pokaže, kdo ima veftjo veljavo, „ali dopisnik v „Slov. Narodu" ali pa župnik v Hrenovicah". Ni li to v potrdilo mojemu resničnemu dopisu? No pa vsaj je že v začetku odkrito tudi pripoznal: „Slov. Narod" od tukaj nekake reči pisari, katere neso neresnične". Tora j ker so resnične ga zbadajo v oči. Meni se sicer smili, ali pomugati mu ne morem, ker jaz se kolikor mogoče, strogo držim le resnice. Nesramna laž je tudi, kar trdi ta dopisnik, da sem jaz zmago že pred prerokoval in zagotavljal. Kako bi bil pač to mogel, vsaj je bilo meni kakor vsacemu odborniku dobro zuano, da se v dotično volitev bode župnikova veljava utikala, kar, kakor že gori povedano, sam BSlovencev" dopisnik pritrjuje. Na njegovo nerazumljivo kvašenje, radi moje skušnjo „uli je bolje zamera ali prijazuost", le to rečem, da skušnje baš dosihmal še uimam, pa jo gotovo tudi v prihodnje ne bodem imel, koja bi me poučila, bolje rečeno, koja bi me zapeljala, da bi VBled bojazni, „se komu zamerit." svojo misel ter prepričanje zamolčal in vsled sebičnosti proti svoji sveti dolžnosti ravnal. Radi tega. naj bode gori omenjenemu dopisniku povedano, da jaz ostanem odločno pri trditvah, koje sem napisal v dopis, kateri njega tako močno v oči zbada. Pripravljen sem tudi veduo te, ako bi se mi z* potrebuo zdelo bolj na drobno pojasniti in to vse ua podlagi resnice. Za sedaj mislim, da je toliko dovolj. Domače stvari. — (Novo -im enov a ni škof L ju bij an s k i) milostni gospod dr. Jak on Missia bode posvečen po metropolitu So In og ra ds ke m , a prisustvovala bosta škofa Graški in Mariborski. Ali pa so Blovesni čin zvrši v Soluogr«.du ali v Gradci, iu ke-daj, to ni še določeno. — (Konfiskacija.) C. ki\ državno pravd-ništvo zaplenilo je danes ravno izišlo (14.) številko »Škrata". Tako je bil ta teden glede zaplenb izredno plodovit. V ponedeljek in sredo zaplenjen je bil „Slov. Narod", v torek „Slovenec", v četrtek „Slovan", daues BŠkrat". Zares: nulla dies sine linea. — (V avet državno železniški) predlaga kmetijska družba Koroška v Cel ovci grofa Cena Gossa, da ga imenuje trgovinski minister po novem statutu za državne železnice. Ta izvolitev se je zvršila tudi v imenu in za k m e tijsko družbo kranjsko, ker se družbi Celovška iu Ljubljanska vrstiti v predlaganji. Drugi pot bode zastopnik, iz bran po kranjski kmetijski družbi, veljal tudi za Koroško. — (Volilni shod) bode jutri v Imenem pri Podčetitku v g. Vehovarja krčmi ob 4. uri po-poludne. — (Vročine) se nam letos ni več bati. Nav-atalo je prav hladno vreme vsled dežja in snega. Hribolazci nam poročajo, da so vsi vrhunci gora na Koroškem in ob Koroškej meji pokriti z novim snegom. Tudi Kamniške planine kažejo se nam v be-lej peči. Malo preveč hladno je res za pasje dneve in razlika mej silno vročino prejšnjih dnij in današnjim hladom je prevelik«. — (Hrvatsko pevsko društvo „Kolo") udeleži se polnošteviluo in korporativno gledališkega vlaka iz Zagreba \ Prago. — (Hrvatski tamburaši), ki so se za svojega bivanja v Ljubljani našemu občinstvu zelo prikupili, svirajo danes in jutri zvečer v čitalnični restavraciji. — (Davek na žganje.) V kratkem izidejo na svetlo v zalogi dvorne in državne tiskarne na Dunaji vsi zakoni in propisi o obdavkovanji žganja na podstavi zakona z dne 19. maja 1884 in najnovejših zvršujočih naredeb. Izdaja ta bode imela tisti obraz, kakeršeu je v navadi za zakone iu naredbe avstrijske sploh. — (Družba sv. Mohora) šteje letos 554 dosmrtnih, 27 918 letnih, vkupe 28 4 72 udov, v primeri z lanskim lotom /a 82 več. Število udov po raznih škofijah je naslednje: Goriška 3875, Krška 2647, Lav>ntineka 9011, Ljubljanska 10 631, Tržaška 1.454, Sekovska 209, Somboteljska 176, Zagrebška 193, Senjska 116, Poreška 29, Videmska 85, Razne drug- 46. Na sv. Mohora družbo smemo biti Slovenci po vsej pravici ponosni, kajti to je razmero o naj mučnoj ša družba v vsej našej držav . Bog živi izborno vodstvo! Telegrami „Slovenskemu Narodu11: Dunaj 26. julija. Predarlski deželni zbor sklican v 11. dan avgusta. Dvorni knjigotržec Braumuller umrl. Nadvojvoda Karol Ljudevit otvoril danes dopoludne v prisotnosti minister-skega predsednika in družili imenitnikov inej-narodno razstavo gonil (motorjev) in orodja. Brno 26. julija. Deželnozborski klubi ukrenili so, da se akti o namestnikovi volitvi, danes brez debate izroče deželnemu odboru v poizvedanje. K.ajira 25. julija. Potres v Massua-i zrušil je jako veliko hiš ter ladije v luki metal sem ter tja. Prebivalci zbežali so od morja proč. Izjava,. Na vsestranska vprašanja, zakaj da „Sokolov" odbor nič ne odgovori na neopiavičeue napade „Ljubljanskega Lista", odgovarjamo, da je odbor za prvo Beduini ostali so to noč v svojih šotorih, le Rebij zapustil je ulus in odšel na piano. Za njim pa se je priplazila kakor senca druga oseba. Bil je beduin Orbazan. Lahno kakor mačka sledil je Robija iu pogosto se je ozrl plaho nazaj. — Za streljaj daleč od šotorov postal je Rebij in počakal Or-bazana, ki se mu je priklanjal kakor proroku samemu. Rebijeva radodarna roka pa je segla za pas, in kmalu potem shranil je Orbazan težko mošnjo zlatov. In zopet se je priklanjal. „Sedaj pa glej, da ga ne zr6 živega moje oči!« — nBoml" bil je kratek odgovor Orbazanov, po katerem je zaBel konja in jezdil na sever. Prišel je do studenca tadmorskega. Ustavil se je in privezal konja za deblo palmino. Sam pa se je skril za skalo in motril temo . . . Kmalu začujo se konjska kopita, iu Orbazan ugleda jezdeca. Tiho se vzravna, vzdigne roko, iu iz nje sfrči kopje, uaglo kakor frči lastavica, in zadene jezdeca . . . Orbazan zleze izza skale in hiti gledat svoj plen. — Na tleh ležal je beduin. Obraz bil mu je bled, iz prsij pa mu je vrela kri iu zemlja jo je pila ... Bil je — Rebij. — Ko vzpozna Orbazan Rebija, prošire mu strah vse ude, in kolena se mu jamejo tresti. Saj ne imel namena umoriti Rebija, saj je hotel se sveta odstraniti le — Antarja. In Rebij sam mu je ukazal tako! Sedaj pa je prišel morda pogledat, če se je izpolnilo nečloveško njegovo povelje, in Allah ga je kaznoval! — Bled leži na tleh, iz prsij pa mu vie kri, in zemlja jo pije! . . . Autar pa sanja v Tadtnori na gruiih huriskinih . . . Kmalu zave se zopet Orbazan, zasede konja in u-gine v noč — za zmiraj I — Veter zabuči in pokrije s peskom mrtvo truplo Rebijevo . . . V VBej krasoti orientalskega podnebja vzhaja solnce nad Arabijo in obseva Libanona v nebo kipeče vrhove. — Po pustinji vrača se iz Tadmora Antar se svojo devo Djul Nazis v naročji v svoj ulus. — Ko pa prijezdita mimo studenca zaveje lahen vetrič. Vršički zelenih palm pripogno se drug k drugemu tako tiho, tako milo a vendar tako umljivo golčeč: »Brezmejno pravičen si ti, o Allah!".... Tine Črv. poslal dne 17. julija mLjubljanskemu Listu" stvarni popravek, katerega pa nepristransko uredništvo m hotelo priobčiti; odbor je zato uložil tožbo proti listu. Ob pnličnem Bata odgovorili bodemo na napade „Ljubljanskega Lista" obširneje; za se laj opozarjamo čest. prijatelje „Sokola" na odgovor obče-spoštovanega župana Ljubljanskega, go „ 74 , Nemške mark«! ..... f'9 „ PO , 4°/„ državne nrečka iz l. 1854 250 gld. 125 , — „ Državne srečke iz 1. 1364. 100 gld. 169 , 25 44/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 , 25 , Ogrska zlata renta H°/0...... 122 „ 20 ■ - i".'. .... §|„ 95 „ „ papirna renta 5°/0..... 88 „ 80 „ 5«/0 štajerske zemljišč, ...i .<>■/.. obli«. . . 104 „ 50 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 116 •„ — „ Zorulj. obč. avstr. 4 Vo zlati zast. listi . 121 „ 20 „ Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice 108 „50 „ Pri->r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 , 75 „ Kreditne srečke......100 gld. 176 „ 25 „ Budolfove srečke .... 10 „ 19 „ — „ Akcije auglo-avstr. banke . 120 „ 109 „ — „ Trammway-druSt. vel j. 170 gld. a. v. . 214 , 25 „ Poslano. C. kr. priv. zavarovalno društvo Riunione Adriatica di Sicurta (Jadransko zavarovalno društvo) 26. junija 1.1. bil jo v Trstu občni zbor imenovanega društva, da »o jo v istem zaslišal konučni račun in poročilo vodstva za leto 1883. Predsedoval je zboru gosp. II.■mi u baron Lutteroth, mesto iiu.rlega glavnega vodje gosp. Aleksandra viteza Daniuos. Poročilo vodstva Bpoininje se v gorkib livaležuib besedah zaslug ranjkega glavnega vodja in osvetljuje delovanje vsakega posameznega zavarovalnega društvenega oddelka. I. Zavarovanja za življenje. Dne 31. decembra 1883 veljavna zavarovanja znažajo z odteguenimi protizavarovauji gld. 6,250.340*— kapitala in gld. 57.193'— rente v vrsti zavarovani, ki se imajo izplačati pri življenji; nadalje gld. 20,489.744— kapitala in gld. 10.719-— reuto v vrsto zavarovanj na smrt. Doliodek premij 1. 1883 znašal je gld. 1,226.950«— znesek iz naloženega kapitala tega oddelka znašal je gld. 277.070—. Za zavarovanja, ki so bila zavarovana, da se doživa in za zavarovanja za doto izplačano je bilo gld. 232.937^— za zavarovanja na smrt in za druga različna zavarovanja, katerim je dospel čas, g:d. 439.693-— in sicer ko so se odtegnili protizavarovalni deleži. Razen tega prihranilo se .jo gid. 80.462"— za zavarovanje na smrt in za iste, ki se do- žive, katere dne 31. decembra 1. 1. le neso bile konec no rešene. Reserva premij za veljavna zavarovanja izračunila se je na gld. (1,743.741*— in kaže proti lanskemu letu narastaj gld. »Jft.RSO* Ko se odtegne delež zavarovanih, kaže se dobiček V znesku gld. 69.0H7*19, kateri se je uvrstil v občni računski sklep. II. Zavarovanja proti ognju. Dohodki premij so znašali gld. 5.«9W-591*— in so se povišali proti lanskemu letu za k M- 24».SO»*-—. Skupni znesek premij večletnih zavarovanj znaša koncem decembra ]. 1. gld. 1H-954.I1*— in seje pomnožil proti prejšnjemu letu za gld. 1.50l.au**—. Za škode prouzročene po ognji izplačalo se je gfd. «,919.4*7*— od katerih je spadalo gld. l,290l»3I-— na protizavarovalce in razen tega shranilo se je v reaervi za nedoločene škode gld. 199.429*—. Za protizavarovanja izdalo se je gld. 2,461.9*1»*— Reserva premij v gotovem denarji povišnlu se je za gld. 75.H97*— tedaj skupno na gld. 1.4»2.4H9*— III. Zavarovanja za prevažanja. Sprejete premije znašale so gld. 186.164*—, proti zavarovanja na gi«l. 71-675*— izplačane škode, ko se je odtegnilo protizavarovanje gld. 45.0S6*— in gld. 11.710'— se je prihranilo za še nedoločene škode. IV. Zavarovanja proti toči. Dohodek premij vnašal je gld. 1,»51.25S'—, protizavarovanja potrebovala so gld. 614.678*—, škodo pa so veljale po odtegnenih protizavarovanjih gld. 1,5»9-614"—. Skupna svota škod, katere je izplačalo zavarovalno društvo „Riunione Adriatica di Sicurta" od časa kar društvo obstoji v raznih strokah zavarovanj iznašajo okroglo 115 milijonov goldin»r|f>v. Od štiiih oddelkov zavarovanj bila so le zavarovanja proti toči pasivna, katera bo leta 1883 prihranjeno reservo za zavaiovanje proti toči nadknlili in prinesli isto daleč presegajoeo izgubo. A preostanek druzih oddelkov zavarovanja iu dohodek društvenih fondov neso le omogočili, da se je izguba v odde.ku za zavarovanja proti toči pokrila, nego da se je ustanovila celo nova rezerva za zavarovanja proti toči v' znesku gld. I59.990*— in tedaj ostano po povrnitvi raznih premijnih in škodnih rezerv še dobiček gld. 154.141*61. od katerih se je odločilo 20 °/0 dobitnetnu zakladu In potem ko se odtegne delež dobička (tantieme) za direktorje in revizorje in donesek za hranilno in oskrbovalno blagajnico družbenih uradnikov ostane gl. I04.087-47 na razpolaganje za razdelitev dividend. Dividenda določila se je za delnico po gld. 80 in se izplača od 1. julija t. I. pocenil. Kezerve iznašajo sedaj skupno gld. H.190.902*3H in obstoje iz sledečih oddelkov: Rezerva premij za zavarovanje za življenje gld. 5,712.7 ll*369 rezerva premij za zavarovanje proti ognju gld. 1,489.489*—« rez rva premij za prevažanje gld. 17.556*—, rezerva premij za zavarovanje proti toči gld. 150.000- —. rezerv h za menjavo kurzti gld. 586.622. ©2, rezervni zaklad za dobiček gld. 150.000— posebna dohitna rezerva oddelka za zavarovanje na življenje. Premoženje hranilne in oskrbovalne blagajnice društvenih uradnikov znaša gld. 20N.05I-80. V letošnjem občnem zboru bila je razen navadnih volitev i ista generalnega vodja, mesto meseca decembra 1. I. umrlega gospoda Aleksandra viteza Da ni no s-a na dnevnem redu in bil je Izbran generalnim Vodjem društva gospod Henrik Neumnim. Za uda vodstva bil je zopet izvoljen gospod Pavel biiron Ralli, za revizorja gospod Jurij Afenduli in slednjič za revizorja namestnika gospod Emil grof Alberti p 1. Poja. Glavni zastop zavarovalnega društva „Riunione Adriatica di Sicurta" je T Ljubljani za vso Krnnjuko pri g. J. Perdan-u, m trgovcu in hišniku na cesarja Jožefa trgu. Heinrich Heine'8 gesammelte Werke, illuLStrirte ^raolitsi-u.sg-a/toe, izide v 90 HiiopiČih po :tO kr. Prvi snopiči leže na ogled. Naročila vsprejema (467—2) J. Giontini v Ljubljani. Japonska velikanska ajda prava in naravnost došla, je letos po 22 kr. kg., kdor je več vzame, Še ceneji. Za zanesljivo kaljivost se garantira. J. R. Paulin v Ljubljani, <4!6-5> zaloga špecerijskega blaga, ,,pri voglu". Umetue (32—55) ♦ zobe is za»»via § ustavlja po najnovejšem a m e r i k a u s k e m načinu J brez vsakih bolečin ter opravlja plouibovauja iu X vse *oltn«» o|»eracije ♦ I zobozdravnik A. Paichel, ♦ « poleg Hradeckvjevega mostu. I. nadstropje. * na Mestnem trgu št. 8 v Ljubljani, Čisto novo prenarejena in olepšana s podobami in zrcali itd., se priporoča slavnemu p. n. občinstvu. Dobiva se tu zjurraj, kakor ves dan, najboljša bela kava, popoludne in zvečer najbolj duhteča črn«, kava, cnf in razne druge |»l|ace, likerji itd. Postavljena sta d\a nova, lična biljarda« za bralce Jj& dve poMebni ml/,1 in veliko število raznovrstnih % tasnikov. Postiežbo obeta najurnejo. I TTlrili Stupan, 4 (447—3) kavamar. < 4 4 4 4 ADOLF EBERL stavbeni in pohištveni barvar. Izdelovalec slikanih napisov. Lakirnik. L u n t n u i : i i > i- ; i., m < - i j ti < oljnatih barv, lakov in flrnežev. ► ^ Prodaja na debelo in drobno. ^ I . 11■ 1 >I j;i iin. raoi—13) ► Marijin trg, tik frančiškanskega mosta. ► Cenilniki se pošiljajo na vse struni, kdor jih želi. ^ šBm;7£}h h Trsti v lori-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-.Iork iu vsprejemajo blago in potuiko po ltajni!jih cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVI JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Sa,st -A-n-g-lia,", 3400 ton, v 30. dan julija. „"Britsi.n.2^ia,*S 4200 „ — — — — '— Kajuta za potnike 20O gold. — Vmesni krov 60 golti. V BRAZILIJO — SANTOS itd. Parnik „Te-u.ton.ia", 3400 ton, odhod v 20. dan avgusta. Pasaža — Vmesni krov SO gld. Potniki naj se obrnejo na W. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatri (loiuinialc, v Trstu. Zaradi vožnje, blaga obrne naj se na ? inIIt mio d» Ani. l*oglnyen, genera ni agent. (44-1—11) HENRIK LANZ na DUNAJI III., Hintere Zoliamtsstrasse 13 a priporoča svoje odlikovane, iieproMegljive: mlatilnice, ki se gonijo z rokami, z živino in z vodo; ^ rezalnice za krme in repo, žramlje (domače mline), trilere in stroje za čiščenje itd. Najnovejše konstrukcije, najboljše sisteme, jamstvo, nizke cene. Dozdaj oe je razprodalo nad 100.000 Btrojev. — Ilustrovani katalogi gratis in franko. Zvedeni agenti in i>rekup«'i ho. i&ee o. (410— 3) OCOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOO I § Glavna zaloga naravnih rudninskih voda in studenčic: Adelaidin studenec. Bilinska kisla voda, Ca rini hin-studenee. Kioski Viktoria-si lidenee. Krnski hremVki. K rane Josipov grenki vir. Kriedriehs-liullna grenka vodu, <, dvanajstorica za gld. 20 — iz nujtinejšega sivega platna % dvema volanti, gld. 1.40, dvanajstorica za ivi, s svilo vezana in pli- I i.M.i Z ŽENSKA SPODNJA KRILA vezana, rudeča ali modra, po gld. 15.50. Taista okrašena z ob sirana, po gld. 1.60, dvanajstorica za gld. 18.— barvano plisse in barvaniuii listi okrašena, po gld. 1.75, d\ ;i naJBtorica za gld. 19 50._ ŽENSKA SPODNJA KRILA izr ru(lJ _________________________ phsse in barvammi ob- šivi okrašene, po gid 1.60, dvanajstorica za gld. 18.—. Taista iz najfinejšega rudečega kretena, s pristnimi vezanimi čipkami okrašene in z dvema volanti, jako fina, po gld. 1.70, dvansijstoriot za gld. 19.—. AffltJlftf WP A Trii1 'z najfinejšega angleškega chiffona, b MPMvh MvAJtHi cctvernati'm Oprsjem,gladke ali vezane, vsakersiu! vr.itot! širjave, po gld. 1.50, dvanajstorica za gld. 16.50. Taiste iz najfinejšega Schrollovega ch ffona, najfinejše narejene a la fmnee, po gld. 1.70, dvanajstoriea za gld. 1H.80; in po gld. 2.-, dvanajstorica za gld. 22 50. z ubitimi cvetlicami, obstoječe _ iz prta in 12 brisalk, samo za gld. 2H5. Taiste najfinejšega francoskega dela, jako fine, z bogatimi resami, za 12 osob, po gld. 3.45. Namizne garniture iz najfinejšega damasta, z ušitimi cvetlicami, obstoječo iz za 1 i osob velikega prta in 12 pristujočih vel kili brisalk, jako fino narejene, po gld. 5.60._ TURSKE OTIRAČE, f obijene, posamič zložene, z ru-' deeuiu ohrobki m dolgimi resami, niijtiiirjši) pikirano, jako krasne, dvanajstorica za gld 3.75. Otirače, najfinejše baze, dvanajstorica za gld. 4.70._ ŽENSKA OGRINJALA ti p*t.'tn*'inu puvstetjm ait jtred-/•«»■i t jut i i jsrnt'i-ku i«y st* /n».ii/jaj4t & iiaslavttm i Wien, II., Schiffamtsgasse Nr. 20. Rogačka kislina. JGrlasovite kisline z glavberjevo soljo, jeklene % kopeli, zdravilnica z mrzlo vodo, ozdravljenje ^ z mlekom in siratko. — Glavno oznafcenje v bolezni prebavljivih organov. Štajerski deželni zdra-| vbodno bivaiiioe. vilni zavod. ? Saisona od maja do oktobra. .lu/.no železnična postaja: 'f Prospekti in naročbe za atanovanja narav-PoljČane. nateljstvo. (143—10) lzdatelj in odgovorni urednik: [van / u mar Jjustnina m tiBk -Naroone T'8karnf,(. YQ R53U