PHjLIPS
gg ■ -' g SBa
RADIO
PHILIPS RADIO
PHILIPS
RADIO
CENA ŠTEVILKI Din 4 Din

LIU B LIANA
BAD
C
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
TELE FUN KEN
GODBA VSEH NARODOV
V RADIU S
TELEFUNKEN 40
SPREJEM EVROPE Z VOLILCEM POSTAJ
ZA OBRAT Z BATERIJAMI ALI IZ OMREŽJA IZMENIČNEGA TOKA
ZRAVEN TELEFUNKEN-OV ZVOČNIK ARCOPHON
INFORMACIJE DA JUGOSLOVANSKO SIEMENS D. D.
LJUBLJANA DUNAJSKAf CESTA 1 b
RADIO LJUBLJANA
ILUSTRIRANI TEDNIK ZA RADIOFONIJO
NAROČNINA: ČETRTLETNO 40 DIN, POLLETNO 75 DIN, CELOLETNO 140 DIN ZA INOZEMSTVO: ČETRTLETNO 50 DIN, POLLETNO 90 DIN, CELOLETNO 170 DIN
5
i. FEB. 7. FEB.
ŠOLSKI RADIO
O tem jpirevainem vprašanju, ki ije spričo tako izrazito Ljiudsiko-prosvetneiga značaja naše posla,e mam še poseibej blizu, bonilo p i-mesli nelkaj 'člankov izpod peresa g. prof. N. K u r e :t a, ki naj po svoje (pripomorejo k skorajšnji ;e-alizaoijii te ideje tudii v naši državi. — Uredin.
Angleški šolski radio.*
Anglija (je poleg Nemčije prva pionirka radiofonije ikot bistvenega sestavnega dela sodobnega kulturnega ustvarjanja. V Angliji je radio že tako sam po sebi umeven dnevnik v vsaki družini.
Pravzaprav pa nam je Anglija španska vas. Tuij nam je svojevrstni angleški duh, tuja angleška m en tali -teta, skoraj neznana angleška kultura. Vemo le za silni svetovni britski imperilj in za kulturo Angleža. To je vse.
V nemškem je rob stvu smo na stežaj odprli vrata francoskemu duhu. Nevarnost je, da postanemo tudi tu enostranski. Nikar se ne zaprimo pred vrednotami angleštva, ki so ustvarile in vzdržujejo ponosno stavbo britske-ga imperija!
Čemu ta uvod? Zato, ker pričenjam razpravljanje o strašni novotariji, o šolskem radiu... In ker ne morem bolje uvesti teh svoljih raz-motrivanj, nego s kratkim obrisom šolskega radia, kot ga je u r e n i č i 1 najvplivnejši narod sveta, ki je ob vsem svojem, včasih simpatičnem konservatizmu vendarle med najmodernejšimi, prav zato pa tudi najmočnejšimi narodi sveta!
*
Angleški radio upravlija B r i t i s h Broadcasting Corporation, Ta je za letošnje šolsiko leto realizirala zamisel šolskega radia s tecn, da je osnovala »O srednji svet z a š o 1, s k i rad i o«.
Ta svet tvorjjo predistavniki prosvetnega ministra, različnih vzgojnih organizacij, občinskih oblasti, sindi-
* O šol. radiu sem že večkrat pisal v našem listu (>gl. šlt. 30: in 33., 1929, ter št. 31., 1930'). Za pričujoča izvajanja sein črpal v »Le Haut-Parleur«, št. 266, 1930. — Op. pisca.
katov učiteljev in profesorjev. Cela vrsta pododborov se ibavi s tehničnimi vprašanji, s stiki z vzgojitelji, z vsako posebno panogo programa. Ti pododbori predlagajo učitelje in profesorje, ki naj vodijo tečaje, izdelujejo z. njimi te tečaje v podrobnostih in prirejajo učne načrte o<z. učbenike. Tu sodelujejo trije vzgojitelje, ki imajo prakso pri sprejemanju radijskih oddaj pred učenci. Svet si zelo prizadeva, da bii pritegnil čim več vzgojiteljev, ki naij bi se posluževali tečajev v radiu. Ta organizacija torej zagotavlja kar največjo resnost pri upravljanju šolskega radia kakor tudi pri kontaktu s šolo.
Kakšni nagibi pa vodijo B. B. C., ko stavlja svoje postaje šolstvu na razpolago? Prav gotovo ne gre za to, da se nadomesti učitelj za katedram z oddaljenim glasom, kii prihaja iz zvočnika. Ta prehuda racionalizacija in centralizacija bi bila smrt za pouk! Pač pa ima marsikje šola nezadostna sredstva na razpolago. Po radiiu oddajana lekcija iji naj bo v dragoceno pomoč in stvar učitelja in profesorja oz. Selškega vodstva je, da izbere tečaje, t. j. lekcije, ki bi mu naijfcolj služili, in po njih uredi svoj urnik. Profesor, ki n. pr. dobro pozna in izgovarja tuj jezik, katerega poučuje, bo z lahkoto pogrešal lekcije iz tega jezika, ki jo oddaja rado. Upodabljal bo radio takrat, če bo z njim mogel nuditi več, nego more nuditi
sam svojemu razredu.
*
Pri roki imam programe in razdelitev pouka za prvo letošnje trome-sečje. Brez dvoma je v zvezi z angleško razdelitvijo pouka in z angleškim učnim načrtom, da se vrše oddajanja popoldne cd 14. do 16 30. Namenjena so deloma ljudskošolski deci različne starostne dobe, deloma srednješolskim dij a kom.
Tak-le je program:
Ponedeljek. 14.10, srednja šola: francosko čtivo in dialogi (francoski profesor), 14.30, osn. šola (10 do 12 let): zgodovina. Otrok v starih časih. 15.05, osn. šola (najmlajši): mitološke in mednarodne ljudske legende.
Torek. 14.10, srednja šola (nižlje-šolci): prirodoslovne študije. 14.30: glasba za začetnike. 15.C0: koncert. 15.15: glasba za take, ki so že napredovali. 15.35: osn. šola (starejši): francoščina. 16.05: srednja šola: razni poklici, ali izmenoma: napredek znanosti.
Sreda. 14.30: osn. šola (starejši): biologi a in higiena. 15.30: angleška književnost: otrok v njej.
Četrtek. 14.10: srednja šola: nemško čtivo in dialogi (nemški profesor). 14.30: angleška izgovorjava.
Petek. 14.30: poljedelstvo. 15.00: narodi in kraji britskega imperija. 15.25: pripovedovanje. 15.45: draim. recitacije in koncert.
Program kaže v glavnem pretežno »š o 1 s k i« značaj, v posameznostih pa vsebuje tudi tisto, kar je . važno dopolnilo šole in kar — mi že i m a -m o , 'dasi v drugačni obliki in zasedbi: »m :1 a d in s k o« uro!
Izbira kvalificiranih specialistov za te tečaje zagotavlja n e s p r n o avtoriteto. Lekcije tujih jezikov vodijo tujci tiste narodnosti. Pri tečaju o izbiri poklica govori mornarski častnik o svojem opravilu, aviatiik o svojem poslu, inženjer o industriji. Isto velja za tečaje o napredku znanosti: najslavnejši učenjaki podajajo dijakom pred mikrofonom zadnje izdelke svojih laboratorijev . . .
Take stvari more staviti le radio- šoli na razpolago, zlasti pa šoli v provinci!
*
Pojavlja se ob tem vprašanje: kako poživiti lekcijo, ki jo vedi neviden profesor? Mar učenge ne bo- ob tem raztresen, imar ne bo sproti pozabljal', kar bo slišal?
Osrednji svet se je bavil tudi s to hibo. Prišel jii je v okom z izdajo učbenikov in z natančnimi navodili vzgojiteljem.
Razlaga učiteljeva, tabla, zemljevidi spremljajo lekcijo nevidnega profesorja. In vsak učenec ima pred sabo ilustrirani učbenik, kjer mu je na vpogled načrt lekcije in glavne misli iz nije. Nato pa pridejo vprašanja, na katera mora odgovoriti. Vse je urejeno tako-, da se učenec z lekcijo kar najbolj okoristi.
Učbenik glasbene ure nudi note in besedilo pesmi, iki služijo kot vzgled, pole,g pa razlago o glasbeni pisavi. Učbenik za poljedelsko uro vsebuje navodila za celo vrsto sahkih poizkusov, ki jih more učenec .napraviti doma. Cela vrsta shem in fotografij oživljajo otroku pouk iz biologije in higijene. Najmlajšim pa ilustrirajo stare slike zgodbe iz preteklosti. In v kakšno veliko pomoč so profesorju zemljepisja, iki predava o britskem imperiju, fotografije od povsod, ki predstavljajo učencu mesta iin pokrajine,
ki o njih euje razlag ajočo besedo! *
Za vsako »niovotairijo« se vname boj. Naj govorijo torej naprej vzgledi 'tujine, kjer šolski radio- ni več utopija. Prihodnjič morda še enkrat ikalj o šolskem radiu v Nemčiji.
Niko Kuret.
narodi v luči radia
Ni treba poudarjati, da odseva iz radijskega programa kultura vsakega naroda, če se vodniki postaje vsaj malce potrudijo, da dajo poudarka domačim stvarem in se ne zadovoljujejo s tem, da izpolnijo svoj program izključno le s točkami, vzetimi iz mednarodne, prav za prav tuje glasbe in literature. Še celo ameriške postaje, ki jim ni do samostojno zgrajenega umetniškega programa, ampak tiči za vsako programsko točko spretno zavita trgovska reklama, se ne morejo, niti se nočejo čisto oprostiti narodnostnega pečata v svojem programu.
Res, da pedagoških vrednot radija ne smemo povzdigovati do pretira-nosti, če pa pomislimo, da so skoro vse evropske oddajne postaje v rokah ali vsaj pod kontrolo države, se zavemo, da ima vsaka oddajna postaja važno kulturno nalogo, slično šoli. Ne samo za dom, za široki svet. Radio postane sredstvo, po katerem govori narod svetu o sebi, po katerem država propagira ali vsaj ureja propagando idej, ki so v skladu z njenimi načeli in načrti. Seveda se niti v državah, ki so diktaturi najbližje, ne oznanja po radiju zgolj državniška beseda, glavni vidik pa, po katerem je radijski program urejen, je bodisi v negativnem, bodisi v pozitivnem smislu vendarle kolikor toliko diktiran od države, direktno ali pa indirektno. To je eno poglavje v razglabljanju odnosa med radijem in narodi.
Drugo bi bila tendenca, da skoro vsaka postaja skuša zajemati programsko snov iz domače glasbe in literature, zakoreninjene v svojstve-
nosti posameznega naroda. Nizozemec je na primer skozi in skozi versko nadahnjen: zato toliko religioznih točk v nizozemskem programu. Tudi skandinavske dežele odražajo po svojem radiju močni verski ton, s katerim je prežeto življenje severnjaka. Zanimivo je, da se nordijske dežele naravnost trudijo, da izpolnijo svoj program s kolikor mogoče domačo vsebino: pred njihovimi mikrofoni nastopajo glasbeniki in pesniki, katerih imena niso segla preko domačih meja. 0 čeških postajah je bilo že večkrat zapisano, da uvrščajo mnogo slovaških in ogrskih krajevnih poročil ter da prirejajo ogrske in nemške nastope: važno je namreč pri njih manjšinsko vprašanje. V splošnem je pa Češka bogata na mu-ziki in literaturi iz domače dežele in ji zato ni treba zajemati preveč pogosto iz mednarodne zakladnice pri razporejanju programa. Gotovo ste že opazili, da se preko italijanskih postaj čujejo vse mogoče že davno pozabljene enodejanke in muzikalno lažje blago, da se tako poudarijo tudi tiste domače stvari, ki niso doživele mednarodne razširitve. Francoski program je poln domačih opernih večerov, ki se pa po večini podajajo kot reproducirana glasba. V angleškem programu bi bilo zlasti poudariti prizadevanje, da se podajo na kar moči iznajdljive načine dogodki iz javnega življenja obsežnega britanskega imperija. Poljska skoro da nekoliko nespretno in preveč vsiljivo vrši obširno nacionalno propagando preko svojih oddajnih postaj.
Ko bi hoteli omenjati posameznosti, ki gorenja izvajanja podpro in ilustrirajo, bi skoro ne prišli do konca. Omenjali bi švicarske ljudske večere, budimpeštanske ciganske orkestre, ciganske koncerte iz Madrida in Barcelone, glasbo ljudskih instrumentov iz Stambula, sijajne ljudske ure iz Miinchena, kjer kmetje za stavo pojo. In tako dalje.
Ali naj pozabimo pri tem na vele-pomembno važnost naše narodne pesmi, prizorov z naše dežele, naših tamburic, jugoslovanskega kola, srbskega guslarja, popevke od Ohrida, popisov naših šeg in navad, in še mnogo, mnogo tega, kar nas v inozemstvu najbolj in najlepše repre-zentira, čeprav je še tako skromno in preprosto: bogastvo naše svojske kulture je to, globina duše našega naroda odseva iz naše pesmi in pravljice, iz šeg in navad, iz obleke in glasbenega instrumenta. To, kar je specifično naše, česar noben drug narod nima in pokazati ne more, to je obenem tisto, česar si inozemstvo od
naših postaj najbolj želi. Ponovni dopisi vodstvu oddajne postaje pričajo, kako se inozemski strokovnjaki di-vijo čaru naše pesmi, kako jih zanima vse, kar je zrastlo na naših tleh in s čimer se nihče drug ponašati ne more. Prav v tem je torej glavna naloga in glavni pomen vseh naših postaj, da s svojsko našim programom povedo, da naš narod eksistira, kako da živi, čuti, poje in pripovedovati zna, kako se oblači in tudi kako moli. Nikdar ne bo dovolj te vrste točk v našiih programih. Treba bi bilo vse to zbrati, urediti pod gotovim vidikom in urejeno v čim popolnejši obliki podajati. To bi bila narodna propaganda, kakor je ne more vršiti nobeno drugo izrazno sredstvo. Žal, da moramo konstatirati, da se doslej nobena izmed jugoslovanskih postaj v vsem obsegu še ni zavedla ogromne naloge, ki jo v tem čaka.
Predaleč bi nas vodila izvajanja v razglabljanju tega problema. Našli bi pa še mnogo momentov, ki bi pokazali kako velikega pomena je radio za spoznavanje narodov, tudi našega, ter bi prišli do zanimivega zaključka-ki bi ga označili morda z besedo, da se zgodovina narodov pravzaprav dan na dan sproti piše pred nami: posamezna oddajna postaja nam jo pripoveduje.
NAŠI OBISKI
Drugi so zapiisaili o njem, da je oče naše oddajne postaje. Ta naziv je lep in ije 'tudi resničen. Ne samo, da brez njega naše oddajne postaje ne bi balo, vsaj tako kmalu ne, om tudi skrbi za vsa njena tehnična vprašanja, neguje (jo in pregleduje, svoje skrbno oko ima v studiu in cjačevalnici, v Domžalah in povsod, kjer ije treiba, še pri programu je najtehtnejši svetovalec in njenih financ ne pozabi. Saj ste uganili, da je ta velikopotezni oče ljubljanskega radia vseueiliški prof. inž. Mario Osana.
Gospod profesor, kaiko je sploh prišlo do tega, da smo v Ljubljani razmeroma tako zgodaj in na tako lahek način prišli do lastne radijske oddajne postaje?
»Da je dobila Ljubljana oddajno telefonsko postajo, je pravzaprav le slučajno. Prvotno je bilo namreč določeno, da se zgradi v Ljubljani telegrafska postaja. Ko je bil minister pošte g. Šuperina, se je sklenilo, da se telegrafska postaja, ki je bila določena za Ljubljano, preuredi v telefonsko in da Zagrebu, zagrebška telefonska postaja pa s.e postavi v Ljubljani. Da se pa tudi ta načrt ni izvedel, ampak da smo v Ljubljani dobili popolnoma novo postajo in
jačjo (kot ije zagrebška, so odločevali razni faktorji, največ pa slučaj. Po raznih debatah se je namreč končno reklo, naj pride vsaka naročena postaja na prvotno določeno mesto, med tem časom pa ije bila ljubljanska telegrafska postaja že preurejena v radiofonsko.
Kako pa se je
realiziral načrt za postavitev postaje, in v koliko ste vi, g. profesor, sodelovali pri 'tem?
Ko se je odločevalo o razporeditvi postaj, sem bil v ministrstvu v Beogradu. Ko je pa bila postaja naročena, prvotno telegrafska, kakor sem že omenil, setn bil v Berlinu. Postalja se tje naročila v Nemčiji na račun reparacij, in sicer že 1. 1922. Leto nato -sem predlagal, da se v Domžalah kup: primeren teren za postajo, pričeli smo graditi cesto K postaji. Leta 1926 je bila določena sprememba, da se namesto telegrafske namesti v Ljubljani, oziroma v Domžalah, telefonska postaja. Materija! je začel prihajati pa šele leta 1927. Gotovo se vam čudno zdi, da ije od naročila do izvršitve poteklo pet let. Leta 1923 je namreč Nemčija ustavila dajatve na račun reparacij, šele oktobra 1924 leta smo nato sklenili novo pogodbo za dobavo postaje. Postajo ije gradila tvrdka Tellefunken. Tudi lesena hišica, v kateri je nameščena oddajna aparatura, se ije naročila na račun reparacij. Zanimivo pa je, da so jo izdelali lužiiški Srbi v kraju Nizko«.
Zakaj so pa bile ravno Domžale
določene, da se ima tam namestiti ljubljanska oddajna postaja?
Predpisano je bilo, da se mora oddajna telegrafska postaja zgraditi 10 km od Ljubljane, da ne bi ta postaja z oddajanjem motila sprejema, ki bi se vršil v ločeni postaji v Ljubljani. V Domžalah smo dobili ugoden teren za primerne cene: blizu železniške postaje, močvirnat svet, nedaleč od večjega mesta, dovolj prenočišč, ob telefonski in telegrafski progi in pa 10 km od Ljubljane: vsi poigojii so torej bili dami, da smo se lahko odloČili za sedanji teren«.
Koliko stane celotna postaja? Ali je popolnoma vse, kar je za postajo potrebno, dobavila omenjena tvrdka po naročilu nemške države iz računa reparacij ?
»Cela postalja stane brez montaže 320 tisoč zlatih mark. Hišica sama se je nabavila za 15 tisoč zlatih mark. Prvotno so bili določeni trije stolpi, ki bi pa bili lažje konstrukcije kot
so sedanji. Sedanja dva sta štirikrat zasidrana, prvotno mišljeni trije pa bi bili po šestkrat zasidrani. Namesto tretjega stolpa smo se odločili za to, da nam tvrdka dobavi potrebne oja-čevalne aparate za studio. Tako smo prišli na račun reparacij skoro do vsega potrebnega tehničnega materi-jala«.
Gospod [profesor,kakšna poročila ste pa dobivali sprva o tem, kako se postaja čuje v inozemstvu
in kako poročajo glede sprejema sedaj?
»Ko smo dne 1. septembra 1928 pričeli z obratovanjem naše postaje, so se kar usipala zelo laskava poročila iz skoro cele Evrope in še iz krajev izvem Evrope. Mnogo jih je prišlo iz Bavarske, Thiirimgena in splob centralne Nemčije, iz Poljske in iz Francije ob Rhoni. Dalje iz Alžira, iz Carigrada, iz francoske Bretagne, s Ho-landskega. Tudi iz Amerike smo
dobivali točni poročila naših programov z označeno uro in programsko točko. Vedno pa je bila priložena prošnja, naj potrdimo na posebnem obrazcu, da je dotični amater poslušal našo postajo. Dobili smo pa tudi svarilo, naj nikar ne izdajamo takih potrdil, ker se v Ameriki: z njimi vrši kupčija posebne vrste. Tisti, ki zahtevajo taka potrdila, so lovci za rekordi in nič drugega. Baza cele zadeve je torej nerealna. Izdali smo eno samo tako potrdilo, nekemu amaterju iz San Diego v Kaliforniji. Dotičnik je podal opis svoje sprejemne postaje, ki je naravnost ogromna, tako točno in natančno, da je skoro popolnoma gotovo, da je v resnici sprejemal naš program. To bo tudi največja raiz-dalja, v kateri se je naša postaja slišala. Kakor rečeno, smo samo temu potrdili, da je sprejemal našo postajo. Kljub temu mam je pa nekdo pisal, da je pri nekem zbiratelju takih potrdil
za:strokovnjaka le KVALITETNE ELEKTRONKE
TUNGSRAM
videl več kot 10 potrdil, ki naj bi jih mi izdali. . .«
Kaj pa v domovini, gospod .profesor? Ali so doma tudi talko zadovoljni s sprejemom kakor v inozemstvu?
»Zal, kakor v vsem, velja 'tudi iu, da nihče ni prerok v svoji lastni zemlji. Iz naših krajev do bivamo pogosto kritike brez najmanjšega priznanja. Pa ije itreba pomisliti, da se ;je tudi predno .je naša postaja oddajala, pri nas inozemstvo na raznih krajih različno slišalo. Kamnik je bil n. pr. n-a prvem mestu, kar se tiče dobrega sprejema: celo Evropo so lahko poslušali Kamničani celo čez dam in s tedanjima aparati. Pa ni povsod bilo tako dobro! Ta pojav opažamo tudi ■glede Ljubljane. Takoj v začetku naše oddaje so na Jesenicah n. pr. lahko poslušali z detektorji. Škofja Loka pa ije nasprotno tožila, da se slabo sliši na detektor. Na Dolenjskem je sprejem slabši kot na Gorenjskem. Okrog Litije se je v dolinah slabo čulo, na vrhovih dobro. V Ce:lju in Mariboru se ije splošno slabo slišalo. Pa taki pojavi nastopa;;© prav pri vsaki postaji. Opaža se namreč, da obstojajo v bližini postaje v krogu ne*kako 100 kilometrov od postaje tako zvane »mrtve oone«. Te mrtve cone so posledica fizikalnih pojavorv, ki se ne dajo odpraviti. Do neke daljave se namreč sliši oddaja z valovi, ki prihajajo direktno iz postaje, za tako zvano mrtvo oono pa ,se sliši z valovi, ki gredo z postaje najprej skoro navpično ter se šele nato reflektira;o proti zemlji. V sredi med obema vrstama valovnega sprejemanja je mrtva cona. Če hočete primero, bi označil prvo vrsto valov s strelom iz topa, drugo pa bi primerjal padaniju dežja. Kakor seim omenil, imajo iste težave tudi druge oddahne postne: na Semmeringu se n. pr. Dunaj jako slabo sliši, Ljubljano pa sprejemajo naravnost izvrstno. Po naših krai/ih se slično kot povsod drugod zvečer
v splošnem boljše čuje kot podnevi. In tako dalje.«
Te stvari bodo naše čitatelje brez dvoma zelo zanimale. Vendar bi se pa najin razgovor preveč na doligo razvlekel, aiko bi še naprej silil v vas s svojo rado v edinostjo. Na eno vprašanje bi pa vendar rad še prejel odgovor:
kakšne načrte imate
z ljubljansko postajo v tehničnem o žiru?
»'Načrti so pač odvisni od števila priglašenih in plačujočih naročnikov, ki se pa zelo počasi povečuje, če se sploh more govoriti p povečanju. Če poigledamo na dosedanje tehnično delo, smo od pričetka obratovanja dosegli najprej to, da se je obrat stabiliziral, ker so se pojavljale manjše hibe; daije smo z boljšali in ojačli modulaoijo; sledniiič smo ojačili emisijo, kar se nam je dosti dobro posrečilo zlasti v zadnjem času. Dejstvo je, da so se po spremembah v novembru 1930. leta izdatno boljše čuje na detektor. Dobili smo mnogo poročil, ki pričajo, da se na 30 do 42 kilometrov postaja čuje na detektor tako glasno, da bi se skoro moglo poslušati na zvočnik. Celo komarji so pošiljali zahvalna pisma, da je problem njihovega obstoja rešen, ker se v Ljubljani in okolici imenitno čuje s peresmiiGO kot anteno. Tako smo vsem kolikor mogoče ustregli!
Naš daljni načrt bi bil mariborska filijalka. Pa kaj hočemo siliti v nove stroške, ko še sedanja posta,'a težko izhaja. Šele takrat se bo dalo o tcim razmišljati, ko se bo sedanje število plačujočih naročnikov vsaj podvojilo. Govorili smo tudi že o vzporedni kratkovalovni postaji. Prav za prav je že narejena, pa ne kaže obratovati na njej, ker nimamo mnogo interesentov v velikih daljavah. S kratkimi valovi pa imamo pri nas slabe skušnje. V bližini kratikovodne postaje je namreč sprejemanje nekonstantno:
K6nigswusterhausen na primer Nemci v Rajhu slabo slišijo, pač pa se pohvalijo v Siaimu in Braziliji, da ga izborno čuljejo. Mi v Sloveniji bi si torej s kratkovalovno postajo prav malo opomoigli, le stroški bi nam narasti«.
Prav lepa hvala za pojasnila na moja vprašanja. Ako dovolite, se bom v kratkem spet oglasil in vas povprašal o tem in onem, kar mislim da bi znalo zanimati naše čitatelje. Zlasti bi vas prosili, da bi takrat na stežaj odprli vrata v bogato zakladnico svojih radijskih spominov.
Peter Jane.
z v r h n i k e
Dovcliite, da tudi jaz po svo('e povem o razširjenju radiofonije pri nas.
Da se ni razširil radio pri nas kakor bi bilo želeti, je vzrok ta, da naši časopisi, dnevniki, tedniki, revije, razni strokovni listi in vsi drugi sploh niso ali pa prav malo pisali o vzgojni in kulturni vrednosti radia. Zato je bil prav na mestu članek v št. 3. vašega lista. Nujno je, da bi vse naše časopisje začelo s sistematično propagando za radiofonijo. Vsak list dobi za svoje bralce kako točko programa, verski na primer cerkveno glasbo, verska predavanja ali temu podobno, mladinski listi otroško uro, dekliški bi prav lahko opozorili dekleta in žene, naj v nedeljo popoldne poslušajo gdč. Lebarjevo. Torej prav vsak dobi svoje. V »Kmetovalcu« še nisem bral, da bi omenil, da bo recimo predaval g. Kafol itd. Seveda, brez tega za to ne more vedeti nihče, ki aparata nima.
To je naloga časopisja. Druga pa je naloga vseh kulturnih, prosvetnih in drugih javnih delavcev, da tudi s svojim zgledom postanejo nositelji in pospeševatelji radiofonije. Koliko imamo po deželi tako zvanih kulturnih delavcev, tudi druge inteligence in učiteljstva, ki še stoji radiu ob
Po preselitvi v lastne tov-rniške prostore smo izboljšali naše = izdelke do najvišje možnosti. Baterije znamke 7m/ii' = so zalo danes vodilne.
,Zmaj4
Cene naših baterij so sledeče :
120	voltna anoda, dvojna.	Din 253
120 »	« navadna,	Din 180
90 «	« dvojna,	Din 185
90 «	« navadna,	Din 135
24 « mrežična baterija. Din 4!
15 «	«	«	I 'in
12 «	«	«	Din
4!-— J0-— 18'—
Zahtevajte pri svojem trgovcu edino le znamke »Z.MAJ« =
.ZMAJ*
U tovarna aa galvanične elemente In elek/ro/efiiiiJco v CJUnCJANI
strani in ga podcenjuje! Tudi ti morajo na plan. Poleg vsega tega bi pa tudi oblastva morala izpolniti svojo dolžnost.
Mnogo bi se dalje moralo pisati, kako veliko škodo napravlja pri nas_ alkohol, ki je tudi precejšen vzrok, da se radio ne širi. Morda se bo komu zdela ta trditev napačna. Toda v naslednjem hočem to s številkami dokazati. Dasi so te številke vzete samo za naš kraj, vendar mislim, da tudi po* drugih krajih ni boljše, če ne še slabše. Vrhniška občina ima 6136 prebivalcev. Alkohola vseh vrst pa smo skupno uničili v samih gostilnah v 1. 1930. nič manj kakor 206.473 litrov ali povprečno na vsako osebo 33.50 litra. Skupna vsota za to pijačo pa znese nekako 3 milijone Din ali povprečno na vsako osebo 480 Din. Tcbaka smo pa tudi uničili za okroglo 1 milijon dinarjev ali povprečno na osebo 160 Din.
Radionaročnikov imamo pa samo 84 v celi občini, in sicer v trgu Vrhnika 56, Verd 14, Blatna Brezovica 3, Podlipa 2, Bevke 2, Zaplana 2, Drenov grič 1, Lesno brdo 2, Vel. Ligojna 1, Mirke 1. Po prebivalcih se pa razdelijo sledeče: Na Vrhniki v trgu pride na vsakih 44 prebivalcev 1 naročnik, v V.crdu na 45, v BI. Brezovici na 95, v Podlipi na 110, v Za-plani na 175, v Vel. Ligojni na 104, v Bevkah pa na 200 prebivalcev 1 naročnik. Če bi za vsak aparat dali 2000 Din in če bi plačali po 300 Din takse, bi na vsakega prebivalca prišlo samo 31 Din. Pijače in tobaka pa pride na vsako osebo samo v 1. 1930. skupaj 640 Din. Zato se mi zdi in sem za svojo osebo trdno prepričan, da je mnogo cenejši radio kakor vsaka druga zabava po gostilnah. In prav nič pretirana se mi zdi, ne bi bila zahteva, da bi vsaka hiša v naši občini imela Iradioaparat. Če pride za pijačo im tobak na vsako hišo v naši občini 3635 Din, potem bi lahko imeli lep in dober aparat v vsaki hiši. Na podlagi tega je razvidno, da moja trditev ni neutemeljena.
Peter Habič.
IZ PROGR4MOV
naša kukavica
Nedelja: Harmonika (g. Kolka!!'), ob 16.30. — »Užitkarji«, ljudska igra, Ljudski oder, ob 17. — Samospevi ge. P. Lovšeitove, ob 20. — Citre (g. Mezgolits), ob 20.45.
Ponedeljek: Oktet »Ljublj. Zvoina«, ob 20.30.
Torek: Koncert radio kvarteta (prenos iz kina Dvor), ob 20. Sreda: Scniny-fcoy jaizz, ob 20.30. Četrtek: Klavirski koncert (g. P. Šivic), ob 20.30. — Operni večer (g. P. Grba), ob 21.15.
Petek: Večer historične glasbe (prenos iz Zagreba), ob 20.20.
Scbcta: Druža/bni večer ruskih oficirjev (oficirski do<m), ob 20.
naš prosvetni radio
Necelja: O čebelarstvu pred. g. Jože Okcrn, ob 9. — Nauk o serviramju, pred. g. F. Jelene, efe 10.20. — Kmet-ka žena in stroj v gospodarstvu in gospodinjstvu, pred. gdč. Lebar, ob 15. Pcnedeljek: O čebelarstvu pred. g. Jože Okorn, cb 9. — Knjigovodstvo za ho-.teli.tije, pred. g. F. Jelene, cib 10.20.
—	Kmet.c,ka žena: resničnost besede, de-jainija in vsega bistva, pred. gdč. A. Le-barjeva, cb 15.
Torek: VI i v vrtenja za cfaliko zemlje, p-ed. g. prof. Pengov, c'b 18.30. — Mladinska ura, o'b 19.
Sreda: Nekaj o mostovih velikih razponov, pred. ing. dr. M. Kasal, cib 18.30.
—	Literarna ura, ob 19.30. — Slovenska narodna pesem, pred. g. dir. St. Vurnik, cb 20.
Četrtek: Mehanično in tehnično razpredanje tal, pred. g. dr. V. Bohčnec, ob 19.30. — Duševna vzgoja otroka, pred. g. Pe-.o Ho.rn, ob 20.
Petek: Postanek redovoiških naselbin, pred. g. dr. p. R. Tominec, ob 18.30.
Komponist Pavel Linke
pozdravlja vse poslušalke in poslušalce ljubljanskega radia.
— O mleku (Krekova gospod, šola v Zg.
Šiški), cb 19.33. — Šahovska ura, o'b
20.
Sobota: Netkaj o vremenu, pred. g. dr.
Reya, olb 18.30. — Poglavje iz filozofije,
pred. g, dr. Fr. Veber, cib 19.
OPERE IN OPERETE
Nedelja: »Postillon iz Lonjumeau«, opera, 15.00: Leipzig. — »Karneval v Rimu«, opereta, 20.30: Konigsberg, Berlin. — »Nova ljubljenka«, opereta, 20.40: Rim. — Opera: 14.00: Rim. — 20.00: Oslo. — 21.00: Milan Torino. — Opereta, 16.05: Milan Torino.
Ponedeljek: »Nova ljubljenka«, opereta, 20.40: Rim. — Opereta, 20.30: Varšava, Katovice.
Torek: »Heda«, opera, 19.00: Praga, Bratislava, Mor. Ostrava. — »Čarobna
piščal«, opera, 19.25: Hilversum. — »Bagdadski brivec«, opera, 19.35: Miinchen. — »La Boheme«, opera, 19.50: Varšava, Katovice. — »Hans Sachs«, opera, 21.00: Miihlacker. — Opera, 20.40: Rim. — 21.00: Milan Torino. Sreda: Opera, 20.55: Rim. ^etitek »Rensko zl to«, opera, 20.00: Berlin. — Opera, 1 .00: Beograd (plošče). — 19.30: Bulapest. Petek: »Madame Butterfly«, opera, 21,00:
Eudapest. — Opera, 19.30: Dunaj. Scbcta: »Boccaccio«, opereta, 20.15: Dunaj. — Opera: 20.00: Beograd, Zagreb.
—	20.45: Rim. — Opereta, 20.45: Milan Torino.
KONCERTI
Nedelja: Praga, Bratislava, Mor. Ostrava: 16.00: Koncert češke Filharmonije. — Graz, 17.00: Moški pevski zbor. Ponedeljek: Mor. Ostrava; 18.55: Slovenske in italijanske pesmi. — Leipzig: 20.00: Simfonični koncert. Sreda: London, Praga, Bratislava, Mor. Ostrava, Zagreb: 21.00: B. B. C. Simfonični koncert. — Miinchen: 20.00: V gorah (soli, zbor, orkester). — Lwow, Varšava, Katovice: 20.30: »Ver saerum«; oratorij. Petek: Zagreb, Beograd: 20.10: Baročna komorna glasba. — Langenberg: 21.00: Maša v E-duru (soli, meš. zbor, orgle, orkester). — Varšava, Katovice: 20.15: Simfonični koncert varšavske Filharmonije. — Oslo: 20.00: Simfonični koncert Filharmonije.
PREDAVANJA
Nedelja: Praga, 14.00: Svetovna reklama.
—	Konigswusterhausen, 19.00: Lovske vraže in lovska latinščina.
Ponedeljek: Miihlacker, 16.00: Cvetlice.
—	Dunaj, 18.40: Iz galerije XIX. stoletja I.
Torek: Konigsberg, 19.20: Carl Haupt-mann (ob 10 letnici smrti). — Leipzig, 20.30: Ob vstopu Nemčije v Društvo narodov. Sreda: Miihlacker, 19.15: V boju za najvišji vrh zemlje. Četrtek: Konigswusterhausen, 18.30: Gledališče in kultura I. Petek: Konigswusterhausen, 18.30: Gledališče in kultura II. — Praga, 21.00: Japonska umetnost. — Leipzig, 14.00: Moderna prehrana. Sobota: Berlin, 15.45: Narodni plesi.
NA DOMAČEM VALU
Ljudski popoldan.
Nedeljski popoldan je to pot izrazito-ljudslkii. G. Kolkalj bo po daljšem presledku spet igral harmoniko, naito pa bodo igrali člani Ljudskega odra »Užitkarje«,, znamo Remčevo iz našega kmetrkega življenja zajeto igro. Zvečer pa bo pela naša odlična pevka ga. Pavla Lovšetova, ki je v radiu že dolgo nismo slišali. Nato pa sledi citraški koncert. Igral bo g. Mez-golits.
Koncert narodnih,
Oktet »Ljubljiainskeiga Zvona« bo na Svečmico zvečer podal lep zbor slovenskih narodnih, ikii smo jih veseli, kadarkoli jih čujemo -in se jih nikdar ne naveličamo. Ali ni to čudno: šlager živi eno leto, niti toliko včasih ne, pa se ga naveličaš čez glavo, narodne pesmi pa so vedno iste in vedno lepe . . .
OD 1. FEBRUARJA
SPOREDI
DO 7. FEBRUARJA
II a ročni Lom!
Pri nobenem drugem časopisu ni prospeh lista tako tesno spojen s koristjo naročnikov kot pri našem. Namen našega lista je v prvi vrsti podrobna in vsestranska programska informacija, v drugi vrsti pa obravnavanje važnih problemov in dogodkov, ob katere zadene radio, ko se v nagli razvojni črti skuša uveljaviti v individualnem in socialnem življenju našega časa. Čim bolje bo vršil informacijsko službo, tem bolj bo koristen poslušalcem radia. Še več: tem bolj bo odločilno vplival na sestavljanje programa po intencijah in željah naročnikov samih.
Ali je zato vsiljiva in neupravičena naša želja in prošnja: ostanite zvesti naročniki edine slovenske radiofonske revije, omogočite ji obstoj s tem, da redno poravnate naročnino, zlasti si pa prizadevajte, da pridobite novih naročnikov. Uredništvo skuša list od številke do številke bolj spopolnjevati in ga vsebinsko poglabljati. Da pa bo moglo doseči zasnovane cilje in načrte in dvignili list na tako višino, da bo v njem izražena vsa tvornost našega in svetovnega radia, je odvisno od Vas in Vaše dobre volje, od Vaše agilnosti in požrtvovalnosti. Zato naj smatra vsak naročnik za svojo častno kulturno nalogo, da bo še v tem letu pridobil vsaj enega novega stalnega naročnika ter tako pomagal, da se bomo čimprej približali cilju, ki je in mora biti: Toliko naročnikov tednika »Radio Ljubljana«, kolikor je abonentov raše oddajne postaje. Uprava »Radio Ljubljana«.
RADIO LIUBLIANA
527 k.
2-J
Nedelja, 1. febr.
Okc
O čebelar-
9.00 Jožt stvu
9.30 Prenos cerkvene glasbe 10.00 Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje 10.20 Ferdo Jelene: Nauk o ser-viranju
11.00 Radio orkester: Smith: Lev. Ketelbey: Valse Ap-passionata. Balfe: Ciganka. Byford: Sincerity. Rhode: Trnuljčice ženitovanjsko potovanje. Lehar: Modra Mazur. Herck: Lacrymose. 12.00 Časovna napoved in dnevne vesti 15.00 Gdč. A Lebarjeva: Kmet-ska žena in stroj v gospodarstvu in gospodinjstvu 15.30 Plošče
16.00 Humoristično čtivo 16.30 Harmonika-solo, g. Kokalj 17.00 Ljudska igra »Užitkarji«
(Ljudski oder) 20.00 Samospevi ge, Lovšetove: A) 1. D'Albert: Ovčarjevo veselje. 2. F. Weingart-ner: Praznik ljubezni.
3.	E. Grieg: Jaz ljubim te.
4.	I. Gliere: Dan. — B.
1.	K. Hoffmeister: Narci-sov cvet. 2. F. Petrželka: Mesečna noč. 3. C. Cha-minade: Poletje. — C) 1. W. A. Mozart: Zerlinina arija iz opere »Don Juan«.
2.	F. Weber: Arija Anice iz opere »Čarostrelec«. — D) 1., 2., 3. V. Novak: Slovaške narodne.
20.45 Citre - solo, g. Mezgolits: Seyfried. Francoska polka; Blumlacher: Planinska fantazija; Zeller: Koračnica; Lerche: Sonata; Dunajske žene, valček; Gruber: Temne oči; Blumlacher: Don Quisots junaški senj; Koračnica.
21.30 Radio orkester:
Pavčič: Narodna koračnica; Pavčič: Gor čez izaro; Dr. Dolinar: Venček slov. narodnih; Petrič: Po solnč-ni Dalmaciji; Jaki: Slovenski biseri; Petrič: Domače rože 22.00 Poročila in čas. napoved 22.15 Hawai jazz 23.00 Napoved program za naslednji dan
Ponedeljek, 2. febr.
9.00 9.30 10.00
10.20
11.00
12.00 15.00
15.30 16.30
17.00
J. Okorn: O čebelarstvu Prenos cerkvene glasbe Dr. Ciril Potočnik: Versko predavanje
O knjigovodstvu za hotelirje, Ferdo Jelene Radio orkester: Blankenburg: Prijateljstvo; Fučik: Baletke; Auber: Fra Diavolo; Lincke: Tolažba; Trobenta solo: Schubert: Na morju; Do-nizette; Lucia di Lammer-moor; Walton: Roža iz Damaska; Lincke: Nauti-lus interm.
Čas. napoved in poročila Gdč. A. Lebarjeva: Resničnost besede, dejanja in vsega bistva Jazz »Zarje«
Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski Radio orkester
20.00 VI. Pfeifer: Slovenska narodna pesem, nje razvoj, cvetna doba in propadanje 20.30 Oktet »Ljubljanskega zvona«, poje narodne pesmi: 1. Kaj pa dekle tukaj delaš; 2. Dve let in pol; 3. Dobro jutro, ljubca moja; 4. Jest pa eno ljubco imam; 5. Sem fantič z zelenega Štajerja; 6. Spet ptičke pojo; 7. Koledniška
iz Krope; 8. Božična (narodna iz Kranja); 9. Fantje po polj' gredo; 10. Polje, kdo bo tebe ljubil; 11. Nekoč u starih časih 21.15 Radio orkester:
Smetana: Prodana nevesta; Ziehrer: Smejem se; Rossini: Italijanka v Al-žiru; Drigo: Veranada; De-libes: Coppelia; Kockert: Ljubav. priznanje; Strauss: Zadnji valček - potpouri; Kiefert: Perzijska roža; Dostal: Pozor, pozor! — Vmes poročila in časovna napoved 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Torek, 3. febr.
12.15 Plošče (Slovenska in plesna glasba) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester:
Herzer: Živijo! Lehar: Kraljica tanga; Dvorak: Dve pesmi; Translateur: La Comtesse; Saxofon solo: Bargiel: Adagio; Schubert: H-mol simfonija 18.30 Prof. Franc Pengov: Vpliv vrtenja na obliko zemlje 19.00 Mladinska ura (Lovše Živ-ko: Kako si uredim kemični laboratorij) 19.30 Dr. Iv. Grafenauer: Nemščina
20.00 Koicert Radio kvarteta
(gg. Jeraj, Feršnik, Brav-ničar, Eržen). Prenos iz Kina Dvor. Spored: 1. We-ber, Oberon: Uvertura. 2. Goldmark: Cvrček za pečjo, fantazija. 3. Ipavic: Serenada. 4. Chopin: Noc-turno. Violiia solo. 5. Vie-navski: Mazurka. Violina solo. 6. Bravničar: Tango. 7. Jeraj: Lepa Vida, gon-doliera. 8. Dvorak: Humoreske. 9. Šaljivi prizori: g. Simončič. 10. Dvorak: Tri bagatele. 11. Grieg: Jaz te ljubim. 12. Ganne: Ekstaze. 14. Kreisler: Lepi rožmarin. 15. Šaljivi prizor: g. Simončič. 18. Veseli Slovenec, venec slovenskih pesmi. 22.00 Poročila in čas. napoved 22.15 Hawai jazz 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Sreda, 4. febr.
12.15 Plošče (valčkova ura in
zborovo petje) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester:
Siede: Vesela koračnica; Fetras: Valček iz Onjegi-na; Fetras: Ruska suita; Puccini: Manon Lescaut; Zerkovič: Jesenska pesem; Mihaelis: Turška straža
18.30 Ing. dr. M. Ka.sal: Gradbene nesreče in njih
vzooikd
19.00 Dr. Nikola Preobražensky:
Ruščina 19.30 Literarna ura 20.00' Ravnatelj Grm: Razvoj govora in govorne rabe 20.30' Dr. St. Vurnik: Slovenska nar. pesem in njen sloig 21.00 Sonny-boy jazz:
I.Werner	R. Heyman: Ein Freund, ein guter Freund. Fox. iz tonfilma: »3 + 1
2«. 2. Dol Dauber: In deinen Augen, da wohnt die Liebe. Tango. 3. Hans May: Die lustige Gespen-ster. Jazz - intermezzo. 4. Franz Lehar: Dein ist mein ganzes Herz. Tango. - Iz tonfilma: »Zemlja solnca«. 5. De Sylwa, Brownax Henderson: Broken Hear-ted. Fox. 6. W. Rose & Mabel Wayne: So var es in Saussonei. - Englisch-Waltz. Iz tonfilma: »Der Jazzkdnig«. 7. Hans May: In meinem Herzen ist nur Platz fiir eine! Fox. - Iz tonfilma: »Der Greiter«. -8. Hans May: Kannst du mir sagen, wie spat es ist? Tango. Iz tonfilma: >>Der Greifer«. 9. Demitrij Že-ure: Symphonia di paci. Slow - fox. — 10. Bernie Grossmann: I'm plaging hide aud go seck. Fox. -
II.	Robert Stolz: Das Mar-chen vom Gliick. Tango. Iz tonfilma: »Tango ljubezni«, 12. Werner R. Hey-mann: Halloh! Du sii!3e Frau! Slow- fox. Iz tonfilma: 3+1-2. 13. Robert Stolz: Ich liab' bei der Trude das Kiissen stu-diert! Fox, Iz tonfilma: »Heute Nacht . . . ewen-tuell. . .1« 14. Joe Burke: Ein Hauch Jasmin, En-glisch-Waltz. 15. Richard Tauber: Es war einmal ein Friihlingstram. Tango. Iz tonfilma: »Pot k slavi«.
22.00 Poročila in časovna napoved, napoved programa za naslednji dan
Četrtek, 5. febr.
12.15 Plošče (Slovenske pesmi -šlagerji iz zvočnih filmov) 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Otroška ura, ga. Gabri-jelčič
18.30 Drago Ulaga: Gimnastične vaje
19.00 Prof. Mirko Rupel: Srbohrvaščina 19.30 Dr. Valter Bohinec: Mehanično in tehnično razpadanje tal 20.00 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka 20.30 Klavir solo, izvaja Pavel Šivic (češki skladatelji]: J. Suk: 1. Matince: a) Ko je mati še dete bila; b)
977 kc
Zagreb
0-7 kW
635 kc Langenberg 13 kW
Mati poje bolnemu detetu; 2. Ljubavna pesem; 3. Me-nuetto iz suite op. 21, V. Novak; 1. Sonatina št. 2/3 stavki; ?. Bagatella. L. Ja-naček; 1. Dva komada iz klavirskih skladb; 2. Smrt (II. del iz suite 1905); 3. Moravski plesi št. 1 in 2. V. Stepan: Fughata, Bar-carola, Grotesca 21.15 Operni večer, poje Pavel Grba, baritonist kr. opere: Verdi: Moč usode (recitacija in arija); Musorgskij: Knez Igor (arija kneza Igora); Čajkovkij: a) Piko-va dama (arija Jeleckega); b) Pikova dama (arija Tomskega); Gounod: a) Faust (serenada, Mefisto); b) Faust (Rondo, pesem Mefista o zlatem teletu); Zaje: Nikola Šubic Zrinj-ski (romanca Zrinjskega) 22.15 Radio orkester:
Nyolt: Kapitan Rimek; Fetras: Gorsko veselje; Ros-sini: Semiramis; Bizet: Carmen; Rotter: Bila je samo ena; Katscher; But-terfly mala gospa; Thei-mer: Favorit 23.00 Napoved programa za naslednji dan
Petek, 6. lebr.
12.15 Plošče (arije svetov, pevcev - operni potpouri) 13.00 Čas, plošče, borza 17.30 Radio orkester:
Oelschlagel: Gasilska koračnica; Kalman: Plesal bi rad; Rebikof: Romance sans Paroles; Lincke: Srček; Saxofon: Wagner: Pesem večernici; Fetras: Spomini na Schuberta; Ketelbey: Srebrni oblak
OSTALE
Nedelja, 1
698 kc Beograd 2-5 kW
9.00 Prenos iz sabor ne cerkve 10.30 Poljedelstvo 11.00 Plošče
12.30 Opoldanski koncert 13.30 Novice 16.00 Plošče
18.30 P. dr. R. Tominec: Postanek redovniških naselbin 19.00 Prof. dr. L. Sušnik: Francoščina
19.30 O mleku (Krekova gospo.
šola v Zgor. Šiški) 20.C0 Šahovska ura, B. Pleničar 20.20 Večer historične glasbe, prenos iz Zagreba, Predava dr. Bogdan Plame-nac.
22.00 čas/ovna napoved in porodila, napoved prog ania za naslednji dan.
Soboria, 7. lebr.
12.15 Plošče (mešan program) 12.45 Dnevne vesti 13.00 Čas, plošče 17.30 Radio orkester:
Gregorc: Paradna koračnica; Cremieux: Če ljubav umre; Mayer Helmund: Na te mislim, Margareta; Jaloviecz: Krakoviak; Fe-ras: Od odra do cdra; Gilbert: Hotel Lwow 18.30 Dr. Reya: Nekaj o vremenu
19.00 Dr. France Veber: Poglavje iz filozofije 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina 20.00 Prenos družabnega večera ruskih oficirjev iz oficirskega doma — Vmes poročila in časovna napoved 20.30 Valčkova ura Radio ork.: Lehar: Frasquita; Kalman: Vaška deca; Fučik: Ideali sanj; Feldman: Egiptovske noči; Robrecht: Svetovni valček; Komzak: Baden-ska dekleta 22.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan 23.00 Napoved programa za naslednji dan
POSTAJE
. februarja
17.00 Zdravstveno predavanje 17.50 Harmonika 18.00 Narodne pesmi s kitaro 19.30 Predavanje
20.00 Pesmi v sedmih razlit-, jezikih 20.30 Iz Vel. Kikinde: koncert 22.00 Novice 22.20 Plošče 22.30 Glasba
9.00 Prenos tekem iz Bohinja 13.30 Mednarodne smučarske tekme v
Bohinju 17.00 Komorna glasba 20.30 Večerna glasba 21.30 Novice, sneg in vretne 22.00 Radio orkester
212-5 kc Varšava 12 kW
10.13 Prenos iz katedrale Poznan 12.13 Mantineja 14.20 Glasba 10.55 Plošče
17.40 Koncert orkestra
20.30 Violina
21.13 Književni četrl
21.30 Ljudski koncert
22.15 Violina
25.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
10.00 L niatska služba božja 11.00 Nabožna glasba 14.00 Plošče K). 10 Radio šola 17.15 Koncert orkestra 20.00 Prenos iz študija: nato ciganska glasba
563 kc Miinchen 4 kW
7.00 Koncert 8.00 Orkestralni koncert 9.05 Katoliška svečanost 10.45 Koncert 11.50 Plošče
13.00 Opoldanski koncert 14.30 Dekliška ura 16.50 Popoldanski koncert 18.43 Na kratkih valovih 19.45 Orkestralni koncert
680 kc	Rim	50 kW
10.00 I.ist in evallgelji 10.13 Nabožna glasba 13.00 Radio kvintet 14.00 Prenos opere 20.40 Nova ljubljenka-, opereta P. Ostali '
716 kc Berlin 4kW
8.30 .jutranja svečanost 10.43 koncert 12.00 Opoldanski koncert 14.00 Mladinska ura 13.(;o Zabavna glasba 16.00 Koncert 20.30 Kiinigsberg 22.20 Plesna glasba
734 kc Katovice 10 kW
10.00 Evangeljska svečanost 11.15 Pozavne 15.40 Plošče 14.50 Šah
15.15 Prenos z dežele 16.00 Popoldanski koncert 18.00 Niirnberški mad riga list i 10.00 Koncert
20.00 Koncert Radio orkestra 21.50 Vesela ura
581 kc Dunaj 15 kW
10.^0 Komorni pevski zbor 11.65 Simfonični koncert 15.05 Plošče
15.05 Popoldanski koncert f7.>0 Komorna glasba 18.30 Po avstralskih mestih 19.40 Odlomki franc. liričnih oper 22.20 Večerni koncert
599 kc	Milan	7 kW
1031 kc Torino 7 kW
10.30 Evangelij 10.50 Nabočna glasba 12.15 Pestra glasba 16.05 Prenos operete 19.30 Pestra glasba 2(.fl0 Prenos opere
608 kc Oslo 60 kW
10.50 Prenos iz vojaške (erkve
16.15 Koncert orkestra
19.50 VV. A. Mozart
20.00 Prenos opere
22.0> Recitacija
22."^5 Plesna glasba
616 kc Praga 5kW
8.00 Koncert orkestra 9.C0 Bratislava 1(1.4(1 šali
11.00 komorna glasba
12.04 Radio orkester
14.00 Svetovna reklama
16.C0 Koncert češke Filharmonije
19.00 Radio orkester Rrno
220.00 Ljudski večer
21.00 Radio orkester
10.13 Nabožna glasba 12.15 Ljudski koncert 14.00 Verski govor 14.20 (.lasba 16.30 t;lasba
17.40 Popoldanski koncert 20.30 \ ioliua 21.15 književni četrt 21.30 Ljudski koncert 22.15 koncert 23.00 Plesna glasba
788 kc Toulouse 8 kW
12.45 Nabožna glasba in govor 17.00 Plesna glasba 1^.00 Koncert 20.15 Koncert
833 kc Miihlacker 75 kW
10.00	Prenos iz evangelijske cerkve
11.30	Koncert
12.30	Pevski.zbor
13.15	Plošče
14.00 Pesmi
16.00	Koncert
18.00 Codalni trio op. 46 (k. Hasse)
19.10 Vesele pesmi
19.45 Violincelo
20,15 Filmski večer
21.15	Ljudski koncert
22.53	Plesna glasba
851 kc	Graz	7 kW
Do I T.00 lin naj
17.00 Moški pevski zbor
19.00 Dunaj
871 kc Bucarest 12 kW
11.13 Otroška ura 11.30 Nabožno branje 11.45 Nabožna glasba 12.00 Ratlio orkester 13.00 Plošče
17.00 Rumunska in lahka glasba
18.30 Orkester
19.00 Radio univerza
20.00 Plošče
21.00 Violina ,
21.45 Koncert
Troelektronski EUMIG aparat št. 9375 za priključek na izmenični tok
Konstrukcija tega apartma pomeni višek radijske tehnike. Kvalitetne elektronke, med njimi izborila pentoda C 443 mu dajejo pri izredni čistosti tako jakost, da žene že elekrodinamični zvočnik. — Aparat ne rabi ne baterije in ne akumo-latorja ter se priključi le na električni tok. Skratka: EUMIG št. 9375 je idealen družinski aparat. — Zahtevajte, da Vam kar Irgovfc predvaja ta aparat.
Cena: Din 2400"--
Električna in kovinska industrija
EUMIG
U/IEN VI., - Hirschengasse 5

P M U\ M> RADIO
Ali ste še vedno brez radia —
Zakaj?
Novi Philipsovi prejemni aparati, ki jih dobite pri nas, Vam bodo gotovo ugajali.
To niso aparati, ampak glasbeni instrumenti.
Pojdite k Vašemu radio-trgovcu, izberite si aparat, ki Vam najbolj ugaja!
Vsak aparat lahko dobile za nekoliko dni na poskušnjo.
Radi cene si ne belite glave odplačali ga boste z lahkoto v mesečnih obrokih.
923 kc
Breslau
4kW
8.15 Jutranji koncert 1J.00 Prenos iz katoliške cerkve t.2.00 Opoldanski koncert 16.15 Zabavni koncert 17.25 »Repoštev«. igra 18.10 Klavir 19.25 Lovska latinščina 20.30 Leipzig 21.10 Balet 22.35 Plesna glasbo
1058 kc Konigsberg 1-7 kW
8.00 Katoliška svečanost ,).00 Nabožna glasba 11.05 Plošče
12.00 Opoldanski koncert
15.30 Koncert združenih pevskih
zborov 16.30 Zabavna glasba 18.30 Mozartove sonate za klavir 19.50 Večerna glasba 20.30 »Karneval v Rimu., opereta, J. Strauss
22.30 Plesna glasba
1076 kc Bratislava
12 kW
8.00 Praga
9.00 Prenos cerkvene svečanosti 10.00 Koncert
12.05 Radio orkester v Brnu
16.00 Praga
18.00 »Domač, kruli . drama 19.00 Radio orkester (Brno) 20.00 Praga
22.20 Moravska Ostrava
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
s.00 Praga 9.00 Bratislava 10.30 Plošče 11.00 Praga 16.00 Praga
19.C0 Radio orkester (Brno) 21.00 Praga 22.20 Radio orkester
1157 kc Leipzig
4 kW
8.30 Orgle
9.00 Jutranja svečanost 11.00 Opoldanski koncert 15.00 Postillon iz Loujiimean.. komična opera. A. Adam 20.30 Koncert (Hermanu Lons) 21.10 Balet 22.20 Plesna glasba
9560 kc Wusterhausen 8kW
(kratkovalovna postaja)
11.00 Za starše 19.00 Lovske vraže in lov. 19.30 Carl lluuptmaun (ob
utinscina 10 letnici
Ponedeljek, 2. februarja
698 kc Beograd
2-5 kW
11.25 Plošče
12.45 Radio orkester
13.30 Novice
15.30 Otroška ura
16.00 Ploče
I?.00 Citre
17.30 Predavanje
18.00 Ploče
19.30 Francoščina
20.00 Petje
20.30 Koncert
21.00 Dubrovnik in Beograd 21.30 Predavanje 22.00 Novice 22.20 Radio orkester
977 kc Zagreb O'7 kW
8.00 Tekme v Bohinju 17.00 Končni izid tekem v Bohinju.
Razdelitev nagrad 20.00 Književna ura 20.30 Prenos 22.30 Novice in vreme 22.40 Po tujih postajah
212-5 kc Varšava 12 kW
(0.15 Prenos iz katedrale 12.15 Simfonična mantineja 14.20 Glasba 15.40 Otroška ura 16.30 Plošče 17.30 Lahka glasba 20.30 Prenos operete 23.00 Plesna glasba
545 kc Budapest
20 kW
10.00 Prenos svečane službe božje 11.15 Grško-kat. služba božja 14.00 Plošče
16.30 Koncert ciganske glasbe 18.00 Koncert vojaške godbe 20.20 Koncert	,v,
563 kc Miinchen 4 kW
12.30 Plošče
13.05 Solisti
16.25 Koncert
17.25 Popoldanski koncert
19.30 Radio orkester
21.20 Komorna glasba
581 kc Dunaj 15 kW
11.00 Plošče
15.20 Popoldanski koncert 17.00 Mladinska ura (8.40 Iz galerije XIX'. stoletja I. 19.35 Koncert: glasba, petje 20.00 »Moja sestra in jaz«, opereta 22.45 Plošče
599 kc
Milan
7 kW
1031 kc
Torino
7kW
11.15 Plošče
12.15 Pestra glasba
16.35 Otroški kotiček
17.00 Plošče
19.30 Pestra glasba
21.00 Koncert
22.00 Komedija
608 kc Oslo
17.15 Salonska glasba 20.00 Koncert 22.05 Po Evropi
616 kc
Praga
5 kW
11.15 Plošče
12.30 Radio orkester (Brno) 16.30 Moravska Ostrava 19.40 Radio kabaret v' Brnu 20.40 Simfonični orkester 22.20 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg kW
7.00 Koncert 10.15 Plošče 12.10 Plošče
13.05 Opoldanski koncert 17.00 Popoldanski koncert 20.05 Koncert
680 kc	Rim
50 kW
12.45 Plošče 17.30 Koncert
20 40 »Nova ljubljenka., opereta
716 kc Berlin 4 kW
16.30 Koncert 19.00 Zabavna glasba 20.30 Plošče
21.10 Simfonični koncert 22.00 Onstricov škandal 22.45 Plesna glasba
734 kc Katovice 10kW
10.15 Prenos cerkvene glasbe
12.15 Simfonični koncert
14.20 Glasba
15.40 Mladinska ura
16.55 Plošče
17.40 Koncert
20.30 Opereta
23.00 Plesna glasba
788 kc Toulouse 8kW
1058 kc Konigsberg ' 7 kW
11.40 Plošče 16.30 Zabavni koncert (8.30 Mandoline 19.45 Koncert: petje, glasba 10.45 Scampolo« r-Ostanek«). komedija
22.30 Plesna glasba
1076 kc Bratislava ^ kW
11.30 Plošče
12.30 Radio orkester (Brno) 13.30 Plošče 16.00 Plošče
16.30 Moravska Ostrava 17.45 Koncert 18.00 Komorna glasba 19.40 Radio kabaret v Brnu 20.40 Praga
22.20 Moravska Ostrava
1140 kc Mor. Ostrava t0kW
60 kW
13.00 Plošče
17.00 Radio orkester
10.00 Radio univerza
20.00 Plošče
21.00 Moderna glasba
21.45 Komorna glasba
923 kc Breslau
4 kVC
13.50 Plošče
15.30 Plošče
18.05 Večerna glasba
20.00 Veesl lov
20.30 Veseloigra
21.10 Simfonični koncert
11.00 Plošče
12.30 Radio orkester (Brno)
16.30 Radio orkester 18.00 Glasba 18.35 Piano
18.55 Slovenske in italijanske pesmi 19.40 Radio kabaret v Brnu 20.40 Praga
22.20 Koncert Radio orkestra
1157 kc Leipzig 4kW
12.00 Plošče
16.30 Popoldanski koncert 18.00 Najnovejše 19.10 Klavir
20.00 Simfonični koncert 22.15 Plesna in zabavna glasba
9560 kc Wusterhausen 8kW
(kratkovalovna postaja)
12.30 Plošče
14.00 Plošče
15.40 Mladinska ura
16.00 Vzgojeslovje
16.30 Popoldanski koncert
Torek, 3. februarja
698 kc Beograd 25 kW n6kc
Berlin
4 kW
12.45 Simfonični koncert 13.15 Jazz orkester 17.00 Plesna glasba 19.00 Orkester 19.45 Koucerdi 23.30 Plesna glasba
833 kc Miihlacker 75 kW
13.00 Orgle 16.00 Cvetlice 16.30 Popoldanski koncert 20.05 Ljudski koncert 22.00 Oustric-ov škandal 23.10 Plesna glasba
851 kc	Graz	7 kW
bo is.00 Dunaj 18.00 štajersko prebivalstvo 18.30 Lovski koledar 19.00 Dunaj
871 kc Bucarest 12 kW
11.25 Plošče
12.45 Opoldanski koncert
13.30 Novice
16.00 Plošče
17.00 Narodne pesmi
17.30 Plošče
19.30 Nemščina
20.00 Trio
20.30 Violina
21.10 Odlomki iz Prodane neveste 22.10 Radio orkester 22.30 Novice 22.50 Plošče
977 kc Zagreb
0-7 kW
12.20 Kuhinja
13.30 Novice
17.00 Glasba
18.30 Novice
20.30 Beograd (koncert)
22.30 Novice in vreme
22.40 Večerna glasba
212-5 kc Varšava
12 kW
17.45 Simfonični koncert 19.25 Plošče
19.50 >La Boheme. opera (Plošče)
545 kc Budapest kW
12.05 Radio kvartet 17.30 Lahka glasba 19.30 Ciganska glasba 20.00 Koncert Filharmonije
563 kc Miinchen
4kW
12.30 Opoldanski koncert 13.00 Zbor domskih kozakov 16.25 Koncert 16.55 Svetnica 17.25 Koncert
19.35 »Bagdadski brivec... komična opera: P. Cornelius
581 kc Dunaj 15 kW
IN.30 Drevje pozimi 19.30 Glasbila
20.00 Večer pesmi (komor, pevska
L. Selimann) 21.10 Večerni koncert 21.10 Večerni koncert
599 kc Milan 7 kW
1031 kc
Torino
7 kW
12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 19.30 Pestra glasba 21.00 Prenos opere
608 kc Oslo
60 kW
14.00 Arije in dvospevi (Plošče)
16.05 Mladinska ura
16.55 Književna ura
17.25 čajanka s plesom
18.00 Carl Hauptmann
19.00 Zabavna glasba	..
j j4 kc Katovice 10 kU
17 45 Simfonični koncert
19 15 O poljski literaturi
19.50 »La Boheme«, opera. 1 ucciui
788 kc Toulouse 8 kW
13.00 španske pesmi 17.00 Koncert 17.45 Orgle 18.30 Plesna glasba 19.00 Kitara 20.00 Popevke 21.01) Koncert
833 kc Miihlacker 75 kw
16.30 Popoldanski koncert 19.45 Citre
19.45 Citre
20 30 Vesele recitacije
->1 00 -llans Sechs.. komlc
O. Kiihn 22.15 Plesna glasba 0.30 Nočna glasba
851 kc	Graz
lična opera.
7 kW
Dunaj
871 kc Bucarest
12 kW
17.00 Koncert orkestra 20.30 Koncert Radio orkestra 22.05 Kvintet
616 kc Praga 5 kW
12.30 Radio orkester
16.30 Radio orkester
18.55 Uvod k prenosu
19.00 »Helda«. opera v 4 dej., I-imeti
22.20 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg 13 kW
13.05 Opoldanski koncert 17.00 Popoldanski koncert 18.15 Knjiga 19.45 Večerna glasba
20.30 Ro\v — porednež«. veseloigra
680 kc	Rim 50 kW
12.45 Koncert lahke glasbe
17,00 Vokalni in instrument, koncert
20.40 Prenos opere
IT.00 Lahka glasba 18.15 Orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče il 00 Radio orkester
923 kc Breslau
4 kW
16.00 Zabavni koncert 19.00 Plošče
20.00 Težave kmetske zene 20.30 Drama 22.15 Politični pregled 23.11 Plesna glasba
I058kc Konigsberg i7 kW
19.20 CarL^Hauptmann (ob 10 letnici
smrti) 20.05 Zabavni koncert
21.00 Zabavna c.ra	-nvv/
1076 kc Bratislava 12 kW
16.30 Praga 17.50 Koncert - " ; 18.10 Koncert (J. Simon) 18.55 Praga
22 20 Moravska Ostrava
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
15.00 Radio orkester 16:30 Praga 17.30 Pripovedke 18.55 Praga 22.20 Ljudska glasba
1157 kc Leipzig
4kW
16.30 Romantična glasba
20.30 Ob' vstopu Nemčije v Društvo
na rodov (sept. 1926) 21.10 Arije in dvospevi 22.20 Zabavni koncert
9560 kc Wusterhausen »kw
(kratkovalovna postaja)
11.30 Perutninarstvo
15.45 Pravljice
16.30 Popoldanski koncert
Akumulatorje za radio, avto, telef. Itd. proizvaja in popravlja
Domači proizvodi! VESNA-AKUMULATOR
Katalog na zahtevo
Ing. I. & F. Domicelj
CENTRALA: MARIBOR Zaloga Zagreb, Sajmište 55.
Sreda, 4. februarja
698 kc
Beograd
2-5 kW
11.25 Plošče
12.45 Radio orkestei
15.50 Novice
16.00 Plošče
17.00 Po Evropi
t').50 Dalmacija
20.00 Klavir
20.50 Operne arije
21.00 Radio orkester
21.50 Novice
977 kc Zagreb
0-7 kW
12.20 Kuhinja 12.50 Plošče 15.50 Novice in vreme 17.00 Glasbena otroška ura ts.OO Plošče za otroke I S.50 Novice
20.15 Delili prenos zvočnega filma 20.50 Uvod k prenosu 21.00 London: B. B. C. sinit, koncert 25.00 Novice i n vreme
212-5 kc Varšava 12 kW
16.45 Plošče
17.45 Ljudski koncert
20.50 Ver saerum«, koncert (prenos
iz Lwowa) 22.15 Plošče 25.00 Plesna glasba
545 kc Budapest 20 kW
0.15 Koncert 12.05 Koncert orkestra 17.50 Piano 20.15 Prenos
563 kc Miinchen 4 kW
12.50 Opoldanski koncert 16.25 Otroška" ura 17.25 Otroški koncert 10.55 Cifre
20.50 »V gorah« (soli. zbor. orkester)
21.10 Pust
22.45 Plesna glasba
581 kc Dunaj 15 kw
15.20 Opoldanski koncert 15.20 Popoldanski koncert 10.50 Pesmi 20.15 Zabavna ura 21.05 »Napoved . . ■"■ igra 21.55 Večerni koncert
599 kc Milan
7 kW
1031 kc
Torino
7 kW
12.15 Pestra glasba 16.55 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.50 Pestra glasba 20.45 Komorna glasba
608 kc Oslo
60 kW
16.50 Koncert orkestra 20.00 Radio orkester 21.05 Recitacija 22.55 Plesna glasba (Plošče)
616 kc Praga 5 kW
11.15 Plošče
17.40 Zimsko fotografiranje
19.20 Koncert češke glasbe v Brnu
21.00 London
635 kc Langenberg 13 kW
12.10 Plošče
15.05 Opoldanski koncert
17.00 Popoldanski koncert
19.45 Večerna glasba
21.15 Prenos koncerta iz Stuttgarla
680 kc	Rim 50 kW
12.45 Lahka glasba 17.00 Pester koncert 20.55 Prenos opere
716 kc Berlin
4 kW
14.00 Plošče 16.50 Koncert 17.30 Mladinska ura 18.15 Koncert
19.50 Plesni v ečer 21.10 Operna glasba 22.50 Koncert
734 kc Katovice
10 kW
12.10 Plošče
16.15 Otroški četrt
16.30 Plošče
17.45 Ljudski koncert
20.50 - Ver saerum«, oratorij
22.00 Iz nabiralnika
788 kc Toulouse
lkW
12.45 Simfonični orkester 17.00 Jazz glasba 1 H.50 Piano 20.00 Plesna glasba 20.50 Orgle 21.00 Koncert
833 kc Miihlacker
75 kW
12.(K) Promenadni koncert 15.00 Otroška ura 16.00 Koncert
19.15 V boju za najvišji zemeljski vrh 20.15 Lovski večer 21.15 Orkestralni koncert 25.00 Zabavni koncert
851 kc Graz	7 kW
Do 20.15 Dunaj
20.15 Koncert: nato Dunaj
871 kc Bucarest 12 kW
13.00 Plošče
17.00 Radio orkester
19.00 Radio univerza
20.00 Plošče.
21.00 Violincelo
21.45 Harfa
22.15 Violina
923 kc Breslau 4 kW
15.50 Plošče
16.15 Operetna glasba
17.00 Zabavna glasba
19.50 Plesni večer (Berlin)
21.tO Plošče
22.50 Nočna glasba
1058 kc Konigsberg 17 kW
11.40 Plošče 16.00 Otroška ura 16.50 Zabavni koncert 19.30 Plesni večer 21.00 Orkestralni koncert 22.30 Zabavna glasba
1076 kc Bratislava 12 kW
12.30 Radio orkester (Brno)
15.30 Plošče
16.00 Plošče
16.30 Prago
17.30 Pripovedke
17.50 Koncert
18.35 Narodne pesmi
19.20 Koncert v Brnu
21.00 Praga
1140 kc Mor. Ostrava 10 kW
12.30 Radio orkesler v Brnu 15.00 Orkestralni koncert 16.30 Praga 18.20 Radio orkester 19.20 Koncert v Brnu 21.00 Praga
1157 kc Leipzig 4 kW
12.00 Plošče 14.30 Slušna igra 16.30 Koncert 18.00 Vzgojeslovje 19.50 Zabavni koncert 20.20 Enodejanki 21.10 Koncert
9560 kc Wusterhausen 8kW
(kratkovalovna postaja)
11.50 Perntninarstvo 14.00 Plošče 16.00 Vzgojeslovje 16.30 Popoldanski koncert 19.30 Uradnik
CeMeli, 5. lebruarja
698 kc
Beograd 2-5 kW
12.45 Radio orkester 15.50 Novice 15.50 Otroška ura 16.00 Opera (Plošče) 19.50 Francoščina 20.00 Zdravstvo 20.50 Komedija 21.00 Ljubljana 22.30 Nov ice 23.50 Radio orkester 977 kc Zagreb 0-7 kW	12.45 Lahka glasba 17.30 Vokalni in instrument, koncert 20.40 Pester koncert 716 kc Berlin 4 kW
	15.20 Evropske žene \ puščavi 16.30 čajanka 19.05 Pevski zbor 20.00 ..Rensko zlato«, opera. VVaguer 22.10 Plesna glasba 734 kc Katovice 10 kw
12.20 Kuhinja 12.30 Ploščo 15.50 Novice 17.00 Popoldanski koncert balalajk (8.50 Novice 20.15 Poročila 20.50 Ljubljana 22.30 Nov ice, vreme 22.40 Po tujih postajali 212-5 kc Varšava 12 kW	12.35 Mladinski koncert 16.10 Plošče (7.45 Koncert 20.50 Lahka glasba 22.15 Koncert 23.00 Plesna glasba 788 kc Toulouse 8 kW
	17.00 Koncert 18.30 Plesna glasba 21.00 Operna glasba 851 kc Graz 1 kW
16.15 Plošče 17.45 Komorna glasba 19.25 Plošče 20.50 Lahka glasba 22.15 Koncert v Poznano	
	Dunaj 871 kc Bucarest 12 kW
25.00 Plesna glasba
545 kc Budapest
20 kW
16.00 Radio šola 17.40 Koncert ciganske glas 19.30 Prenos opere 563 kc Miinchen	te 4 kW
16.25 Vesela operetna glasba 17.25 Popoldanski koncert 19.30 Radio orkester 581 kc Dunaj	15 kW
15.20 Plošče 19.55 Koncert 21.10 Večerna glasba 599 kc Milan	7 kW
1031 kc Torino	7 kW
16.55 Otroški kotiček 17.00 Plošče 19.50 Pestra glasba 20.50 Simfonični koncert 22.30 Komedija 23.55 Glasba 608 kc Oslo	60 kW
17.00 koncert orkestra 18.00 Pevski zbor 20.30 Igra
22.05 Koncert: Glasba in petje
616 kc Praga 5 kW
16.30 Radio orkester (Brno) 19.30 Poljudna glasba 20.00 Radio orkester v Brnu 20.40 Harfa
21.00 Simfonični koncert 22.20 Orgle
635 kc Langenberg 13 kW
13.05 Opoldanski koncert 15.50 Pravljice 17.00 Popoldanski koncert 19.45 Večerna glasba (Puccini) 21.00 Balade in romance: nato plesna glasba
680 kc
Rim
50 kW
17,00 Lahka glasba 18.15 Orkester 19.00 Radio univerza 20.00 Plošče 21.00 Petje
21.30 Simfonični koncert Radio ork. 22.15 Radio orkester
923 kc Breslau 4 kW
16.15 Komorna glasba 18.35 Večerna glasba 20.00 Orkestralni koncert 21.00 Samopomoč 22.40 Plesna glasba
1058 kc Konigsberg WkW
16.15 Zabav ai koncert
17.45 Knjiga
18.30 Zvezdoslovje
10.05 Violina (Br. Ginipel)
20.30 Orkestralni koncert
1076 kc Bratislava 12 kW
16.00 Plošče
16.30 Radio orkester Brno 17.30 Konci-rt 19.05 Plošče
20.00 Radio orkester v Brnu 20.40 Praga
1140 kc Mor. Ostrava 10 k\V
16.30 Radio orkester v Brnu 18.35 Ljudska glasba 19.30 Praga
20.00 Radio orkester (Brno) 20.40 Praga
1157 kc Leipzig 4 kW
16.30 Popoldanski koncert 19.30 Operetna glasba 21.10 Pesmi
9560 kc Wusterhausen 8kW
(kratkovalovna postaja)
16.30 Popoldanski koncert 18.00 Nemški zdravnik v Kanadi 18.30 Gledališče in kultura
Petfek, 6. februarja
698 kc
Beograd
2-5 kW
12.45 Radio orkester 13.50 Novice 16.00 Plošče 17.00 Kuhinja 17.30 Kitara
18.00 Popoldanski koncert 19.30 Nemščina 20.00 Radio orkester 20.30 Zagreb 22.30 Novice
22.50 Balalajke — koncert
977 kc Zagreb 0-7 kW
12.20 Kuhinja 12.30 Plošče 13.30 Novice 17.00 Glasba 18.30 Novice
20.10 Komorna baročna glasba 22.00 Novice, sneg in vreme 22.15 Plesna ura
212-5 kc Varšava 12 kW
17.45 Orkestralni koncert 19.20 Plošče
20.15 Simf. koncert varšavske Filhariu.
545 kc Budapest 20 kW
18.00 Orgle 19.30 Pevski zbor 21.00 Kvartet, nato cigari. 563 kc Miinchen	glasba 4 kW
17.25 Popoldanski koncert 19.30 Koncert 20.10 >Zentlja«, komedija 21.45 Kabaret 581 kc Dunaj	15 kW
17.30 Mladinska ura 18.25 Glasbila 21.10 Večerna glasba 599 kc Milan	7 kW
1031 kc Torino	7kW
19.30 Pestra	glasba
21.00 Razno	in veselo
21.30 Pester	koncert
608 kc Oslo
60 kW
16.50 Koncert 17.50 Piano
20.00 Simfonični koncert Filharmonije
616 kc
Praga
5kW
16.30 Bratislava
19	40 Narodne pesna
20	00 »Grozovit lovec«, drama 21.00 Japonska umetnost
o j jo Piano
22 20 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg
16 20 Mladinska ura (7.00 Popoldanski koncert 19.43 Stari ii 21.00 »Maša < orkeste
680 kc
13 k\V
nov i mar E-dur (s
. orgle)
Kini
i š. zbor,
50 kW
17 00 Orkestralni koncert 21 55 Simfonični koncert
716 kc Berlin
4kW
16.30 Popoldanski koncert ls!oo Glasbena mladinska 19 00 Zabavna ura 20.15 Orkestralni koncert 22^20 Plesna glasba
734 kc Katovice
10 kW
16.10 Mladinska ura 16.25 Plošče 20.15 Varšava 23.00 Iz nabiralnika
788 kc Toulouse
SkW
17.00 Koncert 18.50 Plesna glasba '0 00 Operetna glasba
833 kc Miihlacker
75 kW
16.50 Koncert 19.20 Operetna glasba 20.00 Koncert 23.00 Plošče
851 kc	Graz
Dunaj
871 kc Bucarest
17.00 Radio orkester 18.15 Radio orkester 19.00 Radio univerza 20.30 Plošče
21.00 »Madame Butterflv treh dejanjih
923 kc Breslau
1058 kc Konigsberg	1-7 kW
16.30 Zabavna glasba 19.35 Pihala 21.00 Predsedniške voli.ve . 22.50 Zabavna glasba 1076 kc Bratislava	igra 12 kW
16.50 Komorna dlasba 19.30 Praga 22.20 Moravska Ostrava 1140 kc Mor. Ostrava	
	10 kW
16.50 Bratislava 18.00 Kitara	
22.20 Radio orkester
1157 kc Leipzig 4 kW
14.30 koncert 16.30 Popoldanski koncert 21.10 ("ollegiuni musicum 22.20 Zabavna glasba
9560 kc Wusterhausen 8 kW
(kratkovalovna postaja)
15.00 Dekliška ura
15.45 Mladinska ura
16.00 Vzgojeslovje
16.30 Popoldanski koncert
18.30 Gledališče in kultura II.
19.30 Zdravniško predavanje
698 kc
Sobota, 7.
Beograd 2-5 kW
12.45 Opoldanski koncert 13.50 Novice 17.00 Radio orkester 19.00 Jazz orkester 19.30 Rim
20.00 Prenos opere 21.50 Novice
977 kc Zagreb
12.20 Kuhinja
12.30 Sneg in vreme
15.30 Novice
17.00 Radio orkester
18.50 Novice
19.35 Poročila
19.50 Uvod k prenosu
20.00 Prenos opere iz Bei:
212-5 kc Varšava
0-7 kW
7kW
12 kW
opera v
4kW
rada
12 kW
17.00 Prenos iz \Vilna 20.30 Pustna glasba 23.15 Plesna glasba
545 kc Budapest
20 kW
16.03 Zabavna glasba 19.00 Večerna glasba 20.30 Na valu 0.5!
12.30 Plošče
16.25 Popoldanski koneerl
17.55 Mladinska ura
18.45 Citre
20.15 Lep večer
22.00 Plošče
22.45 Plesna glasba
februarja
581 kc
Dunaj
15 kW
12.05 Opoldanski koneerl 17.00 Šali 17.15 Koncert 20.15 Boeeaecio . opera 25.10 Večerni koncert
599 kc	Milan
7 kW
1031 kc Torino 7 kW
12.15 Pestra glasba 16.35 Otroški kotiček 19.30 Pestra glasba 20.45 Prenos operete
608 kc Oslo 60 kW
9.15 Radio kvartet 12.05 Koncert vojaške godbe 17.40 Pevski kviirtei 19.25 Koncert orkestra
563 kc Miinchen 4 kW
16.15 Koncert orkestra 18.15 Pevski zbor: narodu 20.00 Radio orkester
616 kc Praga
5 kW
11.15 Plošče
12.30 Radio orkester (Brno) 16.30 Moravska Ostrava 19.20 Poljudna glasba 20.30 Kvartet 22.20 Moravska Ostrava
635 kc Langenberg
13.05 Opoldanski koncert 17.1X1 Popoldanski koneerl 19.45 Vesel večer 24.00 Plošče
680 kc Rim
12.45 Lahka glasba 17.00 Orkestralni koncert 20.45 Prenos opere
716 kc Berlin	4 kW
16.05 Zabavni zbor 20.00 Koncert orkestra 21.10 Kabaret 734 kc Katovice	10 kW
17.60 Prenos nabožne glasbe 18.30 Nabožni koncert 25.15 Plesna glasba 788 kc Toulouse	8 kW
18.30 Plesna glasba 19.00 Popevke 21.C0 Koncert 833 kc Miihlacker	75 kW
19.45 Nemške, ljudske pesmi 22.55 Plesna glasba 851 kc Graz	7 kW
Dunaj 871 kc Bu;arest	12 kW
18.15 Orkester
19.00 Radio univerza
21.00 Petje: alt
21.30 Pevski zbor »Carrnen
923 kc Breslau
4 kW
16.00 Zabavni koncert 20.30 Zabavni koncert 22.50 Plesna glasba
160 kc Hilversum
6-5 kW
16.00 Dekliška ura 16.50 Radio orkester 19.50 Lovski večer
1076 kc Bratislava
12 kW
13 kW
50 kW
16.50 Moravska Ostrava 18.30 Piano
22.25 Moravska Ostrava
1140 kc Mor. Ostrava '0 w
16.30 Koncert 17.30 Pripovedke 19.15 Praga
22.25 Radio film. - Pesna glasba
1157 kc Leipzig 4kW
16.00 Mladinska ura
19.30 Oskar Nebdal-ov večer
21.10 Kabaret
9560 kc Wusterhausen 8kW
(kratkovalovna postaja)
16.00 Vzgojeslovje
16.30 Popoldanski koncert
JiVROVOJC
Dovoljenje Telefunkeil
Kapscf) rf Sofine
<1. G.
Wien, XII-,
Jo&ann-Hoffmann-Platz Nr. 9
Povprašajte pri Vašem trgovcui
za popolni priključek na istosmerni ali izmenični tole v umetniško izdelani šatulfi iz kavkaškega oref>a. Podaja zvoke popolnoma naravno, ravnanje z njim je čisto enostavno. Aparat za izmenični tok je uporabljiv za vse napetosti. Radi posebne konstrukcije absolutno brez nevarnosti za poslušalca. -Tipa na 2 ali na 3 elektronke, priključek na vsako anteno
JEZIKOVNI TEČAJI
Srbohrvaščina
Poučuje dr. M. Rupel. Četrtek, 5. februarja ob 10. Marko pije uz ramazan vino. Car Sulejman jasak učinio Da s' ne pije uz ramazan vino, Da s' ne nose zelene dolame, Da s' ne pašu sablje okovane, Da s' ne igra kolom uz kadune,
—	Marko igra kolom uz kadune, Marko paše sablju okovanu, Marko nosi zelenu dolamu, Marko pije uz ramazan vino, Još nagoni hodže i hadžije
Da i oni s njime piju vino.
Idu Turci caru na parnicu: »Car Sulejman, i otac i majko! Nijesi li jasak učinio Da s' ne pije uz ramazan vino, Da s' ne nose zelene dolame, Da s' ne pašu sablje okovane, Da s' ne igra kolom uz kadune?
—	Marko igra kolom uz kadune, Marko paše sablju okovanu, Marko nosi zelenu dolamu, Marko pije uz ramazan vino;
Pa mu prosto, da sam pije vino, Več nagoni hodže i hadžije Da i oni s njime piju vino.«
Kad je care razumeo reči, On pošilje dva svoja čauša: »Otidite, dva čauša mlada, Pak kazite Kraljeviču Marku Da ga care na divan zaziva.«
Otidoše dva čauša mlada. Kad dodoše Kraljeviču Marku, Ali Marko pod šotorom pije, Pred njim kupa od dvanaest oka; Besede mu dva čauša mlada: Da čuješ li, Kraljeviču Marko, Tebe care na divan zaziva, Da ti ideš caru na divana.« Rasrdi se Kraljeviču Marko, Pak dohvati onu kupu s vinom Pa udara careva čauša: Fršte kupa, a prste i glava, I proli se i krvca i vino.
Ode Marko caru na divana, Sede caru do desna kolena Samur-kalpak na oči namiče, A buzdovan uza se privlači, Britku sablju na krilo namiče. Besedi mu care Sulejmane: »Moj posinko, Kraljeviču Marko, Ta ja jesam jasak učinio Da s' ne pije uz ramazan vino, Da s' ne nose zelene dolame, Da s' ne pašu sablje okovane, Da s' ne igra kolom uz kadune; Dobri ljudi o zlu govoriše,
Na jadnoga Marka potvoriše: Da ti igraš kolom uz kadune, Da ti pašeš sabljub okovanu, Da ti nosiš zelenu dolamu, Da ti piješ uz ramazan vino, Još nagoniš hodže i hadžije Da i oni s tobom piju vino. — Zašto kalpak na oči namičeš? Što 1' buzdovan uza se privlačiš? Što li sablju na krilo namičeš?«
Angleščina
18. Eighteerth Lesson.
Participles.
Deležnik s e di a: n ji e g a časa se rabi dopovedal,o (precii/kaitiivmo):
1.	Z o z i r o tm na ose b ei k.
He came runniing. He came svvimming. \Ve sait wo:ikinlg and reading in the drawing-roctm. M,any of the Engli/sh hor.ses were seen runniing abouit wit.h emipity saddlesi At might lion goes abo.ut looking foir f-ood:. A shark was olbserved gliding along near the suirface o>f 'the wa'te.r. He sitood looiking imto the fire.
2.	Z oziriom na dopolnilo, po glagolch čutnega zaznavam a (in 'tudi po nekaterih drugih glagolih), toda samo, če je dejanje, ikaitero Arzaža deležnik, t-a'nO'.
He felit deaifch appi.oaching. The Rc-mans fonirnd the white cliffs of Kerat swarming with eneim&s. We siaw the enemy aidvaacing. I hcpe ii have rjolt kept you waiit'ing.
Delež ni.il,k pi.r eMt eik 1 e g a časa se uporablja predilkaitivno po glagolih čutnega zaznava";,ia; pa vseh gIago'iu, ki dopuščajo d v oljni 4. sk'om in po ■t o have in tog e-1.
I saw him teal'.en. Alr.red hait s:tr- inj 'stome castles huilt in severa! o:ixms.i-diing plaices. Geit thi.s leiliter taiken to the letter-ibox. The Kttle chijd had ne ver hearid an unlkind wo,rd sipoken at home. Where do you geit your c^oithes made? He has his hair c^t evea-y mio.Tth. I shall get thiis arlticle inisertend 'n the new®papc . Wise lawis ace o'f mo use, uniess the.re are just judges to see th^im preper'^ carried out

DURKOPP
ŠIVALNI STROJI za
DOM OBRT
INDUSTRIJO
15letno jamstvo!
ZALOGA: Ludv. Baraga, Ljubljana, Selenburgova ulica 6
Štirielektronski Ratlione za izmenični tok za sprejem kratkih, normalnih in dolgih valov. Aparat, ki ga ne prekaša noben drug izdelek. Ideal vsakega amaterja.	Din 7660'—
Šestelektronski »Radio ne« za izmenični tok kralj vseh sprejemnih aparatov, [zboren kratkovalovni sprejemnik, ki podaja Avstralijo in Ameriko tako močno in čisto kot Ljubljano v Ljubljani	Din 97(>0'
I )\oelektronski Ratlione za izmenični tok za sprejem vseli večjih inozemskih postaj na zvočnik	Din 2160"—
Najmodernejše Najpopolnejše Najsolidnejše
i roelekironski »Radione« za izmenični lok z visokofr. stopnjo in močno zadnjo ojačevalko|(' 44^. Podaja brez antene in zemlje vseevropske post a je dovolj jako za elektrodiiuunični zvočnik Din 4460"—
Generalno zastopstvo za Slovenijo
Radio Ljubljana
Ljubljana, Miklošičeva c. 5 Maribor, Aleksandrova c. 44
PHILIPSOV
PREJEMNI APARAT
ZA BOLJŠO REPRODUKCIJO GLASBE
Model 2601
Za čudo sijajno delovanje, reprodukcija dosedaj nepoznane prirodnosti in skrajno enostavno rokovanje so nekatere lastnosti, po katerih se odlikujejo novi Philipsovi prejemni aparati

2bUI čudovit prejemni aparat v obliki okusne omare z vdelanim električnim zvočnikom
RADIO
POSLUŠAJTE APARATE S P HI Ll PSOVIM ZVOČNI KOM