211. številka.
Ljubljana, v petek 15. septembra
XXVI. leto, 1893
Izhaja vsak dan rweč«r, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za L ju bij ano brez pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiri stopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Dpravniatvn naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Izjemno stanje v Pragi.
Vlada je storila usodepoln korak, čegar posledice utegnejo postati največjega pomena, iie samo ra notranjo politiko v nagi državni polovici, ampak sploh za monarhijo, razglasila je v središči češkega naroda izjemno stanje !
Včerajšnji državni zakonik objavil je dve naredbi vkupnega ministerstva. Prva Bldve:
„Naredba vkupnega ministerstva z dne* 12. Bep-tembra 1893, b katero bo na podlagi zakona z dne* 5. maja 1869 (drž. zak. št. 66) za okrožje kraljevskega stolnega mesta Prage, potem za politične okraje Kraljevi Vinobradi, Karli« in Smichov v sedanjem obsrgu (to je za sodne okraje Kladno, Zbraslav in Unhošt) določa izjemno stanje: Na podlagi zakona z dno 6. maja 1869 (drž. zak. št. 66) se vsled ukrepa vkupnega miniaterstva z dne 22. avgustu 1893 in po dobljenem Najvišjem privoljenju začasno suspendirajo določbe člena 12 in 13 državnega osnovnega zakona o splošnih državljanskih pravicah z dne) 21. decembra 18G7 (drž. zak. št. 142) in to za okrožje kraljevskega stolnega mesta Prage in za okrožji okrajnih glavarstev Kraljevi Vinohradi in Karlin ter za sedanje okrožje okrajnega glavarstva Smichov (to je za sodne okraje Kladno, Zbraslav, Smichov in UnhoŠt). Glede posledic te suspenzije ravnati se je po določbah §§ 6, lit. a) in b), 7, lit. a) in b); v kolikor gre za kaznovanje prestopkov zoper ondu izrečene določbe in zoper naredbe, izdane na podlagi § 8., ravnati se je po § 9. zakona z dce 5. maja 1869 (drž. zak. št. 66). Ta naredba zadobi veljavo v dan razglasitve."
Druga naredba s!Sve:
„Naredba vkupnega ministerstva z dne* 12. septembra glede* prenehanja poslovanja porotnih uodišč za okrožje deželnega sodišča v Pragi: Na podlagi § 1. zakona z di:o 23. maja 1873 (drž. zak. št. 120) določuje vkupno ministerstvo porazurnno z najvišjim sodiščem: Poslovanje porotnih sodišč v okrožji de« želnega sodišča v Pragi se za dobo jednega leta zaustavlja in Bicer za naslednja hudodelstva in pregreške, kateri so razsojanju tega sodišča od-kazani  v členu VI. uvajalnega  zakona kazensko-
pravnemu redu z dne 23 maja 1873 (drž. zak. št. 119): hudodelstva in prestopki, storjeni po vsebini kake tiskovne (lit. A) ter za nastopna hudodelstvu in pregreške: veleizdaja (lit. H, št. 1), kaljenje javnega miru (lit. B, št. 2), ustaja in punt (lit. B, št. 3), javna nasilstva (lit. B, Št. 4 a, b in c), motenje vere (lit. B, št. 8) umor in uboj (lit. B, št. 12), težka telesna poškodba (lit. B, št. 15), sramočenje oblastvenih naredeb in ščuvanje (lit B, št. 24), hujskanje k sovražnim dejanjem (lit. B, št. 25), obče-nevarna raba razstreliv in sicer slučaji §§ 4, 5, 6 in 8. zakona z dne 27. maja 1885 (drž. zak. št. 134.) Ta naredba zadobi veljavo v dan razglasitve.-
S tema dvema naredbama odvzela je vlada prebivalcem prizadetih okrajev najvažnejše državljanske pravice. Člen 12. državnih osnovnih zakonov pravi: Avstrijski državljani imajo pravio zbirati se in ustanavljati društva. Člen 13. drž. oso. zak. veli: Vsakdo ima pravico, izražati svobodno svoje mnenje v zakonitih mejah in to z besedo, pismeno, tiskano ali vpodobljeno. Tisek ni Brneti podvreči cenzuri niti ga po konfiskacijah utesniti. Administrativna prepoved razpošiljati tiskovine po pošti ni dopustna.
Zakon z dno 5. maja 1869, na kateri se skli-cuje prva naredba, določa, da je Brneti čl. 8, 9, 10, 12 iu 13 drž. osnovnega zakona suspendirati v slučaji vojne, notranjih nemirov, ali če Be pojavijo velika veleizdajska ali ustavi nevarna gibanja. S Buspenzijo člena 12. drž. o-.ii. zak. je prepovedano snovanje tudi tistih društev, ki niso podrejena dru« štvenemu zakonu, obstoječim društvom pa je moči izvrševanje društvenih pravic zaustaviti, tudi če niso ničesar zakrivila. Splošno pristopni shodi sploh niso več dovoljeni in celo volilski shodi, da, celo procesije se ne smejo vršiti, ne da bi to bilo politično oblaBtvo izrecno dovolilo. S suspenzijo čl. 13 drž. zak. zamore vlada časopisje popolnoma uničiti, ker ima pravico prepovedati izdajanje vsakega časopisu, ker more listom odvzeti pravico razpošiljanja po pošti, ker more koncesijonovanim obrtnikom odvzeti pravico izvrševati obrt no da bi bilo v to treba navesti razlogov. Časopisom lahko zaukaže, da smejo iziti šele tri ure potem, ko ho bili pristojnim oblastvora uročeni dolžni izvodi za cenzuro.
Tu je bilo konfiskovanih 114 vrst, v katerih smo označili svoje stališče napram tem naredbam, izrekli o njih naše mnenje ter zagotovili Mla-dočehe iskrenih naših simpatij. — Ker nam je državno pravdništvo preprečilo povedati, zakaj ne odobravamo vladne naredbe, navesti hočemo nekoliko Časnikarskih glasov, da spoznajo naši čitatelji, kako »odbo so izrekli drugi listi.
„Narodni Lih t v", kot najbolj prizadeti, so primorani izraziti se z največjo reservo. Prijavljajoč zgoraj natisneni naredbi pišejo: r Vlada Taafleova jeatorej sklenila posnemati vzgled nekdanje vlade Tatifita-Giskra in uveljaviti v Pragi in njeni okolici izjemno stanje. Mirno in neuklonjeno prenesel bode narod češki, prenesli bodemo mi to novo skušnjo, izvirajočo iz usodnega našega boja za pravico in resnico, iz zgodovinskoga boja mej našimi vitalnimi prizadevanji za državno in narodno samostalnost v federativni Avstriji in mej prizadevanji za največjo jednoto in za cislajtanBki centralizem. Oziri na izjemno stanje nam velevajo, da v tej dobi postopamo z največjo previdnostjo in reservo. Četudi nam ne bo mogoče, na maraikako očitanje odgovoriti naravnost, veuder bo naš izobraženi narod razumel tudi zmerne naše besede Bpomnivši se v jednako tužnih časih izrečenih besed Havličekovih : Če ni druge pomoči, letati je s podvezano porotnico in delovati, da narodov glas popolnoma ne umolkne.
BPolitika pravi: Strahotna smo opazovali, kam je zašla mladočeška stranka in slutili, da to ne bo ostalo brez posledic. Z ozirom na razglašeno izjemno stanje nam ni mogoče, izreči naravnost svoje mnenje. Da je ukazana utesnitev društvenega in tiskovnega zakona močna poškodba nadih narodnih interesov, je jasno. Nikar govoriti, da imajo te naredbe samo namen, pomiriti razdraženo javuo mnenje. Tudi velikega političnega pomena jim ni odrekati. To sluti tudi glavno levičarsko glasilo „N. Fr. Pr." kličoč veselo, da je vlada sedaj tam, kjer je bilo meščansko ministerstvo leta 1868. Iz teb besed je vidna nadeja, da je konec pogajanju s Čehi. Naši radikalci, ki so se polastili vodstva na-roia češkega, morajo spoznati, komu so z dosedanjo svojo taktiko koristili. — — Naši opomini in naša
LISTEK.
Sofija (Sredec).
Kedor je videl sijajni Carigrad, temu ne bode žal, ako si ogleda tudi Silijo, to najnovejšo slovansko prestolnico, kajti kjer je toliko svetlobe, tam že sme tudi nekaj sence biti in poleg neopisivega hrupa prenese se prav lahko tudi nekaj tišine.
Sofija „Bedi* (tako se izražajo Bolgari iu Srbi) na ploskastem hrbtu, ki se vleče blizu Vitoševega podnožja kraj precej velike kotline, po kateri bo vije Isker proti Balkanu. Mesto je nekako skrito tistemu, ki prihaja po kotliui do njega, n. pr. železnicam, in od postaje mora se polagoma navzgor v mesto. Pri rečici Bojani *) se začenja pravo mesto. Čez njo vodi nov lep most in poleg nje stoji častni slavolok, katerega so postavili knezu o njegovem povratku z nevesto.   Na zunanji Btrani stoji zapi-
*) Tu jo druga meni znana reka tega imena na bIo-vanskoin jugu. Imeuitna furlanska rodovina srednjega veka se jo pisala Bojan (tudi slovcnak pesnik se tako podpisuje), a vender je trdil pokojni Czornig, da je to ime ,staronemako" t
kmm>: .Dobro došla, svetla kujagmjo !a, na znotranji pa: „Bože pazi knjaza i knjaginjatoI"
Od mesta dalje vodi prilazna ulica naravnust proti Vitošu (»Vitoška ulica") mimo neke razpadajoče mošeje, ki služi prav dobro za orijentacijo, in dalje do pravoslavne metropolijo. Pred njo pa se križamo z najživahnejšo ulico Sofijsko („Trgovska ulica"), ki nas vodi na levo (proti jugovzhodu) naravnost do knežjega dvorca. Pred njim je mal trg, na katerem se steka šeBt ulic kakor žarki zvezde. Podaljšek Trgovske ulice se imenuje Stambutova ulica, ki vodi mimo .Kartografijčeskago instituta" k parlamentu iu dalje na glavno cesto. Vzporedno s tu omenjenima ulicama je proti VitoSu še več drugih na znotraj lemljenih ulic, mej katerimi se mi je zdela najvažnejša „Generala Mutkareva ulica". Ona je menda najdaljša ulica, ki vodi skozi vse mesto. Ob njenem severovzhodnem začetku Be nahaja od Rubov postavljeni spomenik zmag I. 1877 do 1878 na čast carju Aleksandru z napisom: „Ne nam, ne nam — a imenu tvoemu."
Glavni utis, katerega Sofija naredi, je „mrt-vost in praznota". Glede živahnosti se ne da niti z daleka primerjati najmanjšemu italijanskemu mestu in celo našemu Celovcu ne, ki je vender zadosti
miren Mesto ima sicer ravne, zelo široke, pravokotno se križajoče netlakane ulice, ali hiš mu manjka I V vsaki ulici manjka vsaj dve tretjini hiš, v nekaterih celo vse, tako da so tablice z uličnimi imeni na kolib pribite. Na mnogih krajih stojiš na pravem pašniku, a čezenj so potegnene široke proge, ki so odmeujene za bodoče ulice. V tem obziru se zdi, da je Sofija mej mesti to, kar je „posiljeno zelje" mej jedrni. Poprej nisem mogel nikdar razumeti, zakaj se v Sofiji število prebivalcev nič ne množi, zdaj mi je pa tudi to jasno. Že to, da se plača voditelju po celem mestu samo jeden frank, govori dosti jasno.
In vender, koliko Brečnejši so Sofijani od Ljubljančanov ! Poslednji imajo mnogo ulic, katerim ne smejo imen dati, a prvi imenujejo (jedino le v bolgarščini!) prazne smeri po bolgarskih carjih, ministrih, politikih in čujte: celo po ruskih generalih! Mesto bišnh vrst stoje* ob ulicah paze (planke) iz deBk in tam, kjer bodo nekdaj ulični hodniki napravljeni, vrsto se le obrobni kameni, ki naznanjajo, kako široki bodo ti hodniki. Po nekaterih ulicah so pa ti hodniki že celo izdelani, ali na nje se vsipa rodovitna zemlja izpod vrtnih ograj. Posebno neugodno dirajo v očesa prazni prostori mej dvema
Meteorologično poročilo.
Ca« opazovanja
7. zjutraj 2. po pol. 9. ztecer
Stanj« barometra v mm.
Tem-peratnra
742 5 ...
741-6 m«. 740*5 »a.
15 0« C 20 54« C 14 8» C
si. vzh. d. jas. si. vzh. d. jas. 0*001 si. vzh. obl.
Srednja temperatura 16*7°, za 2*4a nad normalom.
ZD-u.ri.glj©Issl "borza
dne* 14	septembra t.	1.	
	včeraj	—	danes
Papirna renta ....	.   gld. 9750	—	gld. 97-60
Srebrna renta ....	, 9720	—	,    97-H0
Zlata renta .....	, 119-55	—	. 119-55
4°/{ kronska renta   . .	„ 9680	—	_ 9675
Akcije narodne banke	.     . 983-	—	■ 983*—
Kreditne akcije   .   . .	„ 889*76	—	„   339 76
	_ 125-66	—	, 125-60
C. kr. cekini ....	9-95	—	, 9-94»/,
	—	—	>     —'—
Nemške marke    .   . .	, 61-65	—	„ 61-62'/,
	.    , 4490	—	m     —'—
Papirnati rubelj   .   . .	.     . 1-30	—	»    —'—
Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je nal preljubi soprog, oziroma oče, gospod
Pavel Bezeljak
C. 3**x. notar
danes ob 2. uri popoludne, po dokfi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega rajncega se bode v četrtek, dne 14. septembra, ob 4. uri popoludne na tukajšnje pokopališče k večnemu pokoju preneslo.
Predragi rajnki bodi priporočen v blag spomin iu molitev.
V Postoji ni, dne 12. septembra 1893.
Ida Bezeljak roj. pl. Berzenkovich
soproga.
Gabrijela in Irena
hčeri. (938)
Učenec
zdrav, inočHn, a primerno šolsko izobrazbo, vapre|me »e v i ii U »j mu 11 trgovini a •peeerljeklm blagom. Več
v upiK\niAtvit „Slovenskega Naroda*. (941 — 1)
Gospod Rudolf Starovasnik v Kranji ni več naš zastopnik ter nima pravice, poslovati za naš zavod, ker smo ga odpustili iz službe zaradi sleparstev, katera je uganjal.
Generalni zastop banke „SLAVIJE"
V Ut3lja.ili. (982—3)
G6sti uci
korenito na. domu in zunaj doma
DE^r. Hcpt
Več se izvč v trgovini s glasbili ln »trn-nami v ftelenbarg«vili ullenli št. 1. (934-1)
V najem se d& iw
takoj in po jako nizki ceni
prodajalnica
za trgovino z mešanim blagom n Nlaiiovau|eni m dru "rim t protitorl v živahnem trgu Spodnjega Mtajerfa, poleg farne cerkve. (929—2) Več pove upravniStvo .Slovenskega Naroda".
I
: i
i
: :
!
I
t I
Motel Klembas
v Brežicah, Spodnje Štajersko,
novo opravljen,
se za 3 do 6 let da v zakup eveiituvelno tudi proda.
Več pove: Iirritecli v Breži-
cah na južni Železnici. (935—1) g
3F»xiporo6ilo-
Bivia učiteljica v „Olaabeai Matici" si usoja niioi-niti, «1* peutaje p>« ve* oeeb akupej v klavirji.
Marjja Elsner
(933—2)_ »lonove nlloo It. 7._
C. tr. glavpo ravnateljstvo avsir. drl, zelenic.
Izvod iz voznega reda
-v«l?av*raa.«g**v od 1. jvuraJJ«, 1993.
Nastopno omenjeni prihajalni in odbajalni časi ozna? Ceni so v aradnjeevropakem *aara.
Odhod lz IJ ubijane (jni. kol.).
Ob 12. url 05 mina t po no Čl osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Auasee, Ischl, Gmunden, Solno<?ra<t, Lend-Osstein, Zeli am See, Inomoat, Bregenz, Zttrich, Genf, Psris, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draidane, Dunaj via Amstetten.
Ob 7. url 00 minut sjutrej osebni vlak v Trbiž, Pon« tabel, Beljak, Celovec, Franzenateste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Auasee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-GaHtdn, Zeli am See, Dunaj via Amstetten.
Ob 11. uri SO minut dopoludne osebni vlak v Trbiž,. Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut poporodna osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celoveo, Solnograd, Iuomoat, Lino, Ischl, Budejevice, Plzen), Marijine vare, Eger, Francove vare, Karlove vare, Prago, Draždaoe, Dunaj via Amstetten.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.).
Ob B. uri 55 minut sjutraj osebni vlak s Dunaja vin Amstetten, Draidan, Ptage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno-grada, Linča. Steyra, Ischla, Gmundena, Iselila, Ausseea, Pariza, Genfa, Z Uric ha, Bregema, Inomosta, Zella am See, Lend Gaateina, Ljubna, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludno osebni vlak z Dunaja via Aaistetten, DraŽdan, Prage, Francovih varov, Kar* lovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solnograda, Inomosta, Linca, Ljubna, Celovca, Pun-tabla, Trbiža.
Ob 4. url 63 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob 9. url 27 minut sveder osebni vlak z Dunaja, Ljub-uega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Id ubijane (drž. kol.).
Ob   7. nrl 18 minut zjutraj v Kamnik. „    2.   ,|  05     „     popoludne v Kamnik. 6.  „   BO     „     sveder v Kamnik.
n  10.   „   lO     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in.
praznikih).
Prihod v 10ubijano (drž. kol.).
Ob   0. url 51 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   15     „     dopoludno iz Kamnika. „    5.   „ 20     „     sveder iz Kamnika. „    9.   „  55 sveder iz Kamnika (ob nedeljah iu
praznikih.)
Sreduje-evropaki čaa je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12—199)
Učne knjige
za gimnazije in ljudske šole in
vse. druge šolske potrebščine
Dijaški koledar
(928—5)
i. t. d.
prodaja
Anton Zagorjan
knjigotržec
v Ljubljani, v Zvezdi št. 7.
KLEINMATR & BAMBERG
v Ljubljani
EZongreGni trg* šte-^. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
VSOh v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knj
v najnovejših, izdajah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (927—3)
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
zadnji liiejseo
.1 Inomostske srečke a
Glavni dobitek
50-000 -S 9oldinarjev-
(931—2) O
areStee a ©O kr. priporoča O*. Q. M4TI1.
IzilH|Htt-l] iu odgovorni uradnik: j o h i p Nulh.
Lahtniua m Lisk .Narodne Tiskarne4
Priloga ».Slovenskemu Narodu" St. 211, dnć 15. septemhra 1893.
kjer je italijanščina tudi notranji uradni jezik. Ma-djan so že večkrat poskusiti, usii.r Rečanom svoj .blagoglasni" jezik, a R^ški Lbo:;i so doslej vsak tak poskus odbili z največjo eneržijo in pri takih prilikah jasuo pokazali, da so jim sicer dobrodošli madjarski milijoni, da pa hočejo ostati trdi Italijani in obvarovati vse pravice svojega jezika, kar jih ima sedaj. Član najvišjega sodišča madjarskega, dr. Zauevicb, sprožil je te dni zopet vprašanje o ma djarskem uradnem jeziku in to v strokovuem listu „Jog", a dobil je v glasilu Reških Italijanov, ime-novanem „Blaucia", jako nepovoljen odgovor. List je znan kot glasilo župana in italijanske stranke ter je na Zanevichev nasvet odgovoril: Tisti dan, ko se uvede madjarBki uradni jezik, postanejo Reški Lahoni nasprotniki sedaujega državnopravnoga položaja Reke.
Viuiiije države.
Zunanja politika treh srbskih strank.
Nad poročevalec v B'lem gradu nam piše: Vsakdo, ki količkaj časopise bere, ve, da so v Srbiji tri stranke, ki se borijo, katera bi vladala, namreč: napredna, liberalna in radikalna stranka. Vodja prve je Milutin Garašanin, druge Jovan Riatić (bivši regent), a tretje Nikola l'ašić Vsaka stranka ima svoj poseben organ v Belem gradu. Napredna stranka izdaja „ V i d e I o*, liberalnu stranka „Zastavo", a radikalna „Odjek". Vsaka stranka želi imeti veliko in slavno Srbijo; vsaka žeii, da se one zemlje, v katerih Srbi prebivajo, s Sibijo združijo. V tem vprašanju so vse jedine Velika pa je razlika izmej pojedimb strank gledć zunanje politike. Napredna stranka je velika prijateljica Avstro-Ogerske in sploh zapadnih naprednih držav, njihove kulture in njihovih uredb. Največ dobrih zakonov, da se uredi Srbija po modernih principih, je ta stranka stvorila. Preobširno bi bilo, da vse te zakone naštejemo. — Narodna liberalna stranka go|i simpatije do vseh slovanskih narodov, posebno pa do močne carevine Ruske, kateri ostaje hi h ki narod vedno zahvalen za podpore v borbah za ne-odvisnout. Ta stranka nima zdaj nobenega zastop nika v Hibski skupščini, katera ima 134 naroduih zastopnikov (124 radikalcev, 10 naprednjakov). — Kaj pa hoče radikalna stranka? Ona hoče, da se goji b loga z vsemi bratskimi sosednimi narodi, da se živo dela za federacijo balkanskih narodov, a posebno, da Srbija v čim boljem a porazu m ljenju živi s Črno Goro in Bolgarsko. Posebno pa hoče, da Be z Rolga reko, kot najbližjo zemljo, gojijo bratski odnošaji v vsakem obziru, in da se dela za jedinstvo na političnem in kulturnem p o i i i v obeh državah. Po mogočnosti nuj se gleda tudi na to, da bodo notranje uredbeiuubtu uovevobadveh državah jednake, Iz v:o ■.*■■« tega vidimo tedaj, da »e napredna stranka pri svojih aspiracijah naslanja na A v s t r o - O g o r h k o , liberalna na R u s i j o ; a radikalna stranku išče pomoči najprej v srbskem narodu in pri sosednih bratskih narodih po geslu: „Pomozi si sam, i Bog če ti pomoči." Al: z diugimi besedami: Radikalna stranka vidi svojo rešitev samo v srbskem narodu in v jedinstvu balkanskih narodov.
Obrenovl&t in K.aragjoryjevlei.
Te dni smo javili, da je srbski kralj Aleksander prišel nenadoma z velikim spremstvom v Topolu in po loživŠi na rakev prvega Karagjorgjeviča krasen venec, izpregovoril nekn) primernih besed. Ta senzačnu dogodba se ie obče tolmačila kot vidni teras, da so bo Obrenoviči popolnoma pobotali s Knragjorgjcviči, katero domnevanje ju potrdil Beligrajski list ^Vi delo", kjer je neki g. Jakčić popisal, kako je za Čada Guudul čeve sluvnoati v Dubrovniku pohnel čez mejo v črno goro in na Cetiuje, in se tam pogovarjal s Petrom Karagjorgjev;ćem, kateri mu je baje rekel, da se ne bavi več s politiko in so je vsem svojim pravicam ua srbski prestol odpovedal. — Sedaj pa je Peter Karagjorgjevič* v „Neue frele Presne" piiobčil pismo, v kateteni trdi, da je Jak-čičevo poročilo v „Videlu" neresnično in iz trte izvito in da on ni nikdar rekel, da se odpove svojim pravicam in sploh političnemu delovauju. S tem je neposredno ovižena tudi trditev, da so se Obrenoviči in Karagjorgjev 6< pobotali, ker bi se to moglo zgoditi samo, če se jeden pogodbenikov odpove* sib skemu prestolu, česar pa ne mara  nobeden storiti.
Znamenito odlikovanje.
Ruski car odlikoval je te dni dva odlična ruska politika Pomočnik ministra unanjih del tajui svetnik Šiški u, ki je za časa Giersove odsotnosti vodil to ministerstvo, dobil je Aleksandra Nevskega red prve vrste, general Obručev, načelnik generalnega štaba, znan kot odločeu nasprotnik Nemčije in Avstro-Ogerake, pa je bd imenovan državnim svetnikom. tt škin in Obručev sta zuuna kot /»govornika rusko »francoske zveze. Vedno prigovarjata carju, naj začne odločno slovansko politiko in baš radi njiiu pronouciranega stališča obuja to odlikovanje veliko senzacijo, zlatdi ker se je dogod lo v predvečer rusko-francoske slavnosti v Toulonu. G ers ni poseben pri jate 1| alijance s Franc jo, če jia ni obveljalo njegovo mnenje in je car ukazal, da mora rusko brodovjB obiskati francosk prislan, je to dokaz, da »da Šifikin in Obručev preinagalu Giersa.
Omeniti je tudi, da se na Ruskem dele odlikovanja samo o Veliki noči in o Novem letu, da je torej tudi to pomembno, d a Bta bila Šiškin in Obručev prav sedaj odlikovana. Nemški in angleški tisti priznavajo, da je to odlikovanje znak, da se je ruska po« litika zopet za velik korak oddaljila od tradici-jonelnega svojega pravca.
Rusija se organlzujc.
Rusija se korak za korakom pripravlja za odločilni boj. Poaebuo skrb poklada ua dobro organizacijo vojske in prav sedaj se naznanja, da bo car, čim se vrne v Peterburg, odločil o načrtu za novo organizacijo finske vojske. Finska voJRka je bila doslej skoro povsem samostalna, kakor finska dežela. Nem ški plemenitaši v tej deželi so že večkrat pokazali svojo mržnjo napram Rusiji in podpirali sovražnike, zlasti Bismarcka, ko je vodil znani boj zoper ruski rubelj. Tudi v finski vojski je mnogo nemških častnikov, na katere se nikakor ni smeti zanašati. Iz tega razloga Bestavilo je vojno miuisterdtvo posebno komisijo, da izdela načrt za novo organizacijo finske vojske. Vodilna misel novemu načrtu je popolna združitev finske vojske z rusko, a tako, da se vender obrani neka samostalnost fi-mko vojske. Častniki finske vojske se bodo namreč Brneli premeščati k ruskim polkom, ruski častniki pa k finski, kar doslej ni bilo mogoče. S tem se bo preprečil preveliki in državi nevarui upliv nemških častnikov na finske vojake, kar bo zanesljivost ruske vojske izdatno povečalo.
Home-rute.
Angleški Lberalci s>> Bilno razburjeni, da jim je gospodska zbornica preprečila izvršitev bome-rule predlogo in so začeli veliko ag tacijo zoper to zbornico. Te ■ 111 izšel je manifest liberalno narodne združitve, v katerem napadajo liberalci goBpodsko zb Muieu, češ, da zastopa samo osebne interese svojih članov, ter zahtevajo, da se gospodska zbornica ali povsem odpravi ali pa reformuje tako, da ne bo več zamogla škodovati sklepom narodovih zaetoji-nikov. Gospodska zbornica je zelo nejiopularnu mej angleškim narodom iu ker je mej njenimi najod-ločuejšimi nasprotniki tudi sam Gladstone, je prav lahko mogoče, da se bo ta zbornica korenito reformirala.
Dopisi.
Iz Žužemberka, 12. septembra. [Izviren dopis.] (Napredovanje našega trga.) Naš trg zida ob svojih troških kaj lepo soduiJBko poslopje. Podjetnik, g. Toaies, izvršuje delo solidno in naglo, kajti stavba je, z malimi izjemami steklarskega in slikarskega dela, dovršena skoraj po polu«). S to stavbo naložil si je trg velikansko breme; stane ga okroglih 30.000 gld. Žbok tega za gazi I bi bil trg v velike denarne zadrege, da mu ni dal vi soki erar 7000 gid. predujma na stanarino, kate regu je pozneje na pri prošnjo iu prizadevanje vrlega deželnega in državnega poslanci, g. Fr, Sukljeja, povišal na 15.000 gld. — Ta teden prelagati se bode pričela promet ovirajoča, življenju nevarna velika strmina okrajna Ceste od knez Au^rspergovega moslu v Žužemberka do deželue ceste proti Novomu Mestu. Preložiti se ima 620 metrov dolžine. Delo prevzel je vrli in obče zuaui g. J. Veseij, posestnik v Zamostku pri Si>dražici za 4019 gld. Ob tej novi cesti nasadil se bode tudi lep drevored, da dobodo Žuženiberški šetalei toli potrebne in zaže-Ijeue seuee. Ti dve novosti ozaljšali bodeta Žužrm-berk dokaj. Le tako vilo naprej, in k malo ue bode Žužemberk več — zhllutan. — Naša mlada poso jtluica ka; vrlo napreduje, kajti ima doaedaj Že nad 124.000 gld. prometa. Občinstvo 8' ji? pridno poslužuje iu ne more prebvaliti ustauovuikov njenih. Tržaui! oklenite se tega obče koristnega zavoda z vso gorečnostjo, saj njegovo ugodno iu trdno rta-lišče koristilo b<ale v prvi vrati Vam in Vašim potomcem —
Domače stvari.
— (K o n f i ti k a c I j a.) Včerajšnjo številko na Šega lista zaplenilo je dižavno pravdništ o z-.-r.idi drugega odstavka   članka   aI z je m no  stanje v Pragi", v katerem  srno   izrekli  svoje  mnenja o tem vladin« m koraku. Današnji list ima prilogo.
— ( ,R a d o go j u" ) Bta pristojala kot ustu-Dovnika: gospod Fran Jurca, veleti ž c v IV Btojini, in gospod N e i m e n o v a u izpod Soviča, vsak z doneskom po 100 kron. — Nadalje so darovali v društvene namene: gospu d Fran Kutin, trgovec v Postoj ini, 30 kron, goapod Predjamaki 16 kron iu gospod R beber, lastnik tiskarne v Postojtnl, 10 kron. —Ž-viii zavedni in požrtvovalni rodoljubi I
— (Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda 1) Uredništvu našega listu poslali so kroni ne   darove:  g. Anton  Zngorjan  v Ljubljani
izročil je 2 2 k r o u in sicer so darovali: na „Ze 1 e n e m hribu" združeni hrvatski in slovenski biciklisti 17 kron; Ka!a-kala 2 kroni; g. U. „pri Lipi" 1 krono; J. K. 1 krono; neimenovanec 1 krono. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki!
— (Za „Narodni dom") v Ljubljani poslali so uredništvu uašega lista po g. Antonu Z a -gor j a o u v Ljubljani: Kala kala 1 krono; g. U. „pri Lpi" 1 krono; neimenovanec 1 krono; skupaj 3 krone, katere izročimo vodstvu. Živili vrli darovalci!
— (Veselico) priredita Šentpeterska moška in ženska podružnica družbe bv. Cirila in Metoda v Ljubljani prihodnjo nedeljo dne 17. septembra v Hafnerjevi pivarni na sv. Petra cesti. Vzpored te važne, dobrodelne veselice bode obsegal petje, deklamacijo in slavnostni govor. Začetek ob šestih zvečer.
— (A. Aškerc v Čehih.) Praškft „Politika" prinaša v listku 254. številke jako temeljito in obširno oceno našega   pesnika   A. Aškerca   iz peresa znanega literarnega kritika  Fr. Svlaka.   V oceno upletenih je tudi nekoliko dovršen h deloma pisateljevih   deloma   Fui: tko vili   prevodov Aškerčevih poezij  0 pomenu Aškerčevem za slovensko slovstvo piše „Politika" doslovuo:  „Nekako jedno desetletje stoji na slovenskem Parnasu  A. Aškerc, nenavadno uadarjen mož, ki je mej narod svoj zapodil žo nekatero žareč.o iskro.   Iz svojega malo težkega idi-joma je  izvabil harmonije, katere dokazujejo, da slovensko pesništvo še ni ničesar izgubilo na svoji možki moči, da temveč neprestano izpolnjuje nalog Bvoj : izbistriti narod v trdi šoli življenja in storiti ga  vrednim lepše  usode.   Aškerc je v prvi vrati povzdignil mej Slovenci  do sedaj malo gojeno pri-jiovedno   poezijo na stopinjo  klasične dovršenosti. On je ljubljenec napredne mladine in očividnu poklican, da merodajno upliva tudi na prihodnje stoletje; ruzlogov je toraj dovolj, da se čitalci tega lista opetovano ukvarjajo ž njim." — Posebno zanimivo pa je še, kako sodi odlično staročeško glasilo Mahniče\o literarno delovanje in njega upliv na slovensko pesništvo.   Evo to preznačilno sodbo: „Dr. Mahniču se je, žal, posrečilo, da je umolknil rahločuteči in občutljivi Simon Gregorčič. Užaljen rodi predbacivanja, ki so se mu metala pod plaščem lažnjive filozofije(Atterpbilosophie), je od boga nadarjeni pevec razbil svojo liro, nenadomestljiva izguba za njegov narod in svet.   In ako bi se dr. Mahnič kedaj   omenjal  v slovenski   literaturi, za-Iv. »liti se bode moral za to žalostno slavo le svo-jeoiu herostratičm mu divjanju proti vsemu, kar se ne razvija v suhoparnih dogmah. Dr. Mahnič je pa svojo Uđtraševalno metodo, katera se je že jeden* krut  tako žaloBtno  izkazala, jioskusil  tudi  na A. Aškercu ; menil je tudi zdaj, da je napravil lov na krotkega nssprotnikn, ali trčil je na leva, ki ga je z jednim udarcem telebil v pesek, „Firduzi in Derviš*, zlasti pa „Pegazus in osel" vzeli Bta krivemu kritiku za dolgo veselje, mešati se v stvari, ki ne spadajo v področje njegovega, po ianatizrau popolnoma onemoglega razuma. Aškerc deluie, ne mene se za klepetanje onemoglih   pigmej, na pesniškem polji  dalje  in je  v teku zadnjih  treh let ustvaril celo vrsto peanlj, Iti  spudijo mej najb pSe, kar jih je do sedaj rodila blo^auska muzu " — Čujte gospodje  „SUiveučeveiu   in  M ss i a-M hničevcil Tako uo Bodi morda Vašega maiika kak fiumazonsk mla-doCeški list, temveč ataročtško, gleilć vere torej gotovo   povsem   zanesljivo   glauilo.   Čujte  in pre mišljujtel
— (O ti o b n e vesti.) Gosp. dr. Žiga C o u r a d, uamestuiški svetovalec v Trstu, od likovnu je z redom železne krone III. vrste — Narnesrnim učiteljem veronauka na državni gimnaziji Mariborski je imenovan  stolni   vikur  g.   dr. Anton   Medved v
Mariboru.
— (Vojaška vest.) Vojaški nadzdravnik dr. Rihard Mare k, dosedaj v gurnizijski bolnici Bmuki, piideljou je v službovanje vojaški bolnici Ljubljanski.
— (Umrl je) v Postojiui c. kr. uotsr g. Pavel Bezeljak po dolgi bolezni v 67 letu svoje dobe. N. v m. p. I
— (V prvi razred s I o v e u s k e male gimnazije L j ubij a uske) upisalo b« je do danes IT ti dijakov in ker je še nekaj repetentov, bo letos v tem razredu nad 180 dijakov. Za obsteječi paralel ki je to veliko preveč iu zato je iskreno želeli, da se ugodivši dotični prošnji ravnateljstva ustanovi tretji paralelni razred.
neje in predrzneje; spravilu je notranji mir v deželi v nevarnost in ga tudi že motilo ter sejalo sovraštvo in razpor povsod, kjer se je udomačilo. Daljna kon-sekvencija tega strupenega počenjanja so bili pobalinski izgredi in atentati protiavstrijskega in proti-dinastičnega značaja, ki žalijo patrijotično mišljenje in čustvovanje večine naroda. Vlada je ■ Čakala, dokler ni postalo energično postopanje absolutno potrebno. Pričakovati je, da bodo te naredbe imele dobre posledice, tembolj ker je velik del češkega prebivalstva odklanjal vedno in odločno vsako jedinstvo s tem razjedajočim brutalnim postopanjem in bo ustanovitev mirnih razmer pozdravil kot rešitev pred terorizmom.
,Wienor A 11 g. Zeitung" se glede sodbe o češkem gibanju strinja z vladnimi listi, a ne odobrava izjemnega stanja, češ, da Mtake represalije nikdar uBpeha nimajo".
„W iener Abendblatt" trdi, da so mla-dočeška hujskanja spravila v uevarnost javni red in upravo, da pa ao izgredi v predvečer obletnice cesarskega reskripta izbili sodu dno. I) »godbe v Plznu, kjer se je državni poslanec dr. Dyk udeležil rabuke, so bile povod, da so se že prej sklenene naredbe razglasile.
„111. W iener Extrablatt" piše: Ne-brzdanosti narodnih bujskačov na Češkem, predrznega zasramovanja pravice in avtoritete, uporu približa-jočib se provokacij državne avtoritete ni vlada za-mogla več trpeti, da bi varnosti miroljubnih patri-jotičuib državljanov ne spravila v opasnost. Vlada je pokazala, da bo zaveda svoje velike odgovornosti, ko se je temu predrznemu počenjanjti v njega središču tako energično zoperstavila.
„D eutschesVolksblatt" piše: S taktiko, da je prirejati škandale, kakeršne so ae držali Mlado-čehi, so ne strinjamo, ali tudi izjemno stanje se nam ne vidi pravo Bredstvo za pomirjenje razburjenih naroduih strastij. Vse izjemne določbe zma-tramo za Škodljive, ker se ž ujimi uikdar ne doseže zaželjeni smoter in se, ravno narobe, ogorčenost in srditost le še pomnoži. Vlada bi radi tega, ker so punktacije ponesrečile, ne bila smela odnehati od svojega prizadevanja, doBeči narodni mir na Češkem. Udoda punktacij bi bila morala vlado prepričati, da porazumljenja mej Nemci in Čehi ni doBeči potem strankarsko političnih dogovorov, ampak le mej narodoma samima.
H koncu naj še omenimo, da so tudi poljska glasila jako unetu za vladne naredbe in je odločno odobravajo, čemur se nihče ne čudi.
Mogli bi navesti tudi mnenja inozemskih listov, francoskih in ruskih, a z ozirom na veliku tiskovno Bvobodo, katero uživamo, nam to ni mogoče. Le to naj rečemo, da ti bsti nič kaj prijazno ne pišejo o naši vladi in prerokujejo, da bo imelo vladno poBtopaujo na češkem jako slabe posledice.
Politični razgled.
Nolrćiiijc dežele.
V Ljubljani, 14. septembra.
Ministerskl svet. Predvčerajšnjim sešel bo je ministerski svet, katerega so se udeležili vsi na Dunaji bivajoči mi-
nistri. Posvetovanje o političnam položaju na Češkem je trajalo štiri ure. Oficijozusi javljajo, da je vlada sklenila, posluževati se izjemnih pravic kolikor mogoče »zmerno", da pa misli uvesti izjemno stanje tudi še v raznih drugih okrajih, kjer je prebivalstvo „nahujskano". Ta izraz je prišel sedaj splošno v rabo. Kdor ne gre z vlado, ta je nahuškan. Po končanem ministerskem svetu bil je grof Taarfe prt cesarju v avdijenci in so tam skoro jedno uro mudil. To vse javljajo Duoaiski listi z nekim zadoščenjem, kakor da pričakujejo novih zanje veselih vesti Novi vojni minister.
Ker se je tudi z oficijozne strani potrdilo, da je general konjico in poveljnik I. voja pl. Krieg-h h m m e r določeu za voinega ministra, ni o njega imenovanji več dvomiti. Za časa voiaških vaj v Ga-liški bil je geueral Krieghammer večkrat v avdi-jenciji pri cesarju in pri nadvojvodi Albrechtu. Krieghammer je baje jako priljubljen, miren m razsoden častnik ter ima vse sposobnosti, potrebne vojnemu ministru. Star je 61 let. Leta 1869 bil je adjutatit cesarjev in ima od tedaj pri dvoru mnogo prijateljev. Trpinčenje vojakov.
Dunajski listi priobčili so včeraj roservatni ukaz, kateri je vojuim poveljnikom doposlalo vojno inini-steretvo. Ta ukaz s'ove: „Pritožbe o trpinčeuju vojakov H'1 silno mnoze. Tožbo so, dusi pogostoma pretirane, vender stvaruo upravičene. Uzrok tem obžalovanja vrednim dogodbam je nezadostui pouk in nedostatno uadzorovauje kakor tudi prevelika p r i za n es Ij i v o st pri sodbi takih delik-tov. Na to zadevo obrniti je največjo pozornost in je tiste, ki kaj takega store, najstrožje kaznovati. ZlaBti je častuike, ki ovoje podrejene surovo t r p i n či j o (gioblb.h misshaudelu) kakor z a p o v e d-hike, ki zoj>er to energično ne postopajo, zma-trati kot nesposobne za kom and ova nje in je tako k v ali fi kovat i. Najprej je koncem meseca septembra t. 1., potem j»u koncem vsakega četrtletja pri vojaških teritorijalnih zapoveduištvih napravljuti posebne izkaze o sodnih in disciplinarnih zaradi trpinčenja vojakov nad častniki in v posebno važnih slučajih tudi nad podčastniki izrečenih kaznih ter ju s kratkim popisom dotičnih dogodkov dopo-ulati vojnemu ministerstvu. Kot važne slučaje trpinčenja je zmatrati tiste sodno obsojene kaznive čine, kateri so se zgodili ne v službi, katerih torej ni zmatrati kot kršenja splošnih službenih predpisov, storjena z zlorabo službene oblasti, ampak ki so bo zgodila v obtežujočih okoloufttih v zmislu §. 200 vojaškega kazenskega zakona. Ta naredba se je dostavila vsem zapovedaištvom z ukazom, skrbeti za nje izvršitev. Baron Merkel, Fzm."
Uradniške podpore.
Kakor zuano, dovolil je državni zbor jeden milijou goldinarjev, da se iz te svote dovolijo uradnikom nižjih činovnih razredov manjše podpore. Ta dni dobile so deželne vlade razdelitveni načrt, po katerem se bode razdelila svota, določena za dotično krooovino. Djurnisti iu sluge dobili bodo podpore v znesku 30 gld , uradniki II, 10. in 9. činovnega razreda pa po 80 gld., seveda ne vsi, ampak le najbolj potrebni Pričakovati je, da se bodo to pot pri delitvi teh podpor postopalo malo bolj pravično kakor prvikrat, ko so dobili podporo ljudje, ki so je bili najmanj potrebni.
Madjari in Italijani.
Madjari so za Reko izdali že mnogo milijonov in s tem pridobili Reške Lahone v toliko na svojo stran, da so ti povsem zadovoljni, da je Reka del „madjarske država". Več pa Madjuri še niso dosegli, zakaj šole so italijanske in v uradih se uraduje v italijanskem  jeziku   zlasti   pri sodišču,
Dalje v prilogi.
svarila so bila bob ob steno, Mladočehi hodijo na poti, katero so krenili in uečejo priznati, da te poti ne vodijo k cilju.
„11 las Naroda" dolži tudi Mladočehe, da so s svojo taktiko zakrivili izjemno stanje ter misli, da bo drž. zbor dotično naredbo odobril.
„Moravski Listy" pravijo lakonično : „Te izjemne naredbe veljale so v Pragi že prej nego 8u bile razglašene."
„Mora vsk e Or I ice" dolže Mladočehe, da bo b svojim „protidinastičnim hujskanjem" prouzročili izjemno stanje.
Nemško časopisje se bavi jako obširno s to stvarjo in jo skuša izkoristiti v nemške namene. Podlost in lažnjivost nemških listov je tako svetov-noznana, da se ni čuditi, ako so se nemški novinarski banditi tudi pri tej priliki zagnali na Mladočehe kakor tolpa sestradanih lovskih psov. Evo nekoliko glasov odličnh nemških listov.
„Neue Freie Press e" je včeraj priobčila dolg članek, v katerem dokazuje potrebo, da začne vlada levičarsko politiko. Dan poprej pa je rekla, da so vladne naredbe h gnat ura razmer, nastalih na Češkem po tolikih letih spravljive politiko. Uzroki, da se je razglasilo izjemno stanje, razvidni so iz datuma, dne 22. avgUBta, ko je ministrski svet storil ta sklep. Štiri dni prej so bo v Pragi primerile protidiuastične demonstracije iu izgredi. Proslava obletnice kraljevskega reskripta z dne 1 2. septembra 1871 se je oklenila z naredbo o izjemnem stanji. Ali bo to imelo kak upliv ua mladočeško gibanje, je šele jiočakati. Taaflhovo miuisterstvo je sedaj tam, kjer je bilo I. 1868 meščausku ministerstvu. Takrat se je skoro z jednako naredbo iaz-glasilo dne 10. oktobra 1868 izjemno stanje, iu tedaj kakor danes stal je na čelu miuisterstva grof Taaffe.
„Presse" sodi, da je uvođenje izjemnega stanja naravna posledica razmer, katere so se rodile iz demagogičnega delovanja tnladočeškib huj-skačev. Vsled brezvestnega ščuvauja in nesramne zlorabe ustavnih pravic in svoboščin nastale so in to je že dlje časa na Češkem take razmere, da se je pokazala potreba izrednih uaredeb v varstvo državne avtoritete. Vzlic temu se je vlada za te naredbe odločila šele potem, ko daljše odlašanje ni bilo več mogoče. Upati je, da bolo naredbo ugodno uplivale ua vse strani. Oblastva v deželi m dobila orodje, s katerim se zamorejo nesramnemu uahuj-skanju prebivalstva usjješno zoperstavijati. Z druge strani pa se je nadejati, da tisti češki elementi, ki so danes še zaslepljeni, pa so si ohranili še nekoliko treznosti in uvidevnosti, bodo uvideli, na kako nevarne poti je zašel narod. Pogoj ozdravljenju čepkih razmer je, da se iz naroda začue krepka reakcija proti terorizmu šovinističnih fanatikov.
„Fremdenblatt" pravi, da vladna naredba ni mogla nikogar iznenadit,i, kdor je s patrijotično bolestjo opazoval, kak obseg in značaj so dobile razjedajoče agitacijo Mladočehov. Politika teh gospodov zašla je iz ?borovalnic zastopstev na ulico in je prouzročila izgrede, ki morajo ogorčiti vsakega, kdor čuti avstrijsko in spoštuje državni red. Teh elementov hujakauje se je kazalo vedno očit-
dozidanima hišama, kjer kažejo opečne stene brez oken svojo umazano rujavo barvo. (V Rimu imajo take prazno prostore z visokimi pazami zagrajene.) Povsodi ae vidi mnogo pripravljenega gradiva za nove h še. Ali mnoge hiše bo zidajo le s križnimi gredami mej opeko.
Se ve, da ima Sofija tudi mnogo modernih, lepih hiš, samo posebno velike niso, izvzemši ono „narodne banko*. Mnoge hiše imajo „nemški slug" s tistimi neeBtetičnimi stolpi, kakeršne lahko občudujete v Ljubljani na Vrtači. V takem slugu je sezidana knežja palača in vidi se, da jo posnemajo v tem tudi druge moderne zgradbo. Poleg teh lepih poslopij pa je videti še mnogo poprejšnjih koč iz nežgane opeke in lesa, ki se razločujejo od drugih po Turškem le v tem, da niso s slamo krite. AH te bajte so navadno skrite v bolj oddaljenih delih mesta in Še tam odtegnjene opaževalčevem očeBU v strani ulic in sridi drevja. Kakor v vseh modernih mestih, so tudi v Sofiji najlepše zgradbe — kasarne.
Glavni kras bolgarske prestolnice je lep, prostoren javni vrt, katerega ljudje kaj pridno obiskujejo. Nahaja se sredi mesta mej knežjo palačo, bojnim miniaterstvom in narodno banko. Na še praznem prostoru blizu njega zidali bodo novo me tro-pulijo, Na juguvzbodui strani mesta zasadili bo nov
tudi zelo lep javni vrt, sredi katerega se nahaja spomenik onim zdravstveuim vojakom ruske vojske, ki so padli 1. 1878 pri Plevni (njih imena polnijo dve strani obeliska), Plovdivu in Mečki.
Po Bofijskih ulicah se kreče vse poluo vojaštva, zlasti policajev z revolverji. Zuuaj R»rua nisem opazil še nikjer toliko „varhov javnega reda". Oficirji so zelu ukusno oblečeni (po ruskem kroju) in nosijo šiljasto brado, kakor kuez. Povsodi so opaža stroga disciplina, ne kakor na Grškem. Sicer je pa prebivalstvo Sofijsko zelu mešano. Poleg pariških nošenj opažaš še mnogo narudaih, zlasti pri ženstvu. Ali obrazi teh žensk so zelo čudni, nekateri kar naravnost mongolski, drugi ciganski, a tretji so se mi zdeli nekoliko koroškim podobni.
Kot posebnost Sofijskih ulic naj bodo omenjeni še pravoslavni popi, ki so vsi zamuzaui in prav siromašno oblečeni; še siromašnejši, nego grški. Kmetje vozijo svoje pridelke v mesto, ali pa prevažajo opeko po mestu na vozovih, ki imajo n okovan a, zakrpana platišča pri kolesih in voli nosijo okoli vratu ne lucnja ali kambe na ižesu, nego iz treh palic pravokotno sestavljen podvratnik. Taka nenamazaua kulesa brenče, cvrče iu škripajo prav Čudno glasbo in su pu vzhodu sploh navadna. Po ulicah hode opaziš poleg raznih prudajaluic največ
krojaški) tvrdk; mnogi imajo na svojem kazalu celo škarje naslikane. — Večeri so v Sofiji prav hladni; pa kaj bi ne bili, saj je imel Vitoš še koncem julija tu pa tam sneženo odejo. Pravijo, da je zima jako huda in dolga.
Govori se, se ve da, večinoma bolgarski jezik, katerega Slovenec iu Srb z malimi izjemami prav lahko razume. Prva beseda, katero sem slišal v bolgarščini pred Sofijskim kolodvorom, bila je „tuka" in ko sem slišal izgovarjati »usainuaist", mislil sem, da se nahajam kje na Krasu. Pri puslovljeuju slišal som govoriti: „Prijatno putuvaj, da se vrniš sretno 1* — Puvsodi se sliši tudi mnogo nemški govoriti, zlasti mej židi in kuharicami; ali obojim se pozna, da to ni njih materin jezik. V Sofiji imajo tudi „Fiirstlich-bulgarisclien Hofvvaguer" iu po uličnih voglih so prilepljena nazuanila : Sommertheater beute und taglich „der Zgeunerbaron", katerega predstavlja bogve katero Dunajsko društvo ua vrtu hotela Luksemburg.
Da je nemščina v iS ti j i zares potrebna, vidi bo že iz tega, ker je na vratih katuliške škofijske cerkve tega mesta pribita „Gottssdienstordnung" jedino v fraucoskem iu nemškem jeziku, kakor bi bila to najnavadnejša jezika v Sofiji. Sedaj naj mi pa še kedo reče, da se gre za vero, a no za nemščine!
— (Slov. ferijalno društvo „Sava" v Ljubljaui) naznanja vsem odbornikom, gg. starešinam in rednim članom, da bo v soboto zvečer ob G. uri (po prvi odborovi seji ob 5. uri) shod Ljubljanskega okrožja v društveni sobi. Ker so na dnevnem redu prevažne točke, smatrati imajo bratje redni člani svoj dohod obveznimi
Ljubljanski upravnik.
— (Vozni red Dolenjske železnice.) C. kr. žolezoiško-pro rastno ravnateljstvo v Beljaku razglasilo je ravnokar vozni red za progo Ljubljana — Grosuplje — Kočevje Dolenjske železnice, veljaven od dne otvorenja vožnje. Vsa proga je dolga 70 kilometrov in šteje nastopne postaje: Ljubljana, južni kolodvor in Dolenjska železnica, Lavrica (postajališče), Škofljica, Šmarje-Sap, Grosuplje, Predol (postajališče), Cušperk, Dobrepolje, Veliko Lašče, Ortuek, Ribnica, Stara Cerkev (postajališče), Koče v je. Vlaki odhajali bodo iz Ljubljane ob G. uri 25 min. zjutraj, ob 12. uri iu ob 6. uri 10 min. zvečer; iz Kočevja pa ob 5. uri 12 min. in ob 10. uri 3 min. zjutraj in ob 5. uri 47 min. popoludne. Vožnja mej Ljubljano in Kočevjem tralala bode 2 minuti manj nego 3 ure. Popolni vozni red prijavimo v jedni bodočih številk. Otvoritveni vlak se odpelje iz Ljubljane dne 27. t. m. ob 7. uri 30 min. zjutraj.
— (Svoji k svojim!) Opozarjamo čitatelje na današnji številki našega lista priloženo naznanilo firme Anton Zagorjun, jedine narodne knjigarne in trgovine s papirjem v Ljubljani. Prodajalnica je v hiši „Matice Slovenske" na Kongresnem trgu.
— (Kontrolna shoda) za področje 25. brarabovskega batalijona bodeta za mesto Ljubljansko dne 1. oktobra, za okolico Ljubljansko — izvzemši sodni okraj Vrhniški — pa doc 2. oktobra v Ljubljani.
— (Novo društvo.) Pravila „železniškega bralnega in napredovalno izobraževalnega društva" v Ljubljani zadobila so oblastveno potrjenje.
— (Glas iz občinstva.) Prijatelj našega lista opozarja v daljšem dopisu slavno mestno redarstvo, naj strogo pazi na male in velike paglavce, ki klatijo s kamnji in krepelci nezreli kostanj in klestijo mestne nasade, kar je vsekako za mimoidoče nevarna zabava. Mestni nasadi to itak razpostavljeni tolikim ceprilikam, da se je čuditi, da sploh še zelenijo. Dovoljeno naj bode revuemu ljudstvu, da sme pobirati zreli kostanj, ko sam na tla pada, zabranjeno pa naj bode nezreli kostanj s silo klatiti z drevja.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 3. do 9. septembra. Novorojencev je bilo 21 (= 34-32 V00), umrlih 25 (=4108 °/oo)> m«J °iirai so umrli za škrlatico 2, za jetiko 3, za želodčnim katarom 7, vsled starostne oslabelosti 2, za različnimi boleznimi 11. Mej umrlimi bili so tujci 4 (= 16 %), iz zavodov 6 (=24%)- Za iufekcijoz-nimi boleznimi so oboleli: za škrlatico 4, za tifu-zom 1, za grižo 1, za vratico 1.
— (Drambovske vaje na Notranjskem.) V torek in sredo inspiciral je nadvojvoda Rainer brambovsko brigado, ki je bila pod poveljem generala Pa rman na koncentrirana na Notranjskem in včeraj bile so letošnje velike vaje končane. Posamezni batalijoni vračali so se včeraj 8 posebnimi vojaškimi vlaki v svoje garnizijo. V Ljubljani nameščena batalijona št. 24 in 25 pripeljala sta se sinoči ob (1. uri v Ljubljano, ter takoj odkorakala v novo brambovsko vojašnico. Rezervisti oddali so danes dopoludne orožje, ter odišli na dopust. S posebnimi vojaškimi vlaki vozili so se včeraj skozi Ljubljano Celjski, Mariborski, Gruški, Ljubenski, Beljačkt in Celovški batalijon, ter je vBied tega na Ljublja nskem kolodvoru vladalo celo izredno živahno življenje.
— (Nemške race.) V različnih nemških časnikih čitamo v najrazličnejših varijacijah trditev, da se je morilec c kr. okrajnega sodnika Krausa, ki je bil umorjen rectius ubit die 30. junija 1879 v Škofji Loki, sam javil gosposki. Ta vest je v tej obliki povsem neosnovana, kajti o kukem priznanji „storilca na smrtui postelji" ni govora in resuica je le to, da je preiskovalno sodišče na sledu storilcu, ki pa še ničesar ni priznal. — Toliko v Interesa resnice. Sploh bi pa bilo želeti, da bi se Bodne preiskave ne motile s prcdčusnim in netočnim ob javljanjem takih vestij.
— (Izšel jen si — pozor!) Ker je v Italiji v raznih krajih se že pokazala kolera, izdala je brazilijanska vlada ukaz, da ee izseljenci, ki prihajajo iz italijanskih pristanišč, ne smejo izkrcati v brazilijanskih pristaniščih. Prefektura v Vidmu (Udine) torej v smislu te prepovedi zavrača vse izseljence iz Avstro-Ogerske zopet preko meje. Na to ojiozarjamo vse one, ki se morda hote izseliti v Brazilijo, da ne bodo po nepotrebnem škode trpeli.
— (Zdravstveno stanje.) V Polhovem Gradcu iu v okolici zbolelo je nedavno 10 oseb za legarjem iu je jedna oseba že umrla. V jedni sami hiši v Brišah je 5 bolnikov. Odredilo se je vse potrebno, da se prepreči daljnje razširjevanje bolezni.
— (Uboj.) V ponedeljek Btepli so so kmetski fantje iz Straži pri Kranj i mej soboj iu je bil posestnikov sin Jože Kristan iz Stražiša zaboden z nožem v prsi, da je kmalu umrl Kot krivci bili so zaprti Janez Bitenc in več njegovih tovarišev iz StražiŠ3.
— (Cvet in sad.) Iz Mojstran se nam piše: Ddsiravno pri nas v Mojstrani ni več poBebno gorko, vender se vidi na vrtu posestnika in mlinarju Ivana Janše ra desetletni jablani lep bel cvet poleg še nedozorelega jabolka. — Kaj tacega se še ni opazilo tu v tako poznem času. Jablan ima samo jedno jabolko in pa ta cvet.
— (O štrajku krčmarjev pri Sv. Križu poleg Litije) nam piše dacar g. Fran Korun, da ni re>>, da bi bilo njegovo prestrogo ravnanje največ krivo „čuduemu štrajku" in da bi tam bila zdaj le jedna krčma. Trdi pa, da je krčmar M. največ nasprotoval dacarjevemu postavnemu rav-uanju in druge krčmarje nagovarjal k štrajku ter du jo on (dacar) odločno postopal le tam, ker z lepa ničesar dosegel ni, ako ae je ravnalo cepostavno. Konečno omeni, da sedaj le dva gostilničarja Štrajkate, vsi drugi pa mirno nadaljujejo svoj krčmarski obrt. Ko smo tako dali prostora tudi nasprotnemu glusii storili smo svojo dolžnost in smatramo od naše strani stvar kot koučano.
— (Iz Krškega) se nam piše: Svojo vest o ponesrečenju Štiglica in njegovega Bina popravim radostno, da Bta bo obadva v Sevnici rešila Stvar vršila se je tako-le: V ponedeljek zjutraj pridejo trije plotci v tukajšnjo občinsko pisarno ter javijo, da se jo razbil na Sevniškem mostu jeden p!ov, ob jednem proseč, naj občina to javi Štigličevi ženi. Na ponesrečenem plovu je bil namreč Štiglic s svojim sinom in še jeden plovec, ki je priplaval na kranjsko stran. Štiglica iu sina pa je zanesla Sava na Štajersko. Plovec ni radi teme uičeBar videl in se je podal za prvim plivom peš na Krško. Mej tem, ko so plovci na Krškem za svojim gospodarjem tugovali, veselil se je on s svojim sinom v Sevnici svoje rešitve in prišel v torek zjutraj na Krško. Sedaj pa vsi plovijo naprej.
— (Konjska dirka v Št Jerneji.) Kakor je našim čitateljem Že znano, priredi je konje-rejski odsek c. kr. kmetijske družbe kranjske dne 11. septembra na novo prirejenem dirkališči v St. Jerneji ua Dolenjskem konjsko dirko v trab. Dirka \rš'la se je v treh oddelkih, Prvi oddelek bila je dirka tri in štiriletnih kranjskh žrebcev in kob 1; da java zuašala je 1600 metrov. Darila dob li so posestniki: Janez Dular iz Maharovca 100 gid., Janez ILovr.t iz Šf. Jerneja 50 gld. in Josip Globev nik iz Stare vasi 25 gld. V drugem oddelku vršila se je dirka starejših krunjskih žrebcev in kobil; daljava iznašala 'ti 2400 metrov. Darila dobili so posestniki: Josip Grabut iz Gorenje vsb: 50 gld.; Josip Rus iz Mirnepeči 25 gld. in Martiu Ranguš iz Sela 12 gld. 50 kr. Tretji oddelek bila je dirka za konje brez razločka starosti in Spola; daljava iznašala je tudi 2100 metrov. Darila dobili so po BOStniki: Anton Šmid iz Mirne 50 gld, Auton Fet-tich Frankheim iz Šr. Jerneja, 25 gld., Auton Majzel iz Št. Jerneja iu Janez Vertačič iz Pristavce po 12 gld. 50 kr. Pri gosposki dirki b parom konj dobil je častno darilo koujerejskega odseka g. Josip Rus iz Mirnepeči in sicer srebrno namizno opravo, vredno I0O kron. — Istega due. vršilo se je v Št. Jerneji tudi premovanje konj. Prignalo so je mnogo iu razmemo lepih konj ter je kom aija prisodila 16 pe-sestniktrn denarna darila, 9 pa srebrne svetinje.
— (Statistika   drušfev   na Kranjskem)   Minulo  leto je  bilo na Kranjskem 374 društev. Na posamične politične okraje so se razde lila tako-le: Ljubljansko mesto imelo je 91 društev,
Ljubljanska okolica 33, Logaški okraj 39, PoHtojin-ski 37, Kranjski 84, Kočevski 30, Radovljiški 22, Črnomaljski 19, Kamniški 19, Novomeški 19, Krški 17 in LitiJBki 14 društev.
— (Javen ljudski *hod) bode v nedeljo dne 17. t. m. ob 1. uri popoludne v gostilni gosp. Martina Gučeka v Skarnicah štev. 28, občina Dobje blizu Planine na spodnjem Štajerskem. Na Bhodu bodo poročali gg. poslanci Mihael Vošnjak, Jožef Jerman in dr. Jožtf Sernec. Nastopili bodo pa tudi drugi govorniki. Delajo se primerne priprave za ta shod in se je nadejati, da se ga bodo ljudstvo prav obilno udeležilo.
— (Vol i I h k i shod) priredi državni po slanec g. Fran Robi 5 v nedeljo dno 24 t. m. ob 3. uri popoludne v hranilničnib prostorih v Slovenjem Grade i. Poročal bode na tem ljudskem shodu o Bvojem delovanji v državnem zboru. Želeti je, da se tega važnega shoda prav obilno udeleže štajerski in tudi sosednji koroški Slovenci.
— (Ubegel kaznjenec) Iz Mariborske kaznilnice pobegnil je kaznjenec Peter FiBcher, ob-Bojen na več let. Spotoma je ukradel oblačilo ter vrgel kaznjenško obleko raz sebe. 1).ml j ga še niso zasačili.
— (Skušnja za gozdno varstvo in za tehnično pomožno službovanje,) ki se bodo vršile pri c. kr. deželni vladi v Colovci, bo budo pričele dne 3. oktobra zjutraj ob 9. uri.
— (Zdravniške zbornice.) Mioister-stvo za notranje stvari odrtdilo je na podlagi do-tičnega zakona, da se ustanove zdravniške zbornice v Trstu z 11 člani in v Gorici in Pulji, vsaka z 9 člani.
— (Veselica »Tržaškega Sokola* in „Sluv. pevskega društva",) katero sta priredila minulo nedeljo na vrtu „Narodnoga doma" pri Sv. Ivanu, privabila je toliko občinstva, da je bil prostorni vrt p< ln do zadnjega kotička. Vse točke vzporeda izvajali bo pevci in domaČi tamburaši prav povoljno in so posebno zadnji morali ponavljati mnogo točk. Telovadci „Sokola" bo pokazali, da sijajno napredujejo in izvajali so prav dovršeno razne vaje. Občinstvo pozdravljalo je burno telovadce in njih izbornoga učitelja. Bila je prav lepa zares narodna veselica.
— (Šti ristol etnica bitke na Krbavskom polji) Dne 11. t. m. jo minulo 400 let odkar so Hrvati pod Udbioo podlegli silnemu navalu Turkov. Pogini je cvet plemstva hrvatskega v tej krvavi bitki, v kateri je padlo do 10.000 Hrvatov, nad 3000 pa jih je bilo odgnanih v suŽnoBt, mej njimi Bam ban D-renČin. Od tedaj začela je propadati hrvatska kraljevina, a vonder se ni nikdar poklonila Turku in ravno sto let pozneje priborili so združeni Hrvatje in Slovenci sijajno zmago nad Turki pri Sisku. O Krbavski bitki napisal je gosp. F. Šišić monografijo, ki izide v kratkem z dvema prilogama.
— (Telefon v Zagrebu.) Te dni zbrali bo se zastopniki Zagrebških dnevnikov v telefonski centrali, da si ogledajo najnovejše uredbe in se uverijo o funkcijonirauju aparatov. Izredna korist teb fona se vedno bolj ceni v Zagrebu, ki ima zdaj že 140 postaj h 132 kilometri žc. Najdaljša postaja (5 6 hm) je v Šestinah na posestvu grofa Kulraerja. Od lanskega leta pomnožilo se je število abonentov za 35. L«nBko leto vršilo se je 75 000 telefonskih pogovorov mej pontajami. V navzočnosti časnikarjev vršilo se je več poskusov, ki so vsi imeli prav po-voljen uspeh. Uravnava Zagrebškega telefona se Hine meriti z eno največjih mest. Istodobno Be mej saboj lahko razgovat ja na jedeukrat do 20 oseb na raznih postajah. Tuko tudi v tem oziru Zagreb kaže lep najjredik. Kdaj pa pri nas v Ljubljani dobimo telefon in marsikako drugo napravo, katerih še nimamo?
— (Razjrsana služba.) Pri okr. sodišči v Vipavi razpisana je služba sodnega sluge z letno plačo 250 gld., 25c/0 aktivitetuo priklado in pravico do uradne oblike iu do evenfuviluo višje plače 360 gld. Prošnjo do dne 10. oktobra pri predsedstvu dež. sodišča v Ljubi,ani.
				
				
		Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!		
				
				
Razne vesti.
* (Stanje kolere.) Na Ogerskem je kolera razširjena po raznih županiiah in je umrlo že dokaj Ijudij, kakor kažejo uradua poročila. Iz Varšave se javlja, daje po vestih gouvernerja Ka-liškega tam in v vsej ruski Poljski kolera ponehala. V Krakov u pa sta oboleli dve osebi, mati iu nje poldrugo leto stari otrok, ki je umrl. V Bero lin u se ni pokazal noben nov slučaj kolere, v Koloniji pa je umrl neki delavec. Iz Carigrada s > javlja, da je dozdaj zbolelo v Skaderski ulaznici 121 oseb, umrlo pa 57. V Carigradu je stanje povoljno. V Italiji 8o poBainičoi slučaji v Livornu, Gisainu, Palerinu, Napolji, Pettoranu itd., vendar nikjer še ui zelo razširjena. Iz Belega grada ae oporeka vest, da bi so bila prikazala kolera mej kaznjenci v tamošnji trdnjavi. Po najnovejših poročil h je bilo zadnje dni v Galiciji 22 slučajev in 17 umrlih, na Ogerskem 22 slučajev in 14 umrlih, v Italiji 15 slučajev in 7 umrlih. — lz T u n i k a se javlja, da j« izmej 9000 romarjev na potu v Meko in nazaj umrla skoro polovica vseh za kolero.
* (Priprave za v z p rujem rusku mornarice) v Toulonu in v Parizu se delajo tudi i/.van oficijelnih krogov. Ruski veleposlanik baron Mobren-Leini je vzprejel odbor časnikarjev, ki bodo vodil Nlavnosti ter jim rekel, da mu je jako urlo, da Francoze tako veseli dohod niegovih rojakov v lepo Francijo. Francoska pisateljica gospa Adam poživlja v novinah francosko gosj»e, da podelijo uspo meno materam, hčeram, sestram iu so|;rogam ruskih mornarjev. Ta uspomena bi bita zapona predstavljajoča cvetlico potočuico z dvema listoma, ua katerih bi bila čitati napina „Kronštaf in „Toulon". Te zapone ponesli bi ruski mornarji domu. V mest nem zboru se bode b»j« stuvil predlog, da se prekrstilo nekateri javni prostori in se jim dajo imena, označujoča rusko francosko prijateljstvo.
* (Razdivjani otroci.) Grozno zločinstvo izvršila sta dva dečaka, G iu 8 let stara iz okra a Tulcea na ltumunskem. Zvezala sta svojega jednako starega tovariša, ga omamila z udarci na glavo in potem vlekla v bližnji gozd. kjer sta mu prerezala vrat iu upravo razmesarila truplo. Stareji teh dveh razdivjariih dečkov je že preje posebno rad mučil živali in tako pokaza! svojo zversko narav.
* (Najhitreji železniški vlakisveta.) Najhitreji železniški vlak v Aueriki je „Thu Expo-aition Fv-m" ki vozi ob 3. uri iz Novega Jarka in pride v ČikagO (980 augl. milj) ob 10. uri. Na evrojiskem kontinentu je najhitrejši  vlak orijentui
|oenni vlak iz Pariza, ki potrebuje do Dunaja 241/* ure, to je za 44/a "r ver, kakor amerikanski ui to za daljavo, za 125 milj krajšo od gornje. Najhitrejši angleški vlak je „Great Northern Leeda £xpressu, ki vozi nekaj nad 48 angl. milj v jedrn uri.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 14. septembra. *) Včeraj se je vršil pod predsedstvom grofa TaaiTea ininisterski svet,  ki se je  bavil s položajem na Češkem.
Dunaj 15. septembra. Uradna .Wiener Zeitung" javlja imenovanje grofa Karla Cou-denhovea  namcstiiiškim  podpredsednikom pri naincstništvu v Pragi.
Dunaj 15. septembra. Bebel in Friderik Enge Is govorila sinoči na shodu socija-listov, na kateri se je zbralo nad 4000 osob. Bebel rekel, da je naloga socijalistov, razsvetliti proletarijat, češ, da potem tudi puške ne bodo več pokale. Velikansko senzacijo obudil dopis 300 reservistov nekega pešpolka. Zboro-valci priredili Beblu in E nge ls u sijajne ovacije.
Praga 14. septembra.*) Vsled razglasitve izjemnega stanja jo prebivalstvo do skrajnosti razburjeno. Vlada postopa jako energično. Sinoči se je „Narodnim Listom" naročilo, da morajo vladi in državnemu pravdništvu pošiljati dolžne ekseuiplare tri ure predno izide list. Včerajšnja številka je bila že koiitiskovana. „Narodni Listy" se bodo najbrž preselili v Brno. Nadalje je vlada prepovedala izdavanje „Časopisa českehostudentstvi", „Neodvislostiu in vseh socialističnih listov ter razpustila vsa nilado-češka politična in nepolitična društva.
Praga 14. septembra.*) Deželni odbornik dr. Kučera dobil sinoči kot načelnik kluba mladočeških poslancev obvestilo, da je vlada prepovedala vsakeršno delovanje tega kluba.
Praga 14. septembra.*) Namestnik je s posebnim razglasom prepovedal vsakeršno zbiranje večjih množic ua trgih in ulicah, pohajanje v trumah, nosevanje demonstrativnih znakov in razobešanje zastav, izvzemši zastav v državnih in deželnih barvah.
Praga 15. septembra. „II las Naroda" javlja, da mislijo mladočeški poslanci izstopiti iz državnega zbora in začeti pasivno opozicijo.
Praga 15. septembra. Nepoznani zlikovci so na raznih krajih mesta prelepili nemški del razglasila o izjemnem stanji z „Narodnimi Listy".
Litomefice 15. septembra. V Tere-zinu so nocoj nepoznani zlikovci s črno barvo zamazali vse cesarske orle na poštnih nabi-ralnicali.
Zagreb 15. septembra. Stolni kapitclj izvolil kapitelskitn vikarjem Zagrebške nadško-fije kanonika Pavla Guglerja.
KoloŠ 14. septembra.*) Sodišče obsodilo vse zatožene urednike romunskega lista „Tribuna" radi razžaljenja madjurskega naroda na zapor in primerne gl6be.
Budimpešta 14. septembra.*) Izkaz o koleri kotistatnje, da je zadnje dni na Ogerskem obolelo 22, umrlo 14 oseb.
Rim 14. septembra.*) Izkaz okoleri kon-statuje, da je zadnje dni v Italiji obolelo 15, umrlo 7 oseb.
Pariz 14. septembru.*) „Journal des De-bats" javlja, da se je konferenca latinske novčne unije odložila na nedoločen čas.
Pariz 15. septembra. Charles Dilke, vprašan, misli-li Angleška res pristopiti trojni zvezi, je odgovoril, da je to absolutno izključeno, ker se angleška vlada more taki alijanci pridružiti le z izrecnim privoljenjem parlamenta.
Pariz 15. septembra. Braziljsko poslaništvo razglaša brzojavno sporočilo iz Rio de Janejra, da je bombardiranje mesta trajalo šest ur, ne da bi napravilo kaj škode.
Madrid 15. septembra. Vslcd neviht nastala v Novi Kastiliji velikanska p o voden j, Ves promet je ustavljen. Mnogo ljudij ponesrečilo.
Bruselj 15. septembra. Glasom uradnega naznanila, sklenilo je 250 000 belgijskih premogarjev začeti v soboto štrajk.
« i
„LJUBLJANSKI ZVOK
ca v ne leto 4 gld. 80 kr.; s?a pol leta 2 gld. 30 kr.; za ćetrt lcfc^ 1 gld. 15 kr.
I
Tujci:
14. septembra.
Tri Vini H-1 : Broliaska, grof Colloredo, Springer, Barki, Konreitz, Fuionegger, Loti, Basch, Vredn, Stein* book, Fritiel, Berger, Kolm, Lakner, Veith, Wundrieh, dr. .Marko, Muck z Dunaja. — Strohschneider, Gooeker, iz Grsdos. — Rndonetz, dr. Catergian, Polk«, Abtde.4, Laurič il Trsta, — Doganotz iz Velikih LaSč. — Sajovic iz Kranja. Opalk iz M i r 11 it i ■,;.
Pri *l«»tui i Schiuuck, Kaiaer, VVeiman, S/.ulnvvitz, Goldman, Stuhlborger. Polev, Stritz z Dunaja. — Kronana, VVeisH iz Gradca, — Gatsch, Ivtsll iz Zagreba. — Gurup iz Kuko. — Sabcc iz Trsta — Glohočnik Is K auja. — Pir-nat it Cerknico. — Ki val i* Kočevja. — afikloi it Gorice.
— Tauzher iz Ljubljane.
Pri ju/notu kolodvoral Kunec £ Dunaja. — Mi-yer iz Bohlofa.
Prt »HvarHkciu «lvoru : VVenzel it Poljaka. — Gaspet r. iz Grade«.
Pri u* ni rljHlteiu cesarjaI Obri iz Puljn.
Uicu-h so v Ljubljani:
13. septembra: Kajmund Hriberuik, krojačov sin, 1 mesec, Kunska cesta fiU li).
,14. septembra: Aui Cirar, delavčeva hči, 29 let, Hrudcckijeva vas 8t. 25. — Edvard Jenku, železniškega čuvaja uiti, G mescev, Streliske ulico št. 11.
V 11 «• i i ■ I; i i b o 1 u i c i:
11. septembra: Alojz Jakomin. hlapec, 21 let.
12. septembra: M-.riju Pra&nikar, prodajalka, 44 let.
— Marija Šolar, kovačeva žena, 85 let-
Meteorologično poročilo.
*) lz včerajšnje k on ti skovane itovilke.
Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
13. sept	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	7425 on. 741 .r> uiiD, 740'5 na.	15 0° C iSO 2U C 14 8° C	si. vzh. si. vzh. si. vzh.	d. jAS. d. jas. obl.	0-00 mm.
*j ca. O) OD "W nad	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer Srednja noruialoui.	740-7 mm. 7M-4 mm. 740-2 mm. teinperatm	12 2eC IG b° C a 16-78 h	si. vzh. si. j/.h. Bi. j/.ll. i 17-5°,	jasno jasno jasuo za 2 4	0-00 mm. t° in B\j
ZD-u.33.sij sisa. borza
dv6 15 septembra t. I.
včeraj          — danes
Papirna renta.....gld.   97 60    — gld.   97 60
Srebrna renta.....                        ,     97X0     —    , 97 30
Zlata renta......                            „   119 55     —    „ 11950
4°/0 kronska renta   ...     „     UG75     —    „ 9670
Akeije narodne banke  .   .     „   9h.'{-—     —    „ 983'—
Kreditno akcije    ....     „   33U 75     —    n 339 —
Lordon.......                                  H   125-60     —    , 12570
Napol........,      9-94«/, —    „ 9-»6«/B
C. kr. cekini.....                           „     —'—     —    m —'—
Nemftke marke     ....     „     61 G2'/, —    „ 61-72»/»
Italijanske lire.....„     44'6f>     —    „ —•—
Papirnati rubelj   ....     „       l"flO     —    „ — •—
Dne 14. septembra t. 1.
4"/0 državne srečke iz 1. 1854 po 960 gld.   14G gld. 60 kr.
Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld, .   .   194 B   — ,
Ogerska zlata renta 4°/0.......— „   — „
Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld.    .   .   127 n   — B
Zemlj. obe. avstr. 4,/1°/0 zlati zast. listi.   .   122 „   — „
Kreditne Hrcčkc po UK) gld......                         195 ,   75 „
Budolfova srečko po 10 gld......9$ „   60 „
Akcije anglo-avst. banke po 200 gld.   .   .   lf>2 ,   50 „
Tramway-diu^t. velj. 170 gld. a. v.....261 „   — „
Tii/tiiu) srcem javi jami) vsem sorodnikom, ptijaleljeiu in anancem žalostno vest, da jo naš preljubi uoprog, oziroma oče, gospod
Pavel Bezeljak
c. Isr. notar
danes ob 2. uri popoludne, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 67. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dražega rajneega se bode v četrtek, dne 14 septembra, ob 4. uri popoludne ua tukajšnje pokopališče k večnemu pokoju preneslo.
Predragi rajnki bodi priporočen v blag spomin m molitev.
V Po stoj i ni, dno 12. septembra 1893.
Ida Bezeljak roj. pl. Berzenkovich
soproga.
Gabrijela iu Irena
hčeri. (938)
C. kr. glavno ravnateljstvo avstr, drž. železnic.
Izvod iz voznega reda
■vel^avriega od X. j\a.n.2.Ja. 1893.
Nastopno omenjeni prihnjalni in odbajalni časi ozna« coni so v srednjeevropskem asu.
Odhod lz Ljubljano (juž. kol.).
Ob 12. url 05 minut po noči osebni vlak v Trbli, Pon«
tabel,  Poljak,  Oolivee,  Frari/.eosteste,  Ljubno, Dunaj,
čet SeLthai v Aussee, [sohl, Omnnden, Bolnograd, Lend-Oastein. Zeli am See, Inomost, BregODS, Zilrich, G.mf, Pariz, Btevr, Litic. Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Kger, Franoo^e vare, Karlovo vare, Prago, Drazdane, Dunaj via Anmtetten.
Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, lleljak, (Celovec, Frunzensteste, Ljubno, Dunaj, čez Selvttbal v Aussee, lschl, (imiiudeii, Soluograd, Lend-Gastetn, Zeli Sin See. Dunaj via Amstetten.
Ob 11. url 50 minut dopoludne ttsebui vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, (lelovee, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj.
Ob 4. url 20 minut popoludne osebni vlak v Trbiž, Beljak, Geloveo, Sitlnograd, luoinost, Line, Isebl, Budejevice, Plzenj, Marijin« vare, Eger, Fratteove vare, Karlovo vare. Prago, Dniždane, Dunaj via Ainstotton.
Prihod v Ljubljano yuž. kol.).
Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Dratdan, Prage, Frsnoovifa varov, Karlovih varov, Bgra, Marfjinih varov, Plznja, Budejevlo, Solno-grada, Line.i, Steyra, Iselila, Gmundeiia. Iselila, Ausseea, Pariza, (Jenfa, Zibieha, Pregetwa. Itiomosta, Zella am Seo, Lend (iasteiua, Ljuluia, Pel jaka, Celovca, Fratizetis-teste, Trbiža.
Ob 11. url 27 minut dopoludne osebni vlak z Dunaja
Via Amstetten, Dražilati, PrAge, Francovib varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plzuja, Ibidejevio, Solnograda, lnomosta, Linca, Ljutina, Celovca, Pon-tabla, Trblta.
Ob 4. uri 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubiiega,  Poljaka,  Celo VOS,  Fi au/.eusfeste, Pontabla,
Ti bi »a.
Ob 9. url 27 minut zvečer osebni vlak z Dunaja, Ljnh-i eg'», Poljaka, ('elovca, Pontabla, Trbiža.
Odhod iz Ljubljano (drž. kol.).
Ob   7. url 18 minut zjutraj v Kamnik. „    2.   ||   05     „     popoludne v Kamnik. ,,    O.   „   50     ,,     zvečer v Kamnik. „   10.        10     „     zvečer v Kamnik (ob nedeljah in
praznikih).
Prihod v Ljubljano (drž. kol.).
Ob   6. uri 51 minut zjutraj iz Kamnika. „   11.   „   15     „     dopoludne iz Kamnika. „    6.   ||  20     „     zvečer i/. Kamnika. ,.    O.   ||  55     ||     zvečer iz Kamnika (oh uedeljah in
prazuikih.)
Sredajo-ovropski čas je krajtiemu čaau v Ljubljani za 2 minuti uaproj. (12—199J
2?x5oooxočilO-
Bivla učiteljica v „Glaabeui Matici" si nsoja naznaniti, «1» poučuje po *«-<   oseb nit upaj ▼ klavirji.
3Ta.i~ij «. Tr^lsts-ez-
(933—2) Slonov© ulioe it. 7.
w V najem se da
takoj in po jako nizki ceni
prodajalnica
za trgovino z meSanim blagom n Ntaiiovan|eni in drugimi prosdorl v živahnem trgu Spodnjega Mtajerja, poleg fsrue cerkve.       (929 — 2) Več  pove upravništvo .Slovenskega Nnroda".
i   .... i ui   i i
i
♦
i
§ v Brežicah, Spodnje Štajersko, j
{ novo opravljen, t
♦ ♦
1 za 3 do H let ilu v zakup |
t v\ eiitui eluo I udi produ. S
i Več pove: "XV. IF'ritecIi v Brezi- |
cah ua i ii^ iii ?.*•!.c .
(935—1)
Gosti uči
Icoronlto na domu in zunaj doma
Hopf.
Vec s.- izve v trgovini a {glasbili in utrnili« m i v &eleuburgo%lit ulicali it. 1. (934-1)
Gospod Rudolf Starovasnik v Kranji ni več nas zastopnik ter nima pravice, poslovati za nas zavod, ker smo ga odpustili iz službe zaradi sleparstev, katera je uganjal.
zastop banke ..SLAVIJE"
V Xjjllt>lja.lll. (932—3)
«1
Dijake
vzprefnie na hrano In (stanovanje narodna rodov In« v Ijjiibljaul.
Natančneje izvč se pri gospe Ani Železnlknr, Marij*« Te remije eeata it. 1.
Učenec
zdmv, močan, a primerno šolsko izobrazbo, vsprefme ae
v tulKaJin|t trgovini ■ špecerijskim 1>Im*<oiu. Vefi
v upravnistvu »Slovenskega Naroda**. (941 — 1)
.1.   »JL-.   »1 »
il
Zenitna ponudba.
Gospod, ki je imel doslej v nekem velikem mestu tovarno z novejšimi izumi, se želi nastaniti v domovini. Ima 10.000—12.000 gld, premoženja, je prijetne vnanjosti, čez 30 let star, inteligenten ter so želi tem ne več nenavadnim potom poroditi z naobraženo, brhko gospico ali mlado vdovo s premoženjem. — Kesne, ne anonimne ponudbe, sko mogoče s fotografijo, naj se do 96. septembra t. 1. posliejo po posti pod naslovom: „Sloveneo it. 52 poete restante Trat". (944—1)
H
St 1025.
(939—1)
as.
Potom mlniiriitliic družbe odda se
zgradba novega zidanega mostu
čez Bistrico v Kamniku.
StroSki proraf unjeui so na i 7.."»<M> gld.
Pismene ponudbe, katerim je prilol ti jamčevin« 1750 gld., vložiti je
do 14. oktobra 1893
dopoludne do 11. ure pri mestiueen županstvu v ICaniniUu,
kjer tudi dotični načrti, proračun in stavbeni pogoji na razgled leže).
Mestno županstvo 2£arr«*i35;
dt:o 12. septembra 1893.
Jloenlk s. r, župan.
_^k^k	###########	
m	i Učne knjige	
	za gimnazije in ljudske šole in	W ^Ks
Mi	vse druge šolske potrebščine	
	... Dijaški koledar,, „	m
	prodaja	
	Anton Zagorjaii	#1
	knjigotržec	#1 #
	v Ljubljani, v Zvezdi št. 7.	
	###########	
KLEINMAYR & BAMBERG
v Ljubljani
i^oiD.g'reszD.i trg: šte^r. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseli v tukajšnjih in vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih
knjig
v naj novej šili izdaj ah, broširane in v močnem vezu, po najnižjih cenah. (927—3)
Katalogi o uvedenih učnih knjigah dobe se zastonj.
9
i4«lor hoče prirejati dobro kavo, uiij
kUpilJe (967-28)
Oz
evo
kavo
&r Oelz-eva kava
je najboljši in najčistejši primesek navadni kavi.
ht Oelz-eva kava
ne sodržuje niti lirušek, niti repe, niti sirupa.
Dobiva se v vseh špecerijskih prodajalnicah.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI
Inomostske srečke a 50 kr
me^ee.
itek
50.000 ^ Qo'-i"arjev
(931—i)
6fe© a BO kr. priporoča O8. O.
Izdajatelj in odgovorni nrednik: Josip No 11 i.
Labtniua in tisk „Narod ue Tiskarne".