38 Ač
0 S F;; E D N J A K N JI 'i NIC A K O P E F PIO NIR S KI O D D E L E K VERDIJEVA 2
PRhviuiJSKI dnevnik
Poštnina plačana v gotovini	...
Abb. postale 1 gruppo l^eiia «)UU Ul’
Leto XXXVIX. Št. 2. (11.418)
TRST, torek, 4. januarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v oovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TEMNI OBLAKI SE ZGRINJAJO NAD FANFANIJEVO VLADO
PREDLOG KD 0 ODLOŽITVI UPRAVNIH VOLITEV BURI POLITIČNO ŽIVLJENJE
Predsednik vlade pripravlja nadaljnje davčne ukrepe, čeprav se še niso polegle polemike niti glede komaj sprejetih odlokov
DANES IN JUTRI V PRAŠKI KRALJEVI PALAČI HRADCANI
RIM — Medtem ko predsednik vlade Fanfani pripravlja nove davčne ukrepe, ki naj izčrpanim državnim blagajnam zagotovijo nadaljnjih 3000 do 3500 milijard lir, se nad njegovo vlado in nad štiristrankarsko koalicijo zgrinjajo črni oblaki. Predmet polemike niso samo zadnji davčni ukrepi in niti izjave demokristjanskega tajnika De Mite o pičlem Političnem pomenil laičnega in socialističnega tabora, temveč tudi zadnji predlog odgovornega za krajevne ustanove pri KD D’Onofria, ki je izrazil mnenje da bi kazalo letoš-
nje upravne volitve odložiti na prihodnje leto in jih združiti s političnimi.
Ta zadnji predlog je popolnoma brezpredmeten, je menil včeraj socialdemokrat Luigi Preti, saj sploh ni mogoče reči, če bo Fanfani jeva vlada sploh trajala do leta 1984, saj Jo njeno življenje odvisno od pozitivnih rezultatov, ki jih mora doseči glede razvoja industrijske proizvodnje in v boju proti inflaciji. Če Pa se vlada na tem področju ne bo izkazala, je popolnoma nenotrebno Podaljšati njeno agonijo in bi v tem Primeru bilo boljše združiti upravne
in politične volitve že za letos spomladi.
tudi socialist Antonio Landolfi, ki je mnenja, da je demokristjanski predlog, da bi združili upravne in politične volitve v letu 1984, znamenje šibkosti KD, ki bi na ta način hotela podaljšati svojo hegemonijo v državi. Krščanska demokracija, pravi Landolfi, se boji, da bi se premik na levo, ki se je začel z upravnimi volitvami, nadaljeval
Tudi komunist Armando Cossutta, j tudi v bodoče in tako še potrdil o-ki odgovarja za krajevne ustanove pri KPI, pravi, da datuma volitev ne morejo pogojevati priložnostni, čeprav zelo pomembni faktorji. Določitev datuma upravnih volitev je zelo delikatno vprašanje, ki ga urejujejo zelo nalančni mehanizmi in točno določeni državni zakoni, ki jih je treba spoštovati. Kar zadeva izvolitev deželnih svetov v deželah s posebnim statutom, pa gre za točno določene ustavne zakone.
Z istim vprašanjem se ukvarja
VIVEZI5 PREISKA VO 0 A TENTA TU NA PAPEŽA
Martella v Munchnu išče «bolgarsko sled»
Včeraj je zaslišal nekega Celenkovega poslovnega družabnika - Pred koncem meseca mora izreči dokončno besedo o usodi Antonova
MONCHEN, RIM. ANKARA — timski sodnik Martella je včeraj v bavarskem glavnem mestu zaslišal v zvezi s preiskavo o atentatu na Papeža Janeza Pavla II. nekega turskega državljana. Agencijske vesti domnevajo, da ie to Atalay Saral, Poslovni dvužaljnik Balrirja Celen-ka v izvozno - uvozni družbi «Tra-kian GMBH* s sedežem v Miinche-»u. Nemški preiskovalci sumijo, da j® bila tudi ta družba, ki se urad-no ukvarja s preprodajo sadja vpletena v trgovino z orožjem. Saral, ki ima v njej le 10 odstotkov kapitala, je baje že v preteklih dneh izrazil pripravljenost, da izprazni mal-ko. V glavnem naj bi Saral potrdil "lartelli, če so res nakazali prejšnji znesek denarja za atentat na Papeža. Obenem bi moral Sa J?1 vsaj delno poznati posle Bekirja jetika, ki je osumljen, da je na r°’ >1 atentat na papeža.
Martella pa se jc nepričakovano ?“Povedal potovanju v Frankfurt, kjer bi moral zaslišati v atentat na PaPeža vpletenega Turka Musa Car-'ar.ia Celebija. Včeraj je namreč državno pravdni.štvo iz Frankfurta pobrilo italijansko zahtevo o izro-Celebija, da ga lio lahko Mar-*Ua v prihodnjih dneh izčrpneje za-sušal v Rimu. Do sedaj je Celebi, kj je vodja skrajnodesničarskih «si-v'h volkov* za ZRN, nemškemu sodstvu razkril marsikatero skrivnost, k’ io je zamolčal celo «klepetavi* Mahmet Ali Agra.
Po včerajšnjem munenenškem za JČišanju, še bolj pa po prihodu Celebija v Rim, bo moral Martella iz-r*či dokončno besedo o funkcionar JU bolga. ske letalske družbe »Balkan Air* Sergeju Antonovu. Martella je dusedaj zaslišal že celo kopico prič, ki potrjujejo alibi Sergeja Antonova ’u izpodkopujejo trditve Alija Agce, da se je Antonov 11., 12. in 13. ®aja 1981 nahajal na Trgu Sv. Pe-tra. Odvetnika bolgarskega, funkcio ,ltu\ia sla ponovno vložila zahtevo o osvoboditvi svojega varovanca. < da so obtožne neosnovane. Obenem odvetnika zahtevata preiskavo glede skrivnostnega obiska agentov i-‘alijanske tajnoobveščevalne službe Pri Agci v zaporu najstrožje varnosti v Ascoli Picenu, ne da bi bilo *0dstvo o obiskih obveščeno. Ob tem odvetnika žatrjujeta, da so atentatorja na pai>eža »prepričali*, naj sousivu tla skrbno pripravljeno in Prezirano verzijo o atentatu.
. Po vsem sodeč Maitella zavlačuje z dokončnim odgovorom. Navsezadnje je lahko pričakoval, da bo J!11?! Antonov »zanesljive alibije*. ?edaj pa mora le zbrati dovolj dolžnega gradiva, da sc lahko ne ■tneni za pričevanja, ki zagovarjajo "^dolžnost bolgarskega funkcionar-1 Ja- Vsekakor to ne bo lahko, če je dsnična verzija, da je Antonov a-kfcl't tajnoobveščevalne bolgarske ®Iuž|je Kas. Vseeno pa lahko že se trdimo, da so Bolgari napravi-1 v*epreveč napak, ki niso dopust-za tuje agente. Morda P a so se Se preveč zanašali na že pregovor-0 nesposobnost Italijanske protiob-eščevalne služile. Morebitne napa-,l' Pa botlo lahko drago plačali, saj f°t kaže Italijani ne sledijo nenapi-JJuini »pravilom igre*, ki vladajo Jjfd bk kovskimi ta 'noobvt š evalni-, ’ službami, O vsej zadevi je bilo ® ko hrupa, da se sedaj Italija ne ž’0l'e umakniti, kljub temu da si kdo na Zahodu želi. da bi zadevo zgladili in pozabili. Najkasneje v tem mesecu pa bi **°l'al Martella izreči dokončno be
sedo o usedi Sergeja Antonova in to samo na podlagi dokaznega gra diva in ne s «po!itično računico*. kot si to želijo v Sofiji. Bolgarija se trenutno nahaja v precejšnjem precepu, saj bi rada krivdo za atentat naprtila samo turški mafiji. Njeni člani, ki so trenutno ua »varnem* v Bolgariji, pa nis0w4ct kaže -PL. pravljeni na kaj takega. Tudi po skusi, da bi zvalili krivdo na a-meri.ško CIA, bodo precej težki, s«.i se ne bo CL\ pustila ugnati v kozji rog.
Še na.jvee.ja neznanka pa so za Bolgare po Italijanih prav Turki. V Ankari je baje v teku naknadna preiskava o Agcovem umoru časnikarja Ipekeija in o skrivnostnem begu atentatorja iz enega najstrožjih turških zaporov. Po vsem sodeč so prav Turki napotili Italijane na «bol-garsko sled*, potem ko so slednji prekršili '-pravila igre* in ubili nekega turškega agenta.
samljenost krščanske demokracije. V zveza z zadn jimi davčnimi ukrepi pa Landolfi ne vidi. zakaj bi socialisti morali podpirati vlado in biti tako strelovod za družbeni protest proti ukrepom, ki zvračajo na delavski razred vso odgovornost za gospodarsko krizo.
D’Onofrio, čigar predlogi so povzročili polemiko, pravi v današnjem č!anku, ki ga objavlja demokristjan-sko glasilo II Popolo, da je absolutno potrebno odložiti na leto 1984 upravne volitve, ki so bile predvidele za letošnjo pomlad in to zaradi reforme krajevnih ustanov in njihovih financ.
Zabeležiti je treba nekatera stališča glede vladnih davčnih ukrepov. Namestnik tajnika PSD1 trdi, da so ti ukrepi zlasti davek na hišo, v popolnem nasprotju s pregramem, o katerem so se domenile štiri stranke vladne koalicije, in ki je predvideval okrepitev dejavnosti na gradbinskem področju. Socialdemokrati so že na seji ministrskega sveta, psa vi Puletti. izrazili svoje nasprotovanje do zakonskih odlokov, tudi zato. ker so tako resne sklepe sprejeli, ne da bi se predhodno posvetovali in domenili z ministrom za javna dela, Ne razumem torej, pravd Puletti, čemu služijo skupni programi, če jih po-‘cm lahko spreminjajo, ko je pozornost javnosti osredotočena na druga vprašanja.
Liberalni tajnik Zanone pa s svoje strani trdi. da Italijani sedaj, po povečanju davkov pričakujejo, da vlada izpopolni svoje -ukrepe z znatnim. kiestcu.jem javnih izdatkov in cmeii razsipavanje. Morebitna uvedba davka mna tantum*. za katerega liberalci poudarjajo, da mora biti odločno izrednega značaja, pa mora biti pogojena z omejitvijo izdatkov in s podp sem sporazuma o ceni delovne sile.
RIM — Rimsko sodstvo je sprožilo sodni postopek proti desetim neofašistom obtoženih, da so umorili podčastnika Franca Evangelistija znanega pod psevdonimom »Šerpi-co». Podčastnika so ubili maja 1980 pred rimskim licejem »Giulio Ce-sare».
Varšavski pakt pripravlja skupno mirovno ofenzivo
V primeru da bi ZDA odklonile <ponujcno roko», si mora vzhodni blok porazdelili bremena oboroževalne tekme
Sovjetski partijski voditelj Andropov s svojim gostiteljem Husakom na praškem letališču
(Telefoto AP)
PRAGA — V praškem gradu Hrad-čani bo danes in jutri zasedanje na vrhu držav članic varšavskega pakta, prvo odkar je vodstvo v Sovjetski zvezi po smrti Leonida Brež-njeva prevzel Jurij Andropov. V nekdanjo kraljevo palačo pa ne bo smel vstopiti noben tuji časnikar, celo četrt Hradčane so zaprli za tujce. Taka tajnost, ki je v kričečem nasprotju s helsinško listino, pa obenem dokazuje, da bodo v Pragi pretresali vprašanja življenjskega pomena za vzhodni blok in posredno za vse človeštvo.
Sedem voditeljev držav članic: Andropov za Sovjelsko zvezo, Hone eker za Nemško demokratično repu bliko, Kadar za Madžarsko, Jaruzel-ski za Poljsko, Ceausescu za Romunijo, Živkov za Bolgarijo in Husak
ČEPRAV SKUPNO POROČILO BELEŽI »RAHEL NAPREDEK*
V Hal d eja nobenega praktičnega zbližan j a med izraelskim in libanonskim stališčem
Delegaciji se še vedno nista sporazumeli glede dnevnega reda - Spopadi v Tripolisu
BEJRUT — Libanon še vedno ne pozna miru. Pesti ga nezaželena prisotnost tujih čet na njegovem ozemlju, spet pa so v ospredju tudi spopadi med politično in versko nasprotujočimi si skupinami, ki potrjujejo nevarnost izbruha nove državljanske vojne.
Tudi izid tretjega srečanja med predstavniki izraelske in libanonske vlade v Haldeju ne obeta nič dobrega. Reaganovemu odposlancu
Morrisu Draperju ni uspelo doseči,, r.-, ......	, .
da bi se delegaciji dogovorili o vrst- PiavlJe" umak»iL čete iz sosednje nem redu argumentov, ki naj bi jih države, a pod pogojem da jo isto-obravnavali med pogajanji. Ob kon- časno zapustijo ucb su-ski vojafa m cu srečanja so sicer izdali skupno i Plinski gverilci. Sledil bi še spo
* rn jamrs&ič*
je v pogovorih prišlo do rahlega zbližpnja med stališči obeh držav, a upanje, da bo moč doseči kompromis se je kmalu razblinilo, ko se je izvedelo, za kaj pravzaprav gre. I-zraelci so izrazili pripravljenost, da z dnevnega reda izbrišejo besedo »normalizacija* odnosov, ne da bi niti za korak spremenili bistva svojih zahtev, ki so za Libanon nesprejemljive.
Telavivska vlada želi namreč vsiliti predsedniku Džemajelu mirovno pogodbo, ki bi Libanon uvrstila v okvir campdavidskih sporazumov z Egiptom, šele zatem je Begin pri-
iiiiiiiii i n iii iiitt i mii i ur ii uti i m t ii iiiii it iti h ni iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii im n umili min umili m mi niiiiiiiit n iiiiiiiiiit um it iiiiiitiMit iti ti tlim 1*111111111*411111111111111111 um
Razkrinkana ugrabiteljska tolpa
stili v rokah krvoločnim pripadnikom vojske kolaboracionista Hada da, najbrž glavnega krivca za po kole v palestinskih taboriščih v Sa-bri in Satih. Nenazadnje pa hočejo Izraelci s sporazumom o turizmu in trgovini »anektirati* šibko libanonsko gospodarstvo, ki še ni sposobno samostojno shoditi.
Izraelskim zahtevam postavljajo Libanonci druge, mnogo manj določene predloge: umik izraelske in drugih vojsk iz države, preučitev vprašanja varnosti na meji z Izraelom in ureditev ednosov med državama na podlagi premirja, ki sta ga vladi podpisali leta 1918 ob kon cu prve izraelsko - arabske vojne.
Medtem ko so se v Haldeju pogajali, se je v Tripolisu (drugo največje libanonsko mesto) spet razvnela ostra bitka med prosirskimi in protisirskimi skupinami. Središče mesta se je spremenilo v pravcato bojno polje, da je bilo potrebno domala vse prebivalce evakuirati v zasilna taborišča. Libanonski radio poroča, da leži na ulicah na desetine mrtvih in ranjencev. Nove spopade so baje povzročila nasprotja med Sirci in Palestinci. Ti naj bi podpirali «frcnto ljudskega odporni-štva*. ki se bori proti sirskim pripadnikom »arabskih zelenili čelad*.
Precej odmeva pa je v Izraelu imela izjava zunanjega ministra Sa-mira v zvezi z vojnimi ujetniki. V bistvu je Šamir posredno potrdil vest, da se glede tega vprašanja Izrael pogaja s PLO, ko je dejal, da je njegova vlada pripravljena tudi kršiti svoja načela, ko gre za izpustitev lastnih vojakov, ki so v rokah sovražnikov. Doslej se je Izrael upiral vsakršnemu stiku s PLO.
Dva od treh ugrabiteljev malega Davida Agiatija. ki so jih karabinjerji aretirali ob njegovi osvoboditvi: Erinanno Molinari in »ječar* Raffaele Dessolis. Več o tem na zadnji strani	(Telefoto AP)
MILAN — Na račun davčnega cdpusta je država že -zaslužila*
2	560 milijard lir, vse pa kaže. da !x> končni iztržek daleč presegel
3	tjsoč milijard. Tei vsoti pa bo treba prišteti še priliv, ki ga bo prineslo podaljšanje roka za davčni odpust do 15. marca.
Reaganov odposlanec Morris Draper (s sklenjenimi rokami) pričakuje prihod izraelske in libanonske delegacije	(Telefoto AP)
UniHIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIMIHIIIIimiUIIIIIIIIIMmiMIIMIIIIimHlllllltlllMIIMIMMimiltlllMIIHMIM
PO PREKINITVI VOJAŠKEGA STANJA
Včeraj začeli delovati novi poljski sindikati
Nizek odziv in nezaupanje med delavci
VARŠAVA — Poljaki so v novo leto zakoračili v vsaj formalno bolj sproščenem ozračju, saj jim je prineslo pogojno prekinitev dobro leto trajajočega vojaškega stanja.
Z včerajšnjim dnem so stopili v pobio veljavo in torej začeli delovati novi sindikati, za sedaj le na krajevni ravni in v okviru delovnih organizacij, kasneje pa naj bi prerasli v sindikalne zveze na državni ravni * in po načrtih oblasti nadomestili ukinjene sindikate in predvsem Solidarnost. Doslej so poljski delavci formalno ustanovili 2500 sindikatov, nadaljnjih 4 tisoč jih je zaprosilo za registracijo, vendar so številke zelo skromne z ozirom na podatek, da je okoli 60 tisoč delovnih organizacij, ki imajo pravico do ustanovitve sindikalnih organizacij. To pa pomeni, da stvari ne pote-
MIMIMIMIMIMIMMIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIMIIIIIMMIIIIIIIII>l|llllllllllllllini»IMIIItflllllHMMMHIIIHIIIIIIIIIIIIIItlllHIIIIIIUllilllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMMIHIIIIIIIIIII|IIIIIIIMf*1llllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIHMMItlllllllllllllllllMIHIIHIMIII|ll
NA POGAJANJIH O CENI DELA MED SINDIKATI IN DELODAJALCI
Iskanje izhoda iz zapletenega položaja
RIM — Danes se začenja zadnji poskus Fanfanijeve vlado, da bi a pogajanji dosegli sporazum med delodajalci in sindikati. Posebna skupina izvedencev katero je i-menoval minister za delo Scott' (v njej so Giugni, Valcavi in D’Har, mandt) se bo v jutranjih urah sestala s predstavniki sindikatov, jutri pa bodo na vrsti pogovori z delodajalci
Oba sestanka, tako današnji, kot jutrišnji, imata namen poglobiti razpravo o vseh vidikih reforme mezdnega ustroja. Tako ne bo govora le o osrednjem vprašanju, t.j. o ceni dela. ampak tudi o urnikih, obnovi delovnih pogodb, do-
polnilni blagajni, sindikalnih pogajanjih itd.
Odbor izv edencev bo v četi tek po ročni ministru Scottiju o rezultatih svojega posredovanja. Scotti pa se bo Uidi sestal s predstavniki obeh skupin ter nato presodil, če ie dovolj realnih možnosti, da bi prišlo na neposrednem srečanju med sindikati do siiorazuma v času do 20. januarja, t.j, v roku, ki ga je določil ministrski predsednik Fanfani kot zadrjega. preden bi prišlo do neposrednega posega vlade
Do zapadlosti tega roka manika la sicer še dobra dva tedna in v lem času bi do sporazuma vsekakor lahku prišlo, vendar pa časa tudi
ni na pretek. Prav zato so se že včeraj zjutraj ločeno sestala tajništva vseh treh sindikatih organizacij, popoldne pa je bila seja skupnega tajništva, ki se je se stalo tudi s predstavniki posameznih kategorij.
Na sestanku skupnega tajništva s predstavniki sindikalnih kategorij so zavzeli dokaj kritično stališče do ukrepov, ki jih je vlada pod v žela tik pred zaključkom lanskega leta. saj vsi poviški izdatno presegajo dogovorjenih 13 odstotkov, v nasprotju z zagotovili ministrov. Id so se v prejšnjem tednu sre čali s sindikati. Na sestanku so izrazih tudi hudo zaskrbljenost nad
tem, kaj bo prinesel »paket* po dražitev, ki jih .je napovedala vla da, skupno tajništvo sindikatov pa bo svojo prvo oceno o teh podražitvah dalo jutri. Celovito oceno o raznih postavkah (cena dela. davki, gospodarski ukrepi itd.), pa bodo sindikati podali šele v soboto, 8. januarja.
Tajnik CISL Del Piano je poročal tudi o pogajanjih, ki so potekala v preteklih dneh na ministrstvu za delo in je podčrtal, da so bila pojasnila. ki so jih dobili, kar se ti če davkov, še precej zadovoljiva, kritiziral pa je dejstvo, da vlada ni izpolnila svojih obvez pri revi ziji poviška cene elektrike.
Da je vprašanje davčne politike tesno povezano z vprašanjem cent dela je potrdil tud1 minister za delo Scotti v neki svoji včerajšnji izjavi časnikarjem. Izključil je pa predčasni poseg ministrskega pred sednika Fanfani ja in dejal: »V teh dveh dneh bo komisija izvedencev na ločenih sestankih obravnavala »Tsto možnosti in videli bomo. če se bo mogoče dogovoriti za global ni sporazum. Težave s- izredno velike in zavozljalo se .je že toliko Vozlov, da jih .je zelo težko razvoz Ijati. Toda če želimo ohraniti pri življenju sistem odnosov med sindikati in industrijo, bo vendarle treba priti do sporazuma.*
kajo tako, kot so si jih bile za mi slile državne oblasti: agencija PAP priznava, da med delavstvom kljub mesece trajajočem pripravljalnem obdobju, vlada vzdušje nezaupljivosti in čakanja. Enega od vzrokov za tako zadržanje vidi poljski tisk v razdvojenosti in napetosti, ki sta še vedno prisotni med delavci posameznih podjetij. Najhujši očitek, ki ga poljski delavci naslavljajo na nove sindikalne organizacije, prav gotovo izvira iz neizogibnega nadzora, ki ga bo nad njimi izvajal režim. Svoj delež pa ima verjetno tudi vztrajno pozivanje ilegalne Solidarnosti k bojkotu novih sindikalnih struktur.
Rahel optimizem pa veje s strani poljskih časopisov, ko poročajo o okvirni gospodarski situaciji v držati in njenih perspektivah za leto 1983. ki ne bi smelo biti težje od preteklega. Res je, da bo šlo krčenje državnega primanjkljaja predvsem na račun višanja cen in zatiranja naraščanja plač, vendar je hkrati predviden dvig proizvodnje in večji izvoz, predvsem v socialistične dežele in na tržišča tretjega sveta. PodpredsedniK poljske vlade Rakotvski je na tej osnovi brez zadržkov zavrnil možnost kakršnegakoli popuščanja predsedniku Reaganu, ki ga je v intervjuju ameriškemu tedniku Netvseweek obtožil, da igra cinično igro, v kateri Poljska nič ne pomeni.
\VASHINGTON - Predsednik Ronald Reagan .je včerai imenoval posebno posvetovalno komisijo e-najstih članov, katero vodi bivši svetovalec za državno varnost Brent Scotvcroft. Naloga »Predsedniške komisije za strateške si le*, kot se uradno imenuje, je v tem. Ja prouči različna stališča in mnenja v zvezi z namestitvijo spornih ameriških medcelinskih ra ket MX.
za češkoslovaško, bo po vsej verjetnosti podprlo zadnjo »mirovno ofenzivo* novega kremeljskega voditelja. S tem bodo sovjetski predlogi o omejevanju jedrske oborožitve postali skupni dokument vseh članic varšavskega zavezništva.
Novi predlogi Jurija Andropova Zahodu pa vsebujejo poleg vabečih sugestij o omejevanju oborožene tekme tudi jasne zahteve o pristopu k tej tekmi, če bi ZDA in zahodni blok zavrnili «ponujeno roko*. In prav ta značilnost nove sovjetske politike bržkone zaskrblja njene zaveznike. V prvi vrsti bo to bremenilo edini dve članici pakta, ki s« še nekako upirata gospodarski krizi, Nemško demokratično republiko in ČSSR. Prva pa se med drugim otepa z latentnim pacifizmom svoje mladine, ki jo je okužilo pacifistično gibanje v ZRN. Tudi gospodarstvo v NDR je v zadnjih mesecih pokazalo znamenje utrujenosti, saj je dobršen del »gospodarske stabilizacije* na Poljskem bil na njenih ramenih. Na Češkoslovaškem pa navidezno blagostanje skriva globoke pomanjkljivosti zastarelega in že odsluženega industrijskega aparata, ki nujno zahteva posodobitev.
Od ostalih članic pa lahko Jurij Andropov pričakuje samo moralno podporo, saj niso v stanju aktivno poseči v oboroževalno tekmo. Poljska kriza je vsem znana, na gospodarskem področju doživlja nekaj podobnega tudj Romunija. Madžarska pa si ne more privoščiti nobenega odtegljeja, saj bi v trenutku izničila, kar je s požrtvovalnostjo gradila vse od zadušitve madžarskega upora leta 1956. Gospodarski potencial najzvestejše zaveznice Bolgarije pa ni tak, da bi lahko aktivno pripomogla pri oboroževalni tekmi.
Po vsem tem je popolnoma jasno, da bodo vse napore usmerili v preprečevanje novega merjenja moči med obema blokoma. Na tej poti jim prav pridejo tudi gospodarske težave zahodne Evrope, ki niso pripravljene na take žrtve, kot jih je Reagan naprtil svojim ljudem, saj bi kaj takega povzročilo družbena vrenja. Iz Prage lahko torej pričakujemo novo mirovno ofenzivo, ki bo namenjena predvsem Zvezni republiki Nemčiji, glavnemu poražencu ob morebitni skalitvi političnih in gospodarskih odnosov med Vzlio-d<*n in Zahodom.
Brzczinski kritično o Juriju Andropovu
PARIZ — Bivši svetovalec za nacionalno varnost za časa Carterjevega predsedovanja Zbignevv Brze-zinski je v intervjuju za «Quotidien de Pariz* skrajno negativno ocenil novega sovjetskega voditelja Jurija Andropova. Po njegovem se je z izvolitvijo Andropova skrajno nevarno premaknilo težišče oblasti v Sovjetski zvezi v prid ..nnade in tajnih obveščevalni'! služb. Brzezinski predvideva, da bo sovjetska politika odslej bolj subtilna in prožnejša kot za časa Brežnjeva, predvsem glede splošno strateških vprašanj, ne bo pa se odrekala uporabi vojaške moči v svoji juž.ni azijski periferiji.
Po vsem sodeč Brzezinskega ne zaskrblja sovjetsko kitajska normalizacija, ki ne bo nikoli odpravila ideoloških razlik. Ob tem pa bivši Carterjev svetovalec negativno o-cenjuje Reaganovo politiko, ki ni znala vnovčiti kar »ta za ameriško-kitajsko zbliževanje stQrila Nixon in Carter.	*
<Izvcslija> napadajo ameriškega predsednika Ronalda Reagana
MOSKVA — Glasilo sovjetske vlade «izvestija» so včeraj obsodile kot »nesramno, absurdno in cinično* Reaganovo zahtevo, naj mornarica ZDA gospoduje nad svetovnimi morji, .i jc je izrekel med splavitvijo oklepne križarke «New Jer-se.v*. Med drugim »Izvestija* trdijo, da ni Ameriki nihče dal pravice, da gospoduje na območjih, ki so tisoče in tisoče milj oddaljena od njenih obal.
Upor v postojanki afganistanske vojske
ISLAM\BAD — Skupina afgan-skih vojakov iz neke postojanke v bližini mesta Host se je v noči med 31 decembrom in 1. januii-rjem uprla svojim orosovietskim poveljnikom in prestopila h gverili. Nelojalni vojaki so baje u smrtili okrog trideset častnikov in podčastnikov, ki so 'im poveljevali. Vest so sporočili pripadniki afganskega odporništva v Islamabadu.
TRŽAŠKI DNEVNIK
ZARADI KOMPLEKSNOSTI POSAMEZNIH PROBLEMOV
Nujno je treba umestiti delovne komisije ki jih predvideva sporazum o hitri cesti
Sproti morajo reševati vse probleme, ki se postavljajo razlaščencem • Potrebna dokumentacija
S prihodnjim tednom bo gradbeno podjetje Plače Moulin iz Milana začelo ugotavljati stanje zemljišč v katastrskih občinah Gabrovec in Salež, ki jih bodo razlastili za izgradnjo nove avtoceste Sesljan -sedmi pomol. Zaradi tega bosta Kmečka zveza in konzorcij razlaščencev Naša zemlja že v tem tednu priredili sestanek, na katerem bosta vsem zainteresiranim (poleg prebivalcev iz zgoniške občine pridejo tokrat v poštev predvsem Križani in Prosečani) obrazložila razlastitveni postopek in vsa druga vprašanja, ki so z njim povezana; na sestanku bodo nadalje zainteresiranim orisali vsebino sporazuma, ki je bil dosežen pred nedavnim med deželo, podjetjem ANAS. tržaško in okoliškimi (razen miljske) občinami, Kraško gorsko skupnostjo, podjetji, ki imajo dela v zakupu, konzorcijem Naša zemlja in Kmečko zvezo.
V teh dneh pa so razlaščenci iz Nabrežine in Križa (torej tisti, katerih zemljišča se nahajajo na področju devinsko - nabrežinske občine) zaposleni z drugim opravilom; poklicani so, da do okrog 20. januarja odgovorijo podjetju ANAS glede ponudb, ki jim jih je le to dalo za razlaščeno zemljo. Poleg tega, da pismeno sprejmejo višino odškodnine, ki jim jo ponuja podjetje, morajo prizadeti takoj predložiti tudi ustrezno dokumentacijo.
Prav zaradi tega se v sedanjem trenutku postavlja nujnost, da je treba v najkrajšem času ustanoviti tehnične delovne skupine, ki jih predvideva pred nedavnim podpisani sporazum. Kompleksnost posameznih problemov je namreč takšna, da jih je treba sporazumno reševati med vsemi zainteresiranimi dejavniki; zato se morajo vsi angažirati in prevzeti svoje naloge, da bi bili tudi problemi posameznikov rešeni na najboljši način. Naj s tem v zvezi dodamo, da je za avtocestni odsek Sesljan - Prosek v sporazumu predvidena sestava tehnične delovne skupine, v kateri morajo biti predstavniki dežele, podjetja ANAS, Kraške gorske skupnosti, tržaške občine, devinsko - nabrežinske občine, zgoniške občine, podjetja Plače Moulin, konzorcija Naša zemlja in pokrajinske stanovske organizacije obdelovalcev zemlje, to je Kmečke zveze. Prav bi torej bilo, da bi to delovno komisijo čimprej umestili.
Največje težave, kot smo že zapisali, imajo razlaščenci zaradi dokumentacije, ki jo morajo predložiti. Naj zato na kratko še enkrat ponovimo, kateri so dokumenti, ki jih ANAS zahteva za izplačevanje odškodnine.
Vsi prizadeti morajo predložiti davčno številko (fotokopijo) in na-
domestno izjavo izpričevalne listine (dichiarazione sostitutiva delTatto di notorieta), s katero pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da so lastniki (v primeru solastništva marajo navesti svoj delež) razlaščenega zemljišča (ki je prosto raznih služnosti in hipotek).
Tavolarno vknjiženi lastniki morajo poleg zgoraj navedenih dokumentov predložiti še tavodarni izvleček (estratto tavolare) razlaščenih nepremičnin. Dediči, ki niso ta-volamo vknjiženi morajo poleg zgoraj navedenih dokumentov predstaviti še nadomestno izjavi izpričevalne listine, s katero pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da je pokojni lastnik umrl brez oporoke in omenjajo vse njegove ostale dediče (z deleži, ki jim pripadajo) ter še mrliški list.
Tisti, ki so že plačali zapuščinski davek morajo predložiti tudi potrdilo o zapuščinski prijavi, oziroma o-brazec 240 (zanj morajo zaprositi pri zapuščinskem uradu).
Tisti, ki pa še niso plačali za-
puščinskega davka morajo predložiti ustrezno prijavo na pristojne urade in vprašati obrazec 240. Posebno pozornost naj interesenti posvetijo naslednjim terminom: če je pokojni lastnik umrl po 1.1.1973 zapuščinski davek zastara po 5 letih; če pa je pokojni lastnik umrl pred 1.1. 1973 zapuščinski davek zastara po 20 letih.
V primeru, da obstaja zastaranje (prescrizione) zapuščinskega davka je dovolj predložiti potrdilo o dedovanju (certificato di eredita), ki ga zainteresirani lahko zahtevajo pri sodniku.
Neposredni obdelovalci zemlje, to je kmetje, pa morajo poleg davčne številke in nadomestne izjave izpričevalne listine, s katero potrjujejo, da so lastniki razlaščenega zemljišča (za tavolarno vknjižene lastnike ali za dediče), predložiti še nadomestno izjavo izpričevalne listine, s katero pod lastno odgovornostjo izjavljajo, da so kmetje, to je, da se pretežno posvečajo kmetijski dejavnosti.
PO PRCDVIDEVANJIH TRŽAŠKIH BRADBENIKOV
Letos bi lahko zgradili 2.365 novih stanovanj
S sredstvi, ki jih dajeta na razpolago vsedržavni in deželni zakon, pa bi število novih stanovanj v vsej deželi znašalo 8.624 enot
Na osnovi finančnih sredstev, ki jih dajeta na razpolago tako imenovani zakon Nicolazzi bis in deželni zakon štev. 75 iz leta 1982 bi v letošnjem letu utegnili zgraditi v naši deželi 8 624 novih stanovanj, od katerih 2.365 v samem Trstu. Ta predvidevanja izhajajo iz novoletnega obračuna tržaških gradbenikov, ki pa tudi opozarjajo na nujnost, da se predvidena financiranja uporabi.jo smotrno in pravočasno V prvi vrsti pa .je potreb no, menijo gradbeniki, da se rešijo ali vsaj začnejo reševati tisti urbanistični, upravni, procedumi in finančni vozli, ki so doslej zavi-r ali operativnost gradbenih podjetij, posebno onih, ki delujejo na področju konvencioniranih gradenj ali gradenj, ki uživajo posebne olajšave.
Ena važnih postavk je seveda koordinacija posegov, na deželni pa tudi na drugih ravneh. Treba je gledati na stanovanjsko politiko iz vidika komprenzorijev. poudarjajo gradbeniki, tako da bi na primer
vskladili operativne izbire vseh občin tržaške pokrajine. Tako za ko ordiniran.je kot za uresničevanje programov predlagajo gradbeniki sestavo nekega koordinacijskega telesa med deželo, pokrajino in zainteresiranimi občinami, ob sodelovanju «izvrševalnih subjektov*, se pravi samih gradbenikov.
Drugi predlogi gradbenikov zadevajo urbanistične načrte (ki naj bi .jih odobrili samo s sklepom občinskega sveta), skrčenje raznih upravnih postopkov, bolj jasne odnose s kreditnim sistemom in prenovitev sistemov javnih dražb.
■iHiiiiiiiniiiiiiiuiMitiiMiiiiimiitiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiufiiimiiiiHiiiiMMiiiiiiiiuHiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiMiiiiiiitniitiimfmMniiHMiififiimiiimiiiiiiiiiiitiiiiiifiiiiiil
ZARADI VSE VEČJE KRIZE V ŽELEZARSTVU IN PAPIRNI INDUSTRIJI
Skoraj 700 delavcev Terni in Cartimavo od včeraj vpisali v dopolnilno blagajno
V škedenjski železarni je prešlo v dopolnilno blagajno za 13 tednov 590 uslužbencev, v štivanski papirnici pa za dobo 6 mesecev 91 zaposlenih
Skoraj 700 uslužbencev dveh tržaških industrijskih obratov, ške-denjske železarne Terni (bivši Ital-sider) in štivanske papirnice Cartimavo, je prešlo z včerajšnjim dnem v do,.o, ni mo blaga. no. V železarni Terni je bilo vpisanih v dopolnilno blagajno 590 zaposlenih, od katerih je 514 delavcev, 70 uradnikov in 6 nameščencev «posebnih kategorij*. Po sporazumu, ki so ga dosegli konec lanskega leta na sedežu organizacije Intersind med vodstvom podjetja in sindikalnimi predstavniki, bo trajala dopolnilna blaga'ra 13 tednov in se bo iztekla 31. marca. V štivanski papirnici so uvedli dopolnilno blagajno «uradno» sicer že 27. decembra, odlok o vpisu 91 uslužbencev v dopolnilno blagajno pa je začel praktično veljati včeraj.
O kritičnem položaju v obeh industrijskih objektih smo že obširno poročali. Kriza, ki je zajela železarstvo po vsem svetu (v ZDA so na primer lani delovale železarne v
POD POKROVITELJSTVOM OBČINSKE UPRAVE
Lepa novoletna družabnost upokojencev dolinske občine
sporedu je bilo tudi nekai zabavnih točk. ki so vesel e v dvorani še
Upokojenci dolinske občine so le tos organizirano in v strnjenih vrstah prestopili prag novega leta. Njihova pobuda .je naletela na zelo velik in pozitiven odziv, saj je bil to prvo organizirano srečanje z družabnostjo »penzicnistov* v Bregu, odvijalo pa se je pod pokroviteljstvom uprave občine Dolina.
Novoletno družabno srečanje u pokojencev dolinsko občine je bilo v nedeljo 2. januarja v občinskem gledališču France Prešeren v Bo-ljuiicu Udeležba je presenetila organizatorje same. saj niso pričakovali, da bodo gostje zasedli vsa razpoložljiva mesta za dobro kapljico in prigrizek pa so v bifeju poskrbeli člani ŠD Breg.
Srečanje .je potekalo v zelo sproščenem in domačem vzdušju in na
bolj stopnjevale. Da so se naši staiejši občani lahko zavrteli so poskrbeli Veseli godci iz Boljunca k' so pridno pihali v inštrumente, in res .je, da kadar naše »nonote* zasrbijo pete, postanejo lahkotni in poskočni in marsikateri 'mu'c> si jih lahko vzame za zgled Ko so godci »počivali* je za srr.eh poskrbel Vanek (tokrat brez Drejčka). Nekaj resne glasbe ko primaknili sopranistka Eleonora Fontana No vello, tenorist Carlo Biasini in mez zosopranistka Emanueli Pasqualin V imenu sindikata upokojencev je spregovoril Bruno Prašelj, pozdrav in voščilo pa je prinesel tudi župan občine Dolina Edvin Švab. Mai sikoga so razveselili tudi dobitki na loteriji.
(ns)
povprečju le s polovico svoje zmogljivosti, polovica delavcev ameriških železarn je brezposelnih), ni prizanesla niti škedenjskemu obratu. Vodstvo podjetja je hotelo že oktobra vpisati večje število uslužbencev v dopolnilno blagajno brez vsakih zagotovil o nadaljnjem delovanju železarne. Prav zato so sindikalni predstavniki delavcev pričeli oster sindikalni boj v obrambo delovnih mest. Od vodstva podjetja so zahtevali naj pripravi načrt o »dodatni proizvodnji* v železarni, saj se je povpraševanje po suhem železu, ki je bil doslej poglavitni proizvod škedenjskega obrata, stalno manjšalo. Vodstvo ie pristalo na izdelavo posebnega načrta za pre-osnovo proizvodnje, vprašljivo pa je, kdaj bodo lahko načrt dokončali in ga nato tudi izpeljali.
Včeraj začeto obdobje dopolnilne blagajne ne bo za vse zaposlene enako dolgo; nekateri delavci bodo ostali v dopolnilni blagajni za daljšo dobo, drugi za krajšo, v tem pogledu pa so predvidene tudi nekatere rotacije, da ne bi ostali v dopolnilni blagajni vedno isti delavci.
Za 91 uslužbencev štivanske papirnice Cartimavo bo trajala dopolnilna blagajna šest mesecev. Sprva je kazalo, da bi morali vpisati v dopolnilno blagajno 103 osebe, po ponovnem pregledu organika (prvi izračun o vpisu je pripravilo vodstvo v začetim oktobra, odtlej se .je nekaj uslužbencev upoko;ilo, ne kaj pa jih je opustilo službo) pa se je ta številka znižala na zdajšnjih 91. V tovarni je sedaj — skupaj z uslužbenci termoelektrične centrale — zaposlenih 813 uslužbencev.
Sindikalni predstavniki papirnice se bodo v prihodnjih dneh še srečali z vodstvom podjetja, da bi tudi v tem obratu dosegli rotacijo zaposlenih v dopolnilni blagajni, s čemer bi bilo breme dopolnilne bla gajne pravičnejše porazdeljeno med vsemi delavci. V teku meseca bi morali sindikalni predstavniki izvedeti tudi za načrt, ki bi ga moralo pripraviti vodstvo podjetja, za nadaljnje delovanje papirnice. I. julija bi moralo namreč postati podjetje član vsedržavne grupe Bur-go, s katero je že sedaj povezano.
Radijska igra Marka Sosiča
Danes ob 18. uri bo Radiu Trst A predvajal izvirno radijsko igro Marka Sosiča «V DOLINI GNIJEJO KOSTANJI*. Suhoparen dasi klen dialog, zgoščena dramska pripo ved, ki se kot do kraja napeta kriminalka s svojimi globokimi pomenskimi koreninami vrašča v samo tkivo te nenavadne pa vendar do evidence razpreproščene slušne i-gre — to so nemara odlike ki o-predeljujeio radijski prvenec »V dolini gnijejo kostanji* mladega trža škega pisca in filmskega režiserja Marka Sosiča. V glavn:h vlogah nastopajo Bogdana Bratuž, Giulia-na Sosič, Bojan Umek, Miranda Caharija, Anton Petje in Stojan Colja, igro samo pa je oh dra maturški pomoči Borisa Kobala režiral avtor sam.
Po zagotovilih tukajšnje KD
Dežflnlh volitev ne bodo odložili
Na vsedržavni ravni je KD predlagala združitev letošnjih u-pravnih volitev s parlamentarnimi leta 1984
Predlog Krščanske demokracije, da bi odložili upravne volitve, ki bodo na sporedu letos, in jih združili s parlamentarnimi volitvami leta 1984, je tudi pri nas naletel na dokajšnjo pozornost, ko pa je v naši deželi praktično že nastopilo nekakšno predvolilno vzdušje v pričakovanju deželnih volitev, ki bi morale biti na koncu pomladi. Morebitna odložitev deželnih volitev za eno leto bi prav gotovo imela svojo odmevnost tudi v tržaškem političnem življenju, saj je tudi problem večin v tržaški občini in na pokrajini tako ali drugače vezan na vprašanje deželnih volitev. Spomnimo se samo na grožnje Krščanske demokracije, da sproži novo krizo deželne vlade, ko bi laično socialistične sile še naprej zavirale njen vstop v večino v cbeh tržaških krajevnih ustanovah.
Vse kaže pa, da demokrščan ski predlog o odložitvi upravnih volitev ne zadeva tudi deželne volitve, pač pa samo občinske in pokrajinske. Pokrajinski tajnik KD Coslovich, ki smo ga poiskali po telefonu, nam je pojasnil, da tržaška in deželna KD tako tolmačita strankin predlog na vsedržavni ravni. Res pa je tudi, da bi bil za podaljšanje sedanje mandatne debe deželnega sveta potreben ustavni zakon in da je volilni rok tako blizu, da bi bila odložitev deželnih volitev praktično nemogoča.
VPISOVANJE ZA IZLETE PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Za Turčijo presežena vsa predvidevanja Za Gradiščansko samo še nekaj prostorov
Za izvedba križarjenja z « Liburni jo» potrebnih še vsaj 60 do 70 prijav
Pisma uredništvu
O novoletni oddaji po radiu Trst A
S prošnjo za objavo smo prejeli tudi pismo, ki je sicer naslovljeno na ravnatelja slovenskih programov tržaške radijske postaje:
31. decembra sem poslušal novoletno oddajo, v kateri je nastopila tudi neka kabaretna skupina. Na žalost nisem ujel imena sodelujočih, a vam bo seveda zelo enostavno ugotoviti, kdo je ta skupina. Želel bi vas opozoriti le na dve točki tega programa.
Med prvo točko, to je med potovanjem v Kanado, so vrli umetniki med drugim rekli; »Odpotoval sem iz Ljubljane z letalom Carnexa, ki pa tokrat ni zadelo v Korziko*. Verjetno nisem uporabil njihovih besed, a smisel je isti. Mislim, da je skrajno neokusno, da zasmehujemo dogodek, ki so ga časopisi in tudi slov. radio v Trstu označili kot eno največjih tragedij slovenskega naroda. Kako bi se počutil sorodnik ponesrečencev, ki bi slučajno poslušal tako humoristično oddajo?
Drugič skeč se je nanašal na sedanje stanje v Trstu. Na napev pesmi Jugoslavija, ki je postala izredno znana v zadnjih letih, smo med drugim slišali, da so »jugoti* zaprli mejo in da bi morala »domovina rešiti trieština*. Tudi ta skeč ne potrebu;e komentarjev.
Vedno govorimo, da mora matična domovina pomagati manjšini,

PO VEČLETNEM ZATIŠJU
..„„„......M..........................
Ko mesto na robu sveta» veselo zaploska nostalgičnim himnam
ra Trst je kot mesto na robu ta,» piše tržaški pesnik. To mena robu sveta si je marsikatera ist že prisvajala in ga prav ta hitro zavrgla. Prav tako poče-jo stranke in njeni predstavniki. ta Trst so si novinarji in pisa-i izmislili vrsto bolj ali manj rečenih definicij. Približno toliko definicij ima Trst tudi obrazov, od časa do časa lahko vzbujajo tas ljubezen, navezanost, usmi-ije ali tudi sovraštvo. Ta Trst, živi iz spominov na boljše čase, asi umira in mi z njim, vendar a nikoli ne bo priznal in se bo e slepil z visokodonečimi beseda-in prazničnimi preoblekami.
'a Trst je pokazal enega od svo-obrazov na novoletnem koncertu jledališču Rnssetti Sam koncert ; ni bogve kako originalen, saj iša posnemati dunajskega, s ka im se ne more primerjati. Trža i občinska godba Giuseppe Verdi je sicer potrudila, tržaško malo-ščansko občinstvo je napolnilo, to priložnost posebej okrašeno, irano do zadnjega kotička, pra čno vzdušje je poudaril župan tvojim novoletnim govorom. Prt ni so bili izredno dobro razpolo-li in so svojega župana pozdravili ploskanjem, čim je vstopil v dvo-
rano. Mislimo, da se malokateremu županu v Italiji to posreči. Posebno vzdušje je seveda izzval z govorom, ko je povabil tržaške gospo dinje, naj kupujejo b Trstu, naj ne hodijo kupovat drugam, ker bodo s tem pomagale tržaškemu gospo darstvu. Pred leti je sicer nekdo pozival italijanske žene, naj rojevajo, da bo Italija močnejše . . . Župan je vsekakor skušal biti novoletno optimističen: vsaka kriza mine, je rekel, in tako bo tudi ta. Morda smo nekoliko površno označili mejo ob Trstu kot najbolj odprto mejo, vendar nimamo pravice soditi, ker ima vsaka država pravico, da se zavaruje in da ravna, kot se ji zdi primerno. Vsekakor je bil to hud udarec za Trst . . ■ Vendar naj le to 1983 dokaže, da je kljub vsemu lepo živeti v Trstu ...
Spored novoletnega koncerta je bil seveda primeren uvodu in prisotnim. Ob himni sv. Justu je občinstvo pobožno vstalo in na koncu navdušeno ploskalo. Občinstvo je seveda hvaležno sprejelo izbore iz raznih operet, moramo pa omeniti, da so tržaški publiki — ali vsaj tistemu delu Tržačanov, ki so se zbrali na novoletnem koncertu — bolj pri srcu tržaške narodne popevke kot skladbe, ki jih je godba
res dovršeno izvajala. Ta del Trsta je še enkrat dokazal, da je zaljubljen in zagledan v svojo tradicijo. Serijo tržaških popevk, ki jo je dober del občinstva spremljal s ploskanjem in petjem, je godba zaključila z znano *Viva la e po bom, pri kateri so prisotni pozabili na gospodarsko krizo in brezposelnost, na odsotnost jugoslovanskih kupcev in na zaprto mejo, morda ker so jim v zameno za to tržaške trgovine ponudile ob božičnih praznikih izredne popuste in novoletni koncert.
Primeren konec prireditvi je pred stavljal seveda Radetzkp marš. Občinstvo je navdušeno zaploskalo godbi in dirigentu in v najboljšem razpoloženju zapustilo okrašeno dvo rano.
Zahotelo se mi je dobre kave, pa sem stopila še v staro tržaško ka varno, skratka želela sem ostati še za nekaj trenutkov v vzdušju obu janja spominov. Pogled mi je obvisel na odpadajočem ometu in na sta rinski uri, ki že nekaj let ne teče. Tudi ta kavarna in ta ura sta sim bol Trsta. Samo Mihec in Jakec neutrudliivo biieta ure na občinski palači. Občutek imam, da bi rada počela kaj bolj koristnega, onadva pa seveda tega ne moreta . ■ ■
(nak)
S vet jakobsko društvo «Ivan Cankar» se pripravlja na obnovitev dejavnosti
potem si javno občilo — manjšinsko! — dovoli imenovati Jugoslovane «jugote», kakor to delajo najbolj zakrknjeni tržaški krogi.
Upam, da takih oddaj ne bomo več slišali.
S spoštovanjem
Odo Kalan
Zgodovinski priročnik Človek in čas
Cenjeni gospod urednik!
Tik pred prazniki je izšla v Trstu nova šolska knjiga. Gre za 2. del zgodovinskega priročnika človek in čas. Napisal ga je prof. Ivan Artač. Obsega obdobje od Karla Velikega do Napoleona. Knjiga lahko zbuja samo veselje in občudovanje. Tekst je pregleden in lepo urejen. Iz svetovnega dogajanja se avtor vedno vrača domov in ga povezuje z na šo preteklostjo. Zaslužni možje, ki jih poznamo zgolj po imenu ali iz literature, najdejo v knjigi zgodovinsko mesto. Avtorjev pristop, ki sloni na dolgoletnih izkušnjah, bo prav gotovo v oporo požrtvovalnim profesorjem, ki učijo na naših obveznih srednjih šolah, in pa dijakom, ki si morajo osvojiti neko o-snovno razgledanost.
Poglavje zase pa so oprema in ilustracije, ki jih je oskrbela prof. Magda Tavčar. Pestrost barv. stilna enotnost in bogastvo reprodukcij dajejo knjigi poseben čar.
Škoda, da si knjiee ne moremo ".gledati v naši knjigarni, kjer ni rp<volj prostora za šolske knjige, ki izhajejo pri nas, čeprav je tako lepa in velika.
S spoštovanjem
Nada Pertot
Menda je minilo že dobrih šest let, odkar je imelo svetjakobsko kulturno društvo »Ivan Cankar* svojo zadnjo večjo prireditev — Cankarjevo proslavo. Vendar je bilo že v tistih časih društvo v popolni krizi. Le občasno se je v društvenih prostorih zbrala skupi niča v glavnem starejših ljudi, mlajših pa že dolgo ni bilo več zraven. V takšnih pogojih .je bile nemogoče karkoli načrtovati in svet-jakobskemu društvu, ki se lahko ponaša z zelo bogato kuhurr.o tra dicijo, ni preostalo drugega, kot da počaka na boljše čase.
Treba je bilo sicer dolgo čakati, vendar, kot vse kaže, so ti časi le prišli. Za prihodnji teden nam reč napoved ujejo občni zbor. kar .je najvidnejši znak prebijanja, če pa občni zbor sam na sebi še ne bi bil zadosten dokaz novega vzdušja v društvenih vrstah, lahko v potrditev odločnejše pripravljenosti, da društvo ponovno zaživi, ki jo kažejo svet.iakobski prosvetni delavci. navedemo vrsto pripravljalnih sestankov, ki se mrzlično vrstijo na društvenem sedežu v tem zadnjem času in na katerih se na črtne prve konkretne in zanimive pobude.
O načrtih zaenkrat še ne bi go varili, ker bo moral o njih izreči odločilno besedo občni zbor. lahko pa povemo, da so pobudniki društvenega preporoda v glavnem novi in mladi ljudje, ki so se pridni žili nekaterim starejšim odbornikom. Marsikdo izmed njih nima izkušenj s kulturno-prosvetnim delom zato pa imajo veliko novih idej. ki lahko prinesejo oomembno osvežitev kulturnemu življenju zlasti v mestu, kjer je vsako kulturno prosvetno delo v marsikaterem pogledu težje kot na vasi.
Osnovna vzmet, ki združuje nove društvene sile. .je prepričanje da mora priti prisotnost naše narod nostne skupnosti vidneje do izraza tudi v mestnem središču. Doslej je bila organiziranost v mestu, zlasti v nekaterih predelih, dokaj šib l;a. Poleg zavesti o potrebi takšne organiziranosti si sedaj utira pol tudi vse večja pripravljenost, da do bolj organiziranih oblik družbeno kulturne prisotnosti našega življa v raznih mestnih predelih tudi dejansko pride. Določzni pojavi odklonilnega odnosa italijanske na rodnostne skupnost* do naše skupnosti so večkrat posledica sla bega poznavanja ali nepoznavanja
naše kulture, oziroma dejstva, da veliko Slovencev živi in se kulturno udejstvuje tudi v mestu. Zato, da se bo to spoznanje uveljavilo in razširilo tudi med večino, oa moramo poskrbeti z bolj organiziranim kulturnim delovanjem v mestu, ki pa se ne sme strogo zapirati vase, temveč mora predvsem težiti, da vzpostavi določen dialog tudi z večinskim delom prebivalstva.
Središče delovanja društva Ivan Cankar je Sv. Jakob, vendar je v namenih društvenih prosvetnih delavcev, da bi k delovanju pritegnili tudi nekatere sosednje predele. ki so v kulturnem pogledu prepuščeni samim sebi, kot so Sv-
Vid, Staro mesto in Kjadin.
Obnavljajoče se društvo čakajo seveda številne naloge. Med prvimi je nedvomno ureditev društvo nih prostorov. Prostori so na razpolago. vendar jih bo treba primerno usposobiti. Drugo pcmemb no vprašan.je. ki se zastavlja pred samim občnim zborom, je odziv starih in novih članov. Pripravljenih je nad petsto vabil. Bo odziv temu primeren? Društvu od srca želimo, da bi bila odziv in nato pripravljenost na aktivne sodelovanje kar najboljša in da bi leto 1983. ki se komaj začenja, predstavljalo pomemben kažipot v res aktivnejšo in uspešnejšo prihodnost društva.
llllllltnilMIMMIIItlMUmttlHIIIIIMMMIIIIIIIItlllHHtUUHIIimmillllllllllllttltMMIIimiMIMIIIMIIIIMItlllllimi
SINOČI V UL. DELLE D0CCE PRI SV. IVANU
V siloviti eksploziji plina lažje ranjena upokojenka
Plin je uhajal iz jeklenke • Stanovanje je povsem uničeno
Strah, da se je morda ponovila tragedija iz Ul. Baiamanti, je sinoči spravil pokonci vse prebivalce, ki stanujejo okrog Ul. delle Docce pri Sv. Ivanu. V petem nadstropju poslopja št. 19 je namreč s silovitim pokom eksplodiral plin, ki je uhajal iz jeklenke, na katero je bila priključena pečica, ki je grela stanovanje 78-letne Egidie Villani por. Bevilacqua. Na srečo pa ni prišlo do hujšega, kajti eksplozija se je unesla skozi stanovanjska o-kna, ne da bi huje [»škodovala bližnjih domov.
»Dobro* se je končalo tudi za upokojenko, ki se je lažje opekla po obrazu, rokah in nogah. Sprejeli so jo na dermatološkem oddelku, kjer se bo morala zdraviti mesec dni. Ženica sploh ni hotela zapustiti svojega stanovanja in gasilci so jo morali skoraj s silo zaviti v odejo ter prenesti v pritličje, kjer so jo ča kali zdravniki in bolničarji Rdečega križa. Sama je gasilcem povedala, da je do eksplozije prišlo, ko je pristavila na štedilnik lonček, v ka terem sd je hotela skuhati kamilico. Prižgala j- vžigalico, takrat pa je na hodniku, kjer je bila pečica, silovito eksplodiralo in zagorelo. Zu-
blji so siknili tudi v kuhinjo in jo opekli, ni pa prišlo do požara. Za radi velikega pritiska so popokali zidovi, popustila so vrata in okna, v katerih so se šipe razletele na tisoč drobcev. Stanovanje je praktično povsem uničeno.
Na koncu moramo še omeniti skrajno hiter in učinkovit poseg vseh reševalnih organov, ki so prihiteli na kraj nesreče v zelo kratkem času in v velikem številu. Verjetno so priključene sirene gasilskih, policijskih, karabinjerskih in rešilskih avtomobilov še bolj poudarili razsežnost dogodka, ki bi se sicer lahko veliko bolj tragično končal.
Prenehali so z iskanjem
pogrešanega potapljača
Po sklepu luške kapitanije so ekipe potapljačev iz karabinjerskih in gasilskih vrst prenehale v nedeljo zvečer z iskanjem 40-letnega potapljača Maura Scatizzija iz Trsta, ki je v četrtek zvečer zaplaval v valove pred miljsko obalo, a se ni več vrnil. V primeru da je res umrl, so gasilci mnenja, da so morski tokovi odnesli njegovo truplo daleč od kraja nesreče
Kot je za izlete Primorskega dnevnika že običajno, se je tudi včeraj zjutraj še precej pred najavljenim začetkom vpisovanja za letošnje 'zlete zbralo na hodniku našega uredništva veliko število naših naročnikov in bralcev, da si zagotovijo vpis in za ladjo tudi boljše kabine. Vendar moramo priznati, da smo se tokrat v naših predvidevanjih zmotili v pozitivnem pa tudi v negativnem smislu.
Za izlet z letalom v Turčijo smo si v letalu JAT zagotovili 35 mest, ki pa so bila oddana že v prvi uri vpisovanja, število vpisanih pa je bilo ob zaključku včerajšnjega vpisovanja še enkrat večje. Ker bi želeli zadovoljiti vse, bomo skušali dobiti dodatne prostore v istem letalu, če pa to ne bi bilo več mogoče, bomo skušali rezervirati prostore za drugo skupino izletnikov v letalu, ki bo šlo na isto pot teden prej ali teden po že programiranem izletu. Vsekakor bcino to vedeli v nekaj dneh.
Za izlet h gradiščanskim Hrvatom in na Dunaj smo že v teku včerajšnjega vpisovanja napolnili dva od treh predvidenih avtobusov in skoraj polovico tretjega. Na razpolago je še okrog 30 mest. Interesenti naj zato danes pohitijo, da ne zamudijo te lepe priložnosti.
Nemalo pa nas je začudilo, da za križarjanje po Dalmaciji med obalo in otoki, tokrat ni tolikšnega zanimanja kot za .pcej^pja križarjenja. VČeftaj se je za potovanje z «Liburiiž»f jo* prijavilo 123 izletnikov, prostora v kabinah pa je skupno za 180 potnikov. Če te številke ne bomo dosegli v teku današnjega vpisovanja, bomo morali križarjenje letos žal odpovedati, kar bi bila res velika škoda. Da se križarjanje izplača mora biti ladja namreč polna. Naj pri tem povemo, da smo si ladjo zagotovili po izjemno ugodnih cenah in da take priložnosti za križarjanje gotovo ne bo več. Pripravili smo tudi zanimiv program z obiskom nekaterih otokov, na katerih na naših prejšnjih križarjenjih še nismo bili, pa tudi za družabnost na ladji smo poskrbeli.
Danes vpisujemo še ves dan na naših uredništvih v Trstu in v Gorici.
Prekinitev dobave vede v dolinski občini
Zaradi popravil na vodovodnem omrežju dolinske občine bodo danes na področju Doline, Boršta in,
Boljunca od 7.30 do 17.30 prekinili žalje ob izgubi matere
KD Valentin Vodnik izreka Angelu Jerjanu in svojcem iskreno so-
dobavo vode.
ANGELE
-S-
Zapustila nas je naša draga
EMILIJA PANGERC vd. MAHNIČ
Pogreb bo danes ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Dolino.
Žalostno vest sporočajo: sin Viktor, sestre Marija, Jolanda in Mira, brat Mario, vnuka Laura in Daniela, svak Silvano, svakinja Almira in drugo sorodstvo
Trst, 4. januarja 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil naš dragi
ALOJZ PERTOT
• (vojni invalid)
Pogreb bo jutri, 5. januarja, ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Kontovelu.
Žalostno vest sporočata sestra Ana in drugo sorodstvo
Trst, Ljubljana, 4. januarja 1982
Dne 1. januarja nas je za vedno zapustil naš dragi oče
ALOJZ PIŠČANC
Pogreb pokojnika bo jutri, 5. januarja, ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališč k Sv. Ani.
Posebna zahvala zdravniku Stoklju in vsemu zdravniškemu osebju drugega A oddelka bolnišnice Santorio.
Žalujoča družina
Trst, 4. januarja 1983
Gledališča
S S G — TRST
Gostovanje v Novi Gorici: Matjaž Kmecl - «Mutasti bratje», danes, 4. januarja, ob 11. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. Predstava za srednjo družboslovno ekonomsko šolo. Jutri, 5. januarja, ob 11. uri predstava za srednjo družboslovno ekonomsko šolo in ob 20. uri pa za abonma S-če-trtek a in S-petek ter izven v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici. V eeti-tck, 6. januarja, ob H,' in ob 20. uri ter v petek, 7. januarja, ob 11. in ob 20. uri.
VERDI
Danes ob 20. uri zadnja predstava Klersbergove opere «Triptih» (red K/A). Vstopnice so na prodaj pri blagajni gledališča.
POSSETTI
Od jutri, 5. t.m., bo na sporedu: K. Pirandello: «Henrik IV.» z Gior-giont Albertazzijem. V abonmaju — odrezek št. 4. Rezervacije pri glavni blagajni.
AVDITORIJ
Danes ob 17. uri je na sporedu eno: dejanka Itala Sveva «Conzai per le |estes>, predzadnji dan. Režija M. Maranzana. Scenarij: S. D’Osmo. Rezervacije in informacije pri glavni blagajni - Pasaža Protti 2.
CANKARJEV DOM LJUBLJANA
Sprejemna dvorana
Do 5. jan. 83 - razstava Shake-*Peare in njegov čas.
Velika dvorana
V petek, 7. t.m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije.
,MaIa dvorana
y soboto. 8. t.m., ob 10.00: Otroška matineja. Ob 17.00 in 20.00: Gib * tišina.
Kino
Cnppelia Underground Zaprto.
Vriston 16.00 «Fitzcarraldo». C. Car-dinale.
®den 17.30 «Amici miei II.». Ugo Tognazzi.
Aazionale 15.00 <tAnnie». Film za vsakogar.
K]l* 16.00—22.15 «Bingo bongo*. Kiltu za vsakogar.
Drattacielo 16.00—22.15 «L’extrater-restre». Film za vsakogar.
Kenice 16.00 «Testaocroce». N. Manfredi in R. Przzetto.
**'gnon 15.00 «Cerieientola». Risani film.
Kilodraramatico 15.30 «Serena». Pre-Povedan mladini pod 18. letom.
*urora 16.30 «Sesso e volentieri*.
Napito! 16.30 «La cosa».
^ristallo 16.30 «La ragazza di Trie-ste». Prepovedan mladini pod 14.
-letom.
*ndemo 16.00 «1 guerrieri del Bronx».
Radio 15.30 «Minorenni super sexi».
.Prepovedan mladini pod 18. letom.
vittorio Veneto 16.30 «1 fichissimi*.
, D. Abatantuomo in J. Cala.
eurtiiere 16.00 «11 mio nome e Nes-šuno».
Včeraj- danes*
Danes, TOREK, 4. januarja
ANGELA
vzide ob 7.46 in zatone ob
o.S4 _ £)0i2jna dileva 8.47 — Lu-"* vride ob 22.49 in zatone ob 11.21.
Jutri, SREDA, 5. januarja
SIMEON
veerai: najvišja temperalu-. stopinje, r.ajnižja 3,7, ob 18. (*? stopinje, zračni tlak 1029.2 pj Oestalen, brezvetrje, vlaga 76-vidr la' nelx> P°°blačeno s slabo tur JlVostj°. morje mirno, tcmpera-a m°rja 11 stopinj.
ROJSTVA in smrti
Klen DlLl S0 SE: Denis Pelohleb' kop Markuza, Alessandro Pecen-rraneesco de Lindemann, Sara T-J^delli. Andraž Strekelj. tini c 1 S0: 30-letni Eugenio Vit-7g"Metni Stanislao Tommasini, T,,,,.tn* Kerdinando Zurlin, 44-letni p '° Valberghi, 69-letna Antonia vdan vd. Sergas, 80-letna Emilia rin lerc vd’ Mahnic. 77-letna Maja Schuster vd. Fregnan, 70-letna antina Martini vd. Alessio, 69-let-na. Darinka Zialic. 88-letna Giuseppi-r,a Radoslovich vd. Zorzetti, 74-letni jrihanno Vascotto, 62-letna Elisa-rTr8 Destradi, 80-letni Giuseppe pVlec, 69 letna Rosina Vouch vd. r^mbo, 92-letna Bortola Drioli vd. Vovlne’ k letna Anna Ciac vd. Cre-lelv ’ ^ 'et;na Apollonia Loria, 76-rr, Lodovico Dibarbora. 78 letni »3* Pertot, 83 letna Giacinta Cerut8?' Kleini Maro Bazzara, 47-jTr1 Carlo Caffau, 84 letna Erminia q. an vd. Merlo, 71 letni Marcello 80-wna’ 54-letna Giovanna Scibilia, turi a Diustina Furlan vd. Špara na '»jd letni Roberto Scherli, 89-let-p Adele Davanzo, 84-letna Giorgia mJfrin vd. de Porenta. 76-letni Er-p-ri^Siido Frasson, 75-letni Bruno Kr2*'S' f’Vlei'la Maria Debelli vd. ju®1*0, 60-letna Anna Nacson por. 841 » ba' 62-letni Mario Oropesa.
Rinaldo Čembalo. 68 letni si^rce"° Domio. 42-letni Nereo Gher-Jn1, 55-let.na Jolanda Zuch vd. Bor-t,' *9-letna Valeria Gasparutti vd. 7l ?z,zaf*' 61-Ietni Tullio Pedrocchi, tri Sna Ameba Leccese, 92-letni Lui-61 Pisani.
dnevna služba lekarn
(od 8.30 do 20.30)
»ji- • Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, A|Pi Giube 2, Ul. S. Cibno 36, v brežina, Bazovica, Milje (Drete?* Mazzini 1).
In 30 do 16 00 In od 16 00 do 20.30)
. Dante 7, Istrska ulica 7.
Nočna služba lekarn
Tn (od 20.30 dalje) br,,.: Dante 7, Istrska ubca 7, Na-Bazovica, Milje (Drevored
gDERARNE V OKOLICI
tejORnec: tel. 228124; Bazovica; p/ 226 185; Opčine: tel. 2114101; teL 225141; Božje polje, tel. 225-596: Nabrežina tel. a*: Beslian- tel. 209197:
^VSTVENA DEŽURNA SLUŽBA *«1 Tt}8 s,°žba od 2" do 8. ure 21.’	®27, predpraznična od 14. do
*** in praznična od 8. do 20.
Od danes v veljavi novi poštni ž'j*i
Na pismih in razglednicah ter vseh drugih poštnih pošiljkah b.xlo od .jutri naprej drugačni poštni žigi, kot smo jih bili doslej vajeni. Itahjanska poštna uprava je namreč sklenila, da razširi v javnosti zanimanje za filatelijo in je v ta namen odredila, da namesto običajnega poštnega žiga, ki je veljal za vso državo, dobijo poštna okenca vseh pokrajinskih sedežev (in poštnih uradov nekaterih drugih mest, ki niso sedež pokrajine) posebne poštne žige. Vsako večje mesto bo torej imelo lasten poštni žig, na katerem je oblikovana glavna značilnost posameznega mesta. Tako bo na primer na tržaškem poštnem žigu narisan sveiiln.il;, krt, vidimo na sliki. Poleg običajnega filateličnega žiga z datumom, bo imelo vsako mesto tudi svoj žig, s katerim bodo ožigosab znamke z datumom njihovega izida, kar bo še posebej razvesehlo filatehste.
Kraški pust kliče
Jutri, 5. t.m., ob 20. uri bo v openskem Prosvetnem domu sestanek za pripravo letošnjega kraške-ga pusta. Pustni odbor toplo poziva maske, šeme, kraške pustne koreografe. muzikante in veseljake, naj se sestanka zagotovo udeležijo, da Ido tjidi letošnji kraški pust na višini prejšnjih ah še boljši.
Koncerti
Glasbena matica Trst. Sezona 1982-83 5. abonmajski koncert v četrtek, 6. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Tomaž Lorenz - violina, Alenka Šček - klavir. Na sporedu: W. A. Mozart, L. Lebič, E. Grieg in L. Janaček. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razna obvestila
Foto Trst 80 obvešča člane in prijatelje, da bo seja v petek, 7. januarja, ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20/H. Dnevni red: slikaj pobratena mesta; poročilo o končanem natečaju; bodoče delovanje.
,y„,	V,-
Prireditve in sporočila kulturnih društev
in organizacij
Upravni odbor TPPZ Pinko Tomažič obvešča ves ansambel, da bo prva vaja v tem letu v Bazovici (za ves ansambel) v petek, 7. ja-n,0h “jajc v nedeljo, 9. januarja, pa bo ob 9. uri zjutraj se-uauo a. Dnevni red: 1. občni zbor, ki bo 11. februarja; 2. razno. ■; ueuv. mi,..,. .
KD Primorec Trebče vabi na odr prtje razstave «Lahko noč», ki bo v fctttelk.ff, januarja^pb 20 uri v Ljudskem domu v Trebčah. Pel bo Moški oktet iz Kopra.
Izleti
Sekcija KPI «J. Verginella» iz Križa prireja septembra 1983 krož ni izlet po Sovjetski zvezi (Moskva, Samarkanda, Taškent. Talin, Moskva). Informacije dobite v večernih urah na tel. 220-213. Število mest je omejeno.
Razstave
V	galeriji Loža v Kopru je odprta velika razstava, ki jo v galerijah Loža in Meduza prirejajo Obalne ga'erije. Gre za razstavo nove evropske in ameriške risbe, na kateri sodeluje kakih 70 sodobnih slikarjev iz ZDA, Italije. Nemčije, Avstrije. Švice, Portugalske. Angbje in Francije.
V	Galeriji TK - Ul. sv. Frančiška Lojze Spacal razstavlja sbke in kolaže malega formata.
LOTERIJA					
BARI	12	17	26	10	27
CAGLIARI	42	20	5	85	48
FIRENCE	14	80	62	50	89
GENOVA	35	25	71	74	51
MILAN	29	25	15	74	50
NEAPELJ	88	82	12	3	81
PALERMO	34	39	57	26	86
RIM	54	2	39	38	46
TURIN	1?	82	23	8	28
BENETKE	33	69	4	35	31
ENALOTTO					
1X1 X12		X X 1		X 2 1	
KVOTE:
12 - 14.238.000 lir 11 —	512.500	lir
10 —	47.400	lir
- mm . ■
BANCA^tJI .CREDITO Dl TUJ ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
.'f., '>	'	■' -	9. P. A.	' '
tpuot - ui.vpa p pilzi 'O w IS? 01-Arte
3. 1. 1983
Ameriški dolar	1356.—
Kanadski dolar	1095.—
Švicarski frank	680.—
Danska krona	160,—
Norveška krona	190,—
Švedska krona	185,—
Holandski florint	517,—
Francoski frank	202,—
Belgijski frank	27.—
Funt šterbng	2.190.—
Irski šteriing	1.880.—
Nemška marka	574.—
Avstrijski šihng	81,50
Portugalski escudo	12.—
Pezeta	10.—
Jen	5.—
Avstralski dolar	1.280,—
Drahma	• 16.—
Debelj dinar	19.—
Srednji dinar	18.—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Zibala, zibala, v senč’ci sedela, kan ga bom dela, ko jokalo bo.
Beneški Marini in mali Evi Breda in Nadja
KD VALENTIN VODNIK
želi vsem članom in vaščanom Doline
SREČNO IN USPEŠNO 1983
Veroniki in Stojanu Sosiču iskrem čestitajo ob rojstvu hčere
MARE
sodelavci FARCA
V Čedadu se je rodila EVA
Srečnima staršema Marini in Danielu iskrem čestita, mali Evi pa želi vso srečo v življenju
Zveza slovenskih kulturnih društev
Ob včerajšnjem življenjskem jubileju drage
PIERINE KJUDER vd. PEČAR
ji iz srca čestitata
sin Fabio in hči Majda z družinama
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
TRŽAŠKA družina v Nemčiji išče kuharja/ico in gospodinjsko pomočnico. Telefon 040/200331.
PRODAM volkswagen 1300 v odličnem stanju. Telefonu ati na št. 225973 od 6. do 9. ure zjutraj ter od 18. do 21. ure.
PO UGODNIH cenah nudimo splošno zidarstvo za hišna in stanovanjska obnovitvena dela — obnove termične izolacije — polaganje keramike — marmor - porfid. Za informacije tel. 040/823636.
PRODAM smučarske čevlje št. 44 in hlače št. 50. Telefon 040/824369.
PRODAM čebulice narcis (tromboni). Telefon 040/229192
ORIGINALNO stilno pohištvo prodam po ugodni ceni. Telefonirati na številko 040 575145.
UGODNO prodam fiat 131 - 1200 5 Drestav - letnik 1976, prevoženih 35 tisoč kilumetkov.
IščEM vajenca z dobro voljo za namestitev pohištva z vozniškim dovoljenjem B kategorije. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecclii 6, pod šifro «Vajenecs>.
ZARADI preureditve trgovine prodam raznovrstno poluštvo po izredno ugodnih cenah-. Telefonirati na št. 040 54390.
PANDO 30 rdeče barve, doba 1982 (september), prevoženih 2000 km, prodam po ugodni ceni. Telefon 040/220-363 Bogateč, Sv. Križ 99.
ZOBOZDRAVNIK dr. Ivo Petkovšek sporoča, da bo zaradi praznikov ambulanta zaprta do 8. januarja 1983.
OSMICO je odprl Robert Pipan iz Mavhinj.
KAMION FIAT 616 N/4 v dobrem
steniu prodam. Telefonirati na št. 0481/82055 okrog '2. ah 19. ure.
Tržaška knjigarna
je danes in jutri
ZAPRTA
zaradi inventure
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
IZ REPNICA
Rudi Ivančič (Gabrovec) daruje
10.000,	Marija Mibč (Briščiki 27)
10.00	in družina Husel (Repnič 47)
<10.000.
V spomin na Pepija Petehna daruje družina Kante (34) 10.000 br.
Namesto vsakoletnih voščil sorodnikom in prijateljem daruje družina Grgič (Bazovica 13) 10.000 br za KD Lipa.
\ spomin na dragega očeta daruje hči Marta z družino 10.000 br za Glasbeno matico.
QA BI ZADOSTILI POTREBAM TURISTOV
Na goriškem grajskem griču bi potrebovali obrtne prodajalne in še kako okrepčevalnico
Grad in muzeji v tem kraju bi privabljali turiste in šolarje - Kmalu razširjene kapacitete pokrajinskega muzeja
.Na goriškem županstvu trdijo, da obišče goriški grad vsako leto
60.000	ljudi. V tem številu so seveda vštete šolske skupine, ki imajo prost vstop. Čeprav nekoliko dvomimo v tako visoko število obiskovalcev (povprečno 200 na dan, tako v poletnem kot v zimskem času) smo vseeno prepričani, da si naš grad, ki je eden najlepših v deželi, ogleda v poletnem času veliko ljudi, spomladi pa precej dijakov na svojih šolskih ekskurzijah. Kot je znano je bil grad v prejšnjih stoletjih sedež goriških deželnih stanov, t.j. goričkega parlamenta, potem pa avstrijska vojašnica in zapor, v katerem je bilo zaprtih tudi veliko slovenskih rodoljubov, ki so se upirali avstrijski vladavini. Zapor je bil v tem gradu tudi prej, nam je znan čas tolminskih puntarjev, in kasneje, saj so na prostranem dvorišču nacisti streljali talce. Ker je bilo tu med prvo svetovno vojno opazovališče avstrijske vojske ga je italijanska artilerija porušila. Obnovili so ga v 30. letih, vendar z nekaterimi spremembami. Hoteli so dati tudi gradu videz italske arhitekture in odstraniti vse kar je bilo srednjeevropskega. Grad je danes last goričke občine in muzej. V poletnih mesecih so tu tudi razne kulturne prireditve, kongresi in sprejemi, pozimi pa ga ni moč uporabljati ker niso prostori ogrevani. Že nekaj let je v gradu urejena majhna točilnica, kjer je moč dobiti oriško vino in kaj toplega: To pa turistov ne zadovolji, kajti vsi nočejo v lepo in drago restavracijo, ki je na grajskem griču kjer bi se dal urediti prostor za gradu.
Sicer pa nekateri na občini razmišljajo kako ovrednotiti grad in celotni grajski grič. Tako s postopnim nameščanjem ogrevalnih naprav, ki bi se arhitektonsko ujemale z notranjo ureditvijo grajskih soban, kot z napravami za ozvočenje. V eni dvorani naj bi uredili tudi zbirko knjig in drugih publikacij o gradu ter o Gorici. Z naše strani bi seveda želeli, da bi bile tu zbrane tudi publikacije v slovenskem jeziku, ki so mnogim na županstvu docela neznane. Valorizirali naj bi tudi prostrano dvorišče, kjer bi se dalo urediti prostor za marsikatero prireditev.
Sočasno s tem pa bi moralo pri ti tudi do valorizacije grajskega griča. Tu imama sedaj že prej o-menjeno <restavracijo, pokrajinski muzej Hi nekaj desetin stanovanj. Pokrajinska uprava je poleg muzejske stavbe odkupila drugi dve stavbi in jih preureja. V njih bodo uredili vojni muzej, ki ga na grajski grič prenesejo iz palače Attems. Ker bo to najbrž privabilo na grajski grič še več obiskoval cev, bi bilo prav, da b: se v stavbah uredilo še kaj kar bi pritegnilo pozornost turistov. Lahko bi se v kaki huši uredila kaka obrtna delavnica s prodajalno, kjer bi prodajali turistom obrtne izdelke naše dežele. V Vili Manin v Passarianu in v drugih turističnih krajih zelo dobro delujejo take prodajalne. I-stočasno bi morati urediti še eno
okrepčevalnico v kateri bi lahko prodajali turistom vina naših Brd. To je danes zelo privlačno in tudi posel je donosen. Očitno so težave ker so v hišah m grajskem griču danes le stanovanja, vendar pa bi na občini lahko uredili dolgoročni načrt za odkup te ali druge,stavbe in njene preureditve iz stanovanjskega v poslovno poslopje. Za vse to pa je treba precej denarja, precej časa in tudi zavzetost ljudi na občini ter seveda tistih zasebnikov, ki bi to prevzeli. Grajski grič in muzeji na niera pa bi s tem marsikaj pridobili.
Obvestilo
šolskega skrbništva
da je z dne
Šolsko skrbništvo sporoča, bil v Uradnem listu št. 339 10. decembra 1982 objavljen razpored pismenih preizkušenj za dose-
go habilitacije za poučevanje na višjih srednjih šolah prve in druge stopnje. Izpiti se bodo pričeb 23. februarja, zaključili pa 7. marca.
Spet stekla lisica v Dolu?
Sredi decembra so pri Ferletih v Dolu ustrebb steklo bsico, potem ko je oklala dva psa. Te dni se je v okohci pojavila spet bsica, za katero sumijo, da bi utegnila biti o-kužena. Žival se namreč brez strahu približa hišam, zlasti predrzna pa je v nočnih urah, ko se skuša pribbžati psom. Vsekakor pa bomo že v prihodnjih dneh vedeli', ah je bila žival zares okužena ali pa je čudno obnašanje pripisati obdobju parjenja. Tako ali drugače, lovci so žival obsodili na smrt in že v tem tednu bodo prečesah področje kjer se žival zadržuje.
V SPOMIN NA DAVNE DNI
MAŠA Z MEČEM V NEDELJO V ČEDADU
V	nedeljo zjutraj se je v Čedadu zbralo veliko ljudi, da bi prisostvovali maši z mečem, ki spominja na leto 1366, ko je oglejski patriarh Markvvaid iz Randeka prišel v O-glej, da bi ga tam ustobčib in se v tem mestu sestal s plemiči, člani furlanskega parlamenta. Ob tisti prihki, tako poroča furlanski zgodovinar Pio Paschini, so patriarhu ponudili meč, ki ga je ta dvignil kot znak svoje posvetne oblasti.
Vsako leto v tem času ponavljajo v čedadski baziliki cerkveni o-bred na katerem je bil takratni pa triarh ustoličen. Na to mašo, na kateri mašnik dvigne meč, pride iz radovednosti vebko ljudi iz vseh krajev dežele.
V	nedeljo, po maši, je bila zgodovinska obnovitev takratnega dogodka na glavnem trgu poleg ba zilike. V sprevodu so sodelovali
Družino Dragice in Klanjščka je osrečilo prvorojenke
HELENE
Valdija
rojstvo
Srečnima staršema iskreno čestitajo Renza in ostali.
MiiiiiiiiiiMiiiiiniMiiniiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiittimiiiHiiiiiiiiirmiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiminiiniiiiiiiiHiiiiH
Pevski zbor upokojencev
Na sdivestrovanju Društva slo-yenskih upokojencev, ki so ga pri-redih 26. decembra V Ul. Croce,1 se^fje zbralo okoli 80 članov, ki do se prijetno imeli pozno v ndč. Poskrbeli so za prigrizek in za pijačo, v dobrem razpoloženju pa so se tisti, ki znajo peti, povsem slučajno zbrah in zapeb. Izkazah so se kot dobri pevci, takšni, ki so peb v zborih ali pa imajo >x>sluh in radi zapojejo. Takrat so se tudi pogovorili, ali bi ustanovili pevski zbor upokojencev. V odboru, ki so ga izvobii pred dobrim tednom, so E-dija Klanjščka izbrbli za odbornika, ki bo skrbel za ustanovitev in delovanje pevskega zbora. Sodili so, da bi vaje prevzela naša znana in dolgoletna pevovodkinja Pavb-
iiiiiitiMiiiumiiiiiiitiiiuiiiiiMiHiimiiniiiiitiiiMiiiummiimiimMiiiiimtiiiiiHMHiuiiiimmnuHHiiionoi
PRIČAKOVANJA ZA NOVOLETNA NAGRADNA ŽREBANJA IN LOTERIJE
V goriški veleoUgovnici Standa bo glavni dobitek avto opel corsa, zraven obljubljajo še 500 litrov goriva (če bo na žrebanju prisoten dobitnik avta) • V Vidmu bodo z žrebom razdelili kar osem avtomobilov panda
Čeprav smo že krepko zakoračib v novo leto, pa bomo še nekaj dni živeli v prazničnem vzdušju. Pravzaprav v vzdušju pričakovanja, da se nam bo končno le nasmehnila sreča, da bomo dobitniki ene od števibiih nagrad novoletnih žrebanj, da bomo deležni, če ne prve, vsaj ene od tolažibuh nagrad državne loterije, ki bo šestega januarja razdelila za pol mihjarde lir denarnih nagrad. Kdo ve, če bo tudi tokrat izžreban bstek, ki je bil prodan v naši pokrajini, kakor se je zgodilo to ob zadnjem žrebanju? Verjetnost je nekoliko večja, ugotavljajo pradajalci srečk, saj je bil zadnji zadetek precejšnja vzpodbuda. Zanimanje za srečke državne loterije se je precej povečalo.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1983
CELOLETNA . POLLETNA . MESEČNA .
65.000	lir + kolek 500 lir
49.000	lir + kolek 500 lir 9.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 65.000 + 500 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30. aprila. Po tem dotumu bo celoletna naročnina znašala 108.000 + 500 lir.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE
marca 1983 bodo
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 15. udeleženi pri tradiconalnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 — Tel. 794672 Urnik: od 8.30 do 14.30
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 — Tel. 83382
Urnik: od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374
Tržaška kreditna banka: Tekoči račun štev. 1192
Sicer pa bo prvi teden januarja potekal v znamenju takih ah drugačnih žrebanj, pa tudi igralci lota računajo, da bo končno le izžrebana številka 29, da se bo končno pojavila številka 29, ki jo na tedenskih razpredelnicah ni že lep čas.
Bolj konkretna se zdijo nagradna žrebanja, ki so jih v Gorici, Tržiču, Vidmu in drugod, tako kakor že prejšnja leta, pripravili trgovci in združenja trgovcev ter druge u-stanove.
V Gorici sicer letos niso izvedb pobude Corso amico, so pa pri vele-blablagovnici Standi poskrbeli za nagradno žrebanje. V soboto, 8. t.m., ob 15.30 bodo izžrebali srečnega dobitnika avtomobila opel corsa, ki je že nekaj tednov razstavljen v veži vebke samopostrežne trgovine. Če bo srečni dobitnik prisoten na žrebanju, obljubljajo še dodatno na grado v obliki 500 litrov bencina. Za zamudnike, ki bi radi prišb v poštev, kajpak ni več časa. kajti kupone, ki so bih na razpolago v veleblagovnici, je bilo treba vložiti v posebno žaro do 31. decembra. V Tržiču so si omislih letos pobudo Monfalcone Shopping, ki naj bi (mogoče tudi zaradi angleško zvenečega imena), v ta kraj privabila veliko kupcev. Nagrade pravijo, so veliko več vredne, saj so v obliki zlatnikov. Prvo žrebanje je bilo že 15. decembra.
Bogata je vsakoletna novoletna loterija «Mercatovecchio» v Vidmu, saj bodo med kupce izžrebab 9. t.m. kar osem osebnih avtomobilov vrste panda in še precej drugih nagrad. Nekaj jih bo prav gotovo romalo čez mejo, v Avstrijo, saj so bili prav kupci iz te sosednje države v decembru zelo številni. Poleg novoletne loterije Mercatovec-chio, pri kateri sodelujejo predvsem trgovci v središču Vidma, velja o-pozoriti na podobno pobudo trgovcev iz kraja Pasian di Prato.
na Komel. Izmed 180 članov, koli-koc, jih s°daj šteje društvo, J- jne bo težko dobiti- --ustreznega ■ števila pevcev.	’	• ’
Sicer pa se društveno delovanje vedno bolj razvija in na sedežu v Ul. Malta je vedno živahno. V prihodnjih dneh bo delegacija odšla v Novo Gorico voščit za novo leto tamkajšnjim upokojencem. Sporočili so nam, da društvo žeb polno zdravja in sreče tudi svojim članom.
Ng sliki vidimo člane društva u-pokojencev med petjem na silvestrovanju.
Novo pokrajinsko vodstvo KD razpravlja o gospodarskih vprašanjih
Tik pred iztekom lanskega leta se je sestalo novo pokrajinsko vodstvo krščanske demokracije ter pričelo razpravo o gospodarskih vprašanjih, zlasti glede namembnosti finančnih sredstev, ki jih zagotavlja državni zakon št. 828. Vodstvo stranke relativne večine bo v prihodnjih dneh, kakor izhaja iz tiskovnega poročila, imelo vrsto srečanj s predstavniki gospodarstva in družbenih sil. V naslednji fazi bodo na vrsti srečanja s predstavniki drugih političnih strank v iskanju kar se da enotnega stališča. Brez takega pristopa, ugotavlja vodstvo KD, bodo pri odločitvah imela glavno besedo gospodarsko in po-htično močnejša območja naše dežele.
Na seji pokrajinskega vodstva KD so nadalje ugodno' ocenih odločitev o kooptiranju v odbor predstavnikov nekaterih katoliško usmerjenih organizacij in pstanov.
Izglasovan na skunščinl
Dokument goriških avtoprevoznikov
Na skupščini, ki je bila predzadnji dan starega leta, so goriški avtoprevozniki, člani obrtniškega združenja in industrijskega združenja, razpravljah o vprašanjih v zvezi z izvajanjem zakona št. 274/75 glede obveznih tarif, ki veljajo od 1. januarja. Po obširni razpravi o raz-bčnih vprašanjih, so udeleženci skupščine sprejeli dokument, ki obsega vrsto predlogov in zahtev, ki naj bi olajšale izvajanje zakonskih predpisov. Dokument je že osvojila tudi deželna skupščina združenja avtoprevoznikov, ki je bila v nedeljo v Vidmu, z njim pa so seznanili tudi vsedržavno združenje avtoprevoznikih podjetij.
Goriški avtoprevozniki predlagajo ustanovitev posebnega pokrajinskega, oziroma deželnega odbora, ki naj bi nadzoroval izvajanje zakonskih določil, imenovanje posebnega razsodišča, sestavljab naj bi ga pravniki, ki naj bi reševalo spore med posameznimi člani in temi in tretjimi osebami. Nadalje predlagajo goriški avtoprevozniki raztegnitev veljavnosti tarif, ki veljajo v notranjem prometu, tudi za medna-
rodne prevoze, upoštevajoč pri tem ; višjev;stroške!., -ki,, nastanejo zaradi zamud pri -carinjenju, stojnine itd.
Avtoprevdzniki - zahtevajo od vlade nadalje, ’ da ustrezno zaščiti in zajamči možnosti za delo mednarodnim prevoznikom. Od ministrstva za prevoze nadalje terjajo, da se goriški urad nadzorništva za motorizacijo usposobi za izdajanje dovolilnic za prevoze na področje vzhodnoevropskih dežel.
Prireditve
V soboto, 8., t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici folklorni večer «U celem Trste lučke ni...i>. Nastopa TFS Stu ledi.
mnogi statisti v srednjeveških obla-čibh. Na trgu se je za to priliko zbralo veliko ljudi.
Prihodnjo nedeljo pa bo v Humi-nu tako imenovana maša s tolarjem.
Ugoden obračun delovanja društva GMG
Društvo Giuppo marciatori, ki združuje lepo število ljubiteljev peš hoje in ki je prav gotovo med najbolj aktivnimi na Goriškem, je le dni objavilo obračun delovanja v lanskem letu. Na organizacijskem področju velja vsekakor omeniti pripravo dveh prireditev, ki sta postali že tradicionalni in ki p ivab-1 jata v naše mesto vsako leto več ljubiteljev peš hoje iz naše in sosednjih dežel: Stragorizia in mini maraton. Poleg tega je društvo v lanskem letu organiziralo prvo deželno tekmovanje za športnike - a-materje.
O aktivnosti članov društva zgovorno priča tudi podatek, da so sodelovali na 69 različnih prireditvah netekmovalnega značaja in na štirinajstih prireditvah tekmovalnega značaja. Članica društva Ada Gaier je osvojila celo prvo mesto v deželnem merilu. Odlično uvrstitev sta dosegla tudi Laura Memi in Cesa-re Ballaben.
Jutri v Verdiju Shakespearovo delo
Prva gledališka predstava v novem letu 1983 bo jutri, v sredo, S. januarja, ob 20.30 v Verdijevem gledališču. Predstava sodi v abonmajsko sezono italijanskega gledališča in je četrta med temi. Nastopi skupina stalnega gledališča iz Bočna s «Pene d’amor perdute* Wil-liama Shakespeara. Nastopajo Antonio Salines, Carola Stagnaro, Gianni Gavalotti, Vittorio Congia in Alvise Battain.
Naslednji predstavi bosta 18. in 25. januarja.
NA SILVESTROVO Tafovi v mehanični delavnici
Zares neugodno se je novo leto pričelo za Ferruceia Gemlina, avtomehanika iz štarancana. Medtem ko je silvestroval, so neznanci vlomili v njegovo delavnico, v Ul. Grado 50 ter odnesli za okrog 2,5 milijona lir različnega blaga. Tako je iz delavnice, med 20. uro 31. decembra, ko se je' Gerolin odpeljal na šRVeštrovanie in prvimi jutranjimi urami novega leta, ko se je vrnil in ugotovil, da so bili na delu tatovi, izginilo 12 akumulatorjev za avto, precejšnja količina motornega olja. avtomobilski radijski sprejemnik ter nekaj orodja.
Zares neugoden pričetek no<*ega leta.
Razna obvestila
V pisarni deželnega urada za kra-krajevne uprave v Svetogorski ulici bo danes popoldne ob 15. uri na razpolago goriškemu občinstvu, državljanov branilec.
•iiiiiiiiiaumiiMHiiiHmmifimfiiMmiiiiinifiiiMiMiiMiiuniuiiiitiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiitiintiiiiiiMiiuimniii
PO KRAJŠIH BOŽIČNIH POČITNICAH
OBNOVILO SE JE DELO V TOVARNAH DELAJO TUDI V PODJETJU INTEC0
V novo leto s kopico nerešenih vprašan/ v gospodarstvu - Nobenih novosti glede podgorske tekstilne tovarne, podjetja Tee Friuli-Sogetec in Detroit
V vseh večjih industrijskih podjetjih na Goriškem, kjer so ob priložnosti božičnih in novoletnih praznikov imeli deset do dvanajst dni počitnic, se je že redno obnoviia proizvodnja, čeprav ostajajo še naprej nerešena nekatera ključna vprašanja goriškega gospodarstva. Tako recimo v zadnjih tednih nismo zabeležili bistvenih novosti v zvezi z reševanjem krize v treh ključnih podjetjih na Goriškem, v kr-minski tovarni Tee Friuli _ Sogetec, v ‘podgorski tekstilni tovarni ,ter v tržiškem podjetju Detroit. Tri tedni stagnacije, mrtvila, kar v mnogo-čem še zaostruje že itak dramaični položaj v vsakem od omenjenih treh podjetij. Prav gotovo pa so nad takim zavlačevanjem najbolj zaskrbljeni v podjetju Tee Friuli, v podjetju, ki ima še največ perspektiv za takojšnjo obnovitev proizvodnje, skoraj v celotnem obsegu. Po zad nji javni licitaciji na goriškem sodišču, 16, decembra, ni še nobenih vesti, kako namerava zdaj ravnati stečajni skrbnik. Vsekakor, poudarjajo delavci, je nadaljnje zavlačevanje nesprejemljivo, kajti ogroža možnosti dokončne sanacije podjetja.
Nobenih novosti pa meno ni tudi glede sanacije položaja v preostalih dveh podjetjih.
Poleg neugodnih pa velja zabeležiti tudi nekoliko drugačno novico. Čeprav postopoma, obnavljajo proizvodnjo v podjetju Inteco, kjer so stroji ustavljeni že od meseca avgusta.
Zaenkrat ,se je na delo vrnilo le manjše število delavcev, popolnoma pa naj bi proizvodnja stekla v drugi polovici meseca, ko bodo pričeli izdelovati serijo kontejnerjev za Tržaški Lloyd.
Upati je. da je torej huda kriza podjetja premoščena in da bo v podjetju v, prihodnjih mesecih dovolj dela. Menda je obseg novega,
naročila tolikšen, da bo proizvodnja potekala nemoteno več kakor leto dni.
Kino
(turicu
VERDI 18.00—22.00 cBingo bongo>. Adriano Celentano.
CORSO 18.00-22.00 «E. T. L’extra-terrestres.
V1TTORLA 17.30—22.00 «Le porno svedesi lo vdgliono cosi>. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00 - 22.00 «Violenle-mente mia».
PRINCIPE 18.00-22.00 cGuerre stel-lari*.
Nora Gorica in okolica
SOČA 18.30-- 20.30 «Bronco Billy». Ameriški film.
SVOBODA 18.00—20.00 «Samo za tvoje oči*. Angleški film.,
DESKLE 19.30 «Veliki revolveraški obračun*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Centrale, Trg Republike tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Baldini, Korzo Italija 57, tel. 84-879.
POGREBI:
Danes v Gorici, ob 9.30 Riccardo Collini iz splošne bolnišnice v cerkev na Travniku in na glavno pokopališče. ob 11. uri Isidoro Bran-dolin iz splošne bolnišnice v cerkev v svetogorski četrti in na glavno pokopališče, ob 12.30 Giovanni Va-nelli iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 13.30 Anna Maria Virgulin vdova Pin iz splošne bolnišnice v Faro.
PO SLAVNIH IN MNOGOTERIH POTEH BOJA ZA SVOBODO (2)
Slovenski primorski borci v grških albanskih in makedonskih partizanih
Junaštvo Primorcev in Istranov
O vedenju Primorcev in Istranov v veliki bitki pripoveduje Srečko Likar tudi tole: «Slovenci so se v septembrskih bojih leta 1943 odlikovali z junaštvom in disciplino. Tako je na primer Pavel Goja, doma iz Koštabjne pri Kopru, 16. septembra 1943 napadel z ročnimi granatami nemški strojnični položaj, in je. čeprav ranjen, še naprej streljal. Rudi čenčič iz Volč pri Tolminu je z enajstimi Slovenci, potem ko je italijanski bataljon zapustil položaje, vztrajal na položaju pri vasi Troinata z lahkimi in težkimi strojnicami in zadal Nemcem hude izgube. Od teh enajst Slovencev so trije padli, osem pa jih je prišlo v nemško ujetništvo. (4)
Poseben je prime^ Dušana Tavčarja iz Krepelj na Krasu, ki se po končanih bojih na otoku ni hotel vdati Nemcem. Z drugimi Slovenci se je skrival, nato pa je sklenil, da se bo prebil na kopno, k enotam ELAS. Z Mirkom Pircem ata si iz štirih borovcev naredila preprost splav in z njim v osmih urah preplula morsko ožino med Kefalonijo in Itako. Od tam so ju grški ribiči spravili na kopno k borcem ELAS. od koder sta se v dveh mesecih skozi vso Grčijo prebila do Prespanskega jezera in do 1. makedonske brigade, pri kateri sta ostala. (5) Po pričevanju preživelih je na otoku Kefaloniji padlo 12 Slovencev.
Posebno hudi boji so se na otoku razplameneli v bližini mest, kjer so se Nemci izkrcali in pri vseh važnejših italijanskih postojankah. Proti koncu bojev se je dogodilo tole: brž ko se 'e italijanska enota vdala Nemcem, so jo odpeljali v najbližjo kotanjo in jo pokosili s strojnicami. Tako so ravnali tudi ob vdaji 2. bataljona 317. pešpolka pri kraju Frankata. Karlo Mlekuž, pripadnik tega bataljona, pripoveduje, da so bili italijanski vojaki prepričani, da jih iz vasi Frankata vodijo v ujetništvo. Pripeljali pa so jih v kotanjo, kjer so bile že pripravljene strojnice. Takole pravi: «Tudi mene je pokosil rafal iz strojnic. Bil sem ranjen. Pod gomilo rtrtvih sem ležal 24 ur. Ko so. naslednjega dne prišli pokopavat mrtvece, smo bili trije še živi. Dva pa sta takoj zatem umrla. Bil sem edini, ki sem se živ rešil iz kotanje.* (6)
Na tak čuden način sta se reši^ še dva Slovenca. Po Mleku-ževem pripovedovanju se je izpod gomile mrtvih vojakov rešil tudi Danilo Cuder, doma iz Trente, medtem ko je bil Jože Kenda iz Bovca, že ob zidu, da ga ustrele. Tedaj je prišel mimo neki Nemec, s katerim sta biia skupaj v bolnišnici, ko je bil Kenda zbolel za malarijo. Ko ga je Nemec zagledal. ga je odvlekel od zidu in ga rešil gotove smrti.
Skupaj s Karlom Mlekužem so bili v 317. pešpolku še tile Slovenci: Ciril Bevk, Rudolf Cenčič, Anton Kravanja, Danilo Kuk, Jože Rejc, Franc Rupnik in Darko Zdravlje.
Še strašnejši je bil prizor pri vasi Troianata. Okrog 900 zajetih italijanskih vojakov so Nemci odpeljali v globel. Tam so trudni posedli, misleč, da so prostor določili za začasno ujetniško taborišče. Toda kmalu so iz vseh strani zaregljale strojnice. «Ker ni bilo izhoda, so ujetniki nagonsko
bežali proti središči: globeli. Obešali so se drug na drugega, se prehitevali, preskakovali, se pri tem, teptali in kopičili v ogromno brezoblično, tresočo se gmoto, iz katere so curljali potočki krvi, tekli navzdol in se združevali v pošastno škrlatno reko.* (7)
Med ujetniki se je znašel tudi kapetan Amos Pampaloni. Ko je bil na poti v koloni ujetnikov, ga je Nemec ustrelil v tilnik. Na ujetnike so začeli kar vseprek streljati. Ker je Nemec mislil, da je Pampaloni mrtev, mu je z zapestja snel ročno uro. Naslednjega dne se je Pampaloni hudo ranjen zavlekel v bližnji gozd. dobil stik z ELAS, se rešil in se noslej boril skupaj z grškimi partizani. (8)
Velikanske
žrtve
Na otoku Kefaloniji je med 15. in 23. septembrom 1943 padlo v bojih 65 oficirjev in 1200 vojakov, ustreljenih pa je bilo 156 oficirjev in 4000 vojakov italijanske vojske. Ker so ob prevozu ujetih Italijanov z otoka Kefalonije nekatere ladje zadele ob mine, je življenje izgubilo okrog 3000 mož. Od 12.500 jih je ostalo le še okrog 4000. Večina teh ujetnikov je končala v nemških koncentracijskih taboriščih (nekaj tudi v Dachauu in Mathausnu). (9) Bridka usoda je zadela tudi italijansko vojaško posadko na otoku Krfu. Tudi tu je prišlo do boja proti Nemcem, v katerih so poleg italijanskih e-not sodelovali še domačini in Primorci ter Istrani iz 216. posebne kazenske čete. Tudi na Krfu so bili Slovenci že od vsega začetka zelo dejavni v odporu proti fašizmu, saj so celo organizirali več sabotažnih akcij.
Na otok Samos so italijanske čete prišle aprila 1941 in ga začele utrjevati. Na njem so razmestili večji del divizije «Cuneo». Svojo pot na otok je Jože Šinigoj, doma iz Dornberka, opisal na kratko takole: «Mobilizirali so me marca 1940 in dodelili v 27. topniški polk. Junija so mojo enoto poslali na francosko fronto, toda takoj po koncu vojne s Francijo so nas, Slovence. izločili ii nas poslali na Sardinijo. Tam smo prebili tri mesece. Bili smo brez čevljev in hodili smo bosi. Te naše enote so imenovaRr^ttosi bataljoni* ! (bat-taglioni scalzi). Zatem so nas poslali k svojim enotam v Albanijo. Končno smo prispelTv^PaTras, * kjer so nas naložili na ladje in odpeljali na otok Naksos. Čez nekaj mesecev so nas premestili na Samos.* (10)
Nekateri Primorci in Istrani so prišli na Samos prek Barij- v južni Italiji. Na poti o uprizorili protifašistično demonstracijo, zato so jih nekaj aretirali. Iz Barija so prek morja zapluli v Patras in se nato nekaj časa zadrževali v kraju Missolungi. od koder so jih odpeljali na otok Samos. (11) Na tem otoku so Slovenci imeli dobre stike s privrženci ELAS in b;1i tudi deležni njihove pomoči.
Takoj po kapitulaciji Italije je prišla tja britanska vojaška misija ip kmalu zatem se je na otoku izkrcala britanska vojaška enota. Kazalo je, kot bi se bile v boju proti Nemcem združile vse napredne sile na otoku. Kmalu nato pa so začeli Nemci otok bombardirati in na njem izkrcevati precejšnje vojaške sile. Skupno poveljstvo na otoku Samosu je spoznalo. da se proti nemški premoči ne bodo mogli braniti. Naročili so, naj se vsakdo reši, kakor ve in zna. V takih razmerah se je ve-
čina Slovencev zatekla v gore, kjer je uživala vso podporo grških partizanov. Tedaj pa so začeli Nemci prirejati obsežne čistke in hajke, tako da ubežnikom ni kazalo drugega, kot da se umaknejo v Turčijo. Ob pomoči grških partizanov so se ponoči v majhnih čolnih prebijali čez morje. Nekateri so si izdela1' splave iz starih kant, ki so jih povezali skupaj. Nekateri so celo preplavali morsko ožino med Samosom in turško obalo. V Turčijo je prišlo vsega 27 Slovencev. Med temi je bil tudi Janko Hrast iz Tolmina.
Na otoku Lerosu je italijanska posadka štela 8000 mož. Edino na ta otok so Britanci poslali močno vojaško enoto pod poveljstvom generala Roberta Thilneya. Nemci so otok najprej bombardirali, a ko so se hoteli izkrcati, e prišlo do hudih bojev, ki so trajali vse do 16. novembra 1943, ko so Nemci zajeli vso italijansko posadko in ves britanski kontingent. (12) Nekaj manjših skupin italijanskih vojakov se je v dramatičnem boju z razburkanim morjem rešilo s čolni na turško obalo.
Med italijansko posadko na Lerosu je biia tudi skupina Primorcev in Istranov. Bili so večinoma topničarji. Vsi so se udeležili bojev proti Nemcem. Eden od teh, Jože Živec, doma iz Šempasa (na Lerosu je pripadal italijanski vojni mornarici), pripoveduje, da so Nemci z ujetniki zelo kruto ravnali: »Takoj po vdaji so nas na prostem obdali z nekakšnimi mrežami. Bili smo pet dni brez hrane. Z otoka so najprej odpeljali britanske vojne ujetnike, zatem pa še nas. Za prevoz so uporabljali manjše ladje. Mene je Nemec tako močno porinil skozi odprtino v ladjin trup, da sem se komaj u-jel na vrh in zatem zdrsel v globino. Močno mi je posnelo kožo na dlaneh. Na dnu ladje smo bili strpani kot sardine. Do Pireja smo potovali tri dni in ves čas smo bili brez hrane.* (13) Živec je imel srečo, ker so ga poslali v ujetniško taborišče v Po-žarevac v Srbijo, od koder je odšel v NOVJ, v Požarevski odred. Pozneje je bil dodeljen 19. brigadi 25. divizije. Šel je skozi vse boje od sremske fronte do Dravograda.
Tudi primer iz Lerosa potrjuje, da je bilo skoraj v vsaki italijanski vojaški enoti v Grčiji tudi nekaj Primorcev in Istranov. Izjema ni bil niti elitni italijanski 3. grenadirski polk (vojaki tega polka so morali biti visoki lad 180 cm), ki je imel svoj štab v A-tenah. Tudi tu je bilo nekaj Primorcev in Istranov in med njimi je bil tudi Ludvik Bole. doma iz Landola pri Postojni. Po zlomu grške vojske aprila 1941 je bil njegov grenadirski polk premeščen v Atene. Skupaj s četo grenadirjev je Bole opravljal obalno stražarsko službo 40 km od mesta. Imel je priložnost, da pomaga grškim partizanom. Ko pa je prišlo na dan, so ga zaprli, in sicer skupaj z dvema vojakoma italijanske narodnosti, ki sta, ne da bi se zavedala nevarnosti. Boletu pomagala. Boleta so v navzočnosti vsega polka nagnali iz vojske kot izdajalca. Grozila mu je celo smrtna obsodba, toda rešil se jc ob kapitulaciji Italije. (14)
Mnogo zajetih Primorcev in I-stranov so Nemci odpeljali iz Grčije v razna taborišča " Nemčiji. Njihova bridka usoda pa se s tem še ni končala. Nekateri od njih so se vključili v Rdečo armado ter se vračali domov po zelo čudnih in oddaljenih poteh. Eden od teh je bil tudi Franc Marinšek iz okolice Planine.
Partizanska
četa
«Primorje>
Po zasedbi Kefalonije so Nemci del ujetnikov zadržali na otoku. Med njimi je bila tudi skupina nekdanjih pripadnikov 215. posebne kazenske čete. Prve dni septembra 1944 pa so se začeli Nemci z otoka iznenada umikati. Grozda jim je namreč nevarnost, da jim narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije preseka pot za umik proti severu. Pripravljali so se, da razstrelijo argostlionsko pristanišče in dobršen del bližnje obale. S tem bi porušili še tisti del mesta, ki je ostal po hudem bombardiranju septembra 1943.
Tiste dni so Primorci Tone Kržišnik, Jule Ogrič iz Idrije in Darko Rusjan iz Medane v Brdih s svojo prisebnostjo rešili Grkom pristanišče. Ko so poslednji Nemci odhajali proti Samiju, so v zadnjem trenutku pretrgali vžigalne vrvice in tako preprečili nesrečo. (15) Na Kefaloniji pa je po nemškem odhodu zavladalo veliko veselje. Zdaj so končno zadihali tudi Primorci in Istrani. Takoj so si ustanovili samostojno partizansko četo. Priključil se jim je tudi Tone Gošnik, ki je pobegnil iz neke nemške vojaške enote. (16) Prijetno je bilo našim ljudem, ko so se lahko do zob oborožili, se svobodno gibali po otoku in razpravljali v materinem jeziku. Toda to veselje ni trajalo dolgo. Ko se je na otoku pojavila britanska vojaška misija, so oblast hoteli vzeti v roke tisti Grki, ki so poprej sodelovali z nemškim okupatorjem. Oboji so si zdaj prizadevali, da bi čim-prej odrinili grške partizane (E LAS), ki so v velikem številu prihajali na otok. Britanska misija je Italijane, bivše vojake, ki jih je prav tako še nekaj ostalo na o-toku. nagovarjala, naj se vrnejo v Italijo in naj pretrgajo stike z ELAS. Primorci in Istrani pa niso nasedli tej propagandi, ampak so še bolj okrepili stike z grškimi partizani. V odnosu do ELAS pa so bili vendarle previdni. Dosegli so. da bodo sporazumno z njihovim vodstvom natančno določili svoje pravice in dolžnosti. V tej zvezi so nastali dokumenti, ki jih je podpisal Agisilaos Miliaresis, predstavnik ELAS.
- Na otoku je bilo vedno bolj čutiti propagando kraljevih agentov in njihovih britanskilT'poErovif?” ljev. Čudna naspro‘>a so s, začela kazati tudi v samih vrstah ELAS. Vodstvo te organizacij' je namreč borcem na otoku prepovedalo nositi na kapah znamenja srpa in kladiva, slovenski četi pa nositi peterokrako zvezdo. Te oznake so morali borci zamenjati z napisom ELAS na modri rodtegi. Na o-toku so se začele uveljavljati kontrarevolucionarne sile.
Partizanska enota «Primorje» pa je vztrajala pri svojih načrtih. V svojih vrstah je še bolj utrdila enotnost in disciplino. Uvedla je redne študijske ure in tudi Miliaresis je prišel v četo predavat o problemih balkanske federacije. Na otoku si je slovenska partizanska četa pridobila velik ugled. Udeležila se je vseh velikih javnih manifestacij Tako je 28. oktobra 1944 sodelovala na velikem protifašističnem mitingu v Argo-stolionu. Poleg zavezniških zastav je tam plapolala tudi jugoslovanska zastava s peterokrako rdečo zvezdo. Srečko Likar, ki je v četi vodil tudi organizacijo KP, je poskrbel, da so nekaj Leninovih člankov prevedli iz grščine in italijanščine v slovenščino. Tako
je partijska organizacija pridobila vsaj nekaj temeljnega študijskega gradiva.
Za oblast na otoku se je vnemal vedno ostrejši boj. Dne 4. oktobra 1944 se je na njem izkrcal grški guverner kot zastopnik kraljeve vlade, in sicer v spremstvu britanskih oficirjev, naproti pa mu je hitel argostolionski škof. Ko je guverner stopil na otok, je izjavil: »Vračam se na sveto grško zemljo za blagor grškega naroda, za kar gre zasluga Veliki Britaniji, ki je osvobodila Grčijo.* (17) Takoj je zahteval, da iz zapora izpuste žandarje in druge kolaboracioniste, ki jih je ELAS nameraval postaviti pred vojaško sodišče. ELAS je bil proti takšnemu razvoju dogodkov skoraj brez moči. Zdaj so pričeli prihajati na otok ljudje, ki so na otoku pomagali Nemcem pobijati privržence ELAS. (18)
ALBERT KLUN
(Nadaljevanje sledi)
VERJETNO NAJVEČJA DEDIŠČINA V ZGODOVINI
Bogati trgovec jo je zagodel dedičem in brazilskemu sodstvu
Gre n 12 milijard dolarjev ali 16 tisoč milijard lir - Doslej se je javilo že kakih 50 tisoč «pretendentov>-dedičev - Dokaznega materiala je že za dobro biblioteko
Lizbona, v začetku leta. — Če prav je lira v fazi krepke inflacije, je 16 tisoč milijard vsota, ki velja vso pozornost in spoštovanje. In o tej vsoti bo sedaj govor.
Pred časom je eden izmed vodilnih brazilskih dnevnikov objavil vest, ki jo je začel nekako takole: «če se pišete Correia, imate ve liko možnost, da postanete bogati, zelo bogati...* In čeprav so se ljudje v podobnih primerih že nekajkrat opekli, je vest dvignila pravi «vrtinec» najprej v Braziliji in v Latinski Ameriki nasploh, nato pa je završalo tudi v Evropi, seveda najbolj na Pirenejskem polotoku, v Španiji in na Portugalskem, odkoder ta priimek tudi izhaja. Mnogi ljudje, ki «tako po materini ali po očetovi liniji* izhajajo iz velike družine Correia, so začeli brskati po svoji preteklosti, kajti vest ali bolje podatek je bil točen in vsota velika, zelo velika. Takšna, da se izplača se
MiiiiiiiimiitiiuiiiitiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiniMiuiimiiimiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiin
Kam nas bo privedlo uničevanje džungle?
Po nekaterih računih bo človek opustošil tropske gozdove že v prihodnjih petdesetih letih • In kaj bo potem?
Vremenoslovci nam zaskrbljeno napovedujejo žalostno ali vsaj nevarno bodočnost. Hkrati povdar-jajo, da k temu veliko prispeva človek sam. In kako bi moglo biti drugače, ko pa vidimo, kako se človek obnaša glede svojega okolja, kako ravna s prirodo, kako neusmiljeno ruši prirodna rav notežja, kako uničuje prirodna bogastva. Eno takih nesmotrnih in izredno škodljivih početij je tudi uničevanje gozdov, uničevanje gozdnega bogastva. Že vrsto let se gcvori o tem, kako se saharska puščava iz leta v leto vedno huje zajeda v še zelene in porasle predele- na jugu, v smeri Ravnika, v smeri bogatih zelenih področij. Toda to se ne dogaja le v Afriki, pač pa smo podobnemu početju priča tudi drugod, kajti današnji človek misli le .na današnji dan in »hikaj malo /.meni za bodpenost, pa čeprav ga' posledice njegovega početja ’ Že danes opozarjajo na zlo, ki be temu sledilo. Pomislimo le na videz veličastno delo, na gradnjo avtomobilske ceste skozi «zelenn ce-lino*. skozi vso Južno Ameriko. Za to. da bi skozi Južno Ameriko imeli od severa proti jugu primerno cesto, so oziroma bodo uničili nekaj milijonov hektarov zelenih površin. Res je. največ kisika posreduje zemljini atmosferi morska flora, alge, ki dajejo približno 72 odstotkov kisika, toda zelene površine južne Amerike so bile in so znane kot »pljuča* zahodne poloble.
Toda ne gre samo za to početje, ki ga imaio za znak človekove neuračunljivosti Po zbranih podatkih, človeštvo iz leta v leto uniči nič manj kot 11 milijonov hektarov tropskih gozdov. To je strahotna ugotovitev, ki ie prišla na dan ob nedavni akciji za re ševanie tropskih gozdov ki jo je organizirala ustanova WWF. to se pravi Svetovni sklad za zaščito prirode cb sodelovanju mednarodne zveze za prirodo.
Ob tej priložnosti so prišli na dan tudi naslednji podatki: V začetku tega stoletja, so tropski pragozdovi pokrivali 16 milijonov kvadratnih kilometrov površine
in sicer v tropskih predelih Afrike, Azi.je in Amerike. Kake 3 milijarde kubičnih metrov lesne mase .je za prebivalstvo teh področij predstavljalo osnovno bogat-stvo in v nekaterih primerih celo edino možnost obstanka, ker so drva iz džungle bila edino kurivo. Po podatkih Združenih narodov posedejo vsako minuto 21 ha tropskega gozda, če bi se ali če se bo to nadaljevalo, bo nekega dne džungla izginila. In to niti ni tako daleč, saj po računih nekaterih bi to moglo biti že čez 50 let, po računih drugih pa «šele» čez 110 ali «celo» 120 let.
Seveda bi v tem primeru prišlo do zelo hudih posledic kajti že sedaj živi v teh predelih kakih 100 milijonov ljudi. Hkrati pa se prebivalstvo prav teh zemljepisnih področij take, naglo množi, da ni se moglo število prebivalstva že v . tem stoletju podvojiti ali celo potrojiti. In za njih je džungla vse.-r.—
Za uničevanje gozdov v tropskih predelih pa ni kriva le nesmotrna sečnja za vsakdanjo ra t bo. Za to, da se puščavska področja širijo, .je »krivo* tudi kmetijstvo. To sicer čudno zveni, a je vendarle tako. Na teh področjih med primitivnimi ljudmi je sežiganje gozdov edini način za pridobivanje obdelovalnih površin. Požgan gozd pa zapusti s pepelom le za tri leta »pognojeno* polje. Nato je treba zažgati nov del gozda. In tako se pušča va širi v dovčerajšnjo džunglo.
V mednarodnih krogih in ustanovah. ki se ukvarjajo s temi in podobnimi vprašanji, se zadnje čase čedalje bolj zaskrbljeno vprašujejo, kam vse to vodi. Po sebno poglavje pa so v tem sklopu tudi tiste po večini multina-cienalne družbe, ki se ukvarjajo z eksploatacijo tropskih gozdov, ki namreč brezvestno podirajo gozdove in izvažajo plemeniti les v tako imenovani razviti, bogati svet, saj se pohištva in razne opreme *• bogatem svetu izdeluje v glavnem iz raznih plemenitih »lesov*, ki prihajajo iz tropskih gozdov.
za njo potegovati.
Dediščina, o kateri je govor, izhaja iz dokaj oddaljenih časov. Nekdanji trgovec Faustino Correia je umrl leta 1873, torej pred točno 110 leti. Svoje veliko premoženje je zapustil »vsem svojim potomcem*. Če je bila njegova dediščina ogromna že ob njegovi smrti, pomislimo, koliko se je tega nabralo v obilnem stoletju. Danes je pač govor o 12 milijardah dolarjev. Če te milijarde pomnožimo s sedanjim kursom dolarja, ki znaša o-koli 1350 lir za dolar, dobimo kar obilnih 16 tisoč milijard lir.
Ob tolikšni dediščini je interes izreden. Vsi, ki imajo kakršne koli zveze s kakim Correiom, so na delu. In teh je veliko, zelo veliko, o čemer nas prepričuje tudi naslednji podatek. Pokojnik je v svoji oporoki dal zapisati, da svoje veliko premoženje zapušča vsem svojim dedičem in njihovim potomcem. Ker je tedaj mož imel kar sedem bratov, pomeni da je izhajal iz «rodovitne* družine, ki je obetala, da ne bo tako kmalu izumrla. In tako se je v samem začetku. brž ko je bila objavljena vest o višini dediščine, prijavilo na sodišču kakih 10 tisoč dedičev ali vsaj pretendentov na to dediščino. In ko so meseci minevali, se je število dedičev večalo in večalo, tako da jih je bilo tik pred koncem pravkar minulega leta že okoli 50 tisoč.
Kot vidimo, je morebitnih dedičev veliko in med njimi je bilo o-ziroma je tudi več ljudi z otoka San Miguel v Azorskem otočju. Po nekaterih podatkih naj bi bil bogati trgovec, ki je zapustil tolikšno dediščino, po rodu prav z A-zorskih otokov. In ko še je to razvedelo, so ljudje s tega otočja, ki so bili ali ki so kakorkoli povezani s priimkom Correia, začeli zbirati podatke in dokumente in z njimi odhiteli v Brazilijo, da bi na merodajnih mestih, torej na sodišču, uveljavili svojo pravico. Gre pravzaprav za preproste rekli bi raje skromne in siromašne kmete z Azorskega otočja.
Toda ne mislimo, da zadeva tega ogromnega premoženja ne predstavlja tudi za brazilske oblasti določene težave. Brazilski sodni funkcionarji, ki se ukvarjajo s tem
vprašanjem, imajo že dolgo polne roke dela, kajti doslej se je v zvezi s tem nabralo že za 1250 map in fasciklov, materiala, zapisnikov, dokumentov in podobnega za skupno pol milijona strani. Če bi ves predloženi dokazni material zbrali in ga tiskali, bi ga bilo za kar krepko knjižnico.
Povsem razumljivo je, da so se začele sedaj brazilske oblasti z vso to zadevo temeljiteje ukvarjati, kajti «vražja dediščina* kot so «primer Faustina Correia* imenovali, stane brazilsko državo že preveč in bogati trgovec Correio je s svojim testamentom skuhal brazilskemu sodstvu kaj čudno kašo, kajti dediščine se ne morejo lo-• titi, dokler ne izsledijo poslednjega dediča, poslednjega upravičenca na to veliko bogastvo. Res je, da je seznam velik. Rekli smo, da se je prijavilo že kakih 50.000 ljudi, ki menijo, da imajo pravico do dediščine. Iz tega ogromnega števila potencialnih dedičev bi bilo treba ali bo treba izločiti vse tiste, ki pravice do dediščine nimajo. hkrati pa sodstvo ne sme «zapreti vrat*, ne sme pravde zaključiti. dokler niso prišli do poslednjega potencialnega dediča.
Skratka, brazilske oblasti se bodo še dolgo ubadale s tem problemom, med tem se bodo rojevali novi ljudje z istim priim-, kom in torej potencialni dediči muhastega trgovca, ki je sicer zapustil velikansko premoženje, ki ga pa tudi legitimni dediči ne morejo uživati.
Z druge strani pa nastaja sedaj še novo vprašanje. Smo pač v e-ni izmed dežel Latinske Amerike, v eni izmed tistih dežel, ki so hudo zadolžene. In če bi se sedaj našla skupina legitimnih dedičev z Azorskih otokov in bi zahtevala izplačilo dediščine, kako bi se ravnale brazilske oblasti. Kje bi našle tolikšno vsoto dolarjev, da bi jim jo izplačale. Res je, da ima vsaka država, kar se tiče tuje valute in valute nasploh, svojo zakonodajo, ki ščiti njeno gospodarstvo, toda tudi določene omejitve bi brazilskih oblasti v tem primeru ne mogle obvarovati pred nadaljnjo zadolžitvijo in to celo zelo krepko zadolžitvijo, kajti 12 milijard dolarjev je vendarle čedna, zelo čedna vsota.

Iz umetnostnih galerij
- s; a ~ J v’V" '	^
Duitio Švara razstavil
V bazoviškem «Partizanskem domu» je Tržaški partizanski pevski zbor priredil pregledno razstavo svojega desetletnega delovanja z obilico slik, izrezov člankov in poklonjenih daril Obenem je tam razstavil mnogolični likovni ustvarjalec Duilio Švara svoja dela. Švaro poznamo kot kiparja, in slikarja, ki je nastopal koj po osvoboditvi in se pozneje ni vključil v burnejše slikarske tokove, marveč delal bolj v njihovem zatišju. Razen brona klasično modelirane dekliške glave v naravni velikosti in nekaj malih plastik in še nekaj odličnih bakrenih tol-kanic, prevladuje dvodimenzional-nost lista in slike v raznih izdelkih uporabljenega gradiva.
Švara izstopa tu posebno z grafičnimi listi vse od risb do linorezov. Izostreno opazovanje in odkrivanje oblikovne bistvenosti urbaniziranih pokrajin se kaže zlasti v malih risbah s popotovanja po Franciji. Gre za tipične gradove fevdalcev in naselja v slikovitih izrezih. Opaziti pa je, da na našem Krasu raje išče mir in
samoto. Dovolj mu je golo drevo ali veja, da ju prepričljivo pričara na papir z rahlostjo sivine grafitnega svinčnika
Med samosvoje dosežke samoni-klejših prvin pa moramo prištevati nenavadne linoreze, v katerih posnema tako mnogočrtnost jedkanic, kot npr. v malem listu kakor dah rahle obrisnosti nageljnovega cveta. Je pa v večjih odtisih več temine in vsebine, kar se nam dobro kaže v zasnovi lista skupine kitar in mandolin, kjer ritmičnost klinasto priostrene razgibanosti črnin podčrtuje resonančno zvočnost omenjenih glasbil. Nasprotno pa je zelo mehko zaokroženo zajel obraze svoje žene in hčerke s tako lirično in ponekod skorajda sintetično črto.
Ta redka Svarova osebna razstava je na nov način bolj antološka, 'ker se umetnik bolj poredkoma pojavlja v javnosti. Je pa njegovo ustvarjanje bodisi kiparsko kot slikarsko vsakomur povsem umljivo, da ne potrebuje nobene dodatne razlage. M. B.
LJUBOMIR ČERNE	13.
BEG IZ ZAPORA SS NA TRGU OBERDAN
Prečkala sva cesto Opčine - Bazovica, med Bani in Trebčami. Videla sva okna kasarn pri Banih. Pogosto sva se ustavljala in ocenjevala položaj ter poslušala, če se kaj sumljivega dogaja.
Hitela sva, da bi prišla čimprej do ceste Opčine - be-žana. To sva prečkala levo od Fernetičev. Največ časa sva porabila pri opazovanju železniške proge Trst - Ljubljana. Bala sva se, da padeva v roke kaki patrulji, dodeljeni varstvu železniške proge. Ko sva bila gotova, da ni v bližini nič nevarnega, sva jo prečkala.
Nepopisna napetost, ki naju je spremljala od začetka akcije, je, po prehodu proge, mnogo popustila. Dospela sva na teren, ki je bil meni dobro poznan. Kakih 500 metrov stran od proge sva se ob nekem zidu nekoliko odpočila, saj nisva mogla skoro več hoditi.
Tu sva uveljavila moj predlog, da greva, dokler je še mračno, v smeri Tomaja. Vedel sem za neko položno jamo, kjer se bova lahko skrila in odpočila. Po nekaj minutah sva šla naprej v začrtani smeri kar po gmajni, med grmovjem, borovci, po skalah. Izogibala sva se vrhovom gričev. Toliko se je že zdanilo, da sva zagledala na svoji levi obrise repentabrskega zvonika, nato še vas Vrhovlje, ki sva jo obšla.
Lepi občutki so se prepletali z izčrpanostjo. Zdelo se mi je, kot da vidim premikanje Švabov in kazal Silvotu smer, kje so. Silvo me je vsakič pomiril, da ni nič, da on ne vidi nič nevarnega in me spodbujal, naj zdržim, da bo bolje potem, ko se bova odpočila v jami.
Šest dni stalne napetosti, neprespanost, fiziološke disfunkcije, glad, izčrpanost in utrujenost, vse je pripomoglo,
da je pri meni nastopilo tako stanje. Silvo je bil še čvrst, njega so aretirali le dan prej, on je vse te napore lažje prenašal. Sicer pa je bil Silvo postaven mladenič, zdravega videza, čvrstega in odločnega značaja, pravilno in hitro se je znašel v vsaki okoliščini.
Zbrati je bilo treba vse moči in nadaljevati pot do jame. Prispela sva na gmajno, kjer je jama. Ko sem bil še deček, sem tam okrog pasel krave mojega očeta in kot tak sem večkrat zlezel vanjo, ni je bilo težko najti.
Vhod v jamo je med dvema skalama. Odprtine je toliko, da se tudi debelejši človek z lahkoto spusti v notranjost po skalah, ki so naravno tako ustvarjene, da tvorijo stopnice. Po teh se pride v globino treh metrov. Tu je kakih šest metrov dolg in dva metra visok jamski hodnik, v desno in levo od vhoda. Na obeh koncih se jama navpično poglobi, tla hodnika so skalnata in valovita. Ne vem, zakaj so tej jami dali ime »Jama Matere božje». V bližini je več jam, nekatere so prava brezna, vsaka ima svoje ime. Prav blizu je še ena položna jama z dvema vhodoma. Tej jami pravijo »Pustov hram*. Vhoda sta skrita med skalami v grmovju.
Spustil sem se v jamo, za menoj je prišel tudi Silvo. Sedla sva na tla. Oddahnila sva se. Občutek, da sva le u-spela in da sva na varnem, je bil nepopisen. Naslonila sva se vsak na svojo skalo, spanec naju je osvajal, zaspala sva sede. Čez čas sva se prebudila in legla na tla ter ponovno zaspala. Po dveh urah naju je prebudil hlad. Zazeblo naju je, da sva se oba tresla, minil je tudi spanec. Hotela sva ven, iz jame, da bi natrgala suhe trave, da bi si z njo postlala. Namen sva opustila, lahko bi naju kdo opazil. Sedla sva bolj skupaj, tako, da sva imela hrbta uprta drug v drugega, bilo je nekoliko boljše, toda prevladoval je neprijeten mraz.
V jami je čas zelo počasi mineval. Želela sva, da bi se čimprej zmračilo, da bi zapustila ta mrzli bivak in šla do poznanih ljudi v katero od bližnjih vasi.
Zatopljena vsak v svoje premišljevanje sva se v presledkih šepetaje kaj pogovarjala, tako sta bila jamska tišina
in hlad manj mučna. V pogovoru sva obdelala ves potek najinega bega, od trenutka, ko so Silvota zaprli k meni v celico. Uvidela sva, da je bilo to naključje redek slučaj, nekateri bi rekli — velika sreča, da je beg uspel.
♦Silvo, kaj vse bi dal, da bi bili tu z nama vsi, ki so zaprti v bunkerju!« Silvo je nekoliko pomolčal in nato odgovoril: «Da, velika akcija bi bila rešiti jih vse, toda kako? Saj nisva znala, kam rineva, želela sva bežati ali nisva vedela, kako. Slučajno nama je za las uspelo.« «Da za las,« sem odgovoril.
Spomnil sem se, da imam še tisti dve cigareti in dve vžigalici, ki mi ju je pustila v celici tov. Pavla. Ponudil sem eno Silvotu, ki jo je rad vzel in me vprašal, kje sem ju staknil. Povedal sem mu, kako sem ju dobil. Ko je Silvo hotel prižgati cigareto, se je v hipu premislil. «Ne smeva kaditi tu notri, lahko bi kdo opazil dim, ko bi ta uhajal iz jame.« Odrekla sva se tudi temu užitku. Lačna nisva bila, pila pa bi karkoli. Žeja, ki naju je spremljala vso noč, ni popustila. Hrabila sva drug drugega, da je treba zdržati do noči. V takem vzdušju sva dočakala mrak.
Ko je bila že skoro prava tema, sva zlezla iz jame. Počasi in tiho sva se pomikala v smeri Tomaja. Večkrat sva se ustavila, da sva poslušala in ocenjevala stanje na bližnji cesti Sežana - Tomaj - Gorica. Približala sva se vasi Tomaj, dolgo sva prisluškovala, kaj se dogaja v vasi. Slišala sva vaške otroke in ugotovila, da se ti še lovijo po cesti. Med kričanjem otrok sem zaslišal tudi jok mojega takrat še živega sina Metoda. Tri mesece po osvoboditvi je umrl zaradi strupa, ki ga je zaužil v Tomaju, nikdar ugotovljeno, kje in kako je do strupa prišel. Sklepala sva, da ni v vasi Nemcev. Opogumila sva se. Počasi in previdno sva se javila moji tašči Jožefi Pupis, ki je vse uredila, da je najin prihod ostal neopazen. Nahranila naju je in napila sva se mleka. Umila sva se in se takoj napotila dalje v Koprivo, kjer sva se javila funkcionarjem OF. Sprejela sta naju pok. Mirko Pirc - Slavko ter pok. Avgust Dugulin - Maks Potokar. Po nekaj dneh so naju poslali vsakega na svoje delo. Tov. Silvo je bil dodeljen v italijansko edinico GAP,
mene pa so poslali, da nadaljujem delo v Okrožni gospodarski komisiji za Kras.
Do osvoboditve, maja 1945, se s tov. Silvotom nisva srečala. Po osvoboditvi pa sva se videla pogosto. Napisala sva obtožnico proti zasliševalcem na SS in proti vratarju, ker naju je oviral pri begu. Obtožba ni prišla pred sodišče, ker j j to prenehalo delovati po tem, ko se je jugoslovanska vojska umaknila iz Trsta. Tovariša Silvota sem večkrat obiskal na njegovem delovnem mestu pri časopisu ♦Corriere di Trieste«, kjer je bil zaposlen vse do ukinitve časopisa. Ker se ni mogel nikjer zaposliti, se je odpravil v Avstralijo, kjer živi še danes.
Ali je bila to sreča ali naključje, da so tovariša Silvota Tomata esesovci dodelili v mojo celico? On je z opisanim dejanjem nehote v naju podžgal željo za beg, ki nama je za las uspel. Kako bi bilo z nama brez tega naključja? Končala bi v kakem nemškem taborišču ali v Ulici Ghega v Trstu, ali pa v Rižarni, kakor mnogi tovariši.
Po končani vojni mi je tov. Marko Kofol povedal, da so tudi njega in tovarišico Slavico Kristan vodili na zasliševanje na oddelek SS na Trgu Oberdan. Nedokončana zasliševanja v Ul. Ginnastica so se za njih nadaljevala pri SS na Trgu Oberdan. Tovariša Kofola so odpeljali v nemško taborišče Dachau. Robijo je preživel in se po vojni vrnil domov. Sedaj živi v Ljubljani.
Tovarišico Slavico Kristan so esesovci odpeljali na prisilno delo v Nemčijo. Tudi ona je preživela internacijo in se po vojni vrnila domov. Sedaj živi v Sovodnjah.
Mladeniča iz Velikega Repna, ki je bil ujet z nami, so Nemci odpeljali iz Coronea nekam drugam. Marko Kofol ne ve, če je ta mladenič preživel vojno.
Po najinem begu iz opisanega bunkerja so esesovci uvedli posebne ukrepe za vse prebivalce Ulice Beccaria. Ti so imeli posebna dovoljenja za vhod v to ulico, za vse druge Tržačane je bila ta ulica neprehodna do konca vojne. Dvorišča palače, kjer je bil bunker, so Švabi obzidali z visokimi zidovi, ki so obstajali je p0 končani vojni.
(Konec)
SLOVENSKA KNJIGA V LETU 1983
Cankarjeva založba: Domača književnost
Pet knjig iz zbirke Misel in čas - Troje pesniških in štiri prozna dela v zbirki Domača književnost - Med proznimi deli so tudi Kosmačeve «Zive duše»
Druga, zanimiva in nič manj pomembna zbirka Cankarjeve založbe nosi naslov Misel in čas. V njej je na programu pet del. Prvo delo je knjiga Dušana Pirca »Kriza realnega socializma j.. Gospodarska kriza, ki je v sedemdesetih letih zajela svet, je globalna, noben večji družbeno - e-konomski sestavni del sveta — razviti kapitalistični svet, dežele v razvoju, socialistične države — se ji ni izognil. Pogosto gospodarsko krizo spremljajo tudi hude zaostritve družbeno - političnih odnosov. Kriznim pojavom v razvitih kapitalističnih družbah in v deželah v razvoju je tudi pri nas posvečeno razmeroma veliko pozornosti, tako v publicistiki, kot na ravni znanstvenih raziskav, pač pa hudo primanjkuje temeljitejših prikazov in analiz kritičnih pojavov v socialističnih državah, predvsem v tisti skupini socialističnih držav, ki same sebe imenujejo »realni socializem* in ki jo sestavljajo članice SEV in varšavskega pakta.
Avtor Dušan Pirec, ki se že dolgo znanstveno ukvarja s preučevanjem družbeno - ekonomskih tokov v tem delu socializma, v tej knjigi raziskuje krizne pojave v omenjenih državah, jih opisuje in opozarja na družbene posledice kriznega razvoja. Dobršen del knjige je posvečen analizi razvoja in stanja v kmetijstvu teh socialističnih držav, področju torej, ki je najbolj vprašljivo in na katerem še do danes niso našli u-streznih rešitev. Obenem je to področje tudi najmanj kritično osvetljeno.
Naslednje delo je knjiga Marjana Butine »Dialektika likovnega mišljenja*. Avtor analizira najpomembnejše sloje slikarske prakse, pri čemer posveča posebno pozornost procesu vizualnega zaznavanja. Zanimiv in originalen prispevek je v razvoju kategorij likovnega mišljenja. Avtor ni samo zelo natančno analiziral slikarske prakse in to v prerezu različnih stilnih obdobij, ampak je kategorije nanašal in jih povratno dokazuje na področju tistih znanosti — psihologije, lingvistike, filozofije, sociologije, biologije in logike ter tistih njihovih jezikov, ki se neposredno stikajo in sekajo z likovno teorijo. Avtor ne obravnava teorije likovnega dela odtrgano od družbe in zgodovine, s čimer dokazuje tudi te-,-zo, da ima likovna umetnost tudi nekatere značilne .poteze ideolo-škosti ter da je v njej obsežen
tudi družbeni trenutek dobe, v kateri je umetnina nastala.
Naslednjo knjigo te zbirke je napisal Tine Hribar in ji dal naslov »Metoda Marxovega Kapitala*. Osnovni predmet Hribarjeve knjige je Marxova delovna teorija vrednosti, tema knjige pa Marxova metoda, ki jo je razvil ob kritiki politične ekonomije ter v pojmovnih določilih blaga in denarja, vrednosti in kapitala itd. Znano je, da je metoda Malovega Kapitala dialektična. Da Mar-
. xova historično materialistična dialektika predstavlja enotnost a-nalize in sinteze, logične in historične sinteze itd. Vendar so za nas in danes pomembna tudi aktualnejša vprašanja, na primer, vprašanje, kako je z dialektiko konkretnega dela in abstraktnega dela v pogojih združenega dela. To vprašanje navajamo zato, da bi bilo razvidno, kako v knjigi ne gre le za izpostavitev Marxove metode kot take, ampak tudi za osvetlitev njene sodobne relevantnosti. Poudarek dela je vseskozi na metodj in vprašanjih metodologije, čeprav metode seveda ni mogoče povsem ločiti od sistema oziroma kritike politične ekonomije. Knjiga je rezultat petletnega raziskovalnega dela,
Carl Marzani je avtor knjige »Italija in komunisti*. Avtor je ameriški marksist italijanskega rodu, ki se sistematično in poglobljeno ukvarja z Italijo. Njegova knjiga, ki v originalu nosi naslov Evrokcmunistični obet (The Promise of Eurocommunism) je izšla leta 1980, posvečena pa je spremembam, ki jih je na italijanskem političnem in družbenem prizorišču prinesel razvoj evrokomu-nizma v KP Italije. Avtor pri tem ne opisuje in analizira ramo politike komunistov, ampak tudi stališča drugih najpomembnejših dejavnikov—večjih političnih strank, Vatikana in katoliške cerkve, velikih centrov moči v industriji in drugih. Knjiga je tako pravzaprav študija o celoti sodobnih italijanskih družbeno . političnih razmer.
Posebnost Marzanijevega pisanja je jasnost, komunikativnost in stilistična mešanica znanstvene analize z reportažo in osebnimi vtisi. Zaradi tega je njegova knjiga dostopna in zanimiva tudi širšemu krogu bralcev. Ker se je po letu 1980, ko je Marzanijeva knjiga izšla, zgodilo v zvezi s KP Italije nekaj izjemno pomembnih stvari —
-------C--------_S-U------»---------
definiranje tako imenovane tretje poti v razvoju socializma — se je uredništvo Cankarjeve založbe odločilo dcdati Marzanijevi knjigi dokaj obsežen dodatek, v katerem so objavljeni najpomembnejši dokumenti v zvezi s konfliktom med sovjetsko in italijansko partijo ter z novostmi v pogledih in politiki italijanskih komunistov. Sem je vključena tudi posebna študija Andreja Novaka, dopisnika Dela v Rimu, ki analizira novosti v politiki KPI od leta 1980 do jeseni 1982. Knjiga Italija in komunisti daje tako zaokroženo in kar najbolj aktualizirano družbeno - politično analizo Italije.
In tu je še zadnja knjiga te zbirke, tretji del Krize Rikarda Štajnerja. Pri založbi sta že izšli prvi dve študiji (Kriza I in Kriza H) Rikarda Štajnerja o najbolj žgočih razvojnih problemih sodobnega sveta. Avtor v tem, široko zasnovanem delu odgovarja predvsem na vprašanje, ali je. nova mednarodna gospodarska ureditev zgolj modno geslo in zahteva, ki je podrejena aktualnim nazorom in potrebam neke skupine dežel, ali pa je to zgodovinski, objektivno pogojen del sodobnega razvoja in bodočih svetovnih procesov. Prva študija (Kriza I) se ukvarja s ciklusi in krizami. v novi razvojni fazi kapitalizma, druga (Kriza H) se ukvarja z anatomijo neokolonializma in splošno teorijo nove mednarodne ureditve, tretja (Kriza HI) pa je posvečena socialističnim državam in boju za novo mednarodno ekonomsko ureditev ter glavnim najnovejšim dogajanjem in razvoju na področju svetovnih gospodarskih odnosov in razmerij. Prvi dve študiji sta doslej izšli tudi te na švedskem. Madžarskem in v Mehiki. Slovenska izdaja Krize IH bo izšla istočasno s srbohrvatsko izdajo.
V tretji zbirki Domača književnost bo izšlo sedem del, tri pesniška dela in štiri prozna. Gregor Strniša je pripravil zbirko Vesolje. Novi tematski izbor poezije Gregorja Strniše Vesolje pomeni novo branje in razumevanje sveta — vesolja, kot ga odkriva Strniševo pesnjenje od nekdaj in kar mu je prav tako od nekdaj lastno in kar je avtor poimenoval vesoljska zavest: zavedanje, da je tako zemlja kot vsaka najmanjša stvar na njej samo del vsega vesolja.
Vesolje razodeva Strnišo kot pe snika izjemnih doživljajskih obzorij, ki zaznavajo človeka in svet v njuni celovitosti, ki tipajo tako
v svet zaznavnega, stvarnega kot v brezkončnost nevidnega, sanj, pravljic, slutenjskega, esence in transcedence. Po vsebinski strani začenja pesnik zbirko s svetom starih bajk in pravljic, ki so blizu izročilu ljudskega pesništva, da bi se v drugem delu ostreje zarisala mrzlost današnjega urbaniziranega sveta modernega človeštva, protest zoper štacunarsko miselnost, in da bi se v tretjem razdelku spet vzpel v fantazijsko podobo nečasnega, nadčasovnega in nadprostorskega, v preseganje danega sveta, ko poleg sveta u-metnosti, znanosti in domišljije vključuje v pesem in v zavedanje ravnotežja sveta človekove notranjosti in zunanjih svetov živih in neživih reči vsega velikega vesolja. Stmiševa poetika je znana in izrisana na zemljevidu sodobne slovenske lirike, novi tematski izbor ji daje nov pečat in novo svetlobo, ki žari s pristno in bogato energijo.
Naslednje delo je pesniška zbirka Vladimira Memona »Flamenko na sodu smodnika*. Druga pe-niška zbirka Vladimira Memona prihaja tako kot prva »Meje* med bralce po pesnikovi smrti. Je pogumno in do pretresljivosti odkrito pesniško dejanje' iz predsmrtnega obdobja, ko je pesnik že vedel za bližino in neizprosnost svoje usode in je to videnje svojega konca skušal izreči v pesmih, v pesniškem dvogovoru s smrtjo. Pesmi so krik in stiska, so jasno videnje temnih brezen smrti, kot bi dejal Gradnik, in hkrati spraševanje o najbolj skrivnostnem, najbolj smiselnem in najbolj usodnem, o končnih stvareh bivanja. Zato je zbirka Flamenko na sodu smodnika — naslov spominja tudi na zunaj na čas, ko je pesnik bival v Španiji — več kot pesniški zapis o neki trdi in kruti usodi. S pogumom in verujočo svetlobo poezije skuša odganjati sence, ki legajo nanj, osmiš-lja in upesnjuje srečanja z minevanjem, ‘vedno bližja in vedno bolj zaznavno neizprosna, in skuša izpraskati iz sebe pesem kot pričevanje smrti. Zbirka je v tem izjemno in človeško pretresljivo dejanje. Oblikovno se naslanja na izročilo modeme svetovne lirike in izpisuje v tej pisavi domišljeno, svojsko ir temeljni zavezanosti izpovedi ustrezno pesniško govorico. Je pričevanje o človeku, ki je bil, in o pesniku, ki ostaja.
Tretja knjiga, pa je delo Jožeta Snoja »žaldšiinke za očetom in o-četnjavo*. Knjiga pesmi, ki jih
je Jože Snoj združil pod naslovom Žalostinke za očetom in očetnjavo prinaša v grobem troje temetskih pesniških sklopov, ki jih naznaču-jejo naslovi Pogrebi, Glacial, Narodne in ponarodele. Res se ciklus in motivi med seboj prepletajo, toda v skladno grajeni enotnosti zbirke silijo v ospredje tožni toni žalostink za očetom in drzni, igrivi, domiselni ljubezenski erotični ciklus, kj tako oblikovno polno kot izrazno prevladuje in nosi zbirko. V senci te ali teh dveh motivov je Snojevo hotenje ubesedovati družbene in zgodovinske teme v poeziji, zajeti dimenzijo sedanjega in polpreteklega časa v skoroda angažiranih pesmih. Zavezanost avtorja besedi in njenemu živemu živcu, domiselnosti, zvočnosti pa tudi ironiji in kritičnosti, posluh za izrazitost, dela te pesmi učinkovite in jim cmogoča svojevrstno igrivo in spretno grajeno lirično dikcijo. Če je v naslovu poudarek na očetu in očetnjavi, je osrednji temeljni del zbirke ljubezen. In ta lirika, čista in čutna, krhka in sveža, daje osmi Snojevi pesniški zbirki pečat in ceno.
Med prozo omenimo na prvem mestu Kosmačevo delo »Žive duše*. V zapuščini Cirila Kosmača je ostala poleg nekaterih krajših tekstov, zvečine pravljic, satirična pesnitve Žive duše, ki sicer ni izpisana do kraja, ki pa je izreden primer pisateljeve ostrine in občutljivosti, duhovitosti in grenkobe pa tudi velikega razumevanja za ponižane in od oblasti preganjane ljudi na tem našem najboljšem socialističnem svetu. Žive duše so slovenska, Kosmačeva varianta na Gogoljeve Mrtve duše, poskus pi sateljsvega obračuna z birokrat-stvom, lažjo, licemerstvom, nasiljem in vsakršno človeško neum nostjo.
Dogajanje zgodbe je postavlje no v Sovjetsko zvezo, tudi junaki imajo ruska imena, a kajpak pri padajo širši svetovni in tudi naši domovini. Pisatelj sam pravi, da je pisal satiro z užitkom, da je uži val zaradi svoje duhovitosti in zlobe, a užival vedno manj in manj, da je ob pisanju postajal vse bolj resen, da ga je začelo boleti pri srcu, stiskati v grlu -junake, ki jih je v začetku za sme hoval, je začel imeti vse bolj rad in trpel z njimi, ko je nad njimi svistel bič. t. Prve strani so nastale že v petdesetih letih in Ko D. Ž.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
^onatuti ......
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šola in vzgoja
13.00	Italijanska kronika
13.30	TV dnevnik
14.00	Športna oddaja
14.40	»Muppet show» - otroška oddaja
15.30	šola in vzgoja
16.30	TV dnevnik - Reporter
17.00	Dnevnik - Flash
17.05	Neposredno iz studia
17.10	»Nils Holgersson - nadaljevanka
17.30	«Nežni in divji*
18.00	TV film iz serije «Dick Turpin*
18.50	Glasbena oddaja - vmes TV film iz serije «Fonzie»
19.45	Almanah
20.00	TV dnevnik
20.30	Macario
21.45	TV dnevnik
21.55	Rojstvo diktature - 1. del
23.05	Glasbena oddaja
23.55	Šola in vzgoja
00.25 TV dnevnik - Vremenske razmere Drugi kartal
10.00	- 11.30 Moški slalom * za svetovni pokal
12.30	Opoldanski program
13.00	TV dnevnik ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	Tandem
14.05	Videogames - 1. del
14.30	Videogames - 2. del
15.00	Je preveč čudno
15.50	Iz studia neposredno
16.00	Moški slalom - svetovni
pokal
17.30	TV dnevnik - Flash
17.35	Srečanje s kinematografijo
18.40	TV dnevnik - Šport
18.50	Grenko vino - TV film iz serije »Le strade di San Francisco*
19.45	TV dnevnik
20.30	Prvi programi 1983
20.45	»Ljubezenski zločin* - režija Luigi Comencini
22.25	TV dnevnik
22.35	Srečanje s kinematografijo
22.45	Oblaki sreče
23.35	TV dnevnik - Zadnje vesti
Tretji kanal
17.40	Glasbeno potovanje s Came-rinijem
18.30	Glasbena oddaja
19.00	TV dnevnik in deželni dnevnik
20.05	šola in vzgoja
20.30	Torkov koncert 21.20 TV dnevnik
21.55	Svet gob
22.45	»Gracias a la vida*
JUGOSLOVANSKA TV L|ubl|ana
9.55	in 12.55 Parpan: Slalom za moške
16.35	Poročila
16.40	Loskitik in oblak - risanka
17.05	Slalom za moške - posnetek
18.05	Praznični dnevi slovenske folklore: Večer ljudskih ple sov
18.25	Severnoprimorski obzornik
18.40	Pisani svet: Črni mrav
19.10	Risanka
19.24	TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
19.55	Vreme
20.00	Sinovi in ljubimci • nadalje vanka
20.55	Aktualno: Vrnitev
21.45	V znamenju
Koper
13.30	in 16.30 Odprta meja
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD novice
17.10	TV šola
18.00	Moški slalom - za svetovni
19.30	TVD stičišče 20.15 Celovečerni film
21.25	Turistični vodič
21.35	TVD danes
21.50	Cinenotes
TRST A
7.00,	8.00, 10.00. 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Integracija prizadetih otrok v normalni šoli; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Donizetti: Don Pasquale; 11.30 - 14.00 Poldnevni-ški razgledi: Beležka; 12 00 - U-metnostni sprehod v Benečijo - I. del; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Roman v nadaljevanjih: F. Rudolf: «Očka, vrni se nam zdrav!*;
14.30	Kam, Peter Pan?; 15.30 Jazzovski koncert; 16.00 Almanah: Slovenci v Združenih državah A-merike in njihova dejavnost med prvo svetovno vojno: 16.35 Instrumentalni solisti; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Marko Sosič: V dolini gnijajo kostanji*.
V sklopu dramskega niza »izvirna radijska igra* je danes ob 18. uri na sporedu radijska skica Marka Sosiča »V dolini gnijajo kostanji*. Suhoparen dasi klen dialog, zgoščena dramska pripoved, ki se kot do kraja napeta krimi nalka s svojimi globokimi pomen skimi koreninami vrašča v samo tkivo te nenavadne pa vendar do evidence razpreproščene slušne igre - te so nemara odlike, ki o-predeljujejo radijski prvenec »V dolini gnijajo kostanji* mladega tržaškega pisca in filmskega režiserja Marka Sosiča, ki je to svojo igro tudi sam režiral.
KOPER
(Slovensk1 program)
6.00, 6.30, 7.15, 13.00. 14.00 Poročila; 16.00 Primorski dnevnik; 6.45 Cestne razmere; 7.00 Nasvet Radia Koper; 7.05 Filmslti spored;
7.25	Dnevni radijski in TV spored; 7.28 Zaključek; 7.30 Val 202;
13.00	Na valu radia Koper; 13.15
Kinospored:	13.30 Zanimivosti;
13.45 Nasvet Radia Koper; 14.10 Predstavitev oddaj in glasbene želje; 14.30 Revolucija in glasba; 15 00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah: 16.15 Aktualna tema; 16.55 Zaključek s pregledom novic.
RADIO 1
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00,
23.00	Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji programi; 9.02 - 10.03 Radio in jaz; 9.58, 11.58. 12.58, 14.58, 18.58, 20.58 Zeleni val; 10.30 Pesmi v času; 11.00 Prosti kotiček; 11.10 Glasba in besedilo; 11.34 »Crom-vvellski vojščak na Lanških gričih*; 12.03 Ulica Asiago Tenda;
13.25	Poštna kočija; 13.35 Master; 14.30 Poljubi v Grand Hotelu; 15.03 Tedenska oddaja o ekonomiji in delu; 16.00 Varietejska oddaja; 17.30 Master under 18: 17.55 Oddaja za avtomobiliste; 18.00 Wolfgang Amadeus Mozart - koncert; 18.38 Glasbeni premor; 19.25 Jazz glasba; 20.00 Italijansko gledališče v odbobju 1850 . 1915; 20.40 Pozabljene strani italijanske glasbe; 21.03 Glasba po željalj;
jf.2125 »Spia.e controspia* . radij-
ska priredba: 21.52 Lepa resničnost; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audiobox; 22 50 Glasba; 23.10 Te lefonski pogovor;
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00, 24.00 Poročila; 6.10 in 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Poročila - Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Glasbena šola Moste - Polje Ljubljana; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervi rano za. ,.; 11.05 Ali poznate...;
11.35	Naše pesmi in plesi: 12.10 Danes src*) izbrali; 12.30 Kmetij ski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13. ure; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Od rasli tako, kako pa mi?; 14.25 Čez tri gore, čez tri dole; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Obvestila in zabav na glasba; 15.50 Radio danes, ra dio jutri: 15.00 Vrtiljak; 17.00 Stu dio ob 17.00: 18 00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča: 20.00 Sloven ska zemlja v pesmi in besedi »Vsak dan čujemo novega kaj*
20.35	Odskočna deska; 21.05 Ra dijska igra Kwesi Kay: Maama 21.42 Glasbeni intermezzo; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših spo redov; 22.30 Mikrofon za sloven ske pevce zabavne glasbe: 23.05 Literarni nokturno: Ruth Pitter.
JANUAR ’83 OBNOVITEV
Buoni del Tesoro Poliennali.
•	BTP so državni efekti oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka; ustrezni kuponi se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov.
•	Nudijo letne obresti v višini 18%, ki se Izplačujejo v dveh šestmesečnih o-brokih.
•	Nove dveletne zadolžnice se nudijo v obnovitev starih BTP 15%. ki zapade|o 1. januarja 1983.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
•	Letni nudeni donos je sorazmeren donosu ostalih obveznic na tržišču.
•	Lastniki zadolžnic v zapadlosti lahko obnovijo svoje zadolžnice pri zavodu Ban-ca d’ltalia, kreditnih podjetjih in zavodih ter poštnih uradih po emisijski ceni, ne da bi za to plačali kakršnokoli provizijo.
•	Pri Izplačilu zadolžnic v zapadlosti se bo donositeljem izplačal znesek v višini 1,25 lire za vsakih 100 lir obnovljene no-minale.
Trajanje operacij za obnovitev
od 3. do 21. januarja
Emisijska
cena
Rok
Obrestna
mera
Dejanski letni donos
98,75%	2 leti	18%	19,66%
BTP
Investicija oproščena davkov z državnim jamstvom
Izdaja
JANUAR ’83
ccr
Certificati di Credito del Tesoro
CCT so državni efekti, oproščeni vsakršnega sedanjega in bodočega davka. Varčevalec lahko izbira med rokom: 2 ali 4 let.
Kupon ob zapadlosti prvega šestme-sečja nudi 10%.
Obresti naslednjih šestmesečij so enake doprinosu šestmesečnih BOT plus premija. Ta znaša 0,40 točke za efekte z dveletno zapadlostjo in 1 celo točko za efekte s štiriletno zapadlostjo.
Minimalni sveženj na razpolago 1 milijon.
Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugem kreditnem zavodu po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo.
Nudijo letni donos, ki |e višji od donosa BOT.
Imajo široko tržišče in z lahkoto vnovčijo.
se po potrebi
Rok izdaje
od 3. do 12. januarja
Emisijska
cena
98,50%
98%
Rok
2 leti 4 leta
Prvi šestmesečni kupon
10%
Letni doprinos za 1. šestmesečje
22%
ca.
dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki v slikah - dogodki
r...."
Po številnih naših kulturnih In športnih društvih so v noči med petkom in soboto veselo pričakali prihod Novega leta
V Babni hiši v Ricmanjih so na silvestrovanju domačega KD Slavec gostje napolnili obe dvorani
Veselo razpoloženje je za Novo leto vladalo tudi v Prosvetnem društvu v Barkovljah
V Prosvetnem domu v Barkovljah so domačinke pripravile za Silvestrovo obilno večerjo
kr 3
L
Mm
HI
Prebenežani, ki so pričakali Novo leto v dvorani Srenjske hiše, so se takole postavili pred fotoaparat
Tudi v dvorani PD Slovenec v Borštu so se zavrteli v Novo leto
Na silvestrovanju, ki ga |e priredilo ŠD Breg v občinskem gledališču Prešeren v Bol|uncu, so se mladi V PD Rapotec v Prebenegu so poživili prihod Novega leta z raznovrst-In manj m adl zavrteli ob zvokih ansambla Supergroup	nlml družabnimi Igrami
•estltk, stiskanja rok in poljubov tudi ob letošnjem Novem letu ni man|kalo
mm i m
:
/■ n
	m s
Jjjl	A-’ ■ ■ n
	mnmmL
	r
	S V»š
	lij
V četrtek so imeli člani pevskega zboia V. Vodnik diužabni večer v gostilni Pri studencu v Dolini
-j;
L;
Na obmejnem prehodu pri Škofijah so si obmejni polici|ski organi Izmenjali tradicionalna novoletna voščila in darila
ižli&Ai
V mali dvorani Kulturnega doma so se pretekli torek na družabnem večeru poslovili od starega leta
člani Združenja aktivistov Tržaškega ozemlja
V nedeljo popoldne je priredilo Združenje upokojencev dolinske občine v gledališču Prešeren družabni popoldan ; fr	<	■
mmm
Dolinske upokojence in goste je v Imenu občinske uprave pozdravil župan Švab
V dvorani restavracije Sori|a pri Domju so se v toiek zbrali člani pevskega zbora F. Venturini na običaj
nem družabnem večeru ob koncu leta
V PARPANU V ŠVICI
Spet za točke svetovnega pokala
Na sporedu je tretji moški siaiom letošnje sezone - Ofenziva Phila Mahra?
V	Parpanu v Švici se bo z mo Širim slalomom nadaljevalo tekmovanje za svetovni pokal, v Katerem trenutno vodi Švicar Peter Miiller, vendar je pričakovati, da ne bo dolgo ostal na vrhu. V januarju so namreč na sporedu kar štirje slalomi 129. in 30. t.m. tudi v Kranjski gori za 22. pokal Vitranc, kjer bo poleg slaloma tudi veleslalom), pet smukov in dva veleslaloma, kar bodo gotovo izkoristili Stenmark, Phil Mahre, Zurbriggeo, Heinzer, Strand in upamo tudi Križaj ter gotovo popravili svoje sedanje pozicije
V	tem mesecu bi s svojo ofen živo moral začeti tudi Phil Mahre. če hoče še računati na končno zrna go. s katero bi se pridruži'. Stenmarku, Id je doslej osvojil tri sve tovne pokale Doslej se ie namreč Ph. Mahre odrekel dvema kombinacijama, ker sta bili povezani s super veleslalomom, o katerem A-meričan meni, da je prava oslarija, m tako precej zaostal na lestvici.
Današnji slalom v Parpanu je tretji v tei sezoni, glavna favorite P.a sta gotovo Šveda Stenmark in Strand, ki sta si v prvih dveh izmenjala najvišjo stopničko, V Courmayeurju je 14. decembra namreč zmagal Stenmark, 21 de cembra pa .je v Madonnj d; Cam Piglio Strand prehitel svojega slavnega rojaka. Obakrat pa je tretje mesto zasedel Phil Mahre, medtem ko je bil Bojan Križaj v Courma-yeurju peti, na drugem tekmovanju pa se ,je povzpel mesto više
Razen velikih presenečenj, bi mo ral podoben vrstni red obveljati tudi danes. V prvo deseterico bi se moral uvrstiti tudi Italijan De Chie-sa. ki je vedno med najboljšimi, lani je osvojil več tretjih mest. tudi letos pa se je solidno odnesel (7. v Courmayeur ju in ■ 5.1 v Ma donni di Campiglio). manjka pa mu nekoliko več odločnosti TRENUTNA LESTVICA SP
1.	Miiller (Švi.) 80 točk: 2. Zur briggen tšvi.) 78.	3. \Veirather
(Avs.) 74; 4. Heinzer (Švi.) 72i 7 Klammer (Avs.) 60: 6. Stenmark (Šve.) 53; 11. Križaj (Jug ) 42; 17. Phil Mahre (ZDA) 30.
V Pfrontnu odpalda ženski smuk in super veleslalom
PFRONTEN (ZRN) - Zaradi pomanjkanja snega sta odpadla ženski smuk in superveleslalom, ki bi ju
morali izpeljati v soboto in nedeljo v Pfrontnu v okviru svetovnega pokala. Včeraj so tako omenjali možnost, da bi tekmi sedaj priredili v Monginevro v Franciji, vendar o datumih ni še nič znanega. Zanimivo je, da je lani prav tako v Pfrontnu odpadla ena tekma svetovnega pokala, vendar zaradi preobilice snega.
SMUČARSKI SKOKI
Danes 3. preizkušnja novoletne turneje
V Innsbrucku bo danes ob 13. uri tretje tekmovanje v okviru novoletne skakalne turneje. Kot je znano, je v prvi preizkušnji v 0-berstdorfu zmagal Kanadčan Bulau, v Garmisch Partenkirchnu pa je prvo mesto zasedel Avstrijec Ko-gler.
Vrstni red na začasni lestvici je sedaj naslednji: 1. Bulau (Kan.) 501,4; 2. Nykaenen (Fin.) 500,3 ; 3. Kogler (Avs.) 497,5; 4. Braaten (Nor.) 492,2 ; 5. Bergerud (Nor.) 484 ; 6. Schallert (Avs.) 480,8 ; 7. Puikkonen (Fin.) 478,4; 8. Hansson (Nor.) 477,1; Fijaz (Pol.) 474,4; 10. Kokkonen (Fin.) 473,2 ; 42. Ulaga 410,3; 48. Tepeš 321,7; 54. Lotrič 310,3; 55. Žagar 300.4 ; 68. Bajc 190,6 (vsi Jug.).
Lestvica za SP pa je naslednja; L Nykaenen 57; 2. Kogler (Avs.) 41; 3. Bulau (Kan.) 35; 4. Bergerud (Nor.) 33; 5. Braaten (Nor.) 31.
Med državaimi vodi Norveška s 127 točkami, sledijo Finska 104, Avstrija 64, Kanada 35 in NDR 21.
Oguma zapušča boks
TOKIO — Bivši svetovni boksarski prvak v mušji kategoriji Japonec Shoji Oguma je sklenil, da ne bo več aktivno nastopal v ringu.
PO NAŠI ANKETI 0 NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKIH LETA 1982
Predsedniki čestitajo svojim tekmovalcem
Predsednik ŠZ Bor Mitja Race: «Gorazdovo priznanje vsem nam v ponos»
Borov atlet Gorazd Pučnik je zanesljivo osvojil prvo mesto v naši anketi najboljšega športnika- Nedvomno je to veliko priznanje zanj in tudi za njegovo društvo. Predsednik ŠZ Bor Mitja Race je ob Pučnikovem uspehu dal naslednjo izjavo:
«Priznanje, ki ga je z naslovom najboljšega zamejskega športnika prejel naš Gorazd, je nam vsem v veselje in ponos, saj vemo, da sta trdo delo in skromnost njegovi veliki odliki. V imenu vseh borovcev mu iskreno čestitam, prav tako njegovemu trenerju z željo, da bi bil ta naslov najlepša spodbuda za nadaljnje delo. Z isto željo čestitam v imenu športnega združenja Bor
tudi Marku in Sonji ter vsem zamejskim športnikom in jim želim še mnogo nadaljnjih uspehov.*
Predsednik ŠZ Jadran dr. Drago Gantar: «Le delo jamstvo za vsakršen uspeh»
Po izidu naše ankete, v kateri je Jadran premočno osvojil prvo mesto na lestvici najboljših moštev, M. Ban pa je bil drugi med posamezniki, je predsednik ŠZ Jadran, dr. Drago Gantar takole izjavil: «Zelo sem zadovoljen ob tem novem uspehu, in to predvsem za naše fante, ki vestno in požrtvovalno trenirajo. In kot sam trener Jože Spli-chal trdi, so uspehi odvisni predvsem od resnega in požrtvovalnega dela. V letu 1983 želim, da bi fantje nadaljevali vsaj po dosedanji poti.*
Predsednik ŠK Kras Stanko Budin:
«Zgled Miličeve spodbuda za mlajše*
• S svojim namiznoteniškim udejstvovanjem je Krasova igralka Sonja Milič začela v daljnjem letu 1969, po trinajstih letih pa je še vedno v samem vrhu slovenskega zamejskega športa, kar dokazuje njeno nadarjenost, a obenem veliko vztrajnost in voljo do dela. Letos je v naši anketi zasedla 3. mesto, o tem uspehu pa je predsednik ŠK Kras Stanko Budin menil naslednje: «To je veliko priznanje predvsem za Sonjo Milič samo, saj dokazuje in potrjuje, da je vzela svoje udejstvovanje na športnem področju zelo resno, posredno pa je tudi veliko priznanje za ŠK Kras, kjer je kot igralka začela in se uveljavila. Poleg tega bi rad poudaril, da je njen zgled spodbuda za mlajše.*
NOGOMET
V ZAOSTALI TEKMI 3. AL
Bregu predragoceni točki
Doma je zasluženo premagal moštvo S. Ser-gia - Ivo Strnad strelec zmagovitega zadetka
Breg — S. Sergio 1:0 (0:0)
BREG: Paniconi, Pinzin, Tul, Pao-letti, Dazzara, Perossa, Zonta, Mon-do (v 80. min. Kraljič), Albertini (v 88. min. Rodella), Azzolin in Strnad.
S. SERGIO: Bellis, Armildi, Gia-copci, Gerin, Demegna. Punis, Gal-linotti, Gallinotti, Paoletti, Pozzecco (v 75. min. Petelin), Salomone.
Strelec: Ivo Strnad v 72. min.
V	zaostali tekmi 3. AL so Brežani v nedeljo premagali moštvo S. Sergio in tako uspešno začeli novo leto, poleg tega da so si izboljšali položaj na lestvici.
Tekma je bila za Brežane zelo pomembna. Proti tehnično dobremu moštvu, kot je S. Sergio, so naši v p p. imeli izredne težave na sredini igrišča, tako da so v p.p. bili gostje nevarnejši.
V	d.p. so Brežani s hitro igro
v	V	V
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Nedelja neodločenih rezultatov
Juventus osvojil le točko doma proti Cagliariju - Roma sama na vrhu lestvice - Verona zopet presenetila ■ Udinese zopet remiziral
Štirinajsto kolo prvoligaškega prvenstva bo verjetno prešlo v arhive kot kolo remijev. Kar pet tekem se je namreč končalo z neodločenim i-zidom.
Izjemi k temu pravilu- sta bili Roma in Verona. Roma je proti Genoi potrdila, da je na domačem igrišču praktično neustavljiva in dosegla svojo deveto zmago. Omeniti je treba, da je Genoa olajšala pot domačinom, ko si je že v prvi minuti zabila avtogol.
Verona pa je nekoliko proti pričakovanju zmagala v Neaplju in za Napoli postaja to prvenstvo prava tragedija. Neapeljčani so trenutno na zadnjem mestu lestvice in njihov zaostanek za trinajstim mestom na lestvici, ki bi pomenil rešitev pred izpadom, znaša že štiri točke: Poleg tega se je Diaz poškodoval in
V KOŠARKARSKEM PRVENSTVU C1 LICE
Favoriti v nedeljo uspešni Jadran jutri doma ob 20.30
Jadrauovcl bodo jutri igrali proti moštvu Maltinti. Na sliki: jadrano-vec Marko Ban v borbi za odbito žogo med tekmo z Vicenzo
bo dalj časa odsoten iz igrišča. Novo leto se res ni začelo najboljše za Neapeljčane.
«Novo leto - novo življenje* pravi italijanski pregovor. Za Udinese pa se je novo leto začelo z običajnim izenačenim izidom na domačem igrišču. Tokrat je v Vidmu remiziral hiter. Tekma, ki je v deželi vzbudila veliko pozornosti, je bila precej slaba, saj je igra potekala predvsem na sredini igrišča in gledalci so le redko prišli na svoj račun.
Podobno se je zgodilo tudi v Turinu, kjer je Cagliari povsem zasluženo iztržil točko Juventusu. Po tekmi so navijači Juventusa precej glasno izpričali svoje razočaranje predvsem nad igro Platinija in Bo-nieka.
Za dokajšnje presenečenje je poskrbel Torino, ki je v senci znamenitega visečega stolpa premagal Pi-zo, ki je le bled spomin tiste ekipe, ki je do nedavnega žela splošno o-dobravanje.
IZIDI 14. KOLA
Ascoli - Cesena	1:1
Catanzaro - Avellino	1:1
Juventus - Cagliari	IT
Napoli~ Verona	1:3-
Piša - Torino	0:1
Roma - Genoa	2:0
Sampdoria - Fiorentina	0:0
Udinese - Inter	0:0
LESTVICA
Roma 21; Verona 20; Juventus 18; Inter 17; Torino, Udinese 15; Ce-sena, Sampdoria 14; Fiorentina, Ca-gUari 13; Piša, Ascoli, Genoa 12; Avellino 11; Catanzaro 9; Napoli 8.
PRIHODNJE KOLO (9.1.)
Avellino - Udinese, Cagliari - A-scoli, Cesena - Napoli, Fiorentina -Piša, Genoa - Juventus, Inter -Catanzaro, Torino - Roma, Verona • Sampdoria.
2.	ITALIJANSKA LIGA
Lazio še prvi
Milan se je po nedeljskem, šestnajstem kolu drugoligaškega prvenstva približal Laziu na eno samo točko. Milančani so namreč pred svojimi navijači brez večjih težav premagali Reggiano, Rimljani pa so komaj odnesli celo kožo iz Bergama, kjer jih je Atalanta spravila v resne težave.
Na tretjem mestu na lestvici pa so sedaj Catania, Cremonese in Cavese.
IZIDI 16. KOLA Arezzo - Perugia	1:1
Atalanta - Lazio	1:1
Bari - Cremonese	0:1
Bologna - Lecce	2:0
Campobasso - Sambenedet. 1:0 Catania - Monza	2:0
Cavese - Como	0:0
Milan - Reggiana	3:0
Pistoiese - Palermo	1:2
Varese - Foggia	1:0
LESTVICA
Lazio 24; Milan 23; Catania, Cremonese, Cavese 20; Arezzo 19: Como 18; Lecce 17; Palermo 16; Campobasso, Bologna 15; Sambenedet-tese, Varese, Atalanta 14; Pistoiese, Reggiana, Perugia, Bari, Foggia 12; Monza 11.
PRIHODNJE KOLO (9. 1.) Como - Pistoiese. Cremonese -Cavese, Foggia - Catania, Lazio -Arezzo, Lecce - Milan, Monza - Bari, Palermo - Atalanta, Perugia -Campobasso, Reggiana - Bologna, Sambenedettese - Varese.
KOŠARKA
MLADI NOGOMETAŠI SE POČIVAJO*
Naši mladi nogometaši imajo trenutno »zaslužen počitek*. Prazniki so sicer mimo, v teh zimskih mesecih pa vreme ni ravno najbolj naklonjeno mladim nogometašem. Zato so tudi mladinska prvenstva prekinjena. (Na sliki; posnetek s tekme Kras - Montebello)
spravili nasprotnika na kolena, in povedli v 72. min. s Strnadom po lepi akciji, ki jo je vodil Albertini. Po golu so nasprotniki skušali izenačiti. Bili so nevarni s streli izven kazenskega prostora, pri katerih pa se je vratar Paniconi odlično izkazal. V nedeljo bodo Brežani igrali proti ekipi S. Anne. (I.T.)
IZIDA ZAOSTALIH TEKEM Aurisina - Grandi Motori 3:1 Breg - San Sergio	1:0
LESTVICA
Aurisina 20, Primorec 18, Rol »nese 17, San Sergio 15, Breg 14, Olim-pia, San Luigi 12, San Vito 11, SanPAndrea, Rabuiese 10, Chiarbo-la, Union 8, Grandi Motori 6, Sant' Anna 5. Barbarians 1.
PRIHODNJE KOLO (9. 1.) Aurisina - Roianese, S. Anna • Breg, S. Vito - Grandi • Motori, Primorec - S. Andrea, Rabuiese - S. Sergio, Union • S. Luigi, Chiarbola - Olimpia.
TURNIR V GROSSETU
Tridina kar šestkrat uspešna
GROSSETO — Triestina je Izkoristila premor v prvenstvu, da se je udeležila turnirja «Maremma>, na katerem nastopajo še tretjeliga-ši Grosseta, Siene in Orbetella.
V nedeljo je v prvem polfinalnem srečanju Siena premagala Gros-seto z 1:0 (1:0). Včeraj pa je Triestina v drugem polfinalu visoko premagala ekipo Orbetella s 6:0 (4:0). Za Tržačane, ki so igrali v nekoliko okrnjeni postavi, je bil trikrat uspešen Dreolini, dvakrat Mariani in De Falco, ki je dosegel en zadetek.
Finalna tekma turnirja med Trie-stino in Sieno bo na sporedu jutri.
Eder v Španijo?
BELO HORIZONTE - španski nogometni klub Barcelona namerava kupiti brazilskega napadalca Ede-ra, s katerim namerava zamenjati obolelega Maradono. Eder bi prestopil k španskemu klubu za pet mesecev, kar bi Barcelono stalo milijon dolarjev. Znani brazilski nogometaš pa je izjavil, da ne namerava v Španijo.
1. JUGOSLOVANSKA LIGA
-	jLm." W
Ljubljančani v Beogradu
V Splitu derbi kola Jugoplastika-Cibona (po TV)
Po kratkem premoru zaradi novoletnih praznikov se bo danes nadaljevalo košarkarsko prvenstvo v prvi jugoslovanski ligi.
Derbi kola bo v Splitu, kjer se bosta pred TV kamerami. spoprijeli domača Jugoplastika in zagrebška Cibona.
Zanimivo pa bo tudi v Sarajevu, kjer bo Bosna gostila beograjskega Partizana.
Ljubljanska Olimpija, ki je v prejšnjem kolu doma izgubila proti Zadru, bo tokrat poskusila sre čo v Beogradu, kjer se bo pomerila z Radničkim, ki je sicer znatno niže na lestvici, zaradi tega pa nič manj nevaren.
DANAŠNJI SPOED Radnički - Olimpija Jugoplastika - Cibona Bosna - Partizan Zadar - Kvarner Šibenka - Borac Budušnost - C. zvezda
KOLESARSTVO 7 k
SP v Pordenonu?
TRST — Dežela Furlanija . Julijska krajina je pripravljena prirediti svetovno prvenstvo na dirkališču v Pordenonu v letu 1985. To je
včeraj izjavil odbornik za turizem Bomben, ki je dejal, da bi dežela v to pomembno manifestacijo vležila milpardo in 200 milijonov lir.
TENIS;' *	''K.
G. Prpič in S. Golcš prva v Port Was'Jiigtonu
PORT WASHINGTON - Na mednarodnem mladinskem teniškem turnirju v Pori VVashingtonu sta Jugoslovana Goran Prpič in Sabrina Goleš dosegla izreden uspeh.
Prpič je namreč zmagal v kategoriji do 18 let. V .inalu je premagal Aginorja (Haiti) s 6:2, 6:1. Sabrina Goleš pa je v isti kategoriji v finalu odpravila Američanko Kirnovo s 3:6, 6:1 in 6:2.
Taborniki RMV zimovali v Bovcu
Socrates nagrajen
SAO PAOLO — V morju nagrajevanj in anket se je našla tudi ta vest. Nogometaš Socrates je bil proglašen za najboljšega igralca Brazilije za letošnje leto.
taborniki Rodu modrega vda so letos za svoje -zmaimnje -izbrali Bovec.
Kraj poznajo v podrobnostih, saj so dvakrat po tri tedne tam že taborili. Toda v zimskem času niso še bili. Kraj so za zimovanje izbrali, ker je v obmejnem področju in ker so ponujeni pogoji bivanja bili pogodu. Izboljšali so se ob njihovem prihodu v Bovec: prebivali so v prijaznem A’p hote'u, ki je imel na razpolago dovolj mest za 47 njihovih članov, ki so se javili za tč akcijo. Dve tretjini tabornikov in tabornic je bilo z Goriškega. ostala tretjina pa iz Trsta.
Za zimovanja imajo vedno še vzporeden načrt uporabe časa, ki je na razpolago, toda letos tega ni bilo treba. Čeprav visoko proti vrhovom Kanina in Preslreljenika vendar je snega bilo dovolj za smuke ne samo za našo skupino, temveč še za stotine drugih turistov. Proge so ble zelo dobro vzdrževane, tako da so dobri smučarji in tudi začetniki prišli na svoj račun. Škoda, da manjka lažja in krajša vlečnica za tiste, ki stopajo prvič na smučke.
Poleg smučanja so zlasti zaradi tistih, ki okoliio Bovca ne poznajo, šli tudi do Čezsoče, Jablance, v Kaninslca vas in čez viseče mostove nad Sočo. V popoldanskih in večernih urah je dnevni red predvideval petje, igre in obujanje sporni nov na poletna taborjenja s pomočjo diapozitivov.
V nedeljo so v prvenstvu C-l lige fvi||iat*tv*liaillia,llll,,>,ai*,ata,aiaaallll*'f,ata>v,>avl>lliaRa>*>a,>RII<ll>a>Ma*lllul>a>auauAA%<"*<SAia'*l,aifl,l>ltll>iai,>tai"a>1*a>aitailn,,,l,MAJ*>M|t*||aaacat|a|**v*M**vMa|>|aataa*>t,l,lll>,*faivi|af>>a|*0iaiiaavv|*taaaaa|a,aiai>vf*,afl,*iaiiaai>liaMasav>1>aa>a**l>***Ba>lvvaa>la,a<faaa>M>*aaaiiaaaiatvlavaaaBBtt*vtaavaaa*
‘L S*	J* I	-	v NEDELJO v 20. KOLU PRVENSTVA A-1 LIGE
dran - Maltinti, ki bo jutri v trža ski športni palači ob 20.30.
Razpleti nedeljskega kola niso bili ugodni za naše košarkarje. Moštva iz zgornjega dela lestvice so nam reč uspešno premostile oviro in tako postaja za jadranovee jutri im perativ, da premagajo košarkarje iz Pistoie in tako ohranijo stik z vrhom lestvice. Spodrsljaj proti jutrišnjemu nasprotniku bi bil malodane usoden.
Na vrhu lestvice sta še vedno Castelfranco in Vicenza, ki sta zanesljivo zmagala. Sledita Cis, ki je o-svoji) predragoceni točki v San Do-naju, in videmski Eurocar.
IZIDI 13. KOLA
Stefanel - Portorecanati	90:88
Eurocar - Budrio	96:74
Pino - Castelfranco	69:85
Castiglione - Sysdata	79:73
Teramo - San Bonifacio	86:79
JADRAN - Maltinti	jutri
Canella - Cis	64:77
Vicenza - Caveja	95:73
LESTVICA
Castelfranco in Vicenza 20, Cis In Eurocar 18, Caveja in Canella 16, JADRAN, Maltinti in Teramo 14, Stefanel 12, San Bonifecio 10, Budrio in Pino 8, Sysdata, Portorecanati in Castiglione 6.
JADRAN in Maltinti imata tekmo nianj.
PRIHODNJE KOLO (8. 1.)
Castelfranco - Stefanel. Sysdata -Eurocar, Caveja. - Budrio, Maltin-W - Canella, Portorecanati - JADRAN (21.15 v Reranatiju); San Bonifacio • Castiglione, Vicenza -Teramo, Cis - Pino.
KOŠARKA
Tržačanom zanesljivo novi točki, Goričani praznih rok v Milanu
BIc — Cidneo 96:71 (48:30)
BIC TRST: Harper 23 (3:6), Robinson 26 (2:2), Bertolotti 18, To-nut 13 (3:5), Valenti 2, Fabbri-catore 8 (4:4), čuk 2, Agostinis 2, Zarotti 2 (2:2), Floridan.
CIDNEO BRESCIA: Coppari, G. Motta 3 (1:3), Marušič 18 (1:3), Pe-drotti 4, Pietkievvicz 10 (0:1), Con-ti 2, May 12 (2:2), S. Motta 6, Costa 14 (2:2), Rizzi 2.
SODNIKA: Rotondo iz Bologne in Dal Kiume iz Imole. PON: Marušič (35. min.).
Bic je visoko in zelo prepričljivo premagal na domačih tleh ekipo Cidnea iz Brescie, ki je tokrat prvič predstavila svojega novega A-meričana. slavnega Scotta Maya. No, prav temnopolti as je bil na j več je razočaranje:	telesno v
slabi kondiciji in verjetno še utrujen nd potovanja je May zaigral izredno slabo ;n že v prvem polčasu zagrešil velike napak pri metih na koš. Če k temu dodamo, da sta na dostojni ravni v gostujoči e kipi zaigrala le Costa in (pred vsem) Marušič, tedaj je jasno, da se Salesovi ekipi proti razpoloženim Tržačanom ni bilo mogoče upirati več kot nekaj minut.
Bic je namreč kaj kmalu povedel (v 8. min. že z 20:10), do konca
tekme pa je D’Amicova ekipa vodstvo stalno večala, tako da je postala tekma za gledalce že dolgočasna. Le občasno so jo razživele nekatere atraktivne poteze Harpe-rja in Robinsona ter v zadnjih minutah koši čuka, Agostinisa in Za rottija, ki jim je tokrat trener dal priložnost, da se izkažejo.
Splošni vtis, ki ga je dala tržaška ekipa v nedeljski tekmi pa je, da to nikakor ni ekipa, k: se bori proti izpadu in da gre pripisati trenutni slab položaj na lestvici le neugodnemu razporedu tekem v za četku povratnega dela. Mnenja smo. da se bodo Tržačani letos brez težav rešili, le če bodo še nadalje predvajali 'ako igro kot v nedeljski tekmi.
(Marko)
Btlly — San Bencdetto 86:68 (40:37)
BILLY MILAN: D’Antoni 25; Me neghin 0; F. Boselli 10, D. Boselli
10,	Gianelli 15, Premier 8, Ferra-cini 6; Gallinari 2, Innocenti, Rossi.
SAN BENEDETTC GORICA: Ar dessi 16, Valentinsig 15, La Garde
11,	Mayfield 6, Sfiligoi 8, Biaggi 8, Pieric 4, Vazzoler, Cicchetti, Bianco.
SODNTKA: Bianchi in Maggiore iz Rima.
Kot je bilo pričakovati, je gori-
ški San Benedetto v Milanu proti državnim prvakom izgubil.
Goričani so bili enakovredni domačinom le v prvem polčasu, v nadaljevanju pa so popustili. V gori-ških vrstah je le Ardessi igral zadovoljivo, treba pa priznati da so Milančani tokrat odigrrii eno svojih
najboljših tekem v tem prvenstvu.
• * *
Od ostalih srečanj tega kola velja predvsem omeniti nepričakovan poraz vodilne Bancorome v Mestrah proti poprečni ekipi T.ebole ia. S tem porazom so rimski košarkarji izgubili tudi prvo mesto na lestvici.
Medtem ko je Skansijev Scavolini (Kičanovič 30 točk) po pričakovanju v gosteh premagal moštvo Binove, pa je Nikoličeva Carrera, prav tako
po pričakovanju, izgubila proti vo-	
dilnemu Berloniju.	
IZIDI 20. KOLA	
Binova - Scavolini	107:115
Cagiva - Sinudyne	81:88
Latte Sole Ford	78:91
Bic - Cidneo	96:71
Billy - San Benedetto	86:68
Honky Peroni	63:64
(ebole - Bancoroma	72:70
Berloni . ‘ Carrera	93:78
LESTVICA	
Scavolini Pesaro. Bi!ly	Milan in
Berlonj Turin 30, Bancoroma Rim
28; Sinudyne Bologna in Ford Can-tu 26; Cagiva Varese 24; Cidneo Brescia 20; Peroni Livorno 18; Bic Trst, San Benedetto Gorica, Honky Fabriano in Carrera Benetke 16; Latte Sole Bologna 12; Lebole Me-stre 10; Binova Rieti 2. PRIHODNJE KOLO (Jutri, 5. 1.)
San Benedetto - Scavolini; Ford - Berloni: Peroni - Cidneo; Billy -Binova; Honky - Cagiva; Carrera -Latte Sole; Sinudyne - Lebole; Bancoroma - Bic.
PRVENSTVO A 2 LIGE
Tanjeviccvomu Indesitu enajstič ni uspelo
Po desetih zaporednih zmagah je Tanjevičev Indesit izgubil v Rosetu proti skromni peterki Coverjeansa. Naj omenimo, da so tekmo v Sieni med Saporijem in moštvom Sav prekinili zaradi izgredov navijačev, ki so metali na igrišče kovance in druge predmete,
IZIDI 20. KOLA
Brillante - Selečo 97:93; Cover-.ieans - Indesit 104:98; Rapident -Sacramora 79:65; AP Udinese - Be-netton 92:93; Italcable - Eagle 92:72; Sapori - Sav (prekinjena);
Bertolini - Mangiaebevi 93:81; Ri-unite - Farrow’s 95:87.
LESTVICA
Sav Bergamo 32, Selečo Neapelj, Brillante Forli, Indesit Caserta in Bartolini Brindisi 26; Rapident Livorno 24; AP Udinese Videm in Ri-unite Reggio Emilia 22; Sapori Siena in Eagle Vigerano 20; Benetton Treviso 18; Sacramora Rimini 16; Italcable Perugia 14; Mangiaebevi Ferrara 12; Coverjeans Roseto 10; Farrow’s Firence 4.
PRIHODNJE KOLO (Jutri, 5. 1.)
Eagle - Indesit; AP Udinese - Sacramora; Farrow's, - Rapident; Mangiaebevi - Sapori; Selečo - Sav; Bartolini - Italcable; Brillante - Coverjeans; Benetton - Riunite.
Disciplinski ukrepi
RIM — Disciplinska komisija I-talijanske košarkarske zveze je določila, da zaradi nedeljskih izgredov v Sieni dosodi zmago moštvu Sav iz Bergama, obenem p- izrekla prepoved igranja moštvu Saporija na lastnem igrišču za dve koli.
V A-1 ligi so izključili za eno kolo: Glusti (Peroni), Bradlev (Lebole) ter trenerji Pereudanl (Cagiva), Peterson (Billy) ln Cardaioli (Peroni).
(rMfi -	.
Za starejše zimovalce je tak na čin -bolj ~«turističnegm zimovanja brez kuhanja in dežurstev bil dokaj nov in s stališča taborniške tehnike in veščin pomanjkljiv, vendar sprejemljiv, če bo prihodnjič obogateno s prvinami taborniške specifike, ki jim ravno več časa na razpolago daje možnost uresničitve.
Na zlmovan 'u so imeli tudi možnost, da so skupaj pisali voščilnice za Novo leto prijateljem, sorodnim organizacijam, ustanovam, dobrotnikom. Če so na koga pozabi i, potem izrabljajo priložnost zaključka tega članka, da mu voščijo čim več uspeha in zadovoljstva v letu 1983.
ODBOJKA » V
«UNDER 15» - ŽENSKE
Kar s±in naših
Prihodnji teden se bo pričelo še odbojkarsko prvenstvo, in sicer pri dekletih v kategoriji «under 15».
Prijavilo se je devet šesterk, ki so porazdeljene v 2 skupini. Tudi letos smo lahko s slovenskim zastopstvom več kot zadovoljni, saj bo nastopilo nič manj kot 7 ekip. To so: Bor, Kontovel Electronic Shop, Sokol, Breg in Sloga z dvema postavama. Glede na dejstvo, da lahko nastopajo igralke letnika 1968 in mlajše je ta podatek več kot spodbuden. To je prav gotovo tudi najboljši dokaz, da z ženskim naraščajem ni prav nobenih težav. Od italijanskih društev sta samo Inter 1904 in Oma.
Upati je, da bodo naše ekipe dosegle tudi dober uspeh. V preteklosti smo v tej konkurenci dosegli res odlične rezultate, saj ne smemo pozabiti na mlade zastopnice Kontove-la. ki so osvojile pokrajinski, deželni in potem igrale še v vsedržavnem finalu. Na končni lestvici so osvojile 11. mesto. (G.F.)
SKUPINA A: Bor. Oma, Breg B, Sloga B in Inter 1904.
SKUPINA B: Breg A, Sloga A, Kontovel in Sokol.
«UNDER 20» - ŽENSKE Sloga — Torriana	3:0
(15:5, 15:4, 15:5)
SLOGA: Adam, Drnovšek. Križ-mančič, Malalan, Milič, Peršič, Pu-rič.
Pred novoletnim - premorom sc mlade slogašice, ki nastopajo v prvenstvu «under 20» na gostova nju v Gradišču gladko premagale domačo Torriano. Zmaga naših de .det ni bila nikoli v dvomu in je povsem zaslužena, saj so zaigrale odločno, zbrano in učinkovito, poleg tega pa so prikazale še zrelejšo igro od domačink. (Inka)
S seje FIFA v Zurichu
ZORICH — Olimpijski turnir v nogometu bodo organizirali po pravilniku mednarodne nogometne zveze FIFA. Olimpijski komite je. to nalogo poveril samemu predsedniku FIFA Havelangu, ki je že i-menoval komisijo za določitev končnih kriterijev za nastop na OI. FI FA je obenem določila rok za vložitev prošenj za organizacijo prihod-
njega svetovnega prvenstva. «Mun-dial* bi, kot znano, hotele prirediti ZDA, Brazilija, Mehika in Kanada.
Parisa bodo operirali
BOLOGNA — Danes bodo operirali igralca Bologne Adelma Parisa, ki si je v nedeljo v tekmi drugoligaškega prvenstva z Leccejem hudo poškodoval koleno.
JUTRI ZA EVROPSKI POKAL
Oliva - Gambini
NEAPELJ - V kraju Foro D’I-schia je vse nared za jutrišnji boksarski dvoboj za evropski naslov v super lahki kategoriji med sedanjim prvakom, Francozom Robertom Gambinijem in Italijanom Pa-triziom Olivo.
TENIS
Davisov pokal
ADELAIDE — Še ni poteklo veliko časa odkar sta reprezentanci Francije n ZDA igrali finalno tekmo za Davisov pokal, ko se že pričenjajo priprave na novi krog tekmovanja. Avstralska teniška zveza ie že izbrala 'gralce, ki bodo nastopili v dvoboju proti Angliji 4. marca. Ti so: John Alexander, Mark Edmondson, Pat Cash, John Fitzgerald in Paul MoNamee.
Ascoli - Ctsera	X
Calanzaro - Avellino	X
Juventus - Cagliari	X
Napoli - Verona	2
Piša - Torino	2
Homa - Genoa	I
Sampdoria - Fiorentina	X
Udinese - Inter	X
Arezzo - Perugia	X
Atalanta - Lazio	X
Bari - Cremonese	2
Cavese - Como	X
Pistoiese - Palermo	2
KVOTE
13 — 384.036.000 lir 12 —	9.231.000 lir
1.	-	1.	Bairiki	1
2.	Brasseur	X
2.	—	L	Colsplt	1
2.	Larino	X
3.	—	1.	Ferrante	1
2.	Arbor Piella	1
4.	—	1.	Simeto	1
2.	Ciombe	X
5.	—	1.	Antilla d’Ausa	1
2.	Coco Bill	X
6.	—	1.	Gala Perina	2
2.	Mir Lussac	2
KVOTE
12 - 17.874.000 lir 11 —	393.000	lir
10 -	31.000	Ur
*
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TI\S1 Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnica Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnina
Mesečna 9.0C0 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din, za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	4. januarja 1983
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubliana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
39.000 lir. Finančni 1.500, legalni 1.500, osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 300 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaj«
m tiska
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
0B RESOLUCIJI 0 URESNIČEVANJU EKONOMSKE POLITIKE 1983
POZIV SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE
SZDL poziva k večji proizvodnosti in se sklicuje na revolucionarne tradicije jugoslovanske partije
PO VZTRAJNI PREISKOVALNI AKCIJI KARABINJERJEV
Neposredno po osvoboditvi Davida Agratija ugrabitelji izpustili sestro in brata Bau
Domnevna povezava med obema ugrabitvama - V ozadju verjetno močna sardinska banda, povezana tudi z milanskim podzemljem
BEOGRAD - Skupščina SFRJ k sprejela resolucijo o uresničevanju ekonomske politike v 1983. letu in ob tem ie včeraj Socia-Istična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije objavila razglas s ka terim .se obrača na državljane Jugoslavije. Povzemamo nekaj po fJavitnih poudarkov iz razglasa, ki so ga danes objavila vsa jugoslovanska sredstva obveščanja: 'Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije poziva delavce, kmete, miaduio, vse delovne ljudi in občane, da vztrajajo v; oitki za stabilizacijo. Tako bo naša samo upravna socialistična skuunost po siala še močnejša, perspektive njenega razvoja na Titovi poti pa še več;,e.
iztrgali smo se iz zaostalosti in razvijamo bolj human način življenja in dela. Ponosni smo na re volucionarno pot, ki smo jo prehodili z lastnimi napori in na re-zul’»s. ki smo jih dosegli s Ti tom in Zvezo komunistov na čelu. V našem dinamičnem razvoju pa nismo dovolj upoštevali, da globo Ka kriza pretresa ves svet in da sl .ji tudi mi ne moiemi izogniti. Nismo se pravočasno pripravili in ublažili njene pritiske in uaarec, nismo bili dovolj odločni pri odpravljanju lastnih slabosti in ne doslednosti, dovolili smo si, da porabimo več, kot proizvajamo in da več gradimo, kot pa nam dopušča i jo naše materialne možnosti. Sedaj moramo to hitreje nadomeščati -z boljšim delom, z združevanjem in varčevanjem in odgovornim odnosom do družbenih sredstev. To bo mo dosegli tako, da bomo bolje in več proizvajali, obdelali vsako pest 7,ernl.ie, osvajali nove prostore na svetovnem tržišču. Nastopimo odločno proti napakam in nikomur ne dovolimo da bi omalovaževal velike uspehe v našem razvoju Prav na teh uspe’ ih bomo gradili nove in pri tem ostali na poti so eialističnega samoupravljanja ter /družili ljudsko fronto delovnih l.ju rti vseh naprednih sil. To znamo, moremo in moramo. Delajmo tako. kot nas je učil Tito: premagujmo težave s skupnimi močmi, enotno in složno. Naša privrženost Tito vemu revolucionarnemu delu se mora potrditi tudi sedaj Težka sitna ci.ja zahteva od vseh visoko zavest in sodelovanje v akcijah ter odgo vornost za njihov popolni uspeh. V tej vseljudski akciji ne sme biti premora, v bitki za stabilizacijo moramo sodelovati vsi in skupno u i c.t ničiti naloge in cilje, ki so pred nami. Pri tem se naslanjamo na izpričane revolucionarne tradicije naše partije, sindikata, narodna fronte in borbene mladine, še bolj se potrudimo, da se bo naše samoupravno delegatsko odločanje katerega vrednosti in prednosti nam potrjuje vsakodnevna praksa še bol.i uspešno razvijalo. Probleme moramo reševati konkretno in u činkovito. Vsak na.i prevzame svoj del obveznosti in naj odgovarja za njihovo uresničevanje. Tiste na. ki ne morejo in nočejo prevzeti bre mena odgovornosti, ki niso sposobni in nimajo dovolj moči. moramo no zvati, naj svoje mesto odstopijo no-• iro ljudem, ki bodo znati in hoteli voditi in izbojevati to težko bitko za stabilizacijo in nadaljnji razvoj! Dvignimo produktivnost de 'a in kvaliteto gospodarjenja ter upravljanja. Zmanjšajmo vse investicije in izdatke na reahie možnosti. osebno porabo pa usklajujmo z rezultati živega in minulega dela. Bolj na široko si odpirajmo vra*a v svet. oprti na lastne moči '<n sposobnosti. Naše materialne proizvodnje in kadrovske prednosti.
še močnejše razvijanje in Večje iz koriščanje lastnega znanja, znanosti in tehnologije morajo biti izhodišče za vse naše razvojne nlane in programe. V vseh naših tovarna n m drugih organizacijah združenega dola naj se odpre širok krog mia dih. strokovno usposobljenih ka dvov. ki so pripravljeni dati maksimalen prispevek stabilizaciji. Naredimo vse. da bomo organizirano premagali sedanje težave in slabosti ori oskrbi gospodarstva in prebivalcev.
To je čas velikih obveznosti. Od i seli nas se zahteva ustvarjalni odnos do dela in nalog, doslednost, skupnost, odgovornost iri solidai
rost. Za srečnejši in boljši jutri napnimo vse moči danes Vsi smo na velikem izpitu deia. socialistične morale, discipline in odgovornosti!z
V Turčiji 20 mrtvih v zrušeni stavbi
ANKARA — V vzhodnoturškem mestu Diyarbakir se je preteklo noč zrušila pred kratkim zgrajena stavba. v kateri je stanovalo kakih sto oseb. Oblasti so sporočile, da je pod ruševinami izgubilo življenje dvajset oseb, sedemnajst pa je bilo ranjenih.
Novi osebni stražar za britansko kraljico
BIELLA — Kot da bi imel apel, ki ga je predsednik republike v svoji novoletni poslanici naslovil na u-grabitelje treh otrok, kakšen čudodelen učinek, so se v prvih dneh novega leta vsi trije znašli na svobodi. še več. po trditvah staršev in policije, ni bilo treba za njihovo izpustitev odšteti niti prebite pare, kljub temu, da so ugrabitelji v začetku zahtevali astronomske odkupnine.
Prvega decembra je bil v Leccu ugrabljen 8-letni Davide Agrati, sin enega od lastnikov tovarne motor nih koles Garelli, za katerega so ugrabitelji zahtevali osem milijard lir odkupnine. 20. decembra pa so v Bielli oboroženi zlikovci ugrabili brata in sestro, 16-letnega Filippa in 12-letno Simono Bau, otroka enega najbolj znanih komercialistov v mestecu. Pri tem so z injekcijo u-spavalnega sredstva onemogočili mater, ki ji je uspelo le še videti, kako so ji banditi nasilno odvedli otroka. Sodstvo je nemudoma zamrznilo imetje družine Bau, preiskovalci in tudi sama družina pa so vseskozi zanikali zveze z ugrabitelji. Oče obeh otrok je tudi trdil, da njegovo premoženjsko stanje ni tako, da bi mu omogočilo plačilo visoke odkupnine.
Samo uro in pol pred izpustitvijo brata in sestre, je karabinjerjem v Lezzenu uspelo osvoboditi Davida Agratija in zajeti tri njegove ugrabitelje. medtem ko druga dva še i-ščejo. Za zapahi so končali Sergio Molinari (brat svetovnega motopav-tičnega prvaka Eugenia). Ermanno Molinari, ki ni sorodnik prvega in «ječar» Sardinec Raffaele Dessolis. Vsi naj bi bili člani bande velikega obsega in sardinskega izvora, po vsej verjetnosti odgovorne še za vrsto drugih ugrabitev. Ista tolpa naj bi po predpostavki preiskovalcev z eno od svojih operativnih skupin u-grabila tudi Filippa in Simono Baii. Prav osvoboditev malega Davida naj bi namreč, vodstvo bande prepričala, aa je najpametneje čim-prej izpustiti tudi brata in sestro Bau. Karabinjerji pritrjujejo predpostavki, da stoji na čelu različnih operativnih, skupin, odgovornih za vrsto ugrabitev, močna sardinska banda, povezana tudi z milanskim podzemljem. Preiskovalcem sedaj preostaja še zaključek preiskave, ki jo je sprožila najdba uniform finančne straže, uporabljenih pri u-grabitvi Davida Agratija, v Onnu, in ki se je nadaljevala v Milanu, Rimu in na Sardiniji.
Kilippo in Simona Bau dan potem, ko so ju ugrabitelji izpustili, ne da bi iztržili kakršnokoli odkupnino
fiiiiiifiiiiifiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiMiiimiiiimJiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiimtiiiiiiiiiii
PO TREH DNEH NEUSPEŠNIH RAZISKAV
V zoglenelem avtomobilu odkrili trupla treh izginulih bratrancev
Luigi in Nicola Diana ter Luigi Contelli so se 31. decembra odpravili na skrivnostni zmenek, s katerega pa se niso vrnili
CASAL Dl PRINCIPE (Caserta) — Izginotje bratrancev Nicole in Luigija Diane (29 oziroma 24 let) in I-uigija Cantellija (17 let), ki so 31. decembra popoldne zapustili rodni San Cipriano D'Aversa. je imelo tragičen epilog. Trupla treh mladeničev so namreč karabinjerji našli v popolnoma zgorelem golfu, last Nicole Diane, v kraju Casal dl Principe, ki je le nekaj kilometrov od San Cipriana.
Žive so jih številni očividci poslednjič videli ob 14.30. ko so se z avtom odpravljali iz San Cipriana. Ker jih naslednjega dne še ni bilo doma. so se zaskrbljeni svojci o-
bmili na karabinjerje. Ti so brž sprožili široko akcijo, tudi s pomočjo helikopterjev, ki se je končala s tragično najdbo.
Vsi trije bratranci so izhajali iz petičnih družni iz San Cipriana. Nicola Diana je bil arhitekt, njegov bratranec Luigi pa zemljiški posestnik. Proti njemu so oblasti novembra lani izdale zaporni nalog zaradi izsiljevanja, posesti orožja, atentatov, poškodb in drugih prekrškov, ki jih je bil zagrešil v občini Santa Maria Capua Vetere, v zaporu pa je bil tudi leta 1980,
Vse kaže, da so mladeniči nasedli spretno postavljeni pasti. Morilci
LONDON — Christopherja Hago na. osebnega stražarja britanske ki aljice Elizabete, so po šestih me secih premestili na novo službeno ■dolžnost. Christoplier Hagon je na mreč postal kra'jipin osebni stražar lani julija, polem ko so za njego vega prednika ugotovili, da je bil homoseksualec in je imel razmerje z nekim zločincem, poleg tega pa je prišla tedaj na dan tudi vsa neučinkovitost varnostne službe, ko so v kraljičini spahiici našli nekega tuj ca. ki se je tja vtihotapil.
Vsekakor je Scotland Yard pojas ni), da Hogan' ni bil premeščen ka zensko, ampak sodi njegova premestitev v sistem rotacije kraljičinih stražarjev, ki so ga uvedli po odstranitvi Hoganovega prednika. Ti stražarji se bodo odslej menjavali vsakih šest mesecev.
O samem Hoganu pa je Scotland Yard izjavil, da ima kraljica o njem najboljše mnenji. V preteklosti je bil že osebni stražar princese Ane (od leta 1974) in princa Filipa (od leta 1976).

so jih baje zvabili na zmenek, jih ubili in njihova trupla sežgali skupaj z avtomobilom. Prav dinamika umora daje slutiti, da je šlo tudi v tem primeru za «podvig» kamore, a tega za sedaj še ni (moč trditi.
BENEŠKI DNEVNIK
Kljub demografski krizi se je ’83 ugodno začelo
ČEDAD — V večjih mestih je <v bičaj, da novinarji na dan novega leta poizvedujejo po otroku, ki se ie prvi rodil v tistem letu. V Benečiji bi kaj takega ne bilo mogoče s-aj .je rojstvo dogodek, ki se ne zgodi vsak dan. še ceio vsak teden ne. Leto 1983 pa je kljub demografski krizi prineslo že pivi dan Benečiji eno prebivalko vec. malo a krepko Evo, hčerko Marine Černetič in Daniela Golesa.
Mlada mama, ki jo v Benečiji
vsi poznajo po njeni dejavnosti, saj je tajnica zavoda za slovensko izobraževanje. duša Beneške folklorna skupine, aktivna Članica Zveze beneških žena in še »n še. je -ba je v prvem trenutku porodne krče za menjala za posledice silvestrovanja in komaj se .je dobro zavedala, da gre za nekaj drugega, ze se je maia Eva prerinila na beli dan. Po prvih znakih torej kaže. da po podjetnosti in živahnosti ne bo zaostaja za starši.
Dobra raven nastopov na božičnem koncertu
ČED.AD — Tudi letos se je cerkev sv. Petra in Pavla v Špetru Slo-venov napolnila do zadnjega kotička za tradicionalni božični koncert. Nastopili so organistka Annarita Trossolo in pevski zbori Pod lipo, Rečan ter Nediški fniobi, ki so predstavili izbor najlepših božičnih pesmi; med njimi je bila večina slovenskih.
Zbor nižje srednje šole iz Spetra Slovenov, ki ga vodi profesor Antonio Specogna, pa je dobesedno navdušil občinstvo in ustvaril pravo božično vzdušje. Dijaki, večina katerih obiskuje glasbeno šolo v Petja-gu. so s svojim izvajanjem dokazali kakovostno raven, ki prekaša vsak šolski nastop. Pomen prireditve je med drugimi poudaril vodja Nedi-šfcih puobov Giuseppe Chiabudini, ki je podčrtal važnost posredovanja, zlasti mladini, bogastva slovenslce ljudske kulture, katere važen del predstavljajo tudi božične pesmi.
Na letošnji loteriji nad pet milijard lir
RIM — Sklad nagrad letošnje italijanske loterije, ki so jo a-biniraii s televizijsko oddajo «Fantasticotre», bo znašal več kot pet milijard lir. Žrebanje bodo opravili v četrtek na finančnem ministrstvu v Rimu.
V primerjavi z lanskim letom je prodaja srečk precej na rasla, saj so jih za lansko žrebanje prodali za dobre štiri milijarde in pol lir. Lani so jih namreč prodali 22 milijonov in pol, letos pa vse kaže. da bo prodanih vsaj milijon več.
Prva nagrada bo tudi letos znašala pol milijarde, višino o-stalih petih nagrad prve kategorije pa bodo določili jutri zvečer. Lani je višina nagrad prve kategorije dosegla te zneske: prva nagrada pol milijarde lir. druga 400 milijonov, tretja 350 milijonov, četrta 300 milijonov, peta 250 milijonov in šesta 200 milijonov lir.
Povsem verjetno pa je, da so morilci nameravali ubiti samo enega izmed treh bratrancev, najverjetneje prav Luigija Diano, ki je imel s podzemljem nržkone marsikatere u-mazane «posle».
• Cankarjeva založba
(Nadaljevanje s o. strani)
smač jo je pisal in ne dopisal vse do svoje smrti. To je vsekakor delo, ki pomembno bogati ne le Kosmačev opus, ampak tudi to redko likovno zvrst pri nas sploh in naše povojno leposlovje.
Naslednje prozno delo je «Od-s Vitanja* Nika Koširja. Nova knjiga črtic in novel Odsvitanja Nika Koširja prinaša tako motivno kot v izrazitosti čiste jasne pisave že znane Koširjeve lastnosti: pripoved, ki se skozi menjave časa vrača v človeške in vojne stike, iz katerega trga zaključene, človeško zanimive drobce, zaris posamezne usode, pogled v današnji čas, kot ga človek doživlja v sebi, hotena preprostost, ki je hkratna izenačenost in neliterarnost. ki prav zaradi svoje neambicioznosti dosega mestoma prav žlahtne u-činke.
Pretežni del knjige obsega Dnevnik neznanca, pisan hote pre prosto in enostavno kot zapis, partizana o svojih doživetjih, ki z današnje perspektive dobiva prav v tej odkriti jasnosti in enostavnosti svojo mikavnost in človeško ter časovno polnost. V drugih tekstih najde Košir mesto svoji tenki, modri posmehljivosti (v tekstu Predniki) pa tudi smislu za nenavadno, groteskno ali tragično, kakršni sta zgodbi Mrlič v brivnici ter Palica in dežnik.
Dragocenost teh pripovedi pa kajpak ni zgolj spominsko vračanje v preteklost, zapisi o minulosti, njihova cena je slej ko prej v izboru teme in v načLnu pripovedi: pod zunanjo plastjo dogodkov je neko pravo resnično življenje, so muke in smrti ljudi, so \-rednosti, ki so večne in o katerih ni nikoli odveč govoriti in pisati.
Tretje delo je knjiga Marka Švabiča «Bitka proti prahu*, šva-bičev novi tekst je ^kritično poročilo* o bitki proti prahu - poročilo, zapis, popis stanja stvari v tem in onem trenutku, zmeraj drugačnem in zmeraj svojem (avtorjevem) trenutku; ta je zdaj trenutek trpljenja, trenutek ljubezni. trenutek pekla ali trenutek spraševanja o oblasti, o poteh, o zgodovini, zdaj trenutek razmisleka o življenju, o smrti in, ne nazadnje, o umetnosti.
Švabič na lastni koži, z gotovostjo in odkritostjo pa nekakšno samozazrtostjo popisuje in ubeseduje svoje tkanine življenja in bivanja, svojo ljubezen, svoje prijatelje, pisatelje, znance, veljav-neže in vse to počenja z ironijo, modrujočo distanco in v kleni, živi, plastični in gosti govorici besed in ubesedovanja. Ta njegov jezik je spet v tej prozi v Bitki proti prahu slišen in ješč kot nekoč in še bolj kot v knjigi Sonce. sonce, sonce. Jezik postaja vsebina, jezik je sporočilo, jezik je izum. ki mu sledimo in ga. ko ga sprejmemo, uživamo z razkošjem.
In končno je tu še delo Pavla Zidarja <rDve postelji*. Zidar tako daje v novo branje dvoje svojih daljših novelističnih tekstov: oba pripovedujeta v dokaj sklenjeni in enotni zgodbi o vznemirljivih vpra šanjih naše sedanjosti in polpreteklosti: prva o bridko - smešni zgodbi slavista, partizana, dezerterja, vojnega umetnika in povojnega učitelja, druga pa spet o učitelju - piscu, o sporih med o-blastjo in posameznikom in njegovih dilemah, moralnih, ljubezenskih in pisateljskih, če je za prvo novelo značilna nekakšna humorna ironičnost, s katero avtor spremlja propadanje svojega junaka, prevladuje v drugi Zidarjeva sla po nenehnem, živem, kritičnem reagiranju na stvari časa, na skoroda dnevna družbena vprašanja. Tako gre pravzaprav v o-beh novelah za nekakšno upesni-tev moralne problematike, kar je že lep čas Zidarju blizu in zanj značilno. Novo v teh dveh zgodbah je očiščeno sproščeno fabu-liranje, dajanje zgodbe, ki naj se bere in govori sama zase.
# #
70 NAGRADU