SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo lato predplačan 15 r14., za pol leta 8 »Id., za četrt leta 4 jld., u jeden meiec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za eelo leto 12 gld., ca pol leta C gld., za četrt leta 3 gld., la jeden mesec 1 »Id. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 30 kr. ve« na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlStvo in ekspedicija v ..Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St.;2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenliklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. ^tev. 206. V Ljubljani, v ponedeljek 9. septembra 1895. Letnik XXIII Deželnozborske volitve v Dalmaciji. Navajeni smo že o priliki volitev v Dalmaciji dobivati poročila o hudih volilnih borbah, ki vsikdar spremljajo v Dalmaciji volilno gibanje. Te borbe so se do sedaj vršile mej Hrvati na jedni strani ter mej Srbi in Italijani na drugi strani. Bili so to hudi boji, v katerih so dalmatinski Hrvatje složno in vspešno branili svojo zemljo pred tujim navalom italijanskim in pred lokavimi nakanami srbskimi.— Sedaj, ko so se Hrvatje nekaj očvrstili, so se razmere bistveno spremenile. Pojavil se je namreč v hrvatski stranki opasen razkol v zadnjem deželno-zborskem zasedanju. Poslanec Biankini, glavni zastopnik pravaške stranke v Dalmaciji, in pet njegovih tovarišev je zahtevalo, da se v šolskih berilih namestu .srbsko - hrvatski" deželni jezik rabi samo .hrvatski". Nadalje je Biankini s tovariši predlagal adreso, v kateri se zahteva, naj se Dalmacija združi s Hrvatsko, kar je narodna hrvatska večina pod vodstvom dr. Klaiča in dr. Bulata odklonila, trdeč, da se o tem lahko razpravlja mej Hrvati akademičnim potom, da pa dejanjske razmere in skrb za razvoj slabih gospodarskih razmer ne dopuščajo, sedaj o tem sklepati tudi v deželnem zboru. Vsled tega je nastal načelen razpor mej hrvatsko narodno stranko in mej pravaši. In ta razpor se je pokazal tudi sedaj ob dežeinozborskih volitvah, kajti najljutejše volilne borbe pri izbiranju volilnih mož so se vršile mej hrvatsko-narodno stranko in mej pravaško. Kakor izid volitev kaže, zmagala je hrvatsko narodna stranka nad pravaši. V soboto so se namreč po vsej Dalmaciji vršile deželnozborske volitve v kmetiških občinah. Izvoljenih je deset kandidatov hrvatske narodne stranke, in sicer: župan Borelli, odvetnik dr. Katnič, dr. Bulat, dr. Ivčevič, dr. Kolombis, župan komiški Petrič, profesor Mrkušič, učitelj Korlaet, dr. Mihovil Klaič in posestnik Zuro; dalje so izvoljeni trije pravaši: odvetnik dr. Trumbie, profesor Peric in Juraj Biankini. Konečno je prodrlo 7 Srbov: dr. Puglieti, Simič, Kulišič, Bjelanovič, dr. Baljak, Vukotič in dr. Trojanovič. Pravaši so zgubili dva mandata, jednega so dobili Srbi, druzega narodna stranka. Izid volitev v kmetskih občinah torej kaže, da se dalmatinski Hrvatje ne ogrevajo za tako radikalne državnopravne spremembe, kakor jih želi pravaška stranka; kaže pa tudi, da bodo neprijatelji hrvatskega naroda želi na stroške razdora, ako se bode nadaljeval tudi v prihodnje. Srbi so v kmetskih občinah pridobili jeden mandat in morda jim bo sreča mila tudi pri poznejših volitvah. Sicer ni nobene nevarnosti, da bi prevladali Hrvate, katerih je v deželi blizo štiri petine, vender bode škodovalo ugledu hrvatskih poslancev, ako bodo Srbi vselej pri volitvah dobili kaj novih mandatov. Po našem mnenju bi Hrvatje previdno in vspešno delovali v prospeh dežele le tedaj, ako se zopet združijo. Ta spojitev bi bila mogoča, ako bi Be dogovorili o skupnem načelu. In to načelo naj je, da stoje vsi poslanci na stališču zgodovinskega prava Dalmacije, po katerem pripada kraljevini hrvatski, da pa za sedaj ni umestno praktične korake poskušati v tem oziru. Glavna naloga dalmatinskih hrvatskih vodij naj je sedaj ta, da skrbe za duševni in gmotni napredek dežele, da svoje rojake ntrde za nadaljne državnopravne borbe. V tem pogledu menimo, da bi bilo dr. Klaiču in Biankiniju mogoče vspešno delovati v jednem hrvatskem klubu v dež. zboru dalmatinskem. Črne bukve kmečkega stanu. (Dalje.) 14. Bolgarija. Lepa bolgarska zemlja meri 96.660 fcm8 in ima 3,309.816 prebivalcev, torej 33 na 1 km*. Bog jo je obdaril z bogato prirodo; dobro, delavno ljudstvo jo obdeluje. Z veseljem pa tudi povdar-jamo, da se temu ljudstvu gmotno sedaj še primeroma dobro godi. Turški jarem, ki je stoletja tiščal bolgarski tilnik, ni mogel uničiti ljudstvu slovanskega značaja in ž njim združene organizacije. Tudi Bolgarska je imela svoje po rodbinah združene zadruge za turških časov. Seveda niso bili zadružni gospodarji lastniki zemlje, marveč le nekaki dedni najemniki, ki so turškim vlaste-linom plačevali davek in opravljali vse, kar je bilo z njihovo odvisnostjo v zvezi. Da se je godilo tem zadrugam mnogo krivic od turških gospodarjev, se umeje samo po sebi. Tudi Bolgari so skušali trpko resnico, ki jo na kratko izraža romanski pregovor: Turcul te bate, Turcul te judeca*), a vendar so si ohranili neko samostojno odločnost, pogum v obrambi svojih svetinj in ne-vstrašno značajnost. če prebiramo bolgarske narodne pesmi, se nam na stežaj odpre dobro in junaško bolgarsko srce. O sentimentalnosti, o ja-dikujoči obupnosti ni ondu ne duha nc sluha; pač pa se nam opisuje često v krepko zvenečem jeziku, kako se ustavlja bolgarska deklica samemu carju, ne meneč se za njegove ponudbe, kako brani proti najvišjim oblastnikom Bolgar čast svoje rodbine, poštenje svoje žene ali hčere. Godijo nam te slike, ki nam pričajo, da rojenih junakov tudi stoletne verige ne morejo potreti. *) Turek te bije, Turek te sodi. LISTEK. Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Barigeljca. Črtica iz dijaškega življenja; spisal Janko Barle, VI. Napočilo je lepo, solnčno jutro. Popotnika sta se težko poslovila od gostoljubne hišice in jo mahnila zopet dalje proti Gorici, katera je bila oddaljena le še kaki dve uri. Sreča je bila njima kaj prijazna, ker ju je mlinarski dečko, zgovoren Vipavec, kateri je peljal poln voz brašna v mesto, povabil, da k njemu prisedeta. Dobiček bil je dvojen. Prvo ni bilo treba peš krevsati po prašni cesti, a drugo, pokazoval njima je prijatelj voznik vse zna-menitejše kraje v lepi vipavski dolini. Zato je čas prav hitro potekel in preje, kakor so mislili vsi trije, začela so se krasna letovišča s cvetočimi vrtovi, katerih je toliko v prijazni goriški okolici. Res je lepo videti one gosposke hišice v bujnem drevju. Tu je majhen gozdiček temnozelenih cipres, ondi široko-listnate plantane, tam se zopet košati vedno zelena lavorika, vejaste smokve in več drugih južnih zelišč-Saj je pa tudi v Gorici skoraj vedna pomlad, katera privabi mnogo tujcev od vseh stranij sveta. V predmestju zahvalila sta naša popotnika dobrega voznika, kateri se jima je tako priljubil, da bi mu dala lep dar, ko bi ga imela. Po nasvetu Lenartovem podarila sta mu svojo lulico, katera jima že davno ni več služila, da mu tako vsaj nekoliko pokažeta svojo hvaležnost. Tako je imel naš Vipavec najedenkrat dve pipici, svojo, dokaj lično v zobeh, in pa ono naših popotnikov, katero je skrbno spravil v svoj žep. Starodavno goriško mesto bilo je precej živahno, a sivi grad v njega sredi zrl je s svojimi obkopi in stolpi resnobno nanj. Na strani vabila je popotnike k sebi prijazna Kostanjevica, katera se je tako milo namestila na hribcu v senci košatih dreves. A tam v daljavi molele so svoje gole vrhove proti nebu visoke gore, kot mogočna straža proti severu. Najpopreje sta si ogledala popotnika mesto in njegove znamenitosti. Pač prijazno mesto, le večna škoda, da je toliko potujčeno, dasi je v sredi slovenske zemlje. Vendar s samim opazovanjem se nista mogla samo baviti popotnika, trebalo je tudi misliti, kaj bode s hrano, ker je bil že od Trsta vedno prazen žep, a znanca nobenega. Oni beli frančiškanski samostan gori na Kostanjevici zdel se jima je rešilna zvezda in res sta se obrnila na eno vi-sočino. Na potu tjakaj sešla sta se z nekim dijakom, kateri je tudi v samostanu dobival hrano, a prostodušni Miško odkril mu je hitro celo stanje, dasi se je zaradi tega bolj ponosni Lenart zelo nanj jezil. Nekaj dobrega je pa vendar bilo na stvari, ker ga je dijaček zapeljal naravnost k samostanskemu kuharju. .Od kod pa sta?" popraša ju on. .S Kranjskega, tam od Novega Mesta." .Jaz sem tudi Kranjec, nit, veseli me, da vaju vidim. Le tjakaj v ono sobico pojdita!" Čudno pač, kako se veseli človek v tuji deželi, dasi je tudi ona slovenska, človeka, kateri je iz njegovega domačega kraja. Zdi se mu, da sta si dobra prijatelja, zdi se mu, kakor da bi se poznala že davno, davno. Ta občutek čutila sta tudi naša popotnika, dasi ju je mučil glad, in ta občutek obudi se pri taki priliki menda vsakemu. .Okrepita se nekoliko, vem, da sta lačna . Kaj ne bi popoten človek, vem jaz, vem, kaj je to," reče kuhar, ko zopet v sobo stopi in postavi pred vsakega ogromen krožnik ričeta in pa kos belega kruha. O jej, in tudi ta ričet, kot oni v Litiji, kako je teknil našima znancema. Brat kuhar je pa, kolikor je utegnil, prisedel k njima, da se malo po-razgovori, kako je kaj na Kranjskem ; a ko sta bila krožnika prazna, vzame ju in napolni vnovič. Popotnika se nista najmanje na to jezila in vestno po-vžila ta božji dar. .To-le bode pa za pot," reče dobri kuhar, ko sta se ona začela poslavljati, in stisne vsakemu v žep kakovih pet, šest debelih hrušek maslenk. .Pozdravita prisrčno vse Kranjce." (Dalje slčdi.) cm Zato pa vidimo, da so Bolgari, čim so se bili oslobodili, brž pokazali, da so godni za slobodo. Političnih spletk, s katerimi Bolgarija polni evropskim listom predale, se tu ne dotikamo, ker se nam zdi politika jako slabo merilo za razvoj in zrelost kakega naroda in ker trdimo, da se iz političnih igrač, s katerimi se igrajo siti in za pametno delo leni ljudje na Balkanu, ne da prav nič sklepati. Mi se oziramo na gospodarsko zrelost in iz tega vzroka ponavljamo, da so se Bolgari pokazali godni za slobodo. Bolgar je rojen poljedelec; kmečki stan nam torej najbolj kaže, ali je naša trditev resnična, ali ne. Ozirati se pa moramo pri tem le na sedanji čas. Razmere kmečkega stanu so se namreč popolnoma izpremenile, odkar so turški vlastelini pred Rusi ubežali in ostavili svoja posestva. Zapuščena zemljišča so jeli ljudje kupovati in nekateri so pri tem prodali svojo živino, svoja poljedelska orodja, samo da so si pridobili več zemlje. S tem je postala bolgarska zemlja prav kmalu last bolgarskih posestnikov. Vkljub ti želji po posestvu se pa vendar zemljišča niso nakopičila v rokah posamnikov, marveč so se lepo razdelila. Bolgarija ni poznala in tudi sedaj še ne pozna tako zvanega proletarstva, t. j. ljudij, ki vsak dan sproti prodajajo svojo delavsko moč, da se pre-žive. Po pravici pravi Boris Minzes*): »Bolgarija je prebogata na natornih zakladih in v socijalnem obziru meri skoraj ob popolnost; sme se namreč trditi, da je z malimi izjemami vsak poljedelec lastnik zemljišča, ki je obdeluje. To je tudi glavni vzrok, ki stoji na poti naraščanju pro letarijata na deželi in v mestih«. Ker manjka delavcev, zato so dotičniki, ki so se polastili bivših turških posestev, radi oddali dele svojega zemljišča malim kmetičem in jih še sedaj radi oddajajo. Kako trezno kmečko ljudstvo je v Bolgariji, vidimo tudi odtod, ker so imeli kmečke posojilnice in hranilnice že za turške vlade. Ko je Midhad paša stal bolgarski upravi na čelu, se je ukrenilo marsikaj zel6 koristnega. Paša sam sicer ni mnogo delal, pač pa se je moglo ž njim pametno govoriti. Škoda, da je vsled gnjilega upravnega uradništva večinoma vse ostalo na papirju, samo posojilnice so se rešile. Vkljub temu pa moramo zapisati bolgarski kmečki stan v črne bukve. Njegove rane sicer ne kažejo za zdaj še tako bližnje smrti, kakor drugod, toda pekoče in skeleče so vendar. Uboga Bolgarija ne more priti politično k miru. To se čuti povsod. Gospodarsko zrelo bolgarsko ljudstvo je premajhno in na preveč vidnem kraju, da bi moglo samo pokazati tudi svojo politično zrelost. Kmečki stan trpi vsled tega. Kupci turških posestev so potrebovali denarja in s tem so zašli oderuhom v pesti, še sedaj p 1 a č u j e j o m n o g i p o 5, 6, da celo po 10 odstotkov na mesec. Pravne razmere še niso vrejene in zakotni pisači, ki se štulijo za pravne namestnike ljudstvu, je le še bolj dero- V utemeljevanju zakona, ki ga je predložil vlansko leto (1894) tedanji finančni minister Gv. Evst. G e š o v, beremo naravnost: »Mnogo vasij ostaja oderuhom dvakrat, trikrat, štirikrat toliko dolžnih, kolikor so si izposodile, dasi so posojeno svoto že zdavnej plačale. V drugih vaseh pripada vse nepremakljivo blago oderuhom.« Vrh tega manjka poljedelskega pouka; obdelovanje so izvršuje še vse po starem. V tdm oziru bo treba mnogo prenaredb, ki so pa vse možne še le v političnem miru. Ko so Turki bežali pred Rusi, so vzeli seboj, kar se je dalo, tudi denar iz posojilnic. Tedanja začasna vlada je komaj nekaj rešila. A da je prebivalstvo gmotno zdravo, priča nam lepi razvoj vkljub tem neredom. Leta 1881 so imele namreč vse kmečke posojilnice samo 6 milijonov frankov bilance, leta 1894 pa nad 21'/» mil. frankov. Ob vednih nemirih ni bilo mogoče, teh posojilnic tako voditi, kot bi bilo treba. Vzlasti poštenih blagajnikov je manjkalo. Imenovani načrt ima mej drugim tudi to-le poročilo o posojilnicah: »Pri pregledovanju se je našlo, da se je v petih posojilnicah denar izneveril, v sedmih goljufalo pri *) Volkswirthsohaftliche Gesetzentmirfe in Bolgarien — Sozialpolitisehes Centralblatt. Berlin 1894 dr. H. Braun str. 141. ažiju, v petih posodilo mnogo denarja brez zadostne varščine, v dveh slabo zapisavalo . .. Vrh tega se je vsled mnogih pritožb dognalo, da so blagajniki delali preveč samovoljno; nekateri so prosilce za posojilo odbijali, drugim so dali prav majhne svote, češ, dotični kmet ne potrebuje več, tretjemu so zopet delali težave; svojim strankarskim pristašem, prijateljem in sorodnikom so pa blagajne vedno odpirali. Mnogi blagajniki so posojali ogromne svote trgovcem, ki so jih ti zopet njim neljubim kmetom posojali na visoke, oderuške obresti. Pri volitvah so se pokazali strankarske, so podpirali svoje pristaše in vse upnike preganjali, ki niso bili njihovega prepričanja. Mnogo izmej njih se peča z oderuštvom, ali naravnost, ali pa s pomočjo prijateljev in sorodnikov.« Zato je bilo res treba zakonite pomoči v tem oziru. Omenjeni načrt obsega te-le točke: 1. Blagajniki se odslej ne bodo več volili, marveč imenovalo jih bo ministerstvo. 2. Posojilnice naj se polagoma zvečajo. 3. Posojilnice naj se zvežejo z narodno banko v Sredcu in vsled tega tudi mej seboj. 4. Jamčijo naj druga za drugo, da se s tem pomnoži njihov kredit. 5. Da se razširijo, naj se jim da 5 do 10 odstotkov zemljiškega davka in naj si izposojajo denar z državnim jamstvom. Vse to kaže, kako manjka bolgarskim kmetom denarja in s kakšnimi težavami se prilago-dujejo kapitalističnemu gospodarstvu. Denarja jim je pa vzlasti zato treba, ker ga hočejo od njih mažarski in nemški židje, ki jim vsiljujejo svoje slabe obrtne izdelke. Bolgarija nima sama skoraj nič velikega obrta, uprav zato, ker nima brezposelnega proletarijata. To razvidimo tudi iz tega, da se je 1.1894 izvozilo samo za 59,099.047 mark, uvozilo pa za 80,375.646 mark. Bog daj bolgarskemu ljudstvu požrtvovalnih vzgojevateljev in gospodarskih voditeljev, da ohranijo svojo zalo domovino sebi in je ne potisnejo v žrelo mejnarodnega kapitalizma! Pot vbrezdno je že pričeta, a prepozno še ni, da se rešijo. Zdrava slovanska rodbinska organizacija jim še more pomagati, če ji država ne odreče svoje podpore-(Dalje sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 9. septembra. Grof Badeni pride v sredi tega meseca na Dunaj, da se posvetuje z raznimi osebami. „N. Fr. Pr.w smatra to kot dobro znamenje, ker bodo ob jednem dne 15. t. m. levičarji imeli svoj shod v Ausseeju, da izbero svoje kandidate za ministerske stole, če jih bode Badeni potreboval. Vsaj tako se čita v zadnji številki židovskega glasila. Levica se naravnost ponuja, češ, da brez nje je sedaj nemogoča druga večina v zbornici, ter dokazuje, da to niso znamenja razpada ali nejedinosti, če je odložilo mandate nekaj poslancev. Konečno roti Badenija, da stopi v razgovor z levičarskimi matadorji, ki mu bodo dokazali, da je brez nemške levice nemogoča avstrijska vlada. Prav ciganski hvali Židinja svoje blago, češ, boljših ljudij ni v Avstriji, kakor so v nemški levici. Ne zahtevajo druzega za svojo pomoč, kakor da nova vlada ne pride z drugim celjskim vprašanjem. Ali se jih usmili Badeni, kdo ve? Nemški liberalci ubegajo. Nedavno je pisala „N. Fr. Pr." prav z otroškonaivnim obrazom : Kdo more trditi, da se krha nemška liberalna levica? Kaj pa se je zgodilo tacega? Dva ali trije liberalni poslanci so odložili mandate, to je vse, a navzlic temu stoji še trdna in mogočna levica. A včeraj je brzojav naznanil zopet politično smrt levičarja dr. Pichlerja, ki je v državnem zboru zastopal kraje Zatec, Most itd. na Češkem. Odložil je mandat, ker je iz nemško-nacijonalnih krogov svojega volilnega okraja dobil dre nezaupnici zaradi glasovanja za celjsko postavko. Nemški nacijonalizem na Češkem pridobiva vedno več tal, listi poročajo, da bode četrtina liberalnih poslancev stopilo s političnega odra. Nemški nacijonalci postajajo skrajno radikalni, dokaz temu odstop dr. Pichlerja, ki je bil mej levičarji jeden najhujših radikalcev. Ta mož je vskliknil nekoč: .Ako bodo Čehi poslovanili kos za kosom nemške zemlje, potem smemo na spomenik nemškega naroda zapisati: Zadavili so jih s pomočjo domačih duhovnikov." In celo ta Pichler ni našel milosti pri svojih ljudeh, ki so ga I. 1886 povzdignili na ščit zaradi njegovega odločno nemškega mi- šljenja. Na Češkem vstajajo zopet Knotzi! Ce še dr. Bnssa obsodijo na politično smrt, potem je od-sronilo nemško-liberalni stranki na Češkem, ki je nekoč vladala v državi. Jednako se širi nemški radikalizem v planinskih deželah, upirajo se mu jedino le še konservativci. Nacijonalni listi že dregajo proti Lorberju in Elblu, ki sta v tretjem branju glasovala za proračun. Kot ostro orožje rabijo celjsko gimnazijo. Tako piše neki nacijonalni list: .Nemška levica se srdi zaradi Celja, ker skuša s tem brauiti svojo kožo; ona računa na nerazsodnost prebivalstva." Nemška levica se že boji za svojo bodočnost, dasi prikriva svoj strah. Dne 15. t. m. ima vodstvo uemške levice sejo v Ausseeju, da se posvetuje o političnem položaju. S svojega stališča rečemo, da so nemški nacijonalci isti naši nasprotniki, le v drugi uniformi. Dunajske občinske volitve. Liberalci še nimajo večine v žepu, zato je njihovi mogočni vodja dr. Bichter že naznanil, da takoj v prvi seji pobero klobuke in odidejo vsi liberalni odborniki, ako nimajo večine. To misel zagovarja tudi .N. Fr. Pr." češ, antisemitje bodo potem pokazali svojo nesposobnost. Po naših mislih židovski zvijači tudi s tem novim slepilom ne dosežejo svojega namena. — .Deutsch. Volksbi." naznanja, da knez Lieehtenstein zaradi preobilih drugih poslov ne kandiduje v mestni zbor. Volilno gibanje na Češkem. Z veliko nestrpnostjo pričakujejo češke stranke bodočih deželno-zborskih volitev. Na vseh straneh se marljivo pripravljajo za volilni boj. Mladočehi neumorno prirejajo dan za dnevom volilske shode ter skušajo odvzeti Staročehom večji del mandatov. Akoravno navidezno povsodi zmagujejo, vender imajo tudi ti svoje nasprotnike. V prvi vrsti jim dela velike zapreke kmečka stranka pod vodstvom znanega Stastnyja, ki prav vspešno deluje proti mladočeškim nakanam. Drugi, toda manj nevarni nasprotniki Mladočehov so Omladisti in socijalni demokrati. Konečno poskuša s voj o srečo tudi nemško liberalna stranka. Njeni osrednji odbori marljivo agitujejo. V volilnem okraju Ustje nad Labo so se resno sprli nemški liberalci z nemškimi nacijonalci glede nastavljanja kandidatov. Opozicija v zagrebškem mestnem zastopu se je zopet razbila. V petek popoludne sta imeli obe stranki opozicije zadnjo skupno sejo. Dr. Vrbanid naglaša potrebo, da ostaneta stranki še v prihodnje združeni kot opozicija, toda pravaš Kumičic izjavi, da njegova stranka noče nobenega zjedinjenja. Tako se je razšel po štiriletnem obstanku avtonomni klub združene opozicije. Baron Banffg pred svojimi volilci. Iz Budimpešte se poroča, da namerava baron Banfty prihodnji torek, dne 10. t. m. sklicati volilski shod v Szilagy-Somlyo ter tam poročati o svojem .plodo-nosnem" delovanju ter pojasniti politične dogodke zadnjega časa. Ministerski predsednik bode nadalje tudi razmotrival delavni program prihodnjih mesecev. 0 svojem delovanju nima pač nič veselega poročati. Njegove velike zasluge za .prevažni" civilni zakon gotovo ne bodo zadovoljile treznomislečih volilcev, ako jim namreč pojasni, kako ogromne stroške si je nakopala država z uvedbo civilnih matrik. Bolgarija. Prejšnji major Stojanov, ki je svojedobno kot polkovniški poveljnik igral posebno ulogo povodom odstave kneza Aleksandra, se je vrnil sedaj v Bolgarijo, potem ko je od leta 1886 živel v Rusiji, ter želi zopet vstopiti v bolgarsko armado. V krogih vojaških izseljencev se trdi, d& se bode dovolila povrnitev vseh izseljencev povodom spominske slavnosti zmage nad Srbi in se jim bodo povrnile zopet prejšne pravice. Angleška zbornica je v petek zaključila svoje delovanje do 18. novembra. Ta vest je prišla za nekatere ondotne kraje nekoliko prezgodaj, ker se je splošno mislilo, da bode jesensko zasedanje trajalo vsaj do konca septembra in da se prične prihodnje šele pričetkom februvarija prihodnjega leta. Novo izvoljeni poslanci so rešili sedaj samo posamezne točke proračuna za letošnje leto. Pri prihodnjem zasedanju namerava vlada postaviti na dnevni red razna vprašanja, tičoča se notranje in zunanje politike. Predsednik lord Salisburj je nastopil svoj odpust še pred zaključenjem drž. zbora ter se podal na Francosko. Preiskave glede napada kristijanov v Kini vrlo dobro napredujejo. Po poročilu angleškega poslanika so zaprli glavne voditelje napada na misijonsko postajo v Ku-čengu. Skupno število do eedaj prijetih rovarjev znaša 130; od teh se je 23 napadovalcem dokazalo njihovo delovanje. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. septembra. (Presvetli cesar) je potrdil izvolitev cesarskega svetnika Iv. M u r n i k a predsednikom kmet. družbe kranjske. (Mil. g. knezoškof lavantinski) so se podali včeraj zjutraj z brzovlakom v toplice Pistran na Ogerskem, od koder se povrnejo še le koncem tega meseca. (Udeleženci potovanja na narodopisno razstavo V Prago) se zbirajo danes zvečer na vrtu južnega kolodvora. Več povedo lepaki. (Osebna vest ) Novoimenovani tehnični vodja priprav proti trtni uši, Bohuslav S k a 1 i k, se je dne 3. t. m. nastanil v Novem Mestu. (Odbor za osnovo »Meščanskega stavbenega društva v Ljubljani") razpošilja svojim vpisanim članom nastopno pismo: „S tem Vam naznanjamo, da predloženih pravil „Meščanskega stavbenega društva v Ljubljani", katero smo hoteli ustanoviti, visoka c. kr. vlada radi tega ni potrdila, ker se ni vsa predpisana glavnica delnic v znesku 150.000 gld. izkazala in se je le za kakih 90 000 gld. delnic pravo-močno podpisalo. Podpisani pripravljalni odbor se je sicer kolikor mogoče potrudil, pridobiti še daljnih podpisov, ali žalibog ostal je njegov trud brez vspeha ter radi tega sklenil, ne ustanoviti nameravanega društva in marveč takoj vrniti že vplačanih 25 odstotkov podpisanih delnic. Z ozirom na to vračamo Vam potom poštne hranilnice vplačani denar s pristavkom, da se je za opekarno kupljeni svet s pritiklino vred za našo lastno ceno prepustil arhitektu gospodu Rudolfu Gobel in da so nekateri člani odbora pristopili k Djegovemu podjetju kot tihi družabniki." Obžalovati je, da se to prekoristno društvo ni moglo osnovati v Ljubljani. Ta dogodek priča, kako malo smisla imajo Slovenci v Ljubljani za večja podjetja. (Preč. gosp. Janez Habe,) vpokojeni župnik v Kranju, bisernomašnik in duhovni svetnik, je sinoči ob pol 11. uri umrl nagle smrti. Bojen je bil leta 1811. N. v m. p. I (I« Novega Mesta) dne 7. septembra. Dne 3ega septembra t. 1. je minulo 50 let, kar je naš P. Lacko Hrovat vsprejel redovno obleko sv. Frančiška Koliko je od tedaj delal v cerkvi, v šoli in na slovstvenem polju, mi ni treba naštevati. Slavijo ga njegova dela. Presvetli cesar sam odlikoval ga je z zlatim križcem za zasluge. P. Lacko je sicer sedaj že v pokoju, a tudi v pokoju ne miruje. Sleherni dan sedi v svoji pisarni in piše za »Cvetje", katero mu je nekako na srce prirastlo. Pa tudi pri-prosto ljudstvo ga ne zapusti, ki se vedno gnete okoli njegove spovednice. Druzega mu ne želimo, ko naj ga mili Bog ohrani še mnogo mnogo let tako zdravega, čvrstega in veselega, kakor je sedaj 1 Bog ga živi! (Iz Črnega Vrha pri Idriji.) Davica se je zopet prikazala. Matevžu Kavčiču iz Zadloga je pograbila v 12 dneh 5 otrok. Jedina dvanajst let stara hčerka je bolezen zmagala. V tako imenovanem »Lepem Dolu", kjer je omožena teta Kavčičevih otrok, sta umrla tudi že dva otroka. Dokaz, da je bolezen res nalezljiva in da se zlasti sorodnikov rada prijemlje, dasiravno mnogi tega verjeti nočejo. Suša je po Črnem Vrhu prav občutljiva. Listje po drevju že rumeni, pridelki na polju prehitro zore, ker nimajo potrebne vlage. Na mnogih krajih primanjkuje že vode. O kako potrebno bi bilo, da bi imeli vsaj v vasi Črni Vrh dober vodovod. 2e pred jednim letom je občinski odbor prosil, da bi poslal deželni odbor strokovnjaka, ki bi dal potrebui navod za napeljavo vode in za stavbo perišča in shrambe vode za gasilne namene. Dotičnega strokovnjaka pa še sedaj ni. Napraviti bode treba vodovod brez načrta. (Iz Štange) 7. sept. Pretekla Augeljska nedelja je bila za našo duhovnijo posebno vesela in veličastna, kajti ta dan se je praznovala pri nas sedem-stoletnica rojstva svetega Antona padovanskega. Enourno slovesno zvonenje in pokanje topičev naznanjalo je že prejšnji večer svečanost prihodnjega dneva. Takoj o mraku zasvetili so se po naših hribih mnogoštevilni kresi, ki so med slovesnim zvonenjem goreli v pozno noč. Zares krasen je bil ta prizor. Prihodnji dan je bilo dvojno duhovno opravilo. Ob 10. so opravili velečastiti gospod dekau in Smartna slovesno duhovno opravilo. Z g. dekanom so se pripeljali tudi P. Ladislav Hrovat, ki so blagovolili nekaj časa spovedovati. Bodi gospodoma izrečena prisrčna zahvala. (Ogenj.) Včeraj popoludne kmalu po 2. uri je začel goreti neki kozolec v Spodnji Šiški. Ljubljansko in šišensko gasilno društvo sta omejila ogenj. * * * (.Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem1') je napravilo v zadnjem času več pomenljivih shodov v bližnji celovški okoliei, da za našo stvar vneti možje i tu orjejo ledino v narodno-gospodarskem pogledu. Zborovalo je dne 11. avg. v S t. Jakopu ob cesti in v Leč ji ve si, dn<* 18. avg. pri Postražišniku na Postražišči. Shodi so bili z ozirom na obstoječe razmere dobro obiskani in jako na mestu, kar Bpričuje najbolj javkanje liberalnih listov, ki se to-gujejo nad našim delom in besno napadajo zbog tega duhovnike-rodoljube, ki na shodih niti govorili niso. — Dne 1. sept. je bil shod v G r a b š t a n ju, kjer se je svoje dni bil porodil »bauernbund", v Seebacherjevi gostilni. Na shod je prišlo kakih 70 kmetov, tudi precej nasprotnikov, ki so od začetka sicer ugovarjali, konečno pa pritrjevali govornikom. — Dne 15. t. m. zboruje društvo na Rudi, dnč 29. t. m. pa v G r e b i n j u blizu Velikovca. — Tedaj sedem shodov v dveh mesecih (dne 4. avg. na Ojstrici). Da shodi in vstrajno delo rodoljubov obrodi bogat sad in pripomore do pravega probu-jenja slovenskega kmeta v narodno političnem in gospodarskem oziru — v to pomozi Bog I (Dopolnilna volitev) namesto odstopivšega poslanca celovškega mesta, pl. Rainerja,je razpisana na dan 5. okt. t. 1. Hujše vol. borbe izvestno ne bo, ker bodo liberalci bojišče gotovo prepustili brez boja mlajšim nacijonalcem, a ko zmagajo le-ti, prične se v Celovcu gotovo doba — zlatih fig I (V Rimu umrl) je gojenec zavoda ,Germanikum', g. Miha Gritschacher iz celovške škofije. Popri-jela se ga je vročica in dne 31. avgusta je zatisnil oči na letovišču ,San Pastore'. Bil je zelo nadarjen in priden mladenič; v Rimu je bival 2 leti, a našel prezgodnji grob daleč od domovine v tuji zemlji. Od 150 let je bil Gritschacher prvi gojenec Germa-nika iz celovške škofije. N. p. v m! (Iz Celovca), 5. sept. Tukajšno katol. društvo rokodelskih pomočnikov obhaja dnd 8. in 15. slovesno štiridesetletnico svojega obstanka. Slovesnost obsega službo božjo, slov. shod in gledališko predstavo. — Strajk pekov, ki se je začel dne 31. avg. je deloma že končan, ker je 7 mojstrov privolilo v zahteve svojih pomočnikov. — V Volšberku se je ustrelil vojak 7. pešpolka iz strahu pred kaznijo. * * * (V mariborsko semenišče) so bili do sedaj vsprejeti naslednji gospodje: Matija Eferl iz St. Ane pri Savenšah in Fran G a r t n e r od sv. Križa nad Mariborom v III. letnik; Adolf K n o 1 iz Ribnice na Kranjskem v II. letnik; Ivan D r e v e n-š e k iz Leskovca, Rudolf K r e n e r iz Laškega, Flor. Kukovec iz Vel. Nedelje, Ivan L a n g e r-holz iz Smartna pri Erlachsteinu, Karol Malaj-n e r iz Hočja, Fran O s v a t i č od sv. Lovrenca pri 11. Bistrici, Fran Planine iz Podsrede, Alfonz Požar iz Maribora, Avg. S t e g e n š e k od sv. Nikolaja pri Ormožu, Ivan O g r i n e c iz Negove, Ivan 2 i b e r t iz Preske pri Ljubljani in Marko Z i č k a r iz Lichtenwalda v I. letnik. (Premeščen je) poštni azistent g. Josip vitez pl. Anders iz Libnice v Maribor. (Trtna uš) se je prikazala v občinah Jelovec, Makule in St. Ana v mariborskem okraju. * * * (V Trstn) je vsled dolge suše jako občutljivo pomanjkanje vode. Mnogi vodnjaki so suhi. (Ameriške novice.) V Jolietu so položili temeljni kamen za novo šolo, katero bodo odprli dne 1. oktobra. Poučevali bodeta dve šolski sestri. To je, kakor poroča »Amer. Slovenec", prva in doslej jedina slovenska šola v Združenih državah. — Pre- rijski farmerji se letos hvalijo, da imajo izredno dobro letino, toda pšenica nima cene. — V mnogih krajih so delavcem zboljšali plače. — V Lock-portu )e 10. avgusta pogorelo 32 hiš; škode je nad 200 000 dolarjev. Mej pogorelci je tudi naš rojak Zmatovič. — V Vinoni so se nedavno otroci igrali z »zmaji". Jeden je imel posebno velicega ter si vrvico privezal okolu pasu. Močan veter potegne, dvigne dečka do 15 čevljev visoko ter ga odnese nad reko Mississippi, kjer ga vleče nad vodno gladino. Neki ribič odreže vrvico iu reši dečka. Ta p& je prav ameriška 1 (Policijska kronika.) Mestna policija imela je včeraj — vroč dan in nič manj — soparno noč! Aretovala je od včeraj (8.) v jutro do danes (ponedeljka) v jutro 33 oseb, in sicer: 28 zaradi razgra-jenja in kalenja nočnega miru, 4 zaradi potepanja in 1 zaradi tatvine. — Otilio Krajšek, dninar iz Trsta je bil prijet, ker je v družbi zdaj pobeglega Janeza Seina ukral delavcu Alojziju Basilico znesek 1 gld. ter je na sumu, da je tudi več drugih tatvin izvršd, v katerih pa sedaj policija še poizveduje. Ponočni razgrajalci bili so obsojeni v zapor 14 dni. Telegrami. Dunaj, 8. septembra. Pri včerajšnjem, zvečer ob 10. uri 15 minut v Prago odhajajočem vlaku so skočili s tira štirje vozovi ter tako poškodili železnično progo. Brzovlak je imel štiri in pol ure zamude; ponesrečen ni nobeden. Gmunden, 8. septembra. Včeraj zvečer sta dospeli sem nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Anunciata. Most, 8. septembra. Nasproti poročilom raznih listov se zagotavlja, da se razven neznatne razpoke, ki je pa že zasuta, ni pojavil več nobeden usad. Budimpešta, 8. septembra. Truplo pokojnega nadvojvode Ladislava so prepeljali včeraj ponoči ob 11. uri iz Elizabetine bolnice v palačo nadvojvoda Josipa. Petrograd, 8. septembra. „Nov. Vrernja-' se iz Vladivostoka brzojavno poroča, da razsaja na Kitajskem kolera. V Pekingu umrje na dan po 2000, v Shanghaiju pa po 500 oseb. Pariz, 8. septembra. „Figaro" pojasnjuje, da se ovire na Madagaskarju s tem utemeljujejo, ker je zaukazala vlada generalu Du-chesne, da se tako priskrbi z živežem, da mu bo mogoče prezimiti v Tananarivi. General Duchesne je pa vladi naznanil, da je preskrbljeno 3000 mož skozi 5 mesecev z vsemi potrebami. Turin, 8. septembra. Pretečeno noč je smodnik raznesel tovarno v Vingliju. Jeden finančni stražnik je mrtev. Madrid, 8. septembra. Povodom smrti nadvojvode Ladislava se je odredilo štirinajstdnevno žalovanje. Langres, 8. septembra. Predsednik Faure in vojni minister Zurlinden sta došla sem danes po noči. Washington, 8. septembra. Amerikanski poslanik v Pekingu je naročil ameriškim konzulom, da vodijo popolno samostojno preiskavo glede napadov v Ku-čengu. Komisiji je prideljen jeden ameriški misijonar. Tujci. 6. septembra. Pri Slonu : Sarunschegg, Mlakar, Sitzler, Krum, Kostni;, Konig, Geiger, Guiliani, Ripper, Kladuvo, Freiberger z Dunaja. — Pueioh iz Trsta. — Rohrmann, Wagner iz Gradca. — Teweles iz Prage. — Aussurh iz Kamenice. — Tuškan iz Dubrovnika. — Devetak iz Kobarida. — Mangold iz Budimpešte. — Dolinar iz Celja. — Scholz iz Klosterneuburg-a. — Hannseli z Notranjskega. — Pollak iz Vel. Kaniže. Pri Malidui Hirsch, Richter z Dunaja. — Seholzt ii Vratislave. — Fiirst iz Prage. - Rahne iz Ilir. Bistrice. — Wagner iz Trsta. Najbolje priporočen« Menialnica b a n čil c ga zavoda Wien, za preskrbljenje vseh __ I gezjr|t ::=£: Schelhammer & Schattera Pri Lloydu: Skrem iz Planino. — Gsoll iz Zadra. — Haas iz Brna. — Rudež iz Št. Jerneja. — Koropec s Studenca. — Lebanj iz Begunj. — Bogateč iz Podgrada. Pri bavarskem dvoru: Hochstrasser z Dunaja. — Mulinelli, Gorup iz Trsta. — Stumpp iz Reutlingen-a. — Herr-mann iz Gonningen-a. Pri Juinem kolodvoru: Tibrio iz Železnikov. — Godeas iz Tržiča. — Modrijan iz Pulja. — Mion iz Benetk. Pri avstrijskem caru: Rovšek iz Moravč. — Ribič iz Logatca. — Bregant iz Novega Mesta. Meteorologično poročilo. Dva ali trije dijaki ■prejmejo se pri uradniški obitelii v stanovanje ln hrano. Pozve se pri goapej Ivanki Petrič, Hrenove ulice št. 10, I. nadstropje. 528 2—2 a « Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo •9 S a -g-* a > 7 9. zvečer 74u-l 19.2 sr. svzh. jasno 8 7. zjutraj 2. popol. 740 4 738.8 11-9 276 sr. ssvzh. sr. jvzh. soparno jasno 00 8 9. zvečer 7387 18-8 hI. svzh jasno 9 7. zjutraj 2. popol. 738 1 736 1 13 4 27-8 sr. vzh. si. jvzh. soparno del. oblac. 00 Srednja temperatura 7. in 8. avgusta 19'5° in ozir. za 3'5° pod in 3'5° pod norinalom. 19-4°, se sprejmejo v stanovanje ln hrano ter skrbno postrežbo na Mestnem trgu št. 9,1. nadstropje, na dvorišču. 525 5-3 Fipillk (pteMj) kupujeta po najvišji dnevni ceni Luckmann & Bamberg, 513 klejna tovarna v ljabljanl. 20-4 TiMoi-M«Kt Najboljše kakovosti, blagodejen, oživljajoč, krepilen, in zlasti sredstvo za vzbujanje teka je Želodčni ali SCHUTZMARKB Marijaceljski liker 1 steklenica 20 kr., 6 steklenic I gld., 3 ducate steklenic 4 gld. 80 kr. Dobiva se v 441 9 lekarni UMa ji, Morna v Ljubljani, zraven rotovža in se vsaK dan s prvo poŠto razpošilja. Dijake sprejme na hrano in stanovanje ter v skrbno varstvo Ana Komotar. 526 3—2 Sv. Petra cesta štev. 5. Koverte s firmo vizitnice in trgovske račune priporoča Katol. tiskarna v Ljubljani. ■ % 521 3-3 Razglasilo. Na c. kr. veliki gimnaziji v Ljubljani se prične Šolsko leto 1895/96 dnd 18. septembra s slovesno službo božjo v stolni cerkvi. Učenci, ki žele na novo vstopiti v prvi razred, naj se, spremljani od svojih starišev ali njih odgovornih zastopnikov, oglasi dne 15. septembra med 9. in 12. uro v ravnateljevi pisarni ter s seboj prineso rojstveni list in obiskovalno spričevalo one ljudske šole, katero so v zadnjem času pohajali. — Vzprejemne skušnje za prvi razred se prično dne 16. septembra ob 8. uri. V druge razrede na novo vstopajoči učenci se bodo vzpre-jemali dne Iti. septembra od 9. do 12. ure. Ti naj s seboj prineso rojstveni list, šolsko spričevalo zadnjega polletja (s potrdilom pravilno naznanjenega odhoda) in ako so bili oproščeni šolnine ali uživali ustanove, tudi dotične dekrete. Učenci, ki so doslej obiskovali ta zavod, naj se oglasi dnč 17. septembra od 8. do 12. ure s šolskim spričevalom zadnjega polletja. Vsak učenec plača 1 gld. 20 kr. prispevka za učila in igralne pripomočke, vsak na novo vzprejeti pa poleg tega še 2 gld. 10 kr. vzprejemnine. Po naredbi veleslavnega c. kr. deželnega šolskega sveta od dne 28. avgusta 1. 1894, št. 2354, smejo se učenci, ki po svo|em rojstvu ali po rodbinskih razmerah pripadajo ozemlju c. kr. okrajnih glavarstev v Črnomlju, Kranju, Novem Mestu in Badovljici. in ozemlju c. kr. okrajnih sodišč v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Zatičini na tukajšni gimnaziji vzprejemati le izjemoma v posameznih, posebnega ozira vrednih slučajih in to le po dovoljenju c. kr. deželnega šolskega sveta. P. n. stariši onih učencev, ki hote tukaj na novo vstopiti ter potrebujejo takega dovoljenja, opozarjajo se torej, da si je pravočasno po posebni prošnji priskrbe pri veleslavnem c. kr. deželnem šolskem svetu. Ravnateljstvo c. kr. velike gimnazije v Ljubljani, dne 2. septembra 1895. z&r CesarsMlie cerMavtaa sreCke no 1 gld. ~~~~ . , , .. 7 I Žrebanje ie v četrtek. 20 11 Glavni dobitek ^^^i^imm^mm 30.000 K «- priporoča . C. UJMC«.^«**- v Ljubljani. Št. 409/m. s. sv. 534 1—1 Začetek šole na mestnih ljudskih šolah. Na mestnih ljudskih iolah v Ljubljani, in sicer: na I. in II.. mestni deški petrazrednici, na mestni nemški ljudski šoli, na osemrazredni mestni dekliški ljudski šoli, na vnanjih dekliških šolah v uršulinskem samostanu in na mestni nemški dekliški ljudski šoli se začne Šolsko leto 1895/98 v sredo dn6 18. septembra s klicanjem sv. Duha. Za vpisovanje bivših in vsprejemanje novih učencev in učenk sta določena 16. in 17. dan septembra. Vpisovalo in vsprejemalo se bode: za I. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju v Poljskih ulicah; za II. mestno deško petrazrednico v šolskem poslopju na Cojzovi cesti; za mestno nemško deško, mestno dekliško osemrazredno in mestno nemško dekliško ljudsko šolo v novih šolskih poslopjih na Vrtači nasproti jahalnici; za vnanji dekliški šoli pri uršu-iiukah v uršulinskem samostanu. Otroci, kateri ne stanujejo v Ljubljani, smejo se sprejemati v mestne šole ie z dovoljenjem c. kr. mestnega šolskega sveta. Pričetek na barjanski šoli, ki postane letos dvorazrednica, oglasi se pozneje. €. kr. mestni šolski svet v Ljubljani, 3. dan septembra 1895. Predsednik : GRASSELLI s. r. Sf M Uradno opravičeni in zapriseženi M stavbinski inženfir ln stavbeni mojster -H Jaromir Hanuš priporoča se za izvrševanje vseh y v stavbinsko stroko spadajočih del, r||j prevzema poprave hiš po zelo nizkih oenah, naprave LJ vodovodov, načrtov in proračunov, mirjenje oest in posestev itd. W Ustna ali pismena naročila prejemajo so v novi hiši M na Poljanskem predmestju nasproti domobranske iH] vojašnice. 518 10-8 f [H i D n a j s li a borza. Dn6 9. septembra. Skupni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 55 „ Avstrijska zlata renta 4%......122 „ 50 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ 55 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 „ 40 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . 80 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1065 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............406 „ 80 „ London vista .....................120 , 70 , NemSki drž.bankovci za 100m.nem.drž.velj. 59 „ 07%. 20 mark............11 „ 81 , 20 frankov (napoleondor)............9 „ 58',, Italijanski bankovci........45 „ do „ C- kr. cekini......................5 „ 70 „ Sne 7. septembra. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srefike 1. 1864, 100 gld..... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3$ . „ „ južne železnice 5% . „ „ dolenjskih železnic 4% 151 gld. 75 kr. 159 „ 25 196 „ 50 99 „ 50 148 „ — n 131 „ 25 107 „ 70 112 „ — n 99 „ 25 99 „ 90 n 224 „ — n 172 „ 20 n 131 „ 75 n 99 „ 50 n Kreditne srefike, 100 gld................203 gld. — 4$, srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 140 . — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 17 Rudolfove srefike, 10 gld.......23 Salmove sreCke, 40 gld................70 St. Gendis srečke, 40 gld.......71 Waldsteinove srečke, 20 gld......53 Ljubljanske srečke.........22 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 177 Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. 3600 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . 550 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 112 Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 77 Montanska družba avstr. plan.....100 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 168 Papirnih rubljev 100........129 25 50 50 50 50 30 50 ITaknp ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izirebanja najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „![ EBCU B" Vollzaila it. 10 Dunaj, MiriahiHerstrassa 74 B. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvarsh, potem o kursnih vrednostih vseh instalacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogofie visooega obrestovanja pri popolni varnosti y naloženih glavnic, Izdajatelj: Dr. Ivan ianeiifi. Odgovorni vrednik: Ivan Rakovec. Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.