v? t/. SpedLekme to abbonameirto postsis « Leto XXII., št. ž48 Upravmšcvo ujuDliarui fucciniieva ulica 3» Teletoo it. 31-22. 51-23. »1-24 ln>e'aioj oddelek: Ljubljana. 1'uccmijevm ulica i - Telefon k. »1-25. 31-26 Podružnica Nove mesto > Ljubljanska cesta 42 RaCuni: a Ljubljansko pokrajino pri poJtno čekovoero zavodu it. 17.749, a ostale kraje Italiir Servi7io Conti. Con Po*t No 11-3118 IZKLJUČNO £AS'IOPS1VO za oglase a Kr. Italije tn inozemstva tana (Jnionf PnhblicitJ Iralinns S. A. MTLANO Ljubljana, četrtek 19. oktobra 1942-XXI Cena cent. 80 lihtjt viak dan časen ponedeljka Naročnina znala mesečno lat H^-v a tnoiemstvo pa Lir 22.80. Ur«d«iitTOt Ljubljana. Puccinijeva ulica ktf. 9. nMm feev. 31-22. 31-23. 31-24. Bol CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet te pub- bliciti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Osvojitev važne postojanke na egiptskem bojišču 53 angleških tankov in 22 letal uničenih f iii stan Italijanskih Oboroženih sil j: javil 28. oktobra naslednje 885. vojno poročilo: Napadi in protinapadi oklepnih oddelkov in pehote z obeh strani so si sledili zlasti v severnem odseku egiptskega bojišča, kjer je ostala v naš;h rokah po srditih bo.iih važna postojanka, ki nam jo je sovražnik posebno srdito osporaval. Sovražnik je izgubil včeraj 53 tankov, ki so bili uničeni ali zaplenjeni. V živahnih spopadih v zraku med bitko je bilo sestreljenih 22 britanskih letal. Izmet] teh so jih 11 sestrelili italijanski, 11 pa nemški lovci, med tem ko je nadaljnje letalo treščilo na tla, zadeto od protiletalskih baterij. Pet naših letal se ni vrnilo z operacij. Londonska priznanja o premoči Italije na Sredozemlju Bern, 27. okt. Londonski dopisniki švi-čarskih listov in anglosaške agencije na vso sapo ponavljajo, kar jim je naročila propaganda o silni važnosti, ki jn ima ali naj bi jo imela začeta ofenziva britanskih čet pri E1 Alameinu. Londonski listi so spleli ginljivo pripovedko okoli neke ve- sti, ki je prišla iz New Torka in ki pravi, da je Sredozemlje v tem trenutku »središče sveta«, kakor je v ostalem bilo vse od začetka vojne. Tako je morala anglosaška propaganda, ki je vedno skušala omalovaževati mogočni vojaški stroj Italije v orjaškem dvoboju na življenje in smrt, priznati, da Italija obvladuje prizorišče ob Sredozemlju, kj je svetovne važnosti. Obenem se naglaša, da morajo Angleži z vso pomočjo Američanov za vsako ceno zopet dobiti nadzorstvo nad Sredozemljem, kar zopet potrjuje, da je na tem morju britanska pomorska sila v zatonu. V zvezi s tem poudarjajo britanski pro-pagandisti, da ogromno število moštva in velika množine vojnih potrebščin, s katerim sedaj razpolagajo Britanci, opravičujejo k največjim nadam na uspeh začete ofenzive generala Alexandra. Govore o nič manj kakor o milijonu mož in o več ko tisoč oklopnih voz. »Gazette de Lausanne« k temu ironično pripominja, da skoro ni dvoma, da se bo britanska ofenziva razvila v velik poraz in da bodo v Londonu in VVashingtonu hiteli zatrjevati, da je ameriški tisk ooividno pretiral, ko je naglasil, da je Sredozemlje središče sveta. (Pic-colo.) Uspešni napadi pm Terelsu — V Stalingradu so nemške čete jsrosšrle do Volge in zavzele večji blok hiš Iz Hitlerjevega glavnega stana, 28. okt "Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Južnovzhodno od Novorosijska so nemške čete no celodnevni borbi -.navzele važno sovražnikovo višinsko postojanko. Vzhodno od Tuapseja je bila v napadu zavzeta močno utrjena in trdovratno hranjena sovražna gorska postojanka. Istotam so bili vsi sovražnikovi protinapadi odbiti. Letalstvo se je udejstvovalo z napadi proti sovražnim postojankam ter proti pristanišču m mestu Tuapseju. Z bombami je b'ia poškodovana sovjetska 6000 tonska trgovska ladja. Zapadno od Tereka so lastni napadi tudi včeraj dobro napredovali in je bil obkoljen sovražni oddelek. V Stalingradu so nemške čete vzhodno od tovarniškega ok*aja prodrle do Volge in zavzele večji blok h'š. Letalstvo je z dobrim učinkom napadalo sovražnika. Južno od mesta .je pehota odbila krajevne napade sovražnika. Letalski napadi so povzročili sovražniku velike izgube v prometu na železnicah in na Kaspiškem morju. Uničenah je bilo 11 transportnih vlakov. Dve trgovski ladji s skupno 1000 tonami sta bili potopljeni, ena potrolejslca tn ena trgovska ladja pa zažgani ali poškodovani. Ob Donu so rumunske čete z dobro podporo lastnega letalstva vrgle sovražnika nazaj. Težki, toda uspešni obrambni boji na bojišču pri E1 Alameinu, se nadaljujejo. Zlasti v severnem odseku so napadi in protinapadi privedli do ogorčenih bojev pehotnih in oklopnih sil, pri čemer je važna višinska postojanka končno ostala v lastnih rokah. Sovražnik je zopet izgubil 53 oklopnih vozil. V srditih letalskih borbah so nemška in italijanska lovska letala sestrelila 21 sovražnih letal, 1 pa je sestrelilo protiletalsko topništvo. Pri napadih na zapadno francosko obalo so bila včeraj v letalskih borbah sestreljena 3 angleška letala. Zvečer 25. oktobra je nekaj lahkih angleških bombnikov pod zaščito vremenskih prilik napadlo severnonemško obalo. Civilno prebivalstvo Je imelo nekaj izgub. Sicer so napadi povzročili le malo škode na poslopjih in imetju. Radio London je snoči objavil, da so Nemci s posredovanjem Rdečega križa predlagali pri Stalingradu 4 dnevno premirje, da pa so se tozadevna pogajanja razbila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske izjavlja, da je ta trditev ena izmed običajnih laži anglsške vlade, ki hoče na ta način zasenčiti neizogibni sovražni zlom pri Stalingradu. Sap v Stalingradu Berlin, 27. okt. s. Južno od Stalingrada so boljševiki včeraj v silnem napadu izgubili kar 18 tankov, 8 tankov pa je bilo izločenih iz borbe. V industrijski četrti mesta so nemški napadalni oddelki zasedli številna poslopja med tovarniškim kompleksom »Rdeči oktober« in veliko pekarno ter so prodrli do zapadnega obrežja Volge. Skupine strmoglavcev in bojnih letal so onemogočile boljševiške napore pri utrjevanju vzhodnega obrežja reke, kakor tudi ponovne poizkuse dovažanja ojačenj. Zadele so in uničile lalje s tovori vred. Na železniški progi, ki veže Astraham z Bas-kunčakom, se je iztiril in eksplodiral tovorni vlak, naložen s strelivom. Zadele so ga bombe. Neki bombnik z velikim akcijskim radijem je zadel in zažgal eno petro-lejsko ladjo ter poškodoval številne čolne na Kaspiškem morju. V srednjem in severnem odseku fronte se je uiejstvovanje povečalo zaradi izboljšanja vremena. Pričele so se borbe na nekaterih točkah južno od Ilmenskega je-sera, kjer je nemško letalstvo našlo dobre cilje na železniških progah in na cestah. Bombe velikega kalibra so uničile številne postaje ter skladišča, ki so pogorela. Neka eskadra je uničila oskrbovalno kolono, obstoječo iz 100 tovornih avtomobilov. V številnih letalskih borbah in s pomočjo protiletaJskega topništva, je bilo uničenih 60 sovražnih letal. Na nemški strani so znašale izgube samo 4 letala. Vsi savjetski protinapadi v kali zadušeni Berlin, 27. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da sta včeraj nemško topništvo in letalstvo še nadalje obrabljala boljeevi-ško obrambo, ki še obstoja v stalingraj-skem mestu. Južno od Stalingrada so Sov-jeti izvedli nove olajševalne napade, toda brez uspeha. Nemške in rumunske čete so zopet odbile sovražnika in mu zadale krvave izgube. Proti boku nemškega napada so Sovjeti pripravljali nadaljnje naskoke, toda nemška letala so prekinila priprave z močnim bombardiranjem. Poseglo je vmes tudi nemško topništvo in je srdito obdelovalo boljševiške množice, ki so se pripravljale za naskok in jih razpršile. Sovjetska z vzhoda prihajajoča letala so skušala prodreti nad Stalingrad, a so se morala umakniti spričo silne reakcije nemških lovcev, ki so sestrelili 26 letal. Prvič od pričetka bitke za Stalingrad so nemška bojna letala v noči na 26. oktober prodrla do vzhodnega predela Kaspi-škega morja, kjer so napravila škodo v oskrbovalnem prometu, usmerjenem proti Stalingradu. Bistroumne nemške iznajdbe Stockholm, 26. okt. s. Glasilo sovjetskih oboroženih sil »Rdeča zvezda« piše glede borb na Kavkazu, da te potekajo ob skrajnih težkočah za Ruse, ki so se morali poslužiti 'gverilske taktike. Toda tudi v tem primeru so Nemci lahko odgovorili z izredno bistroumnimi iznajdbami, piše list, tako n. pr. so obesili posebne ročne granate na veje dreves in jih s kovinastimi žicami pritrdili na tla tako da tvorijo granate napete loke, ki se sprožijo ob primernem trenutku. Ob sproženju odletijo granate do 60 metrov daleč in njih učinek je smrtonosen. List govori tudi o odskakovalnih minah v gozdovih, toda ne pove za kakšne vrste min gre. Ob 20 letnici Pohoda na Rim Praznik fašistične revolucije so proslavili tako v Italiji kakor v prijateljskem inozemstvu z mogočnimi manifestacijami Duceju kot tvorcu močne Italije za novi red v Evropi Rim, 28. okt. s. Za 201etnico Pohoda na Rim je bilo Večno mesto radostno okrašeno. Narodna zastava vihra na Kapitalu, zastava mesta Rima pa z balkona senator-ske palače. Narodne zastave in zastave mesta Rima se vijejo na mlajih na trgu Fašističnega imperija in na Trgu Termini. Vsa vladna poslopja in mnogoštevilne zasebne hiše so izobesile trobajnico O 9.30 so s fanfaro na čelu miličniki in skvadrisiti, predstraže z veliiko množico članov GILa v orožju napravili i obhod, noseč slavna znamenja stranke. Sprevod se jc razvil od sedeža Littcrija. Vso pot do Trga Venezia so množice meščanov navdu"cno in spoštljivo pozdravljale fašistične zastave s ponosnim rimakim pozdravom. Na Trgu Venezia so biile zastave zasajene na zgodovinskem balkcmu. medtem ko je godba zaigrala Giovinezzo. Odredi so pozdravili zastave z orožjem. Množica je stala v požaru in je zopet in zopet pozdravljata po rimsko ter prirejala manifestacije, pobožne simpatije Duceju. StraSr> v Bene.'ki paiači imajo danes Ducejevi mušketirji. Proslava 21! letnice Pahoda na Rim v Berlinu Lepa mani£cstacija italijanska'nemškega zavezništva in prijateljstva Berlin, 27. okt. s. Na večer pred obletnico Pohoda na Rim je velika manifestacija italijansko-nemškega združenja znova potrdila z mogočnim zborovanjem v veliki dvorani letalskega doma revolucionarno bratstvo obeh združenih narodov v skupni borbi za dosego visokih ciljev. V ogromni dvorani, ki je bila okrašena s trobojnicami in prapori kljukastega križa, so se zbrali visoki predstavniki države in oboroženih sil, prvaki narodno-socialistič-ne stranke, zastopstva vseh formacij režima Hitlerjeve Nemčije in mnogi vojni ranjenci. Pozornost je zbudilo med množico zastopstvo italijanskih delavcev v Nemčiji. Med navzočimi odličniki so bili med drugim Kr. veleposlanik Italije Dino Alfieri z vsemi uradniki veleposlaništva, predsednik združenja von Tschammer und Osten, šef predsedniške pisarne Hitlerja, minister Messerer, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu von Weiszacker z najvišjimi funkcijonarji svojega ministrstva, visoki funkcijonarji ministrstva za propagando, šef organizacij narodno-so-cialistične stranke v inozemstvu, okrožni vodja Bohle, poveljnik Berlina general von Hase, inšpektor fašijev v Nemčiji in mnogi drugi. Godba Kr. karabinjerjev, ki so gostje narodno-socialistične federacije v Berlinu in uživajo simpatije meščanov, je mojstrsko zaigrala narodne himne in himno Rimu. Nato je govoril veleposlanik Alfieri o izrednem zgodovinskem in političnem pomenu Pohoda na Rim. Ugotovil je, kakšna toplina simpatij in solidarnosti se kaže bolj kakor kdaj v teh dneh med nemškim narodom do fašistične Italije. To solidarnost občutijo v srcih obeh narodov vedno globlje. Ko je veleposlanik povzdignil misel na Duceja in omenjal etape fašistične revolucije ter ustvarjeno delo in stalno skrb režima za narod, so vsi v dvorani živahno in dolgo odobravali njegova izvajanja. Eksc. Alfieri je nato podčrtal mogočno duhovno strnje-nost italijanskega naroda, ki je ne more razbiti nobeno teroristično bombardiranje, in je zaključil svoj govor znova potrjujoč neomajno voljo italijanskega naroda po borbi in zmagi za vsako ceno. Godba Kr. karabinjerjev je zaigrala Arconijev marš »Zmagati«. Sledil je govor predsednika italijansko-nemškega združenja, šefa nemškega športa von Tschammer und Ostena. Omenil je etape revolucije, ki jo je pričel italijanski narod in ki so jo nato nadaljevali tudi nemški narod in drugi evropski narodi proti liberalizmu in boljševizmu. Poudaril je. kako globoka duhovna sorodnost obstoja med fašistično in narodno-socialistično revolucijo. Os je prvič stopila na plan z orožjem, da brani načela sesterskih revolucij in s tem evropsko kulturo, s prostovoljskimi skupinami, ki so se borile v španski osvobodilni vojni. Danes se legijonarji in vojaki osi borijo v Afriki in Rusiji in na raznih frontah proti skupnemu sovražniku za končno zmago revolucionarnih idej Benita Mus-solinija in Adolfa Hitlerja. Ko je von Tschammer und Osten pozval vse navzoče, naj se dvignejo in trikrat vzkliknejo Duceju in fašistični Italiji, je nastala v dvorani mogočna manifestacija, ki se je zaključila s kraljevo koračnico in z Giovinezzo. Mussolinijevo delo Nemški tisk o zgodovinskem pomenu fašistlt&e^a preporoda Italije Berlin, 28. okt. s. Ves nemški tisk od najbolj skromnega pokrajinskega lista do velikih dnevnikov v glavnem mestu je poln člankov in fotografij, ki poveličujejo veličastno revolucijonarono delo in mogočne ustvaritve fašističnega gibanja, čigar 20-letnico se danes svečano proslavlja. Z velikimi naslovi posvečajo berlinski listi prve strani v celoti zgodovinski obletnici in objavljajo poleg velikih fotografij Duceja najbolj pomembna Mussolinijeva gesla. »Bdrsenzeitung« ima naslov »Pot, ki jo je prehodila Mussolinijeva Italija, vodi do zmage in svobode«. »Lokalanzeiger« ima naslov »Zgodovinski dan za Evropo«. »Deutsche Allgemeine Zeitung«, ki je objavila na prvi strani skoraj ves prostor obsega-jočo veliko fotografijo Duceja. prikazuje pod naslovi »Vdor novega sveta idej« in »Svetilnik v zgodovini stoletij«, pomen in osnovno delo pohoda na Rim v odnosu z revolucijonarnim značajem, ki je bil vtisnjen dvajsetemu stoletju na vseh področjih človeškega udejstvovanja. »Zwolfuhr-blatt«, »Morgenpost« in »Volkszeitung« objavljajo navdušene komentarje k slovesnemu dogodku z naslovi: »1922 Pohod na Rim — 1942 Pohod proti neizbežni zma- Velike ameriške izgube pri Salomonih Ameriška mornarica je izgubila 41 vojnih ladij, med njimi 3 oklopnice in 7 nosilk letal Tokio, 27. okt. s. Opazovalci komentirajo današnje poročilo o bitki pri Salamonskih otokih, Iti še traja, ter podčrtavajo. da je bil večji del izgub Amerike odknt svetu in zlasti severnoameriški javnosti prav na praznik ameriške mornarice. Ameriška mornarica je doslej izgubila 3 oklop-nice in 7 nosilk letal, ki so bile potopljene ali poškodovane ter še manjše edinice, ki so bile tudi potopljene ali poškodovane, skupno 41 vojnih ladij. Tudi izgube letal, ki so jih imeli Američani, so znatne. Vedno bolj prevladuje prepričanje, da so voditelji varali ameriško ljudstvo. Dopisnik »Nevv York Timesa«) ki se je vrnil s potovanja po Pacifiku,'je opozoril svoje rojake na zmote, ki sta jih zakrivila. Amerika in zlasti njeno pomorsko poveljništvo. Tokio, 27. okt. s. Kakor je javilo današnje vojno imočillo mornariškega odseka japonskega glvneg stana, je biilo v dveh mesecih boirbe na področju Salomon sikih otokov potopljenih ali poškodovanih 41 sovražnih bojnih lad/ij. V mornarskih krogih poudarjajo, da znašajo ameriške pomorske izgube od prič etika vojne 59 ediinic raznih tipov, ki so bile potopljene, medtem ko je biilo 37 ediinic poškodovanih. Med ladjami, ki so bile potopljene pred 26. avgustom, so okiliopnice tipov »Marvland«, »Arizona«, »OcMahoma« in »Utah«, noailke letal »Lan-gley«, »Lexington«, »Saratoga« in druge tiipa »Yorktown«, »Harnette«. «Interprice« ter še ena neu gotovi jenega tipa. Križanke so bile »Augusta«, »Houston« ter pet križank tipa »Asitoria« in druge tipov »Mair-blehead«, »Partland«, »San Francisko«, »Wichita«. »Omaha« ter še dve drugi ne-ugatavljene vrste. Med poškodovanimi ladjami sta dve ohlopniioi tipa »Pensilvainia«, ena tipa »Mairyland«, ena tiipa »Nevada«, ena tipa »North Caralina«. ena nosilka letali velikega tipa in ena manjše tonaže, 10 križank, med njimi osem nedoločenega tipa ter dve tipa »Northampton« in »Louiisevil-le«. V tem seznamu niso vštete potopljene ali poškodovane transportne ladje in podmornice. Tokio, 27. okt. a. Japonski tisk obširno komentira bombardiranje Tinsukijc in Chit-tagonga ter poudarja, da je bil s to prvo akcijo preprečen poizkus sovražnika pričeti ofenzivo proti Birmi. List »Asahi« poroča z nekega oporišča o pripravah sovražnika na indijski meji ob izkoriščanju sezone deževja in podčrtava važnost Chittr-gonga ter omenja nedavne vojaške anglc-ameriške konferenco v Cungkingu. gi«. »Lokalanzeiger« in »Borsenze:tung« objavljata zgodovinsko fotografijo s poho da na Rim z B. Mussolinijem v sredi in s kvadrumviri De Bonom, Balbom, De Vec-chijem in Bianchijem ob strani. Vsi listi v glavnem mestu prikazujejo obšimo tudi na ostalih straneh ter v gospodarskih prilogah obširno delo, ki ga je fašizem ustvaril na vseh področjih narodnega udejstvovanja v zgodovinski 20-letni dobi. Od vsega se je Evropa naučila iskati samo sebe, podčrtavajo listi. Obširen prostor je posvečen tudi poročilom dopisnikov iz Rima o svečanih manifestacijah v Rimu in v večjih mestih Italije. Nekateri listi objavljajo razgovore svojih urednikov z veleposlanikom Italije v Berlinu, Eksc. Alfieri-je^i ter'podčrtu jejo koncept skupne borbe obeh velikih narodov in neizbežno skupno zmago. »PoHtično-dSplomatska kdrespondenca« posveča današnji zgodovinski svečanosti slavnosten članek o dogodkih, ki s0 udarili temelje novega evropskega reda. 28. oktober 1922, pravi agencija, je znamenit dan za novo zgodovino Evrope. V dveh smereh. v duhovni in gmotni, predstavlja dinamično izhodno točko veličastnega razvoja v življenju narodov. Z obnovitvijo duha v italijanskem narodu je fašistična ideja tudi usmerila obnovo vse Evrope. Članek omenja med zgodovinskimi podrobnostmi tudi sleparstvo. ki ga je bila Italija, dasi zmagovita, doživela v Versail-lesu. našteva ideje, ki so nastale pri takem stanju stvari, in dogodke, ki so neizogibno dovedli do strogega logičnega razvoja zgodovine. Veliko seme. ki ga je takrat vrgel Be-nito Mussolini. je danes postalo plod ter je našlo in nahaja v močnem zavezništvu osi pravi instrument za dokončno uresničenje duhovne in gospodarske obnove Evrope, osvobojene demoplutokratično boljše-viškega trinoštva. 20-letnico Pohoda na Rim doživlja fašizem bojujoč se ramo ob rami z narodnim socializmom proti stari koaliciji razdirajočih sil. Ni nikakega dvoma, da se bo ta borba končala z našo zmago, kajti v zgodovini sveta ni bilo nikoli primera, da bi resnično velika ideja, ideal visoke družbene in politične pravičnosti, podlegla silam starega razkrajočega sevta. Frankfurt, 27. okt. s. V »Frankfurter Zeitung« opisuje Rudolf Kirchner razčlenjeno gigantsko Mussolinijevo delo. Njegova izvajanja kažejo, da je doumel najintimnejše bistvo Fašizma, kateremu se imajo vsi narodi v Evropi in ne samo ita-lijanki narod zahvaliti za boljšo bodočnost, ki jo kuje zmagovito orožje Osi. Kakšna M bila usoda Evrope, če se ne bi Mussolini takoj zavedel dvojne nevarnosti, ki je pretila zapadu. Kaj bi se pripetilo, ako Duce ne bj preprečil, da postane Iberijski polotok močna trdnjava boljševizma? Izredno dobro je videl posledice, ki jih ima lahko podpora nacionalni Španiji. V tistem času ni bilo še osi in tudi ne italijansko-nemškega zavezništva. Ni bilo nobenega izgleda za Italijo, da bi lahko računala na primerno vojaško pomoč Treba je priznati in razumeti zunanjo politiko Mussolinijevo v dramatičnih letih, pred novo svetovno vojno. da docela doumemo veličastne stvaritve fašistične Italije. Noben narod se ni lotil tako velikanskega obnavljaJnega dela v tako trdih in težkih okoliščinah kakor italijanski. Ako danes slišimo, da govorijo o tolikih milijardah, ki so bile potrošene za javna dela, za železnice, ceste, tovarne, bolnice, šole, stadione in melioracije če sHaimo. da govorijo o nadaljnjih milijardah, ki so bilo porabljene za vzgojo mladine, če doznamo, da je bilo izdanih v 12 mesecih skoraj 12 milijard lir za zboljšanje življenja delovnih množic, z eno besedo, če spoznamo vse to. kar je bilo storjenega v 20 letih za dvig življenja vsakega Italjiana in za ustvaritev pogojev za splošni blagor, si ne moremo kaj. da bi ne občudovali ogromno duhovno, moralno in gmotno energijo, ki jo j«e Duce znal mobilizirati, tisto energijo, ki je danes absolutno jamstvo za končni triumf. Če bi Duce ne hotel ali znal mobilizirati v taki meri vseh živih sil naroda, bi Italija ne mogla prestati najvišje preizkušnje, ki jo prestaja zdaj ob strani Nemčije. Ako se danes, zaključuje Kircher. Nemci tako živo udeležujemo proslave zgodovinske obletnice ter pozdravljamo prijateljski narod z našimi najprisrčnejšimi željami, delamo to s polno zavestjo, da je 201etno Ducejevo delo koristilo v znatni meri tudi nam Nemcem. Brez tega obnavljalnega in vzgojnega dela, brez Mussi-."iTiijevega političnega znanja bi bil naš p-Vo^aj vznemirjajoč ob celotni naši južni s.rani od G bra-ltarja do Dardanel. Delo podmornic se bo še povečalo Berlin, 27. okt. s. V članku, ki ga je danes zvečer objavila »Borsen Zeitung« in ki je zadnji članek v vrsti člankov, napisanih za uradno agencijo narodno socialistične stranke, objasnuje in dokazuje šef nemškega tiska dr. Dietrich, da v tekmi med pomorskimi anglosaškimi gradnjami in potopitvami po podmornicah in letalstvu trojnega pakta, sovražnik ne more zmagati. Sovražnik razpolaga zdaj kvečjemu z 21.4 milijona ton trgovinskega brodovja. 2e zdaj lahko zagotavljam, piše med drugim dr. Dietrich, da so iznenadenja, ki jih hranijo naše podmornice za leto 1943. takšna, kakor odkritja anglosaške propagande o ameriških in angleških pomorskih gradnjah, toda s to veliko razliko, da gre na oni strani za papirnate programe, pri nas pa za podmornice, ki se bodo pojavile v vseh vodah sveta v vedno naraščajočem številu. Potopljene sovražne ladje Berlin, 27. okt. s. Iz vojaškega vira s« doznava, da so bila med 16 trgovinskimi ladjami, ki so bile potopljene s skupno tonažo 104.000 ton, o čemer je v nedeljo javilo izredno vojno poročilo), tudi velikih tovornih brzih ladij. Tako so biii n. pr. potopljeni na Atlantiku veliki parnik »Varoong« s 9.365 tonami, registriram v Plymcuthu in pripadajoč »Indian Navi-gation Company«, bivša norveška motorna ladja Trafalgar s 5.542 tonami, prevažajoča tovor 7.790 ton in zgrajena leta 1938. z brzino 17.000 vozljev na uro, tovorna ladja »Steel Navigator«, ameriški parnik na turbino s 5.519 tonami in s tovorno kapaciteto 9.500 ton. V severnih vodah Južne Amerike sta bila nadalje potopljena tovorni parnik »Rauben Tipton« s 6.870 tonami in »Halm Park« s 6.780 tonami. Prvi je bil modema ladja s turbino, ki je bila izpuščena v morje leta 1940. in registrirana v News Orleansu. Pripadala je družbi »US Marittime Comla_ sion«. Rim, 26. okt. s. Angleška admiraljteta javlja, da je bila s sovražno akcijo potopljena angleška ladja manjše tonaže »Lor3 Stohrehavn«. Obnovitveno delo v generalni guberniji Krakovo, 26. okt. s. Ob tretji obletnici ustanovitve generalne gubernije je bila svečana seja vlade, na kateri je generalni guverner nemški nvnister dr. Frank izčrpno poročal o opravljenem delu nemške uprave. Dr. Frank je podčrtal med drugim gospodarsko-finančni razvoj gubernije v teh letih in zboljšanje hsgiiensko-zdrav-stvenih razmer zaradi uspešnega dela nemških zdravnikov. Na področju vojnega gospodarstva postaja generalna gubernija vedno bolj važen činitelj. V teh treh letih je bilo 630.000 ha zemlje obdelanih. Razvila se je tudi plovba na Visli in se je znatno zboljšalo celotno cestno omrežje. Naročite se na romane Dobre knjige! Počastitev padlih fašistov Visoki komisar, Eksc. Robotti in nemški konzul so se ob priliki 20-letnice Pohoda na Rim poklonili pred spominskim kamnom padlih Fašistov Tiskovni urad Zveze Fašijev javlja: Včeraj so se o priliki 201etnice Revolucije Črnih Sraic napotili Ekscelenca Visoki komisar, Ekscelenca Robotti s častniki posadke ter nemški konzul v Dom fašijev, da polože vence in se poklonijo pred spominskim kamnom padlih fašistov. Ob 9. je prispel na sedež Federacije, spremljan z godbo divizije »Alpskih lovcev« Ekscelenca Robotti, poveljnik Ar-mijskega zbora s častniki posadke in četo. sestavljeno iz vseh rodov orožja, nastanjenih v Ljubljani. Poveljnik Armadnega zbora je v spremstvu svojega glavnega stana položil venec na podstavek kamna, dočim so častniki, častna četa in oboroženi odred Fašistov izvršili vojaški pozdrav. Ob koncu vzvišenega obreda je Ekscelenza Robotti, predno je zapustil sedež Zveze, izrekel Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo častnikov posadke Črnim Srajcam v Ljubljani. Eksc. Grazioli na sedežu Zveze bojevniških Fašijev Ob 10. je prispel na sedež Zveze bojevniških Fašijev Visoki komisar, da prinese svoj in svojih sodelavev pozdrav Zveznemu tajniku. Zvezni tajnik je pričakoval Ekscelenco Graziolija pred vhodom v poslopje Zveze Fašijev skupaj z zaupnico Pokrajinskega ženskega Fašija in s podtajni-koma, s konzulom obmejne Milice B. Pa-dovo, z direktorjem »Prima linea«, s tajnikom Fašija v Ljubljani in z drugimi fašističnim hierarhi. Pred spominskim kamnom, v katerega so vklesani imena črnih srajc, ki so padle kot žrtve komunističnega sovraštva, so se ob straneh postavili v častno četo mladi Fašisti s praporom ljubljanskega Fašija in oddelek skvadristov v orožju. Visoki komisar, ki ga je spremljal Zvezni tajnik, je obšel postrojene oddelke in nato stopil pred spominski kamen padlih, ki ga je pozdravil z rimskim pozdravom. Eksc. Grazioli, ki sta ga med obiskom spremliala viceprefekt David in šef kabineta Bisia, je odšel nato v urad Zveznega tajnika. Tu je potem, ko je pozval navzoče k vzkliku Kralju, Cesarju in Duceju, z vznesenimi in ognjevimiti besedami izročil predstavniku Stranke svoj pozdrav, pozdrav predstavnika oblasti in vseh svojih sodelavcev in je nato, govoreč o duhu sodrlovanja, ki preveva vsakdanje delo slehernega, poudaril, da so sile vsakega Italijana, ki ima čast, da služi v tej zemlji, vse usmerjene proti enemu samemu cilju. namreč: poslušati Duceja in delati za dobro Italije. Dr. Orlandini se je zahvalil Visokemu komisarju, da se ie izvolil ustaviti v hiši Fašijev in je izrekel besede najglobljega priznanja za sodelovanje, ki ga je ob vsaki priložnosti omogočil Eksc. Grazioli Stranki, poudarjajoč, da so vsi fašisti, bivajoči v Ljubljani, s svojim sodelovanjem v Zvezi pokazali najbolj vzvišeni duh tovarištva in požrtvovalnosti. V znak prisrčne hvaležnosti je Zvezni tajnik izročil Visokemu komisarju častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«, borbenega in živahnega tednika Zveze Visoki komisar se je zahvalil Zveznemu tajniku za ta izraz tovarištva, kakor tudi njegovemu sodelavcu uredniku dr. Pietro-antoniu, direktorju tednika, in pozval navzoče naj povzdignejo svojo misel h Kralju in Cesarju ter Duceju. Ekscelenca Grazioli je nato v spremstvu Zveznega tajnika in podtajnika Capursa, podtajnika Scarniccija in drugih hierar-hov posetil sedež Zveze ter se je razgo-varjal zlasti v bojevniškem uradu, v uredništvu »Prima linea« in v drugih uradiih, kjer se je imel prilko prepričati o vnemi, ki preveva vse, ki neposredno delujejo na življenju Stranke v t*m važnem odseku. Med posetom se je Viscki komisar ustavil in govoril z načelniki uradov in njihovimi sodelavci. V prostorih ženskega Fašija S posebnim zanimanjem se je Eksc. Gra_ zioli pomudii v prostorih ženskega Fašija, kjer ga je tovarišica De Vecchijeva tovariško pozdravila ter zagotovila njega in Zveznega tajnika trdne volje za delo,, ki preveva vse tovarišice, bivajoče v novi pokrajini. Visoki Komisar je izrazil ge. De Vec-chijevi svojo toplo zahvalo za izvršeno delo. Visoki hierarh je nato posetil tudi delavnico Ženskega fašija, kjer so bile zbrane mnogoštevilne gospe, ki skrbe za dobrodelnost v korist bojevnikov. Eksc. Grazioli se je zanimal za delo, izvršeno v upoštevanja vrednem obsegu, za posle ki se še pripravljajo, in ko je povprašal po raznih panogah delavnosti, ki jo vrše gc pe v radovoljnem sodelovanju, je določil 25.000 lir za nakup potrebnega materiala, da bi se sijajno delo, ki ga tovarišice vsak dan uresničujejo, še bolj oja-čilo. Obisk v vojni bolnici Popoldne se je Visoki komisar napotil v vojaško bolnico ,da je na ta slavnostni dan izročil svoj pozdrav ranjencem in bolnikom ter da jim je zagotovil, da je Domovina ob vsaki priliki blizu tistim, ki so trpeli in dali svojo kri zanjo. Med posetom je Visokega komisarja spremljala njegova ga. soproga Sprejeta od ravnatelja bolnice in od častnikov zdravnikov rajnih oddelkov, sta Eksc. Grazioli in gospa obšla vse dvorane, se vstavljala pri posteljah ranjencev .'n bolnikov ter jih s tovar ško ljubeznivostjo \z-praševala po njihovem zdravju, kako se jim celijo rane, o njihovih družinah in o njihovih -potrebah. Visokega komisarja je pri vsaki postelji sprejel hvaležen smehljaj ranjencev in bolnikov, ki so z besedo in gesto kazali svoje zadovoljstvo za zanimanje predstavnika Fašistične Vlade. Dokler se je vršil obisk, je ga. Grazioli-jeva s pomočjo dam Rdečega križa in častnikov-zdravnikov razdeljevala darove in nagrade, ki jih je v Ducejevem imenu določil Visoki komisar za bolnico. Isto popoldne so po nalogu Eksc. Graziolija posetili komisarji okrajnih glavarstev poljske bolnice ter prinesli ranjencem in bolnikom darove in nagrade v imenu Ducejevem. Pri tem so jim izrazili popolno hvaležnost naroda za težke žrtve in za vrline, dokazane v boju. V teku dopoldneva je Visoki komisar, pokoravajoč se Ducejevi zapovedi, naj gre narodu naproti, posetil zastavljalnico, otroško bolnico ter osrednji urad za zimsko pomoč. Povsod se je toplo zanimal za potrebe organizacij, ki jih je posetil. O teh posetih bomo obširneje poročali jutri. Poklonitev nemškega konzula Ob 10.30 je prispel v Dom Fašijev nemški konzul v spremstvu svojih najožjih sodelavcev. Predstavnik Nemčije je položil na podstavek kamna, ki spominja na žrtve tovarišev, padlih od komunistične roke, venec iz lovorja v imenu zavezniškega in prijateljskega naroda. Nato se je nemški konzul v uradu Zveznega tajnika podrobno zanimal za organizacije Stranke v tej pokrajini s posebnim oziram na vprašanja mladinske vzgoje. Preden je odšel iz Doma Fašijev, so nemški tovariši izrazili Zveznemu tajniku svoje zadovoljstvo nad delom in uspehi, ki jih je Stranka dosegla v tej novi italijanski pokrajini. Popoldne je Zvezni tajnik vrnil poeet oblastem, ki so dopoldne obiskale Zvezo Fašijev. Pri tem je Ekscelenci Robotttiju, poveljniku XI. Armijskega zbora, izročil častno legitimacijo urednika lista »Prima linea«. Tudi popoldne so ae Zvezni tajnik ln člani Direktorija Zveze ter Fašija napotili k četam, da so vrlim tovarišem v si-vozelenem prinesli pozdrav in darove Stranke. * Zvezni tajnik Izroča uredniško legitimacijo tovarišem lista „Prima linea" Včeraj je Zvezni tajnik izročil priznatao izkaznico direktorju in urednikom fašističnega tednika »prima linea«. Pri tem je Zvezni tajnik tovarišem urednikom izrekel besede tople pohvale, odobravajoč njihovo dosedanje delovanje. Direktor lista se je zahvalil in izrazil svojo in svojih sodelavcev voljo za vztrajno jn uspešno delo v Stranki za dosego najvišjih idealov Fašistične Revolucije. Bilanca fašističnega socialnega skrbstva Rim. 27. okt. s. Mogočna bilanca socialnega skrbstva fašističnega režima v prid delavcem, ki so mu dali novo pomembno pobudo Ducejevi ukrep; socialnega značaja ob 20-letnici fašistične revolucije, se kaže v značilnih številkah o udejstvova-nju Nacionalnega fašističnega zavoda za socialno skrbstvo. Ob koncu 1.1922 je b:l0 izplačanih 59.461 • pokojnin v znesku 16,546.000 lir. ob koncu 1. 1930 pa 313.835 pokojnin v znesku 252 mil. 696.000 lir. Sedaj se izplačuje 790.000 pokojnin v znesku 740 milijonov lir. Od 1. 1922 do 1942 je bilo na račun zavarovanja za invalidnost in starost izplačanih 5.678 milijonov lir posojil. V zavarovanju za brezposelne je bilo od L 1929, ko so se pričela zavarovalna posojila. do 1. 1942 izplačanih 2.600,000.000 lir za podpore. Razen tega je bilo izdanih 900 milijonov lir za gradnjo 60 senatorijev s skupno 23.000 posteljami. V zavarvanju za brezposelne je bilo od 1. 1922 do 1942 izplačanih 2.373 milijonov lir odškodnin. Za materinsko zavarovanje je bilo 1.1922 izplačanih 3,379.000 lir, 1. 1939 pa 38 mil. 434.000 lir. Za poroke in rojstva je bilo izplačanih v 1.1940 80,945.000 lir, 1. 1942 pa 170 milijonov lir. Od 1. 1922 do 1942 je bilo izplačanih v ta namen skupno 587 milijonov lir. Družinskih doklad je bilo 1.1938 izplačanih 734,413.000 lir, 1.1940 1.638 milijonov lir, L 1941 3.813 milijonov lir. 1. 1942 6 milijard lir. Od L 1937, ko je bilo to socialno skrbstvo posplošeno, je bilo do 1.1942 izplačanih za družinske doklade 12.965 milijonov lir. Razen tega je bilo izplačanih 540 milijonov lir za družinske doklade delavcem vpoklicanim pod orožje. V celoti je bilo izplačanih za socialno skrbstvo v dvajsetletju 1922—1942 26.772 milijonov lir V tem dva jsetletju je socialno skrbstvo izplačalo za financiranje javnih del 8.955 milijonov lir, od teh 3 milijarde za melioracije in poldrugo milijardo za gradnjo ljudskih hiš. Madžarski vojaki v borbi proti boljševizmu Budimpešta, 27. okt. s. Pod predsedni-štvom Kallaya se je davi sestal ministrski svet. Minister za narodno obrambo general Nagy, ki je prebil dva tedna na vzhodni fronti med svojimi vojaki, je poročal o tehničnih in vojaških vprašanjih ter poudaril borbeni duh, ki prešinja madžarske vojake, ki se v tesnem bratstvu orožja bore ofo italijanskih in nemških vojakih proti boljševizmu. Danski kralj izročil vladarske posle prestolonasledniku Kodanj, 27. okt s. Danski kralj Kristijan je danes s svojim dekretom izročil vodstvo državnih poslov prestolonasledniku Frideriku, ki bo opravljal te posle v času njegove bolezni. Zvečer objavljeno zdravniško poročilo pravi, da je kraljevo zdravstveno stanje v splošnem skoraj neizpre-menjeno, da pa se je nekoliko zboljšalo proti večeru in da so spremembe še možne. Smrtna nesreča norveškega ministra Oslo, 26. okt. s. Minister za propagando v Quislingovi vladi dr. Lunde se je smrtno ponesrečil s svojo ženo vred pri avtomobilski nezgodi v fjordu RomsdaL Avtomobil. s katerim sta potovala, je na nekem ovinku zavozil s ceste in treščil v morje. Velika gledališka predstava za vojaštvo Ljubljana, 28. oktobra V proslavo 20-letnice Pohoda na Rim je Pokrajinski Dopolavoro v Ljubljani priredil 26. t. m veliko predstavo na čast tovarišem pod orožjem Predstava je bila v opernem gledališču in so jo priredili člani in članice ljubljanske Opere. Prireditvi so prisostvovali poveljnik XI. Armad. Zbora Eksc. Mario Robotti, zvezni Tajnik dr. Orlando Orlandini in mnogi drugi odličniki ter pripadniki Oborožene Sile. ki so zasedli gledališče do zadnjega kotička. Predstava je bila razdeljena na dva dela. Za otvoritveno točko je operni orkester izvajal Rossdnijevo simfonijo »Seviljski brivec«. Potem je Janez Lipušček zapel arijo iz puccinijeve »La Boheme«. V tretji točki je nastopila Manja Mlejnikova. ki je zapela arijo iz Donizettijeve opere »Don Pa-squale«; v četrti pa je orkester zaigral Straussov »Kraljevi valček«. Sledila je arija iz Verdijeve »Traviate«, ki jo je zapel Drago Čuden; nadaljnja arija iz »La Bo-heme« ki jo je zapela Milica Polajnarjeva; duet Sonja Ivančičeva in Robert Primožič sta zapela še eno arijo iz »Seviljskega brivca« in končno Vekoslav Janko arijo iz »Traviate«. s čimer je bil zaključen prvi del prireditve . Drugi del je o tvoril balet, ki je izvajal »Tarantello« iz MiiLlockcrjevega »Gasparo-na«; Sonja Ivančičeva in Anton Sladoljev pa sta izvajala istega avtorja »Duet«. Sledila je tretja točka. Orkester je zaigral Le-harjev valček »Zlato in srebro«. Manja Mlejnikova je zapela arijo iz Suppejevega »Boccaccia«. sledil je duet Elze Barbičeve in Modesta Samcina »Gasparone«, za zaključek pa je ballet izvajal valček iz »Gask. se razgrinja nremin-ava pod aha * ke dežele, pašniki, gore. globeli, sevrr in jug. »Mala Amerika« imenuje Knittel Švico. Zaprl sem oči in mir''m na prijatelja, na njegovo pustolovsko življenje in na svet. ki ga je v vseh teh lotih n-i^govo p»-ro odkrilo. Šele v štiricl-s-tih letih je. Vedno više raste njegovo delo ... Zaveda se usede posan-emika "se tja gor do usode našega sveta. Predigra mladega človeka: »Popotovanja Aarona Westa«, izmišljena zgodba z Južnega morja, pclna hrepenenja. »Pot skozi noč« — kos avtobiografije. »Tereza Etienne« — tragedija ljubeče žene, žene. ki se pregreši in dela pokoro. Potem zopet tragedija žene v Maroku: »Komandant« in nato tragedija naroda, tragedija voditelj-stva — »Abd el Kader«. Sledita dve tonji-gi iz Egipta: »Modri bazalt«, tesnoDna vprašanje: Ali je ljubezen večna? In zdravniški roman »El hakim« s svojo preko egipčanskega miljeja daleč rastočo zahtevo po človečnosti in pravici, ne samo za posameznika, marveč tudi za celokupnost. »Vio Malo« boste zdaj čitali — to knjigo, ki je na široko zasnovana kakor simfonija, veličastna v velikem kakor v neznat- cija hotela ustrahovati os s svojim postopnim, že izvajanim obkoljevanjem: z grožnjo pomorske blokade ter s finančnim bojkotom, pri katerem ji je bogata Amerika pomagala. Toda prezrla je pri tem mogočne materialne in moralne vire osi. S poljskim odporom je hotela pritiskati na sile osi, ki naj bi izšle iz borbe oslabljene, s čimer naj bi bilo doseženo maščevanje za Monakovo. Vojna je tako postala neizbežna. Vendar se je Mussolini s skrajno silo boril, da bi svetu zagotovil mir, še tedaj, ko so nemške čete že prekoračile poljsko mejo. Tedaj bi bila francoska vlada, ki se je morda že kesala, da se je vrgla v borbo, še sprejela posredovanje, toda London, za katerim je stal Washington, je postavil tako absurdne pogoje, da ta predlog in extrerrys ni uspel Italijanska politika pa je bila do kraja dosledna. Braniti mir ni moglo pomeniti bati se vojne. Se nekaj mesecev in diplomacija je prepustila besedo orožju. Proslava 20 letnice Pohoda na Rim Ljubljana, 28. oktobra Tukajšnji lektorat Nemške akademije je priredii na predvečer zgodovinskega 23. okt. predavanje o revolijcionarnem Pohodu na Rim tei hkrati začel novo akademsko Isto. Srebrno dvorano i.:r.iona je do kraja napolnilo občinstvo. ToSno ob 13. so prispeli najvišji 'predstavitelji Oblasti v naši Pokrajini: Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli, poveljnik Armadnega zbora Eksc. general R o b o 11 i, oba s spremstvom hierarhov, dalje zastopniki Fašistične Stranke, za mesto Ljubljano župan general R u p n i k, predstavitelji Italijanskega kult. instituta, oficirji in drugi gostje. Nemški konzulat v Ljubljani je predstavljal kancelar Liesenberg, zastopana je bila tudi Narodno-sooialistična stranka. Prvi je spregovoril v italijanskem jeziku lektor dr. Otto D r u n e r, oozdra-vil z izbranimi besedami visoke goste in označil na kratko pomen revolucionarnega Ducejevega dejanja pred 20. leti, dejanja, ki pomeni začetek nove Evrope, stopajoč zdaj v zadnjo, odločilno borbo s svojimi nasprotniki, posebej z boljševizmom. Nato je stopil za predavateljski nult G. D. M a n t u a n i in v tričetrturnem nemškem predavanju orisal zgodovinski pomen fašistične Revolucije. Predavanje se je odlikovalo po teoretično širokih pogledih v problematiko starega in novega časa, ki sta trčila na vseh področjih človeškega materialnega, moralnega in duhovnega življenja. Predavatelj je v svojih govorniško odlično zajetih izvajanjih očrtal najprej revolucionarno iniciativo Benita Mussolinija ki se je prvi z odločno in idejno utemeljeno akcijo uprl razkrajajočemu boljševizmu in v novi fašistični državi izločil lz socialnega življenja netivo razrednega boja s tem, da je narod notranje zedinil in podredil kapital prav kakor delo skupnemu hotenju in enotnemu vodstvu v interesu Nacije in človeka. Predavatelj se je obširneje pomudil pri samem Pohodu na Eim in pokazal, v čem je njegov pomen za Italijo, pri tem pa je tudi poudaril, kako je prišla Nemčija s Hitlerjem k istemu prelomu in enakemu obračunu s starimi razmerami, z liberalistično-plutokratskim sistemom, prav kakor z destruktivnimi poizkusi evropske boljševiške revolucije. Predavatelj se je z veliko razgledanostjo zaustavil pri samih doktrinah o kapitalu in zavrnil prav tako marksistični nauk o »ekonomskem človeku«, ki postavlja kapital v ospredje socialnega boja, kakor plutokratski in državni kapitalizem in razne njune demokrat;čne oblike, poudarjajoč pri tem cilje in idejne značilnosti v Nemški akademiji revolucionarnega reda, ki mu je položil temelje Benito Mussolini. Fašizem ni sistem, marveč gibanje, ki se ne mara ustaliti in otrpniti. Kakor je vse v razvoju, v večnem nemiru in boju. tako tudi Fašizem odpira vedno nove cilje in nove življenjske možnosti, vendar na podlagi enotnega vrednotenja vseh produktivnih sil, materialnih prav kakor duhovnih, in v smeri, ki jo je pokazal Duce v svojih govorih in spisih. Fašizem je izraz miselnosti novega časa, ki je z njim na pohodu. Predavatelj je pokazal na mnogih uspehih njegovo silno organizacijsko sposobnost, ki se kaže zlasti v kolonizaciji, v notranjem socialnem in kulturnem razvoju (Carta del lavoro, Carta della scuola itd.) in v njegovi organizaciji militantnih sil Države. Poslušalci so sprejeli izvajanja G. D. Mantuanija z velikim priznanjem. Ob koncu je spregovoril še lektor ar. O. Driiner in poudaril evropski značaj tega revolucionarnega gibanja. Tudi Nemška akademija se ravna po takih vidikih, zato vabi k sodelovanju v okviru ljubljanskega lektorata tudi Italijane >n Slovence, ki naj bi iz svojega kulturnega kroga prispevali k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju. Po zaključku tega uspelega preda-valnega večera so visoki gostje ostali še v razgovoru z lektorjem in z drugimi zastopniki Nemške akademije, nato pa so odšli ob spoštljivi pozornosti občinstva. Radio Ljubljana ^""TRTEK, 29. OKTOBRA 1942-XXI T J: Slovenska glasba. 8 00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa - — poročila v italijanščini 13.10: 9et minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.25: Izmenjevalni koncert z Nemčijo. 14.00: Poročilo v slovenščini. 17.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec — operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Narodne pesmi vodi dirigent Zeme. 21.15: Operetno glasbo vodi dirigent Petralia. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Klasični orke-ter vod; dirigent Manno. 22.20: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. nem — eno samo izkričano vprašanje na usodo: Ali mora človek poginiti med bogom in hudičem — potrpežljivo, ne da bi se smel braniti. Ker hoče tako kos papirja, samo ker hoče to paragraf, ki ga je napravil in tolmačil trezen uradnik? Njegovo novo veliko delo se bliža zdaj koncu. Zraslo je iz drugih, njihovi liki stoje med kulisami. Toda dve osebi od takrat stojita v ospredju odra, Tereza Etienne in njen sin. Sin grešne ljubezni, obremenjen z verigami preteklosti, se osvobojuje — pivi bojevnik ogromnega načrta, ki naj reši raztrgano današnje človeštvo. In medlem ko je prišel neslišni vlak z menoj vred iz nekega pr uora zopet na svetlo, vidim z zaprtimi očmi pred seb j znova njega, Johna Knittla, z očmi, ki so širom uprte v daljo, vidim ga, kako drvi za krmilom svsjega bolščavega, modrega nestvora po belem pasu rtste. Naprej, vedno naprej! Navzgor. Dve stovi ediciji It: aj V samozaložbi je Izšla nova Tomčeva skladba »Variacije na narodni' napev za klavir«. So to varijacije na vSvet; Jožek, stari možek«. Tome je slovenski folklorist, to predvsem, potem je šele skladatelj v osebnem, Izvirnem pomenu. Uporaba slovenskega ljudskega glasbenega zaklada je v toliko problem, kolikor ne izkazuje kdo-ve kakšnih ritmičnih in melodičnih bogastev. Znano pa je, da je Tome mnenja, da je naša ljudska pesem dovolj bogata za največjega kakor za najpreprostejšega umetnika. Hvalevredno je njegovo značaj-no in vztrajno prizadevanje, da nam ustvari slovensko folklorno umetnost, kakor so jo n. pr. pri Cehih ustvarjali Smetana, Dvor&k, Novak. Jasno je, da je za to potrebno ne samo dobro poznavanje narodnega blaga, temveč tudi sposobnost, obdelovati ga oziroma prisvojiti si ga in ga snovno tako razporediti, da postane tudi v okvi-riu večjih umetniških oblik zanimiv in sočen kakor opažamo to zlasti v Novžkovih delih iz slovaške folklore. Variacije so skla-dateljsko-tehnično gotovo ena od oblik, ki obdelovalca najbolj nauče delati z narodnim motivičnim materialom, saj ga je treba v vsaki jzmed sprememb prikazati z nove strani vsebinsko in tudi tehnično-instru-mentalno. Zato se je Tome že tolikokrat lotil te oblike in zato mu tudi vedno bolj uspeva. V omenjeni novi skladbi zasledimo predvsem instrumentalno uporabnost, primerno za Višjo klavirsko stopnjo na naših glasbenih šolah, pa tudi seveda za koncertno uporabo. Razen tčme, ki je vendarle nekoliko preveč preprosto spremljana z zaporednimi, kromatično Sj sledečimi čistimi kvin-tami (tak način je nekoliko grotesken, da si ga v resni, klasični obliki ne bi smeli dovoliti), so variacije vsebinsko zelo žive, se močno odražajo druga od druge, a se neprisiljeno razl;kujejo. Klavirski stavek sam je jas-ra, prozoren, prav nič natrpan z nepotrebnimi notami in prijetao se menjajoč med polifonijo in homofonijo. Nadejamo se. da bomo skladbo kmalu slišali na koncertu, kjer je njeno mesto. V založbi »Kaos« je izšel »Nokturnoc Zvonimira Cigliča. Novo delo (septembra 42. zloženo) izkazuje precej dobro pozno-iimpresionistično akorditfo, ki ji sledi tudi vse čustveno razpoloženje skladbe. Tudi klavirski stavek je lepo zvočen in ni nespretno napisan. Med potekom so pojasnjeni v kratk h naslovih posamezni deli, prav za prav slike, pa tudi čustveni motivi, ronika * O velikem razvoju mesta Dafcarja, glavnega mesta francoske zapadne Afrike, poročajo listi: Mesto, ki je bilo še leia 1857. nepomembna zamorska vas, šteje oa-nes 70.000 prebivalcev, med njimi 600 Ev-ropcev. Velika upravna poslopja in široke negovane ulice dajo mestu moderen značaj. Podnebje je ugodno Mrzlica zaradi močvirij, ki je prejšnje čase ugonabljala na tisoče življenj, je docela pregnana, odkar je francoska vlada odstranila močvirja v okolici ter je v krogu 20 km nasadila evkalipt. Naglo se je Dakar razvil v zbiralnico za vojno važnih surovin. Najpomembnejši je izvoz gumijevca, palmovih sadežev, bombaža, kapoka in raznih orehov. Od leta 1929. dalje se je Dakar veličastno razvil kot pristanišče in oporišče, o čemer pričajo moderni doki, pomoli in skladišča premoga in bencina. * Ilirska naselbina pri Inomostu. Neka dijaška delovna skupina seminarja za staro zgodovino na univerzi v Inomostu se že tri leta trudi z razkrivanjem predzgodo-vinske naselbine na južnem sredogorju pri Inomostu v bližini vasi Vil. Študentje so tam odkrili temelje obsežnega prostora, ki je najbrž služil za zborovališče naselbine. Tik tega zborovališča so lani odkrili temelje nekdanje hiše; letošnje poletje so odkrivali nadaljnje prostore in so našli ostanke različnega posodja. okrašene glinaste sklede in razne druge potrebščine za vsakdanje življenje. To so ostanki ilirske naselbine iz zadnjega stoletja pred Kristusovim rojstvom. * Izredno zanimanje za harmoniko. Harmonika se bolj in bolj uveljavlja med glasbo ljubečo mladino O tem pričujejo zanimivi podatki, ki jih pravkar objavljajo nemški listi a. Zgornjega Avstrijskega. Oddelek za glasbeno šolstvo v tej deželi obsega 19 glasbenih šol. 14 glasbenih učiteljev vzgaja okroglo 3000 gojencev. Natanko četrtina gojencev se uči igranja na harmoniko, 24% na klavir in 18°/o na violino. Ostali se učijo drugih instrumentov in petja. * Vžigalice v otroških rokah so venomer preteča nevarnost, ki lahko povzroči škodo težkih tisočakov. V svarilo staršem objavljajo nemški listi: Ravnateljstvo policije na Gornjem Avstrijskem je ugotovilo, da je v preteklem polletju zgorela na Gornjem Avstrijskem cela vrsta hiš v vrednosti 134.000 mark. Vso to škodo so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami. » Obnovljena razprava v ankarskem atentatorskem procesu. Kakor smo že poročali, je kasacijsko sodišče vrnilo sodbo, izrečeno v ankarskem atentatorskem procesu, na prvo irstanco. Začetek nove razprave bo v sredo 4 novembra. * povzdigujoče in obenem napeto čtivo nudi roman Johna Knittla »E1 hakim«. ki izide v kratkem pri* Dobri knjigi«. Življenje mladega človeka, ki se z močno voljo in nravstveno silo pretolče preko vseh mogočih ovir in postane pionir sodobnega zdravstvenega napredka v Egiptu, je združeno z mnogimi mikavnimi prigodami iz egipčanskega življenja in prepleteno z zgodbo močne, plemenite ljubezni. Med novimi prevodi je Knittlozv »E1 hakim« eden najpomembnejših. Naročite ga nemudoma v Narodni tiskarni! * Cela družina žrtev strupenih gob. Ob letošnji izredno dobri gobji letini se je primerilo v raznih državah več nesreč, ki so zahtevale znatno število žrtev. Iz Španije poročajo, da se je zastrupila cela družina. Oče in dve hčerki so umrli, mati pa se še bor; s smrtjo. Rešil se je samo najmlajši otrok, ki mu gobe nikakor niso teknile in je vso jed dal rajši psu. ki je kmalu nato poginil. IZ LJUBLJANE u— Vsako jutro toplejše. Res da imamo vsako jutro gosto meglo, toda to ni za Ljubljano nič nenavadnega. Bolj čudna je resnica, da imamo proti koncu letošnjega oktobra vsako jutro toplejše ozračje. Najbolj hladno jutro smo doslej zabeležili 23. t. m., ko je živo srebro padlo na 2° C. Naslednjo jutro jc bilo 3.8° C. potem 25. t. m. 5" C, od 25. t. m. pa je temperatura vsako jutro za eno stopmjo višja. Tako smo torej imeli 26. t. m. 6.8° C, 27. t. m. 7.8° C, davi pa smo zabeležili 8.8° C. Najtoplejši dati v drugi polovici oktobra je bil v ponedeljek, ko je toplomer beležil 19.4<> Celzija V torek čez dan je živo srebro doseglo 16° C. Popoldne so se bolj in bolj zgoščevali oblaki in je okrog 15. ure začelo deževati. Deževalo je kratek čas, a precej izdatno. Večer je bil topel, toda š^ vedno oblačen in je ponoči spet rosilo. In proti poldnevu je bil spet dež. u_ Nakazila za sladkor, maščobe in milo za november dobe trgovci od četrtka do sobote, torej od 29. do 31. t. m. v mestnem preskrbovalnem uradu tako. da v četrtek 29. .t m. pridejo na vrsto trgovci z začetnicami A do J, v petek 30. t. m. z začetnicami K do O in v soboto 31. t. m. trgovci z začetnicami P do 2. Za mesec november bo vsak upravičenec na svojo živilsko nakaznico dobil za zabelo po 200 g presnega masla in 2.18 del olja. u— Odrezke in bone za sladkor, maščobe, milo Jn krompir za mesec oktober bo mestni preskrbovalni urad od trgovcev sprejemal tako, da jih 2. novembra morajo oddati trgovci z začetnicami A do F, 3. novembra z začetnicami G do J, 4. novembra z začetnicama K in L, 5. novembra z začetnicami M do O, 6. novembra z začetnicami P do S in 7. novembra z začetnicami S do Z. Trgovce prosimo, naj se v lastnem interesu natanko ravnajo po tem razporedu ter zanesljivo s seboj pri-neso tudi seznam oddanih odrezkov in bonov v dvojniku po vzorcu, ki ga je založilo Združenje trgovcev, prav tako pa tudi zeleno knjigo o prejemu blaga in oddaji odrezkov. Oba seznama pa morata biti podpisana od trgovca in opremljena z njegovim žigom. Odrezki za krompir morajo biti tako urejeni, da bodo oktobrski, novembrski in decembrski nalepljeni za vsak mesec posebej in popolnoma ločeno. u— Pridelovalcem koruze, ovsa in fižola sporoča mestni gospodarski urad, da morajo prijaviti svoj pridelek v Beethovnovi ulici št. 7, soba št. 35 v II. nadstropju, kjer dobe predpisane tiskovine. Se posebej jih opozarjamo, da morajo v prijavah naznaniti resnične podatke, ker so za neresnične prijave pridelka določene občutne kazni. Prijave morajo biti v vseh rubrikah izpol- Prometna zagata pred Slavijo odpravljena Ljubljana, 28. oktobra. Pred eno izmed največjih stavb našega mesta, pred palačo zavarovalne banke Slavi je, je ležal mrtev obširen prostor, ki so se ga posluževali le nujni pešci, hiteči križem čez n.ega, medtem ko so se drugi pasanti rajši posluževali udobnega hodnika ob hišah. Razen nujnih pešcev je izrabljal nekaj mesecev v teku treh let, odkar je palača banke Slavije obljudena, ta prostor še čistilec čevljev, fn zadn.ie dni gi je postavil v kotu tega mrtvega presto-ra sredi Ljubljane še kostanjar svojo skromno lopico. Izven te koristi n; navedeni prostor nudil druge Omeniti moramo le še odpadke, ki so jih odmetavali ra.zni peslastičarji al} pa so jih nehote izgubljali bolj disciplinirani pešci ali pa jih je tja zanesla hudomušna sapa. ki se je £ vso to nevšečnostjo poigravala, dokler nj vseh smeti odpravila neprizanesljiva metla. Kakor v zasmeh je bil ta obširni neizkoriščeni prostor naši najbolj prometni cest; in je skozi tri leta na dolžno več desetin metrov zadrževal živahni promet ter ustvarja! neverjetne kombinacije zastoja. Koliko je bilo včasih jeze pri tramvajskih vozn:kih. ko so videli pred seboj težko naložen voz, ki se ni mogel umakniti! Pr">v tako se je jezil vozn.k, ki ni mogel s poti in se je moral le korakoma premikati dalje, na desni pa je bil obširni prazni prostor trdno zavarovan z robniki, da ga za božjo voljo ne bi kdo prevozil, če je v takem primeru privozil tramvaj še od nasprotne smeri, je bila cesta na mah zaprta, nobeno voz;lo ni moglo več po takšni glavni prometni žili. Zastajali so tramvaji v obeh smereh in potniki na raznih postajah si niso vedeli razlož ti zamud edinega prometnega sredstva, ki je dostopno najširšemu občinstvu. Ko smo pred dobrima dvema letoma pisali v »Jutru«, naj bi se ta prostor izkoristil, nismo uspeli, marveč so po tem našem opozorilu izgradili še pločnik ob tramvaju, ki pa nj bil nikoli uporabljan. Nu, zdaj pa je padel tudi ta pločnik in nas prav veseli, da bo tisto, kar smo pred dvema letoma svetovali, zdaj izvršeno. Seveda ta cesta še ne bo neoporečna ker je še vedno ozko grlo ceste ob sosednih dveh hišah od Slavije dalje v smeri proti Ajdovščini. Ta ovira bo najbrž padla šele po vojni, nakar bo sedanja Bleiweisova cesta res lepa prometna žila, ki bo ob primerni izgraditvi novih stavb čudila pogled, da nas bo lahko zavidalo marsikatero večje mesto. njene natančno in čitljivo s črnilom ali pisalnim strojem. Interesenti dobe prijave od četrtka 29. oktobra do četrtka 5. novembra, oddati pa jih morajo najpozneje do 15. novembra. Obenem pa opozarjamo, da tudj najmanjši pridelovalci morajo prijaviti pridelek. Posebno so dolžni oddati prijave tisti, ki so naznanili posevek, pa nimajo nič pridelka. To pa zato, ker mestni gospodarski urad vodi evidenco nad posevkom in pridelkom. Zato naj slednji pridelovalec zadosti uredbi, da ne bo kaznovan. Hkrati opozarjamo vse pridelovalce krompirja, torej vse zamudnike, ki še niso oddali prijave pridelka, a so oddali prijave posevka, naj pridelek takoj prijavijo, ker sicer mestni gospodarski urad nima prave evidence. u— Na koncertu Ljubljanskega komornega tria, ki bo v torek 3. novembra, se bo izvajala najprej Sonata za trio. ki jo je napisal italijanski skladatelj PugnanL Sonata je polna liričnega razpoloženja v prvem stavku, drugi stavek je energična in kremenita fuga, tretji pa nam slika lov in skladatelj uporablja v tem delu č:sto haydnovske efekte v obeh godalih, pugna-ni je živel v 18. stoletju v Torinu :n je bil odličen violinist. Prepotoval je vso Evropo, živel in deloval je nekaj časa tudi v Londonu. Napisal je več oper, ki pa niso imele posebnega uspeha; mnogo več sreče je imel v komornih delih, ki so mu prinesla stalno slavo in veljavo tudi še v današnjih časih. Njegova komorna dela imajo prav corellijevski značaj, saj je bil Pugna-ni učenec Corellijevega prijatelja in gojenca Somissa. Pugnanijeva dela so stalno na repertoarju komornih združenj, najbolj znana je Kreislerjeva priredba njegovih violinskih variacij. Pugnanijevo Sonato bodo izvajali v torek violinist Dermelj, čelist Šedlbauer in pianist Lipovšek. Koncert bo v veliki filharmonični dvorani Začetek točno ob 18. uri. Vstopnice so v Knjigami Glasbene Matice. u— V dneh 2., 3. in 4. novembra se otvo-rijo v središču mesta — pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 novi tečaji italijanskega jezika, začetni, nadaljevalni in konverzacijski z osnovami italijanske trgovske korespondence, po najnovejši metodi. Dopoldanski, popoldanski in večerni tečaji. Pouk iz drugih tujih jezikov in vseh trgovskih predmetov. Vsi tečaji so uradno dovoljeni. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. u— Vozniki za vožnjo snega letošnjo zimo. Mostno cestno nadzorstvo vabi voznike, ki so že vozili za mestno občino, in vse one, ki imajo primerna vozila (kaso-ne), naj se najkasneje do četrtka 5. novembra javijo zaradi dogovora o odvažanju snega z mestnih cest in ulic v uradu mestnega cestnega nadzorstva na Ambroževem trgu št. 7, v pritličju, levo, soba št. 7 med dopoldanskimi uradnimi urami. u— Krompir za zimsko zalogo lahko upravičenci od 28. t. m. dobe pri trgovcih tudi še na decembrske odrezke nakaznice za krompir po 10 kg. Spet pa opozarjamo prebivalstvo, naj varčuje s krompirjem, ker je ves ta krompir namenjen za prehrano do prihodnje letine, torej za zimsko zalogo. u— Ako hočete zaposliti svojega otroka, mu kupite v Knjigarni Tiskovne zadruge, šelenburgova ul. 3, slikanico »Princeska Zvezdana« in barvnike. Pripravili boste otroku posebno veselje in zadovoljstvo. u— v ponedeljek 26. t. m. oz. v sredo 28. t. m. se začne nov italijanski tečaj za začetnike z odlično, preizkušeno metodo, 1. novembra pa nov tečaj za začetnike in spretnejše (razgovarjanje iz vseh panog, kakor tudi italij. trg. korespondenca). Poučujemo tudi druge jezike. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, Mestni trg 17/L Pouk dopoldne, popoldne in zvečer. u— Staršem otrok srednjih, strokovnih in ljudskih šol. Ce hočete biti sigurni za uspeh svojega otroka v šoli, ga vpišite v KOrepetitOrij, kjer bomo z njim vsak dan dve uri ponavljali snov, mu dali razlago, popravili naloge, gd izprašali itd. To velja tudi za tiste, ki sploh ne morejo ali pa neredno obiskujejo šole, kajti učimo po učnem načrtu, da ne izgube šolskega leta. Učnina zmerna, revni popust. Začetek za vsakega takoj po prijavi. Prijavljanje dnevno od 8—12 in 14—16, KOrepetitorij, Mestni trg 17/1. Z Gorenjskega Smrt viteza železnega križa. Kakor smo kratko beležili, je na vzhodni fronti padel koroški odlikovanec z viteškim križcem reda železnega križa poročnik Valter Zel-lot. Bil je doma iz špitala in se je odlično izkazal kot letalec. Služil je pri lovcih in si je po svoji 48. zmagi priboril viteški križec, šele te dni je prispelo njegovo po- F Na krova edlnice Italijanske Mornarice: Priprave za »puščanje lovskega letate s katapultom slednje pismo v domači kraj. Sporočil je, da Je dosegel že 83. zmago. Smrt mladega letalskega poročnika je vzbudila v Spitalu mnogo obžalovanja. Na vzhodni fronti sta padla koroška rojaka 201etni topničarski desetnik Jožef W:nkler in 301etni planinski lovec Ivan Madl. Vzorna mati. Na Muti pri šmohorju je praznovala 26. t. m. 701etnico gospa Ivana Pucova, splošno ugledna trgovka in po-sestnica. Odlikovana je bila že svoj čas z zlatim materinskim križcem. Rodila je 15 otrok, od katerih jih živi še 10. Eden izmed njenih sinov je že marca 1915 padel na ruski fronti. Iz Spodnje štajerske Novi grobovi. V mariborski bolnišnici je umrl 221etni kovač Karel Golež iz Slovenskih Konjic. Nadalje sta umrla v Mariboru 221etni mizar Franc šavperl in 271etnl elektromonter Franc Pešl. V Celju je umrla v visoki starosti 89 let gospa Amalija Krainčeva. po rodu Paumgartnerjeva. Predavanje o Spodnjem Štajerskem v Gradcu. 23. t. m. je predaval v okviru prosvetnega urada v Gradcu dr. Kelmut Car-stanjen pod naslovom: »Spodnje Štajersko včeraj, danes in jutri«. Poročilo o predavanju je objavljeno v mariborskem dnevniku od 27. t. m. Nesreče. Dobra sadna letina prinaša žal tudi nesreče. Skoraj dnevno se dogajajo usodni padci z drevja. Tako je tudi pri Šent Ilju padel 351etni dninar Alojz Ro-škar z drevesa in je bil s hudimi notranjimi poškodbami prepeljan v mariborsko bolnišnico. 331etni Jože Kneser iz Maribora si je pri padcu zlomil nogo v kolenu. 15-letni trgovski vajenec Feliks Latušek iz Lajteršperga pa je bil napaden od popadljivega psa, ki ga je ugrizel v nogo. 19-letni krojaški pomočnik Niko Majstorovič s Hrvatskega je v prehodnem taborišču v Mariboru ponoči padel z visokega ležišča in obležal nezavesten s pretresen ih možgani. Iz Hrvatske Snimanje Raguze za fflm. V Raguzl, so se več dni mudili predstavniki hrvatskega filmskega zavoda, ki so snimalj znamenitosti in zanimivosti mesta in okolice, posebno pa še razne dogodke za hrvatski zvočni tednik. Kmetijska razstava v Virov.tici. Hrvat-skonemška kmetijska razstava je bila iz Osijeka, kjer je vzbujala veliko zanimanje meščanov in okoličanov, prepeljana v Virovitico. Otvoritev nove jame v mostarskem rudniku. V kratkem bodo odprli v Mostaru novo jamo, kjer so naleteli na bogate sloje premoga. Vrtanja so se vršila celega pol leta. Kakovost premoga v novi jami je enaka kakovosti premoga, ki ga eedaj kopljejo. Pevsko društvo »Turopoljac« na turneji po južni Hrvatski. Pretekli teden je šlo hrvatsko pevsko društvo »Turopoljac« iz Velike Gorice na daljšo turnejo po južni Hrvatski. Društvo šteje 40 pevcev in pevk. Gostovali so v Banjaluki in Sarajevu, v tem tedinu pa obiščejo pevci še nekatere druge kraje v južni Hrvatski V Bosni je letos že drugič zapadel sneg. Pred dnevi je deževno vreme tako shladilo ozračje, da se je začel med dež mešati sneg. V planinskih predelih so bila tla hitro pokrita s snegom. Okolica Travnika, še posebno planina Vlašič, sta po poročilu »Hrvatskega naroda« pokrita s snegom. Naradnu gledališče DRAMA Četrtek, 29. okt.: ob 16.30: Deseti brat Red Četrtek. Petek, 30. okt: ob 16.: Hamlet Prvič v sezoni. Red Premierski. Sobota, 31. okt.: ob 16.30: Deseti brat Izven. Prva letošnja predstava Shakespeare-jeve žaloigre »Hamlet« bo v petek ob 16. uri za red Premierski. Zasedba vlog je sledeča: Hamlet—Jan, kralj Klavdij—Le-var, Ofelija—V. Juvanova, kraljica—Danilova, Laert—Blaž, Polonij—Cesar, duh —VI. Skrbinšek, Horatic—Nakrst, Rosen-kranz—Drenovec, Gildens»ern—Verdonik, Osrik—Peček, Marcel—P. Kovič, kraljica v igri—Boltar Ukmarjeva, grobarja—Lipah in Plut, Fortinbras—Gregorin, Volti-mand—Potokar. Kornelij—Podgoršek. — Bernardo—Gorinšek. Francisco—Raztresen igralci v igri »Mišnica«: VI. Skrbinšek, Brezigar, Raztresen. Režija: dr. Kreft scena: ing. arh. Franz. scenska muzika: D. Zebre, dirigent: F. Šturm. Jurčič—Golia: Deseti brat. Dramatizacija istoimenske povesti. 16 slik. Osebe: Deseti brat—M. Skrbinšek, Piškav—Peček, Kvas—Drenovec, starec—Brezigar, deklica—J. Boltarjeva, Dolef—Lipah. Benjamin—Bratina, grajska gospa—Gabri-jelčičeva, Manica—Levarjeva, Balček— Bajde, Urška—Rakarjeva, Obrščak—P. Kovič, Matevžek—Košič, kmet—Gorinšek, Miha—Potokar, France—Raztresen. Xrja-velj—Cesar, Krivec—Plut, Krivčevka— P. Juvanova, Francka—Sancinova. rodnik —Nakrst, dr. Vencelj—Košuta. T"" er: prof. O. Šest. OPERA Četrtek, 29. okt.: Zaprto. Petek, 30. okt.: ob 16.: Travial:.. izven. Znižane cene cd 18 lir navzdol. Sobota, 31. okt.: ob 16.: Don Pasquale. Prvič v sezoni. Red Premierski. * Nov Alfred v »Traviati«. V petkovi predstavi Verdijeve »Traviate« bo nastopil v partiji Alfreda mladi tenorist Anton Sladoljev, ki ga pozna občinstvo iz njegovih nastopov v partijah Lenskega (Oniegin). Ernesta (Don Pasquale), Orlovskega (Nelopir) in Gasparona. Nastop v »Traviati« je za vsakega tenorista važen preizkus, ki odloči o njegovih sposobnostih. Zato bo petkova predstava »Traviate« prinesla novo zanimivost »Traviato« bo pela Ivanka Ribičeva, očeta Vek. Janko. Donizettijev »Don Pasauale«. Poleg že znanih odličnih kreacij Betetta—Pasaua-la in Janka—Malateste bomo slišali prvič Ivančičevo kot Norino in Lipuščka kot Ernesta. Delo je imelo lani izreden uspeh. Doseglo je 14 repriz, ki so govoreč dokaz za kakovost predstave. Dirigent: A. Neffat, režija in scena: R. Primožič. Zborovodja: R. Simoniti. iz katerih se je rodila skladba oziroma njen, odstavki. Tako je začetek (Andante non troppo) očividno nekak uvod, ki uvaja v zasaniano. pa tudi v mračno in težko razpoloženje. Sledi (po 16 taktih) Piu mos-so (Silhuete), nato Vizija, izražena v dveh taktih kakor kratek, hipen privid, in takoj dalje Lento s pripombo »življenja trudna' duša ...«. Ker skladba sama in še bolj omenjeni naslovi ali pojasnila kažejo na neki psihološki odnos do skladanja in do glasbe sploh, se mi zd; potrebno povedati sledeče ne samo Cigliču. temveč \sem mladim oz. najmlajšim slovenskim skladateljem: ni čuda. če se v dobi razočaranj in vsakršnih težav rode dela (brez oz;ra na to, ali na-eprot: resni sodbi sploh morejo vzdržati kot umetnine) kof bolj ali manj veren izraz duševnega razpoloženja Toda. dragi moji, to je napačna pot! Ne vzdihovanja, temveč junaštva nam je treba, ne čustvenega omahovanja temveč sile. kakor so jo izkazovali vsi vet ki skladatelji Mi re potrebujemo življen a trudnih duš. pa če je življenje 1r tako težke. Podobno pa je v obliki skladb: ne fragmentov in omahljivih oblik, ampak strogega harmoničnega in kontrapunktčnega dela v ustaljenih formah! Potem še'e. ko tc obvladate, boste mogli vse druenče. globlje, preprčevalnej-še in — če ste poklicani in izvoljeni — Izvirnejše podajati težave, razočaranje in napore vašega duševnega življenja. Potem vam :zv'rnosti ne bo tf^ba šele iskati in za pomen vašega dela bo trenutno prizna- nje ali nepriz" anje stranska stvar. * Glede novosti v skladbah pa je treba vedeti. da je n~-'-»-->st bila v svojih najvišjih predstavniki *selei v nekem smislu aristokratska. Umsko delo v spoznavanju m dojemanju umetnin mora biti dostikrat ze lo intenzivno in je tem večje, čim umnejše je umetnina zgrajena. Tako zvano »občinstvo« more vselej le deloma slediti novim tvorbam, saj še starih (in zelo starih!) ne dojema vselej debro K temu se pridružuje še dejstvo, da je razlika med umetnostnimi strujami in med občinstvom v zadnjih desetletjih postala silno velika. Umetniki se močno trudijo, da bi se občinstvu na neki način približali z njihovega osamljenega Olimpa, kjer jim v samozadovoljstvu vendarle postaja dolgčas. Razdvojenost našega časa se kaže tudi v tem. Nastal je razcep med ustvarjalcem in med odjemalcem umetnin. Razen tega je bila novost v umetninah tja do romantikov, točnejše do no-voromantikov, v glavnem v novih, za tisti čas drznih oblikah (Beethoven), v instru-mentaciji (Weber!). v celotnem odnosu do umetnine, ki je vedno bolj postajala sredstvo za izraz osebne sreče in boli. Danes pa je novost predvsem v akordih, v harmoniji, ki je zaradi preprostega procesa dojemanja najobčutljivejši element glasbe. Tudi zato obč:nstvo odklanja novo umetnost, ne da bi se hotelo ali morda moglo dati poučiti o njej. Ne izgubimo pa vere v to, da bo tudi iz nove umetnosti ostalo vse, kar je iz resmčneg?, močnega in jasnega doživetja jasno in izvirno izraženo. Prizadevanja pa, da reproduktivni umetniki prikažemo Slovencem predvsem domača nova dela, ne smemo nikdar opustiti. Prav izrazit primer smo imeli nedavno s škerjančevim klavirskim triom. Ob prvi izvedbj skladba ni napravila kdo ve kakšnega vtisa na poslušalce (ali vsaj na večino izmed njih), ker je pač bilo v njej polno novih zvokov novega, še nepoznanega čustvenega sveta Ta pojav psihologije dojemanja nastopa pač pri vsaki močni in izvirni novi skladbi. Ko smo pa trio iz-1 vajali drugič, je seveda vse drugače in pre- pričevalnejše vplival. Prepričan sem, da bi bilo tako tudi z marsikatero drugo novo našo skladbo še »modernejšega« sloga, ka. kor je škerjančev. recimo z marsikatero Osterčevo. Pa tudi, če skladbe same na sebi niso ravno vabljive za izvajalce, jih je treba prikazovati čim večkrat, le tako bomo dobili do naše umetnosti vseh vrst sploh kak odnos in le tako bodo mogli skladatelji sami o svojih delih soditi. Zato zaključujem te kratke vrst:ce s pozivom ra izvajajoče, naj ne pozabijo slovenskih novih del in kličem tudi mladini, naj neumorno goji svoje sposobnosti, da bo kdaj zares izpolnjevala svoje poslanstvo v slovenskem kulturnem življenju. Marijan Lipovšek. Naš jezik Nekoliko popravkov in dopolnil V nekaterih mojih dosedanjih lozikovnih člankih v »Jutru« je ostalo nekaj malega nepopolnosti in pogrešk, ki jih je treba popraviti. Ledčna in ledna površina (Jutro 18. IX. 1942). Oboje je prav, na kar se pač nanaša, osvetlil pa sem samo eno. Torej: ledna površina je površina ledu ali ledčne plošče liki ledna debelina — .edena površina pa je površina lednate pokrajine, ki je iz ledu: ledena površina severnega in južnega ledenega morja, Islandije. — V Jutru 16. IX. 1942 stoji: »člen in članek« namesto »členek«. V istem članku mi je spet nekdo moj strojepis: »iščejo in najdejo za to upravičila v Pleteršniku« spremenil v »opravičila«. Jaz sem mislil eno, popravljalec pa drugo. Opravičim nerodnost, pogreško, — to je potem opravičilo; upravičen pa je tisti, ki je v pravy, ta ima potlej upravičilo = legitimacijo za svoje dejanje. V svojem članku nisem očital dotičnm piscem, da grešijo, pač pa povedal, da mislijo, da so upravičeni k takemu^ pisanju in da za to najdejo v Pleteršniku upravičila. Jutro od 18. IX. 1942 nžpek piše: »opravičene zahteve puristov« — prav: upravičene; dalje pravilno: »upravičeni filološki opomini«. K članku »Ledčna plošča itd.« v Jutru z dne 18. IX. 1942 naj dodam še tdle. Dostikrat beremo o peščenih viharjih na afriških bojiščih, ki so polni peska; podobno peščena jama; kar je pesku samo podobno, je pčskasto. Slično pešččnim viharjem imamo: snežč-ne viharje; snežčne z&mede. Sneženo je namreč vse, kar je iz snega: sneženi mož na ulici itd.; kar je pa s snegom samo v zvezi, je snežno: snežna debelina, snežna belina, snežna slepota, snežna jerebica. Z&medi ali z&meti? Brez vsakega dvoma je tole: metla pometa, sneg pa mčde; soba je torej pome-tčna, ne pa »pomedena«, kot sem zadnjič nekje bral in kot to večkrat ču?emo: in če je prav, da sneg po dolini mode, tedaj je dolina zamedena, po njej je razsajal sneženi zamed! Kdor se klanja tradiciji, ta bo ostal pri »zš.metih«, kdor pa vrta in razčlenja, ker pač rabi različne oznake, ta se bo poprijel »zdmedov«! Oni dan sem bil priča, kako je pastirica na paši skušala zavrniti junčka, ki je tekal pred njo, in ga ni mogla dohiteti; nazadnje se je ustavila in rekla: »Pa trči, kamor češ, ti trka, trkasta!« »Vinski srki c itd., ki sem jih naštel v Jutru 25. VIII. 1942, se pridružuje »trka«. Zanimivo je. da Pleteršnik nima niti »trke« niti gla- gola »trčati, trčim« v pomenu teči, tečem, pač pa štrkati = bezljati. K podvojnim = naparnim organom in naobročnim plačilom (Jutro 25. VIII. 1942) bi priključil še tele: pogrošna modrost; počrevna, potrebušna maščoba; pot — po poti — popotovati — popotnik — popot-nikovati — popotna palica. Nasploh pravi Slovenec, da se živali oglašajo. Tudi oznaka »peti, pejem« je jako priljubljena: drvarju v gozdu pojeta žaga in sekira; kovaču kladvo; koscu kosa; žanjicam srpi; mlatičem cepci; kopačem motike v trt ji in krampi na cesti; tesarjem oven na zgradbi; turistu cepin v skali; lovcem zapojo psi, ko poženo divjad v gozdu in pri tem zalajajo, 3n puške, ko se oglasijo; razgretim razgrajačem zapojo noži svojo mesarsko pesem. Ko smo s pokojnim Pavlom Grošljem pred več kot dvema desetletjema na Posavju srebali sedem-najstščaka. »tistega od zida«, ter pri tem začeli peti, je rekel sedaj tudi že pokojni gostilničar Aleš: »Vidite, to je vino, Ul poje t« Dr. Mirko černič Arabska basen. »Frankfurter Zeitung« beleži: Kar se tiče angleške agitacije za arabsko federacijo in ponovne obljube, to spravljajo Arabci v naslednjo svojo novo basen: Dva ptiča sedita na veji in gledata, kako mož, ki je pravkar odstrelil nekega tretjega ptiča, pridno skube svojo žrtev in jo nato razkosa, pri tem pa se venomer • joče in kaže sočutje nasproti ptičema na veji. Tedaj reče mlajši ptič starejšemu: »Poglej no, kako se mož joče!« Starejši pa mu odvrne: »Rajši poglej, kaj dela z najinim tovarišem. Ni važno tisto kar delajo oči, marveč je važno, kar delajo roke«. Liberija - ^republika svobode" Zedinjene države so spretno izkoristile današnjo slabost svoje zaveznice Velike Britanije in so uresničile svoj davni načrt: da bi se zasidrale tudi na afriški celini. Ameriške čete so se izkrcale v »republiki svobode«, Liberiji, in so po naročilu ameriškega kapitala gume uredila tam takoj ameriško vojaško diktaturo. Močvirje in mrzlica Ozemlje Liberije se razprostira v ozkem pasu ob tako zvani Poprovi obali v Gvi-nejijkem zalivu, od reke Manah do reke Sam Pedra. Njegova obalna črta doseže kakšnih 600 km. Obala kaže drugače isti obraz kakor druga obrežna ozemlja v tem delu stojnih zamorskih kraljevin. Vzdolž rečnih dolin so prodirali zamorci Kru, ki so vladali v Liberiji, v notranjost in so priključili državi ozemlja ob Galinasu, ob ■Kasi, kraljevino nekega mohamedanskega plemena Medino in zamorsko republiko Maryland, ki se je bila ustanovila 1. 1837. Dotlej je prihajal v deželo dotok ameri-kih zamorcev, zlasti izurjenih rokodelcev in poljedelcev, ko so pa v ameriški sece-sijski vojni zmagale severne države, se je ta dotok ustavil, kajti industrijski kapitalisti v Zedinjenih državah niso imeli nobenega zanimanja za svobodo v Afriki, zamorce, ki so bili postali v Ameriki »svobodni«, je potreboval za bistveno trše suž- ISa »promenadi« v Monroviji. glavnem mestu Liberije: črne meščanske hčerke so opravljene po ameriški modi, njih očetje pa vzdržujejo suženjstvo ACrfke. Maogrovne močvare zabrisujejo mejo med vodo in kopnim, zlasti v deževni dobi. M/ingrovnl gozdovi se dvigajo naravnost iz morja in predstavljajo gosto, neprodirop steno, razprostirajo se preko močvirnega zaledja in ga delajo za člove-Sko naselitev neprimernega. Polagoma pa zmaguje kopnina nad morjem, dviga se počasi do Višine kakšnih 1000 m. Ta gričevna pokrajina ob obali je do danes še neobljudena, kajti tu razsajajo nevarne mrzlice, ki napadajo celo zamorska plemena in često iztrebljajo cele vasi do zadnjega prebivalca. Srednja letna temperatura 28 stopinj Celzija z mnogo vlage pospešuje te epidemije mrzlice. Po gričevni pregradi, ki ščiti pravo zaledje pred nezdravimi soparami obalne pokrajine, se širi paradiž visokih planot, savan in gozdovij. Ti notranji predeli Liberije so celo za afriške pojme izredno rodovitni. In vendar: mnogo bogastva Oljne palme, gozdovi gumijevcev, goščave roževca, celi pragozdovi dragocenih barvilnih lesov, med njimi pragozdovt mahagonijev ca, pomenijo za deželo neizčrpno zakladnico. Maniok, sladkorni trst, kakao in kavovec ne potrebujejo skoraj nobene nege. Divje živali, ki bi utegnile škodovati človeškim kulturam, so se umaknile, kakor drugod v Afriki, v notranjost celine, slom, leopardi, povodni konji in celo krokodili so postali zelo redki. Skratka, republika Liberija bi bila lahko pravi zemeljski raj, prava zakladnica črne celine — če bi ne predstavljala samo ponesrečenega poskusa. Ta dežela dokazuje namreč očitno, da je zamorec, zlasti pa tako zvani civilizirani »hlačni zamorec« popoi-noma nesposoben, da bi upravljal kakšno moderno državno tvorbo in da se zadovoljuje s tradicionalno vladavino despotskih plemenskih poglavarjev, ki je že od pamti_ veka značilnost njegove rase. Mahinacije na tem stanju zainteresiranih zunanjih sil pa skrb: za to, da zamorec tudi ne pride nikamor naprej. »Dežela slabe vesti« Namesto »republike svobodnih mož« bi se Liberija z večjo upravičenostjo imenovala »d:žela slabe vesti«. Država je nastala namreč po prizadevanju kolonSza-cijskega društva Za naselitev osvobojenih zamorskih sužnjev v Afriki, ki so ga ihl6. ustanovili v VVashingtonu. Ta preselitev črnih sužnjev v staro domovino pa je bila vedno predmet posebnih računov ameriških in pozneje tudi angleških kapitalističnih skupin. L. 1847. je postala Liberija samostojna, tudi v Evropi priznana republika in si je povečala svoje prvotno ozem_ Ije s tem, da je zasedla več dotlej samo- njevanje v tovarnah. Tako so zamorcem izselitev v Liberijo z visokimi pristojbinami in drugimi ukrepi dejansko onemogočili. Amerika se dolgo časa za Liberijo sploh ni brigala. 'Angleško posojilo To se je pa predrugačilo, ko je vrgla Velika Britanija svoje oči na to deželo in se je odločila, da jo spravi pod svoj vpliv. L. 1882. so Angleži in Američani v Liberiji prvič trčili skupaj. Anglija je zamorski državi vsilila posojilo 100.000 funtov za njeno »modernizacijo«, ko pa so 1. 1882. izostale obresti od tega posojila, jim je moral osmi liberijski državni predsednik prepustiti ozemlje ob Galinasu. To je opozorilo Zedinjene države na njihove »pravice« v Liberiji, poslale so svoje vojne ladje k Poprovi obali in so zahtevale ustanovitev svojega oporišča na ozemlju republike. To je dalo spet Angležem povod, da so zahtevali isto tako podobna oporišča. Liberija je odgovorila s tem, da je Zedinjene države naprosila, naj jo sprejmejo kot zvezno državo v svoj sestav. To so pa morali v Washingtomu odkloniti, ker je bila ameriška javnost preveč nasprotna takšnemu načrtu. Liberija je izvažala tedaj letno samo za 75.000 funtov šterlingov svojih proizvodov in to je bilo premalo, da bi se veliki ameriški bančniki zanimali za zamorsko državo. Ta si je potem omislila ustavo, ki je bila podobna ameriški, upravo z državnim predsednikom, senaffeomj poslansko zbornico in armado 1500 mož. Razdelila si je svoje ozemlje tudi v štiri upravna okrožja ali »grofije«, Baso, Sinoe, Maryland in Montserrado. Do pravega reda in uprave pa ni priSla, ker so jo težili dolgovi, ki so naraščali čedalje bolj in Ki ni mogla zanje plačevati niti obresti. Angleški tehniki so izgradili nekoliko pristanišč in opremili glavno mesto Monrovijo z modernimi poslopji. Polagoma pa je postalo okrog Liberije vse tiho in zdelo se je, da bo zanimala odslej samo še zbiratelje znamk. Mister Firestone na delu Po svetovni vojni je končno neki Američan, mister Firestone, »odkril« to deželo in uganil njene gospodarske možnosti. Podkupil je nekoliko liberijskih politikov in si pridobil koncesije za ogromna ozemlja, ki jih je mislil izkoristiti za nasade gumijevcev" Dal je najeti nad 300.600 delavcev, ki so začeli v teh nasadih delati. Da bi se njegovi posli razvijali bolj sigurno, si je od liberijske vlade s tajno pogodbo zagotovil vpliv na njeno politiko, zlasti pa na njeno novo ministrstvo dela. Zedinjene države same pa so si za posojilo, ki ga je Firestone dal Liberiji, zagotovile pravico do posebnega svojega »finančnega svetovalca« pri liberijski vladi. To je spet Angleže spravilo pokonci in nekega dne se je razpočila bomba: razkrili so Firestonove praktike »novega suženjstva, kj je slabše nego nekoč na jugu Zedinjenih držav«. Izkazalo se je, da je predstavljalo tistih 300.000 delavcev, ki jih je zahteval Firestone za svoja podjetja, vse moško prebivalstvo Liberije med 18. in 40. letom, zamorski poglavarji so v deželi prirejali nanj prave pogone in so ga sprav_ ljali v taborišča, ki so bila zavarovana z bodečo žico. Za vsakega delavca so poglavarji dobivali po 2 centa, pa še nekaj oblačilnega blaga in žganja. Američani so liberijski vladi, ki je bila zapletena v to stvar, nasvetovali, naj vse obtožbe zanika. Toda angleški kapital je mobiliziral Društvo narodov, sestavile so se preiskovalne komisije in izvedle so se preiskave, ki so dognale skrajno kompromitirajoča dejstva. Med drugim so imeli n. pr. detektivi Firestonove družbe pravico ubiti vsakega zamorca, ki se je količakj upiral delu v njenih nasadih. Vse te ugotovitve pa niso zalegle nič, Zedinjene države so Liberiji dovolile novo posojilo, izgovorile so si od nje, da si za 20 let ne bo najela nobenega drugega posojila, dobili so nadzorstvo nad njenimi carinsk;mj dohodki, pridobili so si poveljstvo nad liberijsko vojsko. Med ostrimi spopadi z angleško konkurenco, pozneje med poravnaln;mi pogodbami, ki so plutokracijj donašale dobiček, a ki Liberija od njih ni imela nobenega haska — in še manj njeno zasužnjeno prebivalstvo, je potekel čas do sedanje vojne, ko je Amerika končno izkoristka priliko in deželo namesto s posojili zasedla enostavno z bajoneti. V KAMENITI BOBI — Ti neseš rokopise spet domov? Kaj jih v uredništvu niso sprejeli? — Ne. urednik je rekel, da mu je moj članek nekoliko prekratek! Življenjski praznik Petra Antičevica Gorenji Logatec, 24. okt. V nedeljo 18. t. m. se je znašel g. Peter Antičevič, gostilničar in posestn;k v Gorenjem Logatcu, v objemu z Abrahamom. Jubilant se je rodil v Jelši v Dalmaciji in izvira iz stare, obče znane dalmatinske družine Antičevič ev. V rodnem kraju si je iz prav tako znane stare dalmatinske družine Marjanov poiskal življenjsko družico go Nikico in se z njo preselil v Gorenji Logatec, kjer že dolga leta izvršuje gostilni-čarsko obrt in ima veletrgovino z vinom. V srečnem zakonu so se jubilantu rodili štirje otroci. Ime Petra Antičevica ni znano samo v logaškem okraju, saj ima prijatelje širom naše ožje domovine. Kot solidnega trgovca in dobrega prijatelja ga pozna domala vsa Sloven ja in je povsod cenjen in priljubljen. Skromen, kakor je naš Pero v svojem življenju, ni hotel žvljenjskega jubileja obešati na veliki zvon, saj se čuti več ko mladega. Prijatelji pa so sklenili javno čestitati jubiiantu Peru petdesetletnico. žele mu, da bi tako mladeniški, kakor je danes, srečno korakal v novo pol-stoletje, združen s svojo življenjsko družico go. Nikico in štirimi nadebudnimi otro-čiči. Na mnogaja ljeta, Pero! IKAJ VIEMI? KAJ ZTMA1MI ? 466. Kaj Je patina? 467. Kaj Je geografska in kaj je morska milja? 468. Kaj Je molekula, kaj atom? 469. Naša Šahovska naloga iH I nm M k m 2 3 m 1 §11 mm 4M Št H^B^f? Beli potegne in drži partijo neodločeno. * 470. Za bistre možgane Kolikokrat lahko odvzamemo od sto jajc eno jajce? ^ ^ Rešitve nalog 27. t. m.: 461. Davidova harfa se imenuje v zoo-logiji vrsta polžev. 462. Pri pridobivanju svetilnega plina iz premoga nastajata kot stranska produkta koks in katran. 463. Pri mehanskem delu se orodje u gre- je (nakovalo, pila, žaga itd.), se torej ne-zaželjeno obenem z delom proizvaja toplota, ki je ne moremo dobiti več nazaj in jo uporabiti. Tam, kjer toploto pretvarjamo v druge vrste energije, ne moremo koristno izrabiti vse toplotne energije (trenje pri strojih, ugretje strojnih delov itd.) in torej ne dobiti nazaj tistega mehanskega dela, ki je bilo potrebno za razvitje toplotne energije. Energija ne spreminja svoje množine, pač pa obliko (vrsto). Pri spreminjanju oblike energije se neki del razsiplje. Energija, ki se od dne do dne razsipava, se imenuje entropija. Entropija raste. »Toplota je grob vse energije!« 464. Cas je denar Najprej moramo potegniti črte, ki so na naši sliki označene s črtkami potem osta- le, ki so označene z močnimi črtami. Ce bi napravili vsak križ posebe, bi borabili za vsakokratno obračanje ravnila za 90 stopinj vse preveč časa. 465. Dva soda cvička Vinogradnikov prvi sod drži 480, drugi 400, gostilničarjev sod pa 560 litrov. Mati in det© Mati in dete sta najgloblja skupnost, ki je med živimi bitji sploh mogoča. Etnolog E. Westermann pripoveduje, s kakšnim začudenjem je za svojega bivanja med maroškimi gorjanci opazoval izredno vnemo, s katero je vsak večer, ko so črede maternih živali in jagnjet na novo zbirali, vsaka samica iskala svoje jagnje in vsako jagnje svojo mater. Med nagonsko materinsko ljubeznijo teh živalskih mater in visoko razvito, tudi z vzgojo poglobljeno vezjo med materjo in otrokom današnjih Evropcev je nešteto prehodov in različic. Da je pa materinska ljubezen splošna last človeštva, so dvomili začasno samo v dobi prv h velikih potovanj, ko so krožile vse mogoče zgodbe o »divjih« plemenih. Sedaj vemo, da so baš primitivna ljudstva, kj se res ne ponašajo s krotkimi navadami, n. pr. ljudožrski otočani s Fid-žijev ali Eskimi, ki žive pod skopimi pogoji. »v svoje otroke naravnost noro zagledam«, kakor pravf neki raziskovalec. Pri teh naravnih ljudstvih je materinska ljubezen še vsa nagonska, skoraj bi rekli živalska. Matere kulturnih ljudstev pa stremijo nasprotno za terp, da bi svojo ljubezen do otroka postavile kmalu v službo njegove vzgoje. Vedo, da so močni materinski občutiti sposobni sicer največjih požrtvovalnih dejanj, da je pa slepa materinska ljubezen kaj slaba vzgojiteljica otrok. Ce otroku v tem ali onem ne popustijo, temveč uveljavijo priznana pravila vzgojevanja, delajo tedaj tako otro- ku v korist, in to tudi v primeru, če je materinemu srcu težko. Napetost med materinskim čustvovanjem in materinsko pametjo je v vsakdanjosti vzgojevalnega dela ustvarjalna in je samo otroku in njegovi bodočnosti v prid. Pri tej ustvarjalni materinski ljubezni v vzgoji se družita srce in pamst otroku v dobro. Seveda je tudi glede pameti preveč dobrega kaj kmalu slabo, zlasti če ne gre za jasna, tako rekoč prečutena spoznanja in dognanja, temveč za toge teorije, ki strašijo neredko baš v »modernih« načelih vzgojevanja. Mnogi stariši oblačijo svoje vzgojevalno delo preradi v vsakovrstna znanstvena oblačila ali pa v komediantsko oblačilo šušmarstva. S tem povzročajo mnogo zla. Smotreno in strokovno pedago-gično znanje je seveda vedno koristno, toda uporabljati se sme le tedaj, če se je mati oziroma če so se stariši sploh z ljubezni polnim vživetjem poglobili v otrokovo bistvo. Otrok mora biti središče vzojevalnih ukrepov, k} sami na sebi nikoli niso že v naprej zajamčeno pravilni in neodvisni od otroka samega. Vrednost kakšne vzgoje se da posneti le iz njenih uspehov. Najbolj narobe je to, če smatramo otroka za poekusngea kunca vzgojnih sistemov in če nam ti odpovedo, valimo krivdo potem na otroka, ne pa na vzgojo in vzgojitelje. Vsak otrok, tudi že dojenček, ima svoje telesne tn duševne posebnosti ter se očituje kot individualnost, kot samostojno človeško bitje. To njegovo temeljno bistvo je treba spregledati, mati mora računati ž njim. To naj se ne dogaja zato, da bi to bistvo iz samega nepravega dopadenja pospeševali ln napravili iz malega človečka dvomljivo »Individualnost«, temveč zato, da bi otrokove posebnosti pravočasno uravnal} v pravi tir in jih izkoristili za njegove vrline ▼ poznejšem življenju. Mati naj bo kot vzgojiteljica svojega otroka vedno pričujoča. Gre tako rekoč za ozračje, ki vlada v otroški sobi. Otroški zdravnik dr. Flusser iz Budjojevic je pokazal svoječasno v krasni razprav; o »Kričečem otroku«, da je že način, kako vzgaja mati svojega otroka v zibelki, zanesljivo merilo za njene materinske in vzgojiteljske sposobnosti. Baš s tem, kako puščamo dojenčka kričati ali ga skušamo pomiriti, se kaže, da-li je v nas sposobnost za vživetje v individualne posebnosti otroka. Kajti noben dojenček ne kriči brez vzroka in če se da tudi otrok, ki na njegovo kričanje ne reagiramo, zdresirati tako, da bo podnevi in ponoči tih, je to vendarle samo dresura. Daje sicer mir, toda pravi mir bi morali doseči z vzgojo: treba je odkriti vzroke, zavoljo katerih se otrok ne počuti dobro, in treba jih je odstraniti s pravim umevanjem. Inserlrajte v »Jutru« Vitko Lovec: Naivna punčka Padel je pred njo na kolena: »Gospodična, ljubim, obožujem vas, vj ste edina želja in misel mojega življenja in brez vas ni sreče zame, ne tu, ne onstran jame.« Stara pesem; peli so jo naši dedje, pojemo in ponavljamo jo mi in najbrž ne pride v dcglednem času iz mode. »Saj ne govorite resnice, gospod profesor,« je rekla in zbežala. Pa tudi ona ni govorila resnice, verjela mu je, pa še kako rada! Ko je pobegnil njegov ideal, se je profesor Vrabec vzravnal in dejal sam pri sebi: »Kaj, jaz da ne bi govoril resnice, profesor Jože Vrabec, da bi lagal in ... ?« Nehote je povesil pogled. Saj mu Melita vendar ne vidi v srce in ne more vedeti, da je pretežni del njegove ljubezni posv,ečen njenim trem lepim in velikim hišam in njenim težkim tisočakom, zanjo ostaja le nekaj skromnih žarkov. Mar naj bi ji to povedal? Vrabcu je postalo nekam nerodno pri srcu. Morda je resnica zato na svetu, da si ž njo podere svoje lepo upanje? človek ima dar govora zato, da ž njim skuša doseči svoj namen, to je glavno. Ali je vsebina njegovih besed resnica ali laž je brez pomena in ne gre to človeku štetj v dobro oziroma v greh. Ali ne ravna morda človeštvo od pamtivoka tako ? S tem je skušal opravičiti svoje ravnanje pred očitki lastne vesti; kajti Vrabec je bil v resnici zelo tankovesten in ni rad prišrl v nasprotje s svojo vestjo. Tu pa so prišli v po?#ev »višji interesi« in zato lahko tudi njegova vest nekoliko zamiži z enim očesom. In kako naj si pa razlaga njen beg, ali je morda to njena zadnja beseda? Kaj še! Mlada je in hudo je bila presenečena, zaradi njenega bega pa res se ne sme obupati. Častilcev tudi nima na izbiro, saj med krasotice se nikakor ne more prištevati. Bogata je res, on pa je profesor, kaj naj ne bo to nič? ženske so si vse podobne v tem, da hrepene po čim odličnejšem družabnem stališču. »Gospa profesorjeva«, to vendar ni malo in Melita je lahko ponosna na to pridobitev, zakaj naj bi torej odklonila? Pri naslednjem svidenju pa je prijel Vrabec Melito za obe roke, preden ji je začel peti svojo visoko pesem ljubezni, da ne bi bila v stanu uiti in da bo morala poslušati do konca. Pa že po nekaj stavkih mu je omahnila v naročje in Vrabcu je zavriskalo srce, čutil se ja samo še za korak oddaljen od cilja. Kmalu je postal nestrpen v svoji ljubezni, primanjkovati mu je že začelo laskavih besed za svojega »angelčka«, »go-lobčka«, %mucka« in tako. In mudilo se mu je naprej do cilja. Kaj mu pomaga vsa naklonjenost Meli-tina, ko pa je vkljub temu vedno čaka tema v njegovem žepu? Komaj v začetku meseca Sj lahko kaj privošči, dvakrat, trikrat zmeša karte v prijetni družbi pri »Grozdu«, pa že mora spet preganjati dolgčas ves dolgi mesec. Ko bo postala Melita njegova žena, kako bo vse drugače! Ne bo mu treba plačevati niti hrane niti stanovanja. Začel je slikati Meliti sladkosti in udobnosti zakonskega življenja v najsvetlejših barvah Skušal je, da pokaže v prikupljivi obl ki tudi tiste strani zakona, katerih se je sam že v naprej precej bal. Pa se je trudil skoraj po nepotrebnem. Melita ni imela pomislekov proti skorajšnji poroki, saj je vedela, kako težko je danes dobiti ženina. »Le če bi varuh nc delal sitnosti, ker še n:sem polnoletna,« je omenila. »In kdo je varuh?« je vprašal Vrabec. »Gospod Ložar, lesni trgovec. On je moj daljni sorodnik in je papa na smrtni postelji želel, da prevzame on varuftvo.« Vrabcu je kar sapo zaprlo in ni mogel do besede. Z njim, z Ložarjem naj bi imel sedaj opravka, z njim,, ki ga tako sovraži. V gostilni pri »Jelenu« sta se bila nekoč sprla do grdega. Ložar je spravil Vrabca v hudo zadrego; trdil je sicer, da tega ni storil nalašč ampak nevede in nehote. Vrabec se je bil razsrdil in ga obdelal z ne preveč prikupljivimi izrazi. Rekel mu je, da tja sploh ne mara nikoli več, kjer bo Ložar in se že vnaprej odpove celo samim svetim nebesom, če bo Ložar v njih. Od takrat pa ni Vrabec nikoli več prestopil praga gostilne pri »Jelenu«. Sedaj pa da bi moral čez prag Ložarjeve hiše in prositi ga da . .. ne kar brez ovinkov tega ne stori nikoli. Ni mislil, da se mu postavi na pot še tako težka ovira. Nič nj pravil Meliti o sovraštvu z njenim varuhom, niti vprašal je ni, če ve Ložar za njuno razmerje. Zaradi razburjenosti, ker je sodil, da je položaj izredno kočljiv, je odpovedal sestanke z Melito kar za cel teden, češ da ima mnogo posla s šolo. RazmiSljal j-e noč in dan, kako iz zagate. Ložar sicer ni nagajiv človek, vendar ne bo pristal, ker ga je bil Vrabec res preveč ozmerjal. Ko bi se mogel vendarle na lep račin sprijazniti ž njim, brez prevelikega ponižanja? Brez izhoda! čakati bo pač moral, da postane Melita polnoletna; to bo pa trajalo še skoro celi dve leti — in kaj naj počne med tem časom? Pa mu jo tudi lahko kdo odpelje in ž njo vse.lepe nade. Nekega opoldneva ga je čakalo pismo. Brat Jakob, ki je imel na deželi posestvo, je pisal, da je prodal parcelo smrek trgovcu Ložarju in ga je prosil, naj pride tudi on v nedeljo k obračunu, ker je bolj vajen številk in da ne bo kaj rjemu, Jakobu, na škodo Vrabec bj bil najrajši zavriskal veselja. Zdaj ali n koli. si je rekel in je komaj pričakoval nedelje. . Pri obračunu, ki je potekel gladko, sta se držala Ložar in Vrabec precej rezervirano. Ker pa pri takih prilikah na deželi ne gre brez običajnega likofa, je postavil Jakob ob sklepu nekaj domače kapljice in svinjine na mizo in tedaj sta postala tudi Ložar in Vrabec bolj zgovorna. Proti večeru sta se vračala precej pri volji skupaj v mestu. In to priliko je porabil Vrabec, da je napeljal vodo na svoj mlin. Govoril je kol'kor mogoče resno in pametno, da bi napravil tako na Ložarja dober vtis. Po primernem uvodu je izjavil kar naravnost, da se namerava poročiti z gospodično Melito, seveda se je delal popolnoma nevednega glede tega, kdo je njen varuh. Skrbno je pazil, kake obraze bo delal Ložar, ta pa je le kimal in ni ničemer ugovarjal. • čez štirinajst dni so bile priprave za poroko v polnem teku. Ložar je ponovno izjavil, da nikakor ne nasprotuje Melitini poroki s profesorjem, če je ona s tem zadovoljna. še nekaj je težilo Vrabca, še eno »skromno« željo je nosil v srcu; namreč to, kdaj se bo izvršil prepis premoženja. Menil je, da se to mora zgoditi še pred poroko, toda ne napravilo bi dobrega vtisa, če bi on sam opominjal k temu. Ker pa ni hotela glede tega niti varuhu niti Meliti beseda na jezik se je ojunačil in po ovinkih pripeljal nevesto na to misel. »Da, dragec«, je dejala, »tudi o tem sem že govorila z varuhom. Rekel je, da ne mara imetj še s tem sitnosti, ampak da je njegova dolžnost preskrbeti mi le polnoletnost, da mi tako omogoči možitev. Ostalo pa naj potem po poroki uredim sama po lastni preudarnosti. Tako je zaradi varu-hove brezbrižnosti še marsikaj neurejenega, vse to boš moral spraviti sam v red, jaz se itak ne razumem na pravne zadeve. Vse bo prepuščeno tvoji volji.« Pogledala ga je pri zadnjih besedah tako ljubeznivo, da je bil Vrabec s tem zadovoljen, saj bo po poroki itak vse sam spravljal v red in seveda po svoji volji uredil. Poroka je bila kar gosposka. Kakor hitro je bila Melita gospa profesorjeva, m bila več naivna ^punčka«, kakor jo je imenoval in mislil o njej Vrabec; postala je v svojih dejanjih samostojna, neodvisna, energična ženska. Prepis premoženja in s tem začetek novega, veselega življenja pri litru in kartah je splaval Vrabcu temeljito po vodi. živi sicer udobno, a kaj, ko se tej ožkosrčni solidnosti nikakor ne more privaditi. Pa se bo že počasi, saj se je marsikdo celo ognju v peklu privadil. SP O RT Kronični križi francoskega športa Iz pariškega pisma milanske »Gazzet-te ciello Šport« posnemamo naslednje pourofcnosti o stalnih križih in težavah francoskega športa, ki jih tudi spora-Cični podvigi nekaterih dobrih posameznikov ne morejo spraviti s sveta. Op. ur. Nič novega ne bomo zapisali — tako začenja dopisnik svoje poročilo — če ugotovimo še enkrat, da je francoski šport v mednarodnem športnem svetu zdrsnil navzdol in se nikakor ne more popraviti. Napačno bi bilo misliti, da je to nazadovanje povzročil vojaški poraz Francije, kajti francoski šport nazaduje postopoma, toda vztrajno že dolga leta, v zadnjih pa mu je seveda tudi vojaški neuspeh zadal uia-rec. Prav za prav v Franciji že vseh preteklih 20 let v športu ni šlo nikamor, predvsem zaradi tega. ker francoska mladina v tem svojem gibanju ni imela nobenega pravega vodstva, temveč je bila bolj aii manj prepuščena sama sebi ter je rastla kakor vsako mlado drevo v viharju in soncu. Ta njena zapuščenost je morala neogibno prinesti take posledice. Francoski šport je prav zato tudi danes še brez vsakega naraščaja in redki so mladi športniki, ki so se v teh razmerah dvignili in izpopolnili, da bodo morda lahko izpopolnili nastale vrzeli. Pri vsem tem pa je značilno, da se še sedaj ni našel nihče, ki bi oil sprevidel, kam vodi ta pot, in poskusil zavreti stalno propadanje kakovosti v vseh športnih panogah. Res je, da so v Franciji zadnji čas imenovali neke športne voditelje, toda vsi ti so dosedaj samo še teoretizirali in razvijali lepe načrte, v praksi pa je vse ostalo pri starem. Ko države osi še ustvarjajo — predvsem v mladinskem športu — nove osnove za njegov nadaljnji razvoj se v Franciji kar naprej samo še razpravlja in ne sklene ničesar. V dveh letih po premirju pa se je šport tamkaj navidezno spet premaknil z mesta in začel polagoma spet poživljati svoj organizem. Nazadnje je dobil tuli svoj komisariat za šport, ki mu pa ni prinesel drugega kakor vnanji videz, da spada v bistvu pod državno kontrGlo. Praktičnih uspehov tudi to podržavljenje ni imelo nobenih, kajti v vseh športnih panogah, od nogometa do kolesarstva, ter ol boksa do atletike, so njegovi izvajalci ostali v svoji povprečni formi, ki se je dovolj vidno pokazala tudi na vseh maloštevilnih mednarod-ndi srečanjih, kjer so startali tudi francoski predstavniki. Tako torej ni prav nič čudno, če smo zadnji čas slišali le tu ali tam o kakem francoskem športniku, ki se je pojavil nekje čisto osamljen s svojimi izrednimi talenti. Med te reike »zvezdnike« s športnih terenov spada iz najbližje preteklosti dolgo-progaš Lalanne, ki se je lotil izboljšanja državnega rekorda na 10 km, ter res tudi dvignil 31 let staro najboljšo znamko svojega »davnega« prednika Jeana 3ouina od 30:58.8 na 30:22.8. Mladi mož je že dolgo kazal izredne sposobnosti za te vrste tekmovanja in slednjič je na prigovarjanje svojih voditeljev v klubu res poskusil srečo na občinskem stadionu v Bordeauxu — ter uspel. Lalanne spada po tem uspehu med najboljše evropske tekače na dolge proge. V ostalem pa je na isti prireditvi »padel« še en rekord na enako razdaljo, in sicer po še mlajšem Gaillotu, ki je prekosil starega Bouina za več kakor 22 sekund. Druga razveseljiva vest o športnih talentih v Franciji prihaja iz plavalnih vrst, kjer se je nenadoma pojavil neki Zms, ki je v 25.m dolgem bazenu v Troyesu dosegel nov evropski rekord na progi 400 m hrbtno ° časom 5:15.6 (objavljeno že drugič, toda ponavljamo, da se ne pozabi). S tem časom je za 3/10 sekunde izboljšal dosedanji najboljši izid na tej progi Šveda Bjoma Borga. Tudi ta Zins je star komaj 20 let in po mnenju strokovnjakov obeta še mnogo, da pripisujejo mu celo, da bi se mogel povzpeti do novega svetovnega rekorda, do katerega mu manjkata samo 2:02. Da je res v izborni formi, kaže tudi okolnosc, da je kmalu po onem rekordu prevrnil še dva domača rekorda na hrbtnih progah in sicer na 100 m s časom 1:07.7 m na 200 m z znamko 2:29. Med važnejšimi športnimi dogodki zadnjega časa v Franciji bi bilo vredno zabeležiti tudi zopetno otvoritev zimskega dirkališča v Parizu. Na prvi prireditvi so morali francoski in tudi belgijski vozači priznati premoč svojih tovarišev iz Ho-landske. Oba najboljša Holandca, Pelle-naars in van der Voort sta pustila vse tekmece za več krogov za seboj. Pri tej priliki je pariško občinstvo prvič obžalovalo odsotnost svojega ljubljenca na kolesu, nekega Louisa Aimara. Ta nekdanji fenome-nalni vozač iz Marseillea, ki so ga nekako pred tremi leti povzdigovali v nebo, je bil izločen iz športnih vrst z utemeljitvijo, da ni več vreden njihovega okolja. Kakor piše pariški »L' Auto«, je ta nesrečni kolesarski idol francoskega občinstva pri športu kar na lepem zapustil družino (ženo in otroka) in jo potegnil neznano kam. Zdaj je vsem, ki so nekoč temu Aimarju peli slavo — med njimi se je najbolj odlikoval pariški športni dnevnik sam — silno nerodno, toda navsezadnje je tudi ta nesportni športnik samo ena izmed žrtev neurejenih in nezdravih razmer v francoskem športu. Hugesueta povsod dovolj Razen dolge vrste nogometnih izidov, ki smo jih z domačin in italijanskih terenov, pa nekaj tudi iz Nemčije in Hrvatske, zabeležili že v zadnjih dveh številkah našega lista, imamo zdaj v rokah še mnoga poročila o drugih srečanjih z okroglim usnjem. ki je zdaj na prehodu iz poletne v zimsko sezono prav za prav »najbolj v modi«. Izmed najpomembnejših izidov te vrste beležimo naknadno še tele: V Stuttgartu se je izbrana nemška nogometna enajstorica v posebni tekmi še enkrat pripravljala za nedeljski nastop proti reprezentanci Hrvatske. Za nasprotnika je imelo naraščaqsko moštvo iz Wurt-temberga. nad katerim je zmagala precej visoko s 7:2, pri vsem tem pa ni posebno zadovoljila trenerja Herbergerja, ki se bo šele zadnji čas odločil za dokončno sestavo proti nedeljskemu nasprotniku. V tekmovanju za Tschammerjev pokal, ki je poleg državnega prvenstva najvažnejša nogometna konkurenca v Nemčiji, so v nedeljo odigrali oba polfinala, v katerih je državni prvak Schalke 04 porazil moštvo Werderja iz Bremena z 2:0, v drugem pa Miinchen 1860 odpravil svojega partnerja Lipine kar s 6:0. V finalu, ki bo 8. novembra, se bosta torej srečala oba velika favorita te konkurence. V spodnještajerskem nogometnem prvenstvu sta bili zadnjo nedeljo odigrani dve tekmi, obe v Trbovljah Trboveljsko moštvo je dobilo obe točki v tekmi z Zagorjem po visoki zmagi 8:1, Hrastničani pa so bili uspešnejši v srečanju z mariborskimi poštarji s 5:3. Mariborski železničarji so imeli nogometne goste iz gornjeavstrij-skega Gmtinda ter v prijateljski tekmi zmagali z 2:0. Druga nedelja v koroškem prvenstvenem tekmovanju je prinesla naslednje re-zultate:KAC-Rapid komb. - SS Celovec 6:2. VSV (Beljak) - Kranj 7U in Jesenice - LSV (Celovec) 5:2. Danska svetovna rekorderka v plavanju Ragnhild Hveger, ki je pred kratkim izjavila, da letos ne bo več startala, se je zdaj spet premislila, že drugič ali tretjič. Danska plavalna reprezentanca se pripravlja za gostovanje na Dunaju v prvi polovici decembra in Hvegerjeva je obvestila zvezo, da bi bila pripravljena iti z njo tjakaj. Da se bo to dalo izvesti, bo zveza pravočasno uredila .vse formalnosti, da bo imela Hvegerjeva po vseh pravilih pravico nastopa. Vse tako kaže. da ta Nimfa še ne bo dala tako kmalu slovo plavalnemu športu. V bojih na vzhodni fronti je padel, 27 let star. Adolf Baumgarten iz Hamburga, ki je spadal med najuspešnejše amaterske boksarje Nemčije. Mož je štirikrat osvojil državno prvenstvo v srednji in pol-težki kategoriji, tako da je z njim nemški boksarski šport izgubil enega svojih močnejših predstavnikov. Državni športni vodja Nemčije von Tschammer und Osten je slavil pred dnevi svojo 55. letnico rojstva. Nemški listi pišejo v zvezi s tem. da je bilo vrhovnemu voditelju nemškega športa najlepše darilo poklonjeno s tem. ker je nemški šport tudi v tretjem letu vojne ostal močan in neokrnjen in so tako njegova prizadevanja za ohranitev športnih sil v Nemčiji imela največji uspeh. NJEGOVA ŽENA Bil je majhen in slaboten kakor pritlikavec. Prosil pa je za službo nočnega čuvaja. Ravnatelj ga je debelo pogledal: »Da, da, dobro, dobro, toda mi potrebujemo nekoga, ki je oduren in gibčen, plasti ponoči, nekoga, ki misli o vsakem človeku najslabše in ki Je proti vsakemu človeku nezaupen, nekoga, ki sliši kakor ris, ki kar vztrepeta, če sliši kakšen šum. Ponižnega, krotkega nočnega čuvaja ne potrebujemo. Biti mora velike postave, zadirčen, neustrašen.« Pa pravi možiček: »Veste kaj? Svojo ženo vam bom poslal, — ta bo prava!« Bolniški dodatki v novembru Ljubljana, 28. oktobra Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo mestni presrbovalni urad delil bolniška nakazila dopoldne od 8. do 12. ure samo v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gosposka ulica 15, po naslednjem razporedu: Dne 2. do 5. novembra bolnikom, ki imajo tudi pravico do dodatka mesa, tako da pridejo v ponedeljek 2. novembra na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do E, v torek 3. novembra bolniki z začetnicami F do K, v sredo 4. novembra z začetnicami L do R in v četrtek 5. novembra bolniki z začetnicami S do ž. Dne 6. do 10. novembra drugim bolnikom tako, da v petek 6. novembra pridejo na vrsto bolniki z začetnicami priimka A do G, v soboto 7. novembra z začetnicami H do L, v ponedeljek 9. novembra z začetnicami M do S in v torek 10. novembra bolniki z začetnicami š do ž. Dne 11. do 14. novembra bo mestni pre-skrbovalni urad delil nakazila za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako, da v sredo 11. novembra prilejo na vrsto upravičenci z začetnicami A do G, v četrtek 12. novembra z začenicami H do L, v petek 13. novembra z začetnicami M do S in v soboto 14. novembra z začetnicami Š do 2. Vse, ki pridejo po bolniška nakazila, spet opozarjamo, da morajo s seboj prinesti živilsko nakaznico upravičenca za november. Pripominjamo, da bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatu predložili zdravniška spričevala po 5. novembru, dobili nakazila šele po 20. novembru. Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že v soboto 31. oktobra med uradnimi urami v Turjaško palačo. Kdor ne bo prišel po nakazilo o pravem času, ga bo lahko dobil šele po 20. novembru, ker se urad zaradi velikega navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda. Dodatne krušne karte za trgovske vajence Prehranjevalni zavod Visokega Komisa-rijata za Ljubljansko pokrajino Je s svojo rešitvijo z dne 17. X. 1942. odobril izdajo dodatnih krušnih nakaznic za ro5ne delavce tistim trgovskim vajencem, Jii so zaposleni v trgovini z živili. Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze poziva vse trgovske vajence, zaposlene v trgovini z živili, da v .astnem interesu dvignejo pripadajoče jim dodatne nakaznice za kruh, do konca tega meseca. ■^MOTlvOSti Milijonar, ki je umrl v svoji blagajni. Iz Galvestona porčajo o nenavadni smrti večkratnega milijonarja, ki ga je ugonobilo lastno premoženje. Apostoles Kuskulas je že davno pred vo.ino prispel iz Grčije v Ameriko in se je prikopal do težkih milijonov. Pred nekaj dnevi pa je brez sledu izginil. Zaman so ga iskali vsepovsod. Nazadnje so pa le odprli velikansko jekleno blagajno Splošno presenečeni so našlj v oklopni omari milijonarja mrtvega Mož se je bil pred dnevi, kakor je menda bila njegova navada, vsedel v svojo denarno trdrjavo, da bi pregledal svoje zaklade. Pri tem pa so težka vrata padla v ključavnico in miljonar je zaman vpil na pomoč. Od gladu in groze je izdihnil v blagajn', ki mu je postala jeklen grob. Tele z dvema glavama in sedmimi nogami. Teleta z dvema glavama niso ni-kakšna posebnost /eč. Prav redko se pa menda zgodi, da k*-ava površe tele z Mve-ma glavama in povrhu še s sedmimi nogami in dvema repoma To se je zgodilo ob priliki nedavnega živinskega sejma v Lee-ru na vzhodnem Friziškem. Tele je poginilo, kravo pa so rešili. Krompir v steklenici za piv«. Nek: kmetovalec v okolici Kassla je na svojem vrtu pridelal nenavaden krompir. Po čudnem naključju je padel kos semenskega krompirja v steklenico za pivo, ki je ležala v zemlji. Kromp;r je docela zapolnil steklenico in dobil njeno obliko. 11.000 let stara naselbina. Na močvirnatem področju, nedaleč od danske prestolnice Kodanja, so pri izkopavanjih v zadnjih tednih našli ostanke količja, po katerem sklepajo, da je tu nekoč bila preprosta človeška naselbina in da so ti ostanki stari kakih 11.000 let. Doslej niso tam gori našli še nobenih podobnih sle lov človeških bivališč iz tako zgodnje dobe. Trgatev na Islandu. To se čuje skoraj neverjetno in vendar je res. Po desetletnem prizadevanju je vinska trta, nežna ljub- ljenka toplih pokrajin, pognala korenine tudi na meglenem, hladnem Islandu in je danes največji ponos ondotnih vrtnarjev. Vinogradništvo na Islandu uspeva seveda le zaradi ondotnih vročih vrelcev. Topla voda je napeljana po ceveh v steklene rastlinjake in tako uspeva poleg drugih rastlin tudi trta. Letošnjo jesen so na Islandu natrgali nič manj kakor 400 stotov sladkega grozdja. Prebivalstvo Belgije Belgijski narod je veljal doslej za enega izmed najbolj plodovitih in stalno naraščanje rojstev je to mnenje potrjevalo, že nekaj časa pa se opaža stalno upadanje rojstev in iz statističnih podatkov za dobo 1930-39 je razvidno, da je doseglo že število 20.000. Istočasno se je zmanjšalo tudi število porok in sicer od 71.300 na 61.500. Leto 1939 pa je pomenilo še novo poslab- šanje demografskega položaja Belgije. Število rojstev se je zmanjšalo za nadaljnjih 2500, število porok pa je padlo od 61.500 na 54.000. Po končani vojni na zapadnem bojišču je ta razvoj zavzel že vznemirljiv obseg. Število smrtnih primerov je naraslo za nič manj kot 18.000 in je doseglo skupno številko 133.700, število rojstev pa je padlo na 111.500, število porok pa celo na 35.700. Vštevši številne izselitve se je prebivalstvo Belgije zmanjšalo za več ko 100.000 duš in je komaj doseglo 8,295.000 ljudi. Ako hočemo ta pojav prav oceniti, ne smemo pozabiti, da se je prebivalstvo Belgije od njenega nastanka v L 1830 do prvih desetletij tega stoletja podvojilo, nato pa se je začelo upadanje. Odstotek rojstev, ki je znašal najprej 30 na tisoč, se je stalno krčil, in sicer najprej na 23.8 na tisoč 1. 1910, na 22 L 1920, na 18.6 1. 1930 in končno na 15 na tisoč L 1939. Zmanjšal se je torej za polovico! Konec ciganske romantike v Rumunlji Vsi cigani brez stalnega poklica in bivališča izseljeni v vzhodne pokrajine Kdor je prišel doslej v Rumunijo, je prav kmalu opazil, da je tam mnogo ciganov. To je eden najzanimivejših socialnih in etnografskih problemov Rumunije. Cigane in ciganke je srečal človek v Rumuniji pri vsakem koraku. Mlade ciganke so prodajale rože, stare vedeževale, cigani so hodili po deželi kot prodajalci preprog, piskrove-zi in muzikanti, največkrat pa kot berači. Tudi v Rumuniji naj bi bili prišli cigani iz Indije, ki naj bi bila njhova prvotna domovina. Toda v Rumuniji so se pojavili že dobro 100 let prej kakor v Nemčiji. Va-laška kronika jih omenja prvič 1. 1722. Vedno so bili cigani tudi v Rumuniji neza-željeni gostje, ki se niso hoteli prilagoditi ondotnim razmeram in zato so morale oblasti strogo nastopati proti njim. Bujari in knezi romunskega srednjega veka so videlj v ciganih svoje osebne sužnje. To je bil edini način, da so prisilili cigane živeti stalno na istem kraju. Deloma so porabili cigane tudi za delo na svojih vel^posestvih. Ob deželni cesti med Bukarešto in Ploestijem stoji vas, ki se še sedaj imenuje Ciganska. Gotovo izvira ta ciganska naselbina še iz srednjega veka. Na Sedmograškem je napravil cesar Jožef II. podoben poskus. Habsburški dvor je računal s cigani kot dobrimi davkoplačevalci Toda cigani so kmalu požgali svoje kmetije in zbežali. nazaj v gozdove, da bi nadaljevali svoje običajno naporno in težko življenje. Sedmograški cigani nosijo dolge brade in kaftanu podobna oblačila, tako da bi jih človek lahko zamenjal z židi. Pre_ pasani so s pol metra širokimi usnj nimi pasovi. To so ciganski piskrovezi, posebno markantne postave na Sedmograškem. Preveč se jim človek ne sme približati, sicer še naleze mrčesa. Rumunsko prebivalstvo nikoli ni hotelo imeti stikov s cigani, še zdaj v Rumuniji ni hujše psovke kakor »tigan« (cigan). Kot muzikanti so cigani povsod dobrodošli, toda Rumuni sicer dosledno odklanjajo njihovo družbo. Ljudsko štetje iz leta 1930 je pokazalo, da je imela RumiKija 262.500 ciganov. Ker je pa umrljivost ciganskih otrok zelo velika, se najbrž število ciganov v Rumuniji v zadnjih 10 letih ni znatno povečalo. Poročali smo že, da je Rumunija sklenila izseliti tudi cigane, kakor je izselila Žide. Ta odlok je pa zadel samo cigane brez stalnega bivališča. Cigani, ki imajo svoj poklic, čeprav nastopajo samo kot muzikanti, smejo ostati v Rumuniji. Pač so pa izginile vse ciganske prodajalke rož iz Bukarešte in drugih večjih mest, prav tako tudi p:skrovezi, kj jih je bilo poprej toliko z njihovimi značilnimi vozovi in taborišči ob romunskih cestah. Ti cigani so se morali izseliti v zasedne vzhodne pokrajine. Vprašanje je seveda, če bodo hoteli živeti skupaj v določenih krajih. Liberija v vrtincu totalne vojne Američani so Jo sicer zasedli, toda vojaške keristi od nje ne bodo imeli Zamorska republika Liberija v zapadni Afriki je prišla nedavno pod ameriško oblast, ker so jo zasedle ameriške čete. Ime Liberije pomeni svobodna dežela. Leta 1822. je bila ustanovljena ta neodvisna deželica po nekem človekoljubnem društvu kot zavetišče za »osvojene« zamorske sužnje v Ameriki. Ironija usode je pa zdaj hotela, da so prav Američani zasedli to zamorsko republiko in oropali zamorce njihove svobode. Liberija meri blizu 100.000 kv. km in ima zelo mnogo naravnih bogastev ter bujno floro in favno. Vse to se pa v svobodni zamorski republiki v 120 letih njenega obstoja ni izkoriščalo. Poldrug milijon »svobodnih« zamorcev pojmuje namreč svojo svobodo v glavnem tako. da ni treba več delati. Za politične koncesije iz inozemstva so liberijski zamorci polagoma prodali svojo svobodo. Tako je prišla Liberija že med prvo svetovno vojno pod angleški vpliv in leta 1917 se je morala pridružiti sovražnikom Nemčije. Nemčiji je morala napovedati vojno, čeprav je imela z njo sklenjeno zelo koristno trgovinsko pogodbo. Značilno je, da zdaj niso zasedli Liberije Angleži, temveč Američani, kakor so zasedli tudi sosedno angleško kolonijo Sierro Leone. Sicer se pa ne bodo Američani nič kaj dobro počutili v Liberiji, kajti podnebje je tam nezdravo, za belokožce naravnost neznosno. Toda tu bodo spregovorili svojo odločilno besedo še drugi činitelji. Pa tudi če bi se Američanom to posrečilo, bi jim Liberija nikakor ne mogla služiti za kakršnekoli vojaške akcije proti Evropi. Med Liberijo in Sierro Leone z glavnim mestom Freetown na eni ter francosko severno Afriko z osnim blokom Sredozem- skega morja na drugi strani, leži več tisoč kilometrov široka barijera Sahare, ki je tudi najmodernejša letala ne morejo z uspehom in učinkovito preleteti. ZAKONSKI MOŽ — Služkinja mi je povedala, da si telefoniral v moji odsotnosti in da si bil zelo grob. — Zelo mi je žal — mislil sem, da govorim s teboj. DA NE BO ŠKODE — Kaj je vaš sinko taiio kratkoviden, da mora nositi naočnike s tako debelimi stekli ? — Ah, saj sploh ni kratkoviden. Ti naočniki so ostali po mojem pokojnem možu in škoda bi bilo vreči jih proč. t I V globoki žalosti naznanjamo, da nam je umrla draga mama, stara mama, teta in tašča, gospa Marija Boben Truplo leži v mrliški veži Splošne bolnice. Pogreb drage mame bo v četrtek, dne 29. oktobra t. L ob 3. uri popoldne izpred cerkve sv. Roka v Dravljah na tamošnje pokopališče. Ljubljana, dne 27. oktobra 1942. ŽALUJOČI OSTALI P. G. Wodehouse: 10 SAN Humorističen roman »To bo nova juha, gospodična Kay,« je s skromnim ponosom naznanila Klara. »Diši dobro,« je rekla Kay in živahno zavihala nos, ki se ji je bil mahoma napolnil s pikantnim vonjem po kleju. »Poslušaj, Klara,« je nadaljevala po kratkem premolku. »Zelo bi želela, da ne bi metala gospodu Braddocku čebulic v glavo.« »Saj sem šla gor in sem jo pobrala,« jo je potolažila Klara. »Zdaj se že kuha v juhi.« »Sama lahko prideš v juho, če boš uganjala take reči. Kaj bo pa rekla soseščina?« »Tu ni nobene soseščine,« se je odrezalo dekle. »Bog daj, da bi se našel kdo, ki bi vzel ,Mon Repos' v najem,« je dejala. »Prav nič rada nisem tako sama. Hudo je za ubogo dekle, če nima žive duše, da bi izpregovorila z njo besedico ali dve.« »Nu, kadar govoriš z gospodom Braddockom, se potrudi in ne vrešči na vse grlo. Daj si že dopovedati, da mi to ni všeč.« »Tak zata ste zdaj jezni name!« je mahoma vzkliknila Klara in brez kakršnega koli prehoda planila v strasten jok. Prav zaradi te njene silne občutljivosti je bilo najemnikom vile »Sv. Rafael« težko gojiti s »hišnim osebjem« redne diplomatske odnose. Kay je bila dekle mehkega srca, in dekle, ki ima mehko srce, se nikoli ne počuti dobro, ako njena kuharica joče. Deset minut vnetega dobrikanja je bilo treba, da je pripravila gospodično Lippettovo v običajno ne-1 užaljenim glasom odgovorila Klara, »prav nič se mi skrbnost. ni zdelo. Luč je bila, razločno sem jo videla. Najbrže »Nikoli, kadar sem govorila s tem človekom, ni- j električna svetilka, kakršne rabijo vlomilci. Če ho-sem povzdignila glasu bolj kakor za vzdih,« je čete, da vam povem svoje mnenje, gospodična Kay, vzkliknila s senčico kesanja v glasu, ko se je opame- ,Mon Repos' se mi zdi skrivnostna hiša in kar vesela to vala. »On pa ...« Kaye ni mikalo, da bi znova odprla poglavje o Braddocku. »Verjamem, Klara, verjamem,« je z nasmeškom dejala. »Prav za prav sem hotela nekaj drugega. Nikar ne pozabi in ne zapahni hišnih vrat, ko pojdeš spat, kajti gospod Braddock se vrne nocoj zelo pozno. Prepričana pa sem, da bo prišel tiho in te ne bo zbudil.« »Tem bolje zanj,« je odgovorilo dekle in se namrdnilo. »Za vsak slučaj sem si pripravila samokres.« »Samokres!« »Kakopak!« Klara se je z'mrkim obrazom sklonila nad kotlom. »Ne morete si misliti, koliko malo-pridnežev se klati tod okrog. Dekle, ki služi na koncu ulice, v ,Poltresmi', mi je baš včeraj pravilo, da so ji odnesli izza hišnih vrat dve ročki mleka. In še nekaj vam povem, gospodična Kay. Imam razloge za domnevo, da nekdo ponoči prihaja tu zraven v ,Mon Repos'.« »A kaj bi utegnil iskati? Stanovanje je prazna« »Toda snoči ni bilo, zanesite se name. Ko sem s svojim običajnim .nevralgičnim' glavobolom stala pri oknu ... (ura je utegnila biti dve ali tri po polnoči), sem mahoma opazila skrivnostno lučko, ki je hodila po stopnicah gor in dol ..« »Najbrže se ti je le zdelo tako.« »Prosim oproščenja, gospodična Kay,« je z rahlo bom, ako se najde spoštovanja vreden človek in jo vzame v najem. Tako, kakor je zdaj, bi bilo kar čudež, ako se ne bi nekega dne umorjeni zbudili v svojih posteljah.« »Le nikar ne bodi tako živčna —« »Živčna?« Klara je bila videti ogorčena. »Živčna, pravite ? Kako naj ne bom! A za vsak slučaj sem se pripravila.« »Dobro, dobro... Samo pazi, da ne ustreliš po gospodu Braddocku.« »To se bo še videlo,« je odgovorila gospodična Lippett, kakor da se brani vsakršne odgovornosti. III. Mornarju pa ni to nič mar... Kakih pet ur po tem, ko je bil Willoughby Braddock zapustil vilo »Sv. Rafael«, je na Strandu zavil okrog vogala mlad človek, ki je prihajal iz Villiers Street, in počasi krenil proti vzhodu. Ob tem času, ko so se praznila gledališča, je Strand nalikoval deročemu hudourniku ljudi in vozil, in mladenič je gledal okrog sebe z veselim izrazom človeka ki se mu zdi takšna zmešnjava nova in privlačna. Na oko je bil kaj simpatičen, a tisto, kar je na prvi mah zbujalo opazovalčevo pozornost, je bila obleka, ki jo je imel na sebi. Palca sta mu radovedno gledala iz čevljev; dvomljivo čiste roke so tičale v žepih mastnih in povaljanih modrih hlač; oči so se mu bliskale izpod čepice, ki si jo je bilo kvečjsmu moči zamisliti na glavi kakega strašila. Skratka, njegova vnanjost je bila tolikanj nenavadna, da sta dva gizdalina, ki sta bila pravkar stopila iz hotela »Savoy«« in obstala na pločniku, da bi počakala kakega taksija, prepadeno izbuljila oči, ko jima je prišel naproti. »Sveti Bog!« je vzkliknil prvi gizdalin. »Krišč nebeški!« je rekel drugi »Si videl, kdo je?« »S. P. Shotter... Star sošolec. Lanski kapetan našega nogometnega moštva.« »Tak ne ... Saj ni mogoče! V tej obleki!« »Nihče drug kakor on.« »Sveta nebesa!« »Za Boga svetega!« Sama sta bila zala da nikoli tega. Oblečena po najnovejši modi, se nista pomišljala strogo kritiko-vati bližnje, ki niso bili. Sicer bi bil pa gotovo tudi najblagohotnejši presojevalec nehote zmajal z glavo ob pogledu na Sama Shotterja, kakršen se je ta večer izprehajal po Strandu. Je pač tako, da mlad človek vroče in pustolovske nature ne more živeti na tovornem parniku kakor kak luksuzni potnik. »Araminta«, ki je bila tisti dan opoldne prispela v milwallsko ladjedelnico, je bila porabila za pot preko velike luže štirinajst dni, in v teh štirinajstih dneh se je bil Sam do dobrega poglobil v vse, kar je v zvezi z življenjem na ladji. Precej časa je bil porabil za to, da je mazal stroje; večkrat je pomagal podčastniku pri raznih pleskarskih delih; spremljal je glavnega strojnika na njegovih potih v kurilnico in v shrambe za premog, kjer je tudi sam pogostokrat prijel za lopato. Nemogoče je počenjati te in take stvari ter ostati »kakor bi te iz škatlice vzel.« j^jj^i R^vorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra«; Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani