St. 533.
V Ljubljani, torek dne 22. avgi^ta.,1911.
—m—iLi imumi m  i  	jggggMgB—g—MWiwgswyfcwBBia3{fliiiitfjimi
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* iihaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. do-poldne. — Naročnina maša: v Ljubljani v upravniStvn Mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto mloletno K 20 -, polletno K 10 -, četrtletno K 5-—, Mesečno K 1'70. Za Inozemstvo celoletno K 30'—. s	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
t Posamezna Številka t vinarjev s
Uredniitve in upravnlitvo je v frančiškanski allei & Dopisi se pošiljajo uiednMtva, naročnina upravništwk Nefranklrana pisma se m sprejemajo, rokopisi aa M vračajo. Za oglase se plača: petlt vrata 15 v, osmrtnice, poslana in aahvale vrsta 39 v. Pri večkratnta oglašanja popust. Za odgovor Je priložiti »n«wlf. :	Telefon	Številka	303.	t
Državno gospodarstvo.
Ni še dolgo, kar je vlada podražila tobak in tobačne pridelke in še ni gotovo, če bo to podraženje kaj neslo ali ne, kajti opažati je precejšnje znižanje v prodaji. Vlada name--rava zopet zvišati direktne in indirektne davke in tako naložiti svojim državljanom nova bremena.
Izdatki za stalno vojsko, zidanje novih ladij, izdatki za šolstvo in urad-ništvo se od leta do leta zvišujejo in vlada mora skrbeti, da krije te izdatke s povišanjem davkov.
Najbolj prizadeta bodeta seveda zopet delavski in srednji stan, kateri itak že stoka pod visokimi davki. Vlada namerava zvišati davek na žganje od 90 na 140 K, toraj za celih 50 K. Pri tem davku je delavec najbolj prizadet, ker je največji konsument za žganje. Seveda se tega davka lahko s tem obrani, da ne pije toliko žganja. Kdor pa naše ljudstvo pozna, pride do zaključka, da je to čisto izključeno, ker smatra delavec žganje za neob-hodno potrebno.
Drugi davek, ki nas tudi občutno zadene je davek na vžigalice. Vlada hoče prodajo vžigalic monopolizirati in kako hoče to izvesti, bode marsikoga zanimalo.
Sprva je hotela vlada odkupiti tovarne in izdelovanje in prodajo vzeti v svojo režijo. Pri odkupu tovaren in pri exportni trgovini vžigalic je pa zadela na prevelike težave in zato sklenila, da se samo prodaja monopolizira.
Izdelovanje vžigalic bode vlada kontingentirala. Vsaki tovarni se bo odkazala gotova množina za izdelovanje. Prodajo vzame vlada v svojo režijo in bode vžigalice prodajala po tobakarnah in trgovinah. Diferenca med kupljenim in prodanim blagom tvori dobiček za vlado.
Ta dva davka in zvišanje osebnega davka bo vladi neslo okroglih 35 milijonov kron.
Pa tudi od drugih strani ima vlada pričakovati precejšnje dohodke, bančno predlogo je bilo sprejeto dovoljenje za kovanje 50 milijonov dva in 100 milijonov edno kronskega denarja. Avstro-ogrska banka pripusti vladi sedanje kasirane goldinarje da si vlada napravi iz tega srebra novi denar.
Ker se pa goldinarji veliko težji od novega denarja reprezentuje diferenca, za vlado dobiček okroglih 26 milijonov kron ako se ne vračunajo stroški za kovanje.
Tudi od davka Rothschildove zapuščine odpade za vlado precejšnja svota, ker znaša celi davek z različnimi pristavki (za šolski-dunajski oskrbni, dunajski bolnišnični fond) okroglo 29 milijonov kron.
Pri saniranju južne železnice odpade na vlado kot takozvani Kauf-schilling 19,876 162 K.
Te zadnje označeni dohodki se ne vstavijo v državni proračun in se izplačajo vladi enkrat za vselej.
Kakor je iz zgornjega razvidno bode imela vlada v kratkem precejšnje
dohodke in za to lahko kaj ukrene za svoje uslužbence, ako zopet ne splavajo te svote — po morju. A.
Z tudi
0 delovanju krščanskih misijonarjev na Vzhodu.
Phil. dr. Otokar Berthold.
(Za epilog velehradskega shoda za versko
zedinjenje poslovenil N—n.)
(Dalje.)
Batuvantudšve, sin govorečega budista in znanega ceylonskega učenjaka, je bil v svoji mladosti primoran hoditi v katoliško šolo; v Kandy tedaj namreč druge šole ni bilo. Angleška vlada namreč redno v krajih, kjer so misijonske šole, ne ustanavlja državnih šol, da bi ne delala misijonarskim konkurence. Seveda so misijonarji poskušali kar se je le dalo, da bi bili spreobrnili sina tako slavne in spoštovane osebe na svojo vero. In misijonarjem se je res posrečilo pridobiti nedoraslega mladeniča za svojo"misel, in šlo se je samo še za pokrščenje. Ker pa mladenič še ni bil polnoleten, je moral imeti po ceylon-skih zakonih za spremembo veroizpo-vedanja dovoljenje svojega očeta. Oče dovoljenja seve ni dal in mladenič je bil že skoraj pripravljen zapustiti očeta in preživeti čas do svoje polnoletnosti med misijonarji. Toda tu so prišli na pomoč bratje jezuitje sami: goreče so fantu razlagali, da mu v tem slučaju ni treba ubogati svojega očeta, da njegov oče ni ni-kak učenjak, ker je njegova veda hudičevo delo, in več podobnih neumnosti. Da pri tem poučevanju se niso niti bali zmerjati starega učenjaka z imeni gotovih domačih živali, katere smatrajo Sinhalci ravno kot Arabci in Židi za zelo nečiste in zaničevanja vredne. To je bilo seve preveč za člana naroda, kjer je spoštovanje starišev najsvetejša stvar. To vse je seve v mladeničevi duši povzročilo naglo spremembo. Njegovo navdušenje za kristjanstvo in brate jezuite se je ohladilo ravno tako hitro, kot se je hitro razvilo.
Tedanji mladenič, pandu Batu-vantudžvč, je danes skoraj petdesetleten mož in eden najgorečnejših nasprotnikov krščanskih misijonarjev, mogoče ravno zato, ker jih se spoznal pošteno od blizu.
Ne smemo se torej čuditi, da v takih razmerah uspehiv misijonarjev niso baš najsijajnejši. Če pregledamo okolnosti, ki so vplivale pri posameznih domorodcih, da so se pokristjanili; vidimo skoro v vseh slučajih, da niso prestopili niti iz verskega prepričanja, niti iz skrbi radi posmrtnega življenja duše, temveč iz gmotnih vzrokov. A to iz takšnih, da za tisti čas mogoče niti ni preostajala druga, enako udobna rešitev. V tem oziru je zbral zanimive podatke na podlagi letnih poročil misijonarjev samih angleški somišljenik Svobodne Misli M r. C. Cohen v brošuri Foreign M i s -sions, Their dangers and
d e 1 u s i o n s (t. j. tuji misijoni, njih nevarnost in sleparstvo), izdani v založništvu tiskovne družbe angleške sekcije Svobodne Misli v Londonu.
Da pokažem, kakšne uspehe dosegajo krščanski misijoni na Vzhodu, naj navedem le nekaj podatkov, ki pa zaležejo več, kot dolge zasluge. V misijonskem delovanju je najživahnejša n. pr. Church Mission Society, ki spada k anglikanski cerkvi; ta je imela v 1. 1899.—1900. v Indiji 3424 misijonskih propagatorjev (t. j. duhovnov, učiteljev, zdravnikov i. dr. ki vsi služijo v misijonske namene), in za te misijone je bilo odposlano iz glavnega središča na Angleškem vsega skupaj čez 2 in pol milijona kron. Uspeh delovanja teh misijonov je bil pa ta, da so krstili omenjenega leta 8423 ljudi, izmed katerih je pa 5978 nedoraščenih otrok, a večina teh krščenih otrok so bili otroci že krščanskih starišev. Po drugih indijskih misijonih uspehi niso dosti drugačni. Tako so imeli misijoni Wesleyskih metodistov istega leta 2383 propagatorjev v Indiji, ki so krstili 604 odraščence, od katerih jih je pa med letom zopet 295 odpadlo, tako da je znašala resnična pridobitev enem letu le 309 članov. To delovanje je veljalo čez 700.000 K.
Enake razmere so po drugih misijonih, ne izvzemši niti rimsko-kato-liških. Samo da so rimsko-katoliški misijonarji prefriganejši, kot protestantski in se njih letna izvestja ne spuščajo v takšne podrobnosti, kot protestantska, niti ne podajajo gotovih dat, temveč govore kar se le da v splošnih izrazih. Toda še ti podatki, ki že tako niso preveč ugodni, se pa še bolj spremene v škodo misijonov, da je bilo mnogo na novo pridobljenih spreobrnjencev kateregakoli misijona izvabljeno drugi krščanski cerkvi. Tako očita že omenjena Church Mission Soči e t y v svojem izvestju katoličanom, da so ji izvabili tekom leta čez 400 že krščenih rodbin. Katoličani pa očitajo isto zopet protestantom. Za razvitek misijonov takile prepiri niso ravno koristni, zato pa zelo pripravni za kritiko njih delovanja: vsaka stran kaže namreč svojega tekmeca v kar najostrejši, pa naj-pravilnejši luči, pri čemur se pa do-tični tekmec pokaže po navadi umazan, da je grdo.
Če pa vpoštevamo še kakovost domorodcev, na krščansko vero spreobrnjenih, se mora odreči vsak odkritosrčen opazovalec brez predsodkov, pa naj "bo sicer še tudi goreč kristjan, vsakoršnega upanja opravičiti krščanske misijone v Indiji.
Da se me bo dobro razumelo, kaj menim s kakovostjo teh spreobrnjencev, moram zabočiti nekoliko v stran ter omeniti nekaj besedi o soci-jalnih razmerah v Indiji in o tem, v kakšnem' razmerju so te socijalne razmere z uspehi krščanskih misijonov.
V	Indiji so bili namreč od davnih časov štirje družabni razredi, od sebe strogo ločeni; najnižji razred je bil določen zato, da je služil višjim
razredom. Izven teh štirih razredov stoje takozvane p a r i j e, izmečki človeške družbe, smatrani za nečiste, katerim ni dovoljeno delati niti za najnižje ljudi zadnjega razreda. Tem pa-rijam so dovoljeni edino najnižji, gnjus vzbujajoči opravki, katerih prebivalci uvrščeni v razrede, ne smejo opravljati n. pr. čiščenje kanalov in stranišč, odnašanje mrhovine z ulic itd. In ravno ti, radi svojega položaja prefrigani in premedeni parije so spoznali veliki pomen krščanstva za zboljšanje svojega položaja. Če sprejmejo krščanstvo — čeprav samo navidezno
—	postanejo s tem enaki svojim bližnjim ter morejo, ker so zelo nadarjeni, doseči primeroma zelo visok položaj, v najslabšem slučaju kot osebni sluge pri kakem Evropejcu krščanskega prepričanja. Ravnotako kot vsprejemajo ti parije iz zelo posvetnih povodov krščanstvo navidezno, delajo tudi cele črede beračev in lenuhov, ki se živijo s tem, da hodijo od misijona do misijona, prosijo vedno in vedno za podporo ter obljubljajo, da se dajo krstiti in odidejo zopet drugam, začno z vso komedijo zopet znova, ter si ne store prav nič iz tega, čeprav so krščeni tako celo po štirikrat. Jaz sem imel takšnega slugo; bil je to prvi sluga na mojem potovanju, Valdži Devdži po imenu. Prvotno je ne H i n d u , nato se je dal krstiti od baptistov, pozneje je pa — bil vem iz kakega vzroka — prestopil k mohamedanizmu. Nato je gospodarju, kjer je služil, poneveril neko vsoto denarja, okrog 100 rupij, ter je imel priti pred sodnijo. Da bi se rešil sodišča, je šel k anglikanske-m u misijonarju, se dal zopet krstiti ter dobil pri tem od botra omenjeno svoto, da bi mogel gospodarju narejeno škodo povrniti. Ko je stopil k meni v službo, je imel v službeni knjižici že zapisano, da je katoličan. Ker sem se pa zelo zanimal za hinduške cerkve, v katere so me bra-mani prav radi vodili, in ker si tega ni znal drugače razlagati, kot da sem sam hinduške vere, se je delal pred mano hinda, molil hinduške bogove, opravljal vsak dan očistne obrede, obredne kopelji itd. Pri tem so se ga pa stare lastnosti (kraja, goljufivost) držale naprej, tako da sem ga moral nazadnje zapoditi iz službe.
Drugi izmed hindu, ki prestopajo h krščanstvu, ne vidijo v novi veri nič drugega, kakor prostost, da smejo jesti in piti, kar se jim poljubi. Te svobode jim namreč ni puščala njih dosedanja vera, ki prepoveduje jesti meso in piti alkoholične pijače sploh.
V	to vrsto vrsto kristjanov je spadal brez dvoma moj zadnji sluga Jožef (katoličan), katerega sem imel za časa svojega bivanja na Ceylonu. Sicer je bil to dober dečko, toda njegova slaba stran je bil arrak. Plačo je imel vedno en mesec naprej dvignjeno in je hodil skoraj vsak teden po predujme. Kakor hitro je imel predujem v rokah, je kupil arrak in se upijanil v prvem pomenu besede kot klada. Drugega jutra se je okopal, oblekel čisto, belo obleko, šel k spovedi in obha-
jilu in — to se razume samoposeb
—	obljubil spovedniku, da ne bo nikoli več pil. Toda najpoznejše čez en teden se je vse znova ponovilo. Ko je enkrat zopet prišel po predujem, sem mu prigovarjal, naj nikar ne pije, ker je to greh. Nato mi je odgovoril, da noče piti, da potrebuje denar za drugo stvar; če se mu pa vseeno primeri, da ne bi vzdržal, pa to baje tako ni tako hudo: enostavno pojde drugi dan k spovedi in vse bo zopet dobro.
K temu pripominjam, da so imeli tega slugo Jožefa za zelo dobrega katoličana in so ga misijonarji dajali vsem drugim domorodcem za vzgled, mogoče ravno zato, ker je hodil vsak mesec vsaj po štirikrat k spovedi.
Iz slovenskih krajev.
Iz Bleda. (Dopis izletnika.) „Jutro“ je zadnji čas pisalo o gorenjski sezoni" in o razmerah na gorenjskih letoviščih. Pri tem je „Jutro“ zelo laskavo pisalo o restavracijah in gostilnah v naših alpskih letoviščih, ki naj bi bila za zgled našim gostil ničarjev. Naši gostilničarji so imeli priliko na gostilničarskem zletu na lastne oči prepričati se, kako stopinjo popolnosti so dosegle naše gostilne in restavracije na gorenjskih letoviščih. Mislim, da so zapazili precej nedo-statkov. Pa tudi nedeljski izletniki, ki so šli gledat plavalno tekmo, so se o marsičem pritoževali. Mnogim prebivalcem ljubljanskega mesta ni omo gočeno, da bi šli na letovišča, zato se morajo zadovoljiti z izleti in z različnimi narodnimi veselicami, ki se vrše sedaj vsako nedeljo križem domovine. In kam naj gre izletnik, če ne na naše krasne gorenjske kraje? Tam pa se mu pogosto pripete stvari, ki za naša letovišča niso najbolj priporočljive. Za izletnika veljajo v restavracijah menda iste pravice, kakor za stalne goste, toda n. pr. na Bledu človek lahko dobi v nekaterih restavracijah vtis, kakor da je odveč in se mu tu in tam niti v njegovem jeziku ne postreže. Stalni letoviški gostje imajo za restavracije gotovo večjo vrednost, toda s tem še ni rečeno, da naj se izletnike obravnava na tak način, da so naravnost užaljeni. Za nedelje in praznike, ko je več izletnikov, naj bi se preskrbelo več postrežbe, da so izogne navalu. Poleg vsega bi bilo tudi potrebno, da bi se domače goste ne skušalo izkoriščati s cenami, ki so pretirane. Kar velja za stalne goste, naj velja tudi za izletnike, le s tem se privabi na naša letovišča vedno več občinstva in živahen promet bo letoviščem gotovo le v korist. Prvo torej, kar sem opazil, je bilo, da se skuša izletnike tuintam (n. p. pri čol> nih) kolikor mogoče odreti, in da se v gostilnah ravno domačine manj vpo-števa kakor tujce. V neki slovenski restavraciji na Bledu n. pr. ni niti enega slovenskega lista, jedilni list je samo nemški, dasi hodijo tja tudi domači gostje in med vsemi naj man. Nemci. Čast slovenske gostilne zahte:
LISTEK.
MICHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
skalabrino je zmajal z glavo.
~ pogum 1 je dejal Roland in mu stisnil roko. Bianka je krepka in trdnega duha; prisegel bi, da se ga je ubranila in da se ga E j e ubranila in da jo najdemo nedotaknjeno, zdravo in veselo.
Skalabrino je sedel h kaminu, kjer je plapolal prijeten ogenj, in si začel greti roke.	t
— Kaj tje s Sandrigom? je vprašal Roland zdaj.
— Zaklal sem ga.
— Pa Imperija?
— Utopil sem jo.
Roland je molčal, oči uprte v trdega tovariša, ki mu je s toliko preprostostjo poročal tako strašno tragedijo.
Skalabrino se je motil, vsaj v enem pogledu.
Imperija m utonila.
Videli smo, kako se je zopet vzbudila v življenje. Videli smo kurtizano — morda blazno — kako se je osvestila oteta po Juani.
Ko se je odigral poslednji dogodeik drame, ki smo jo pripovedovali, je Imperija ostala v barki, ne da bi se ganila.
Njene oči se niso mogie ločiti od kraja, kjer je videla, kako je voda požrla Sandriga in Juano,
Niti vprašala se ni, kdo bi utegnila biti ta neznanka.
Morda ni mislila sploh o ničemer.
Barčica, ki jo je valovje vode zanašalo zdaj sem, zdaj tja, je naposled zadela ob nabrežje, kjer je obstala.
Gondolo, prekrasno gondolo ljubezni pa so odnesli valovi proti odprtetnu morju, ih ribiči so jo našli nekaj dni kasneje na peščenem jeziku, ki je zapiral pristanišče Lido.
Dan e bil že, ko se je Imperija vzdramila iz te brezčutnosti, ki jo je bi a prevzela.
Dvignila je glavo.
In videla je na naobrežju zbranih več ljudi, ki so jo radovedno ogledovali.
Z vsemi močmi, ki jih je še čutila v sebi, je odgnala spomin te strašne noči ter si dala spet nekoliko svoje običajne hladnokrvnosti.
— Ali so padli gospa v vodo? je vprašala neka preprosta ženska radovedno.
— Da, v vodo sem padla, je odgovorila Imperija škle-petaje z zobmi. Ali je v bližini kak barkarol, ki bi me mogel zapeljati domov.
Neki moški je skočil v barko rekoč:
— Saj ni treba biti barkarol, da zna človek veslati. Kam smem peljati gospo?
— V palačo Imperija, je odgovorila Imperija s poslednjim dihljajem.
In zopet jo je zapustila zavest.
Ime Imperije se je razneslo z občudojočo radovednostjo med gledalci, ki so se bili nabrali. A že je radovoljni gondolir krepko pritisnil z vesli; in kmalu je bil v Velikem Kanalu.
Imperiji se je točno vrnila zavest, to je, zopet je čutila, videla in slišala, kaj se godi okoli nje. Toda njeni možgani so po tolikih udarcih tako omajani, da se ni mogla iznebiti nekake groze, ki je držala njene misli v krčeviti nepremičnosti. Barčica je drčala po kanalu. Palače so se vrstile mimo njenih oči; ona pa je imela jedva toliko moči, da je zamrmrala:
— Oh, tako ne pridem nikoli domov.., hitreje, gospod, hitreje, za božjovoljo; poplačani boste kraljevsko 1
— Milostljiva, je rekel mož, radost, da sem videl od blizu krasotico, ki jo slavi vsa Itajija, mi je zadostno plačilo; drugega niti ne maram.
Imperija je z začudenjem pogledala tega človeka. Njegova obleka je bila slaba: očividno je bil reven. In beseda tega neznanca, ponos na lepoto, ki ji je kadilo vse, od bogataša do siromaka, je zopet užgal plamen življenja v njenih očeh. V svojih mislih je iskala, kaj bi pač mogla reči ali stbriti, da se zahvali svojemu gondolirju. Nenadoma je vzela iz svojih las prekrasni glaVnik, okrašen z dragimi kamni, ki ji je držal lase.
— Za to, da ste me vozili, vam toraj ne bom ponujala
po
ničesar, toda vzemite to zaradi besed, ki ste mi jih rekli, v spomin name.
Mož je vzel dragoceni dar, rekoč:
— V spomin na najlepšo med lepoticami.
Imperija je trudno zamahnila in začela zopet ogledovati palače, ki so se ji pomikale mimo oči. In čudna je bila, podobna fantastični prikazni, ko je sedela z razpletenimi lasmi praznično oblečena v tej revni mali barčici.
Nenadoma pa se je zdrznila, stisnila se globoko v čoln in zaječala zamolklo:
— Ona!
Barka je hitela mimo paleče Altieri.
Eno izmed oken palače je bilo odprto.
In pri tem oknu je stala bleda žena ter se otožno ozirala kanalu.
Ta žena je bila Leonora.
Ali je videla Imperiio?
Kurtizani se je dozdevalo, da ji je obstal pogled na njej.
Krčevito je sklenila roke in zamrmrala:
— Odpuščanje I Oh odpuščanje . . .
A že je palača Altieri izginila za njenim hrbtom; barka je kmalu obstala. Imperija je videla, da je doma. Vslala je in se zgrudila nekaj trenotkov kasrieie brez moči v naročje svojih služabnic, ki so ji pritekle naproti.
Spravile so jo v posteljo ter jo pričele drgniti in greti.
Krepka narava kurtizane je premagala bolezen. Že tisti dan popoldne je siedela gorko zavjta in pokrepčana z dobrim kosilom, sama v tistem budoarju, kjer je sprejela sinoči Rolanda Kandiana, ki ga je imela za Petra Aretina.
Izmed toliko raznovrstnih udarcev ji je ostala samo še ena groza: bojazen, da se nenadoma prikaze Roland ali Skalabrino.
Ostalo je bila že skoraj pozabila.
Njena hči? ... Na njo je mislila le površno, kakor na osebo, ki jo je poznala bogvekdaj. Čudila se je samo temu, kako je moga nekdaj čutiti do nje ljubezen, ki je zdaj ni več razumela, ljubezen, ki je usahnila v njenem srcu sama od sebe, kakor rastlina, ki je pognala na skalnatih tleh.
________________________________ (Dalje.)
va, da je jedilni list tudi slovenski. Znamenje malomarnosti pa je, če ni v slovenski zelo mnogo obiskovani restavraciji niti enega slovenskega lista. Naravnost nesramno pa je, če mora slovenski izletnik v slovenski restavraciji na Bledu ob jezeru slišati od natakatice surovo opazko: wie komm ich dazu, dass ich slovenisch verstehe. Slišal sem v tem oziru več pritožb posebno v hotelu Petran. Tak surov odgovor bi ne dobil gost nikjer na svetu, le na Bledu se mu lahko primeri. In zato ker zahteva, da se ž njim govori slovensko, se gleda nanj kakor na nepotrebnega gosta. Mi vpo-števamo razmere restavraterja, ki mora tujcem postreči v njihovem jeziku (Cehov je bilo letos pa polovico na Bledu in samo pri Petrnelu se jim je postreglo v njihovem jeziku); ako se torej skuša drugim v polni meri ustreči, kak pomen ima, da bi se slovenskemu gostu ne postreglo slovensko. Odločno pa se moramo zavarovati proti opazkam nemških natakaric. V korist naših gostilničarjev, gostiln in naših gorskih letovišč je želeti, da se te napake popravijo, izletniki oživljajo letovišče in so za letovišče tako važni kakor stalni gostje. Hotel sem govoriti v imenu mnogih in želim, da bi prihodnje leto imel Bled še več gostov in izletnikov, da bi se pa tudi razmere po naših restavracijah tako izboljšale, da bi izletnik na potu domov ne moral poslušati samih pritožb. Izletnik.
Iz Lesc. O povratku iz izleta gostilničarjev je hotela večja družba vstopiti na postaji Lesce na vlek. Ta-mošnji nemčurski uradnik jih je v nemščini nahrulil, da jim ni treba tamkaj čakati na vlak, ker tam posebni vlak sploh ne postoji. Ker so pa imeli izletniki »retour" vstopnice in so se res na uradnikovo povelje vrnili, si so morali drugi dan kupiti nove vstopnice. Pozneje so zvedeli, da je postal vlak v Lescah celih 10 minut. Vprašamo upravo železnice, ali je tako „mi-stificiranje" dovoljeno od službojučih uradnikov?
Cena bele moke se je za 2 h pri kg znižala.
DNEVNE VESTI«
Neslano je, če izkuša patrijotični »Slovenec" naš uvodnik spravljati v zvezo s cesarjem. Mi smo v našem uvodniku pisali o razmerah, v katerih žive danes Slovani in Slovenci v Avstriji in smo z ozirom na to povedali, da je čisto neokusno, če „Slovenec“ vpije »lepo je danes biti Avstrijec”. Vladarjevo osebo smo pa pri tem — to mora priznati vsak — pustili čisto izven debate. Ime „patriotični backi" pa na vsak način zaslužijo ljudje, ki uganjajo tak neumesten patriotizem, kakor ga pridiguje „Slovenec“, ki poljubljajo tisto roko, ki nas samo tepe tn biča.
Klerikalec — nemškutar. Otroci dr. Šusteršičevi so nemško vzgojeni. Ker je dr. Šušteršič nemškutar, vzgaja svoje otroke v tujih, nemških šolah. Kakršen voditelj, taki so ostali klerikalni politični špekulantje in kameleoni: pl. Šuklje, razni Kočevarji, Deteli in njih kompanija. Duhovni so le toliko narodni, kolikor jim rimski papež dovoli, biti pa smejo »pol miš — pol tič". Taki ljudje so narodu le v škodo. Političnih pravic slovenski narod od dr. busteršiča in njegovih trabantov ne bo nikoli nič dosegel. Kdor ne verjame, naj pogleda njih delo ali
E a vpraša direktorij — »Kranjske špar-ase“ 1
»Društveni domovi" na deželi In zapeljevanje mladine vlahkomiš-Ijene dolgove. Marsikdo se že čudi, da so zdaj klerikalna društva na de-
MALI LISTEK.
J. S. MACHAR:
Preprosta povest.
(Iz zbirke .Stara prosa*.)
Prevel E. B.
Gabrijela je bila za deklico skoro prevelika. Včasih je bilo videti, da ne ve, kako naj drži gorenjo polovico telesa, pri hoji in na mestu stoječ se je nagibala sedaj na stran, sedaj naprej, kar ji je pa konečno še pristajalo. Bila je brineta; v njenih temnih očeh je ležala stroga resnoba, ki se je včasih umaknila prisrčnemu nasmehu. Na bledih licih je imela nekoliko peg; umerjeni nos in krasna usta sta prispevala k harmoniji celega obličja, črni, na najmodernejši način razčesani lasje so bili krasni. Rastli so ji tudi izza tilnika in so, počesani navzgor, obdajali njen aristokratski profil s čarom nenavadne mikavnosti.
Mati ji je umrla zgodaj, njeno vzgojo je vodil oče, odslužen major, postaren elegan, neizmeren prijatelj vsega francoskega; pozneje je podlegla bratovemu vplivu, ki se je vrnil iz akademije in služil kot častnik v Pragi. Gabrijela se je navzemala polagoma moških navad, oče jo je naučil kajenja in kletvin, od brata je
želi že toliko »društvenih domov* zgradila, ko je vendar znano, da nimajo niti potrebnega kapitala niti mnogo članov, ki bi bili premožni in uživali pri denarnih njih zavodih potrebni kredit! Kako je to mogoče, da se tak društven dom kar čez noč zgradi, čeprav obstoji večina društev komaj dobri dve letil Tu je le eno mogoče: Ali imajo tu prste vmes duhovni s svojim cerkvenim denarjem in pripade tak dom enkrat farovžu ali pa cerkvi v last, ali pa dajejo posojilnice in hranilnice kaplanom ozir. društvenim odborom kredit, ki pa je — lah-komišljen in o vrnitvi denarja sploh kmalu misliti rni, ko niti za obresti stavbnega kapitala nimajo ti odbori denarja. Prakticirajo bržkone tako kot ljubljanski »Ljudski dom“. Denar je dala »Ljudska posojilnica", vrnilo ga bo pa društvo, kadar bo pač od iger in priredb kaj nabralo. Vse to početje pa je napeljevanje mladine v lahko-mišljene — dolgove in druzega nič
Svoje narave ne more zakriti »Slovenec" in za to nas zmerja včeraj tako, kot kak — c. kr. policaj, to pa zato, ker se ne moremo navdušiti za razne »patriotične" prireditve »Flottenvereinovcev". Slovenci smo reveži, zatirajo, zapostavljajo in preganjajo nas povsod in potem naj se še navdušujemo za prireditve nemških aristokratovi Ne, prijatelj »Slovenec", tako malo narodnega ponosa mi nimamo, kot ga imaš ti in oni, ki te inspirirajo! Slovenci imamo preveč svojih narodnih potreb, da bi se mogli navduševati za športna društva nemških aristokratov.
Ljubljanski klerikalci špekulirajo kako bi se pri mestnem občinskem premoženju okoristili in dobili za svoje klerikalne komedije na starem strelišču par tisočakov. Pa za enkrat ne bo iz teh načrtov nič — pinka. Naj jim le rimski papež da za njih »Sv. Nežo" in podobne komedije!
Ljubljanskim mestnim stražnikom se pod komisarjem Jančigajem godi tako, da jih res nihče ne more zavidati. Gospod komisar^bi menda najraje spodil vse stran. Šikanira jih tako, da presega že vse meje. »Slovenec" sevede, ki se vedno širokousti s svojo »ljubeznijo" do mestnih policijskih stražnikov — posebno, kadar se bližajo kake volitve — in ki sicer adr ropota, če kje kak napreden uradnik proti kakemu uslužbencu s primerno in umestno strogostjo nastopi, ne najde za šikane komisarja Jančigaja niti besedice graje To je navsezadnje razumljivo, saj sta Štefe in Jančigaj prav dobra prijatelja. Ampak nerazumljivo je, da človek, ki ima toliko masla na glavi, da bi se v enem celem letu pri najhujši vročini ne raztopilo, komisar Jančigaj, tako nastopa proti mestnim policijskim stražnikom. Nam se zdi, da gospod komisar res ne bo postal ponižnejši prej, predno ne začnemo mi — jasneje govoriti I
Boj slovenskim hranilnicam.
Lani se je osnovala Zveza jugoslovanskih hranilnic, kateri je namen, da pospešuje koristi jugoslovanskih hranilnic. Pravila Zveze je potrdila deželna vlada v Ljubljani, človek bi torej mislil, da sme Zveza izvrševati svoj gospodarski program. Ali danes smo se prepričali, da to ni tako. Zveza je izdala knjižico »Mali hra-nilnični katekizem ali nauk o hranilnicah". V tej knjižici je raztolmačeno bistvo hranilnic, da bi se naše ljudstvo poučilo, kaj so hranilnice. Knjižica ima torej strogo gospodarsko vsebino, lin vendar je državni pravdnik to knjižico zaplenil z ozirom na hra-nilnične razmere v deželi Kranjski. Znano je namreč, da imamo na Kranjskem tudi nemško hranilnico, to
sprejela ton, krdtnje in govorjenje v frazah — ostalo je izpopolnilo čitanje francoskih romanov — Gabrijela je bila emancipirana, moderna amazonka. Oče jo je ljubil strastno, ona pa mu ni vračala za njegovo ljubezen. Poslušala ga je navidez, delala pa je, kar je hotela sama. Brat se pozneje ni mnogo brigal zanjo.
Edino bitje, katero je imela na svetu resnično rada, kateremu ni tajila ničesar in ki bi zanj storila vse, je bila njena prijateljica ki se je z njo seznanila v dekliški šoli. Bila je slaba, majhna deklica, polna smeha in humorja, včasih strupeno-ujedljiva, svetlih las in modrih oči. Ime ji je bilo Ema. Bili sta skoro celi dan skupaj, vedno enako oblečeni, vedno ena misel, skoro da en dih.
Častilcev sta imela gdovolj, kajti bili sta dobri partiji, toda vročekrvni mladeniči kakor resni možje so ju po kratkem času zapuščali kakor politi, odgnani bodisi vsled brezobzirnosti Gabrijeline, bodisi vsled dovtipov in smeha Eminega.
*l*
Bilo je v prosincu, na velikem plesu na Žofinskem otoku. Pred osmo uro, pred začetkom plesa, je sedela Gabrijela na vzvišenem sedežu in se ozirana po dvorani. Baš je bila oplašila s par hladnimi besedami že četrtega vnetega plesalca in je pričako-
je denarni zavod, ki svojega nemškega značaja in delovanja ne taji, ampak ga očitno v dejanju kaže. Seveda ta nemška hranilnica v Ljubljani ni tako osnovana, kakor so osnovane slovenske mestne in občinske hranilnice. Znano je, da so naše mestne in občinske (tudi okrajne) hranilnice pupilarno varne. One to morajo biti, saj sama država skrbi, da imajo pupilarno varnost, to je, da imajo tako varnost, da je tuje premoženje, katero uparvljajo, tako zasigurano, da je vsaka izguba izključena. Danes že vsak človek ve, da so torej n. pr. mestne hranilnice pupilarno varne. To svojstvo one res imajo in jim ga ne more nihče odrekati. Potemtakem bi vsak človek sodil, da hranilnice smejo opozarjati na svojo pupilarno varnost, saj so osnovane na temelju državnih odredb in propisov iz leta 1844. in 1892. Državna oblast pa je v Ljubljani mnenja, da slovenske hranilnice tega ne smejo tega poudarjati, ker bi potem naše ljudstvo spoznalo veliko bistveno razliko med mestnimi in društvenimi hranilnicami. A to spoznanje ne sme po intencijah državne oolasti, ki slovenskemu hranilništvu ni posebno naklonjena, prešiniti naših širših slojev. Državni činitelji, zdi se, imajo pred očmi le blagor društvenih hranilnic, slovenskim hranilnicam pa delajo v njih gibanju neutemeljene ovire.
Narodno-napredna stranka v Sp. Šiški razvija za bližajoče se občinske volitve zelo živahno delavnost in stopa v volilni boj odločno in samozavestno . T. zv. »gospodartka", ali bolje rečeno vodna stranka tudi dela, ali »brez upa zmage", ker vprašujejo vo-lilci njene voditelje, ki so obenem odborniki .»Vodovodne zadruge", zakaj ne odprejo hidrantov, da bi se poškropile ulice, da ne bi bilo toliko prahu?
Avtomobilska nadloga v Spodnji Šiški je že taka, da je ni več mogoče prenašati. Prah je velik iti avtomobili dirjajo po glavni cesti z največjo hitrostjo in vzdigujejo cele oblake prahu, tako, da morajo biti ob glavni cesti vsa okna vedno zaprta. Orožniki naj bi malo pazili na te brezobzirne avtomobiliste posebno na gosp. M. Juvančiča, ki vozi skozi Spodnjo Šiško navadno z največjo naglico, kakor bi tam ne bilo nikogar in ničesar razun njega in — njegovega avtomobila.
Belgijski vojaki že nobenemu človeku na cesti skoro ne dajo miru. Posebno ženske, naj so preproste ali iz boljših krogov prav nesramno nadlegujejo. Sede ti možakarji kar po oknik vojašnice, noge pa jim vise doli na ulico. In če se prikaže na ulici kaka ženska, jo že od daleč sprejmejo z raznimi nesramnimi »dovtipi* in jo zasledujejo tako dolgo, dokler ne izgine. Tem nesramnostim se mora storiti konec, kajti ljudje hočejo pred neotesanci iz belgijske vojašnice vsaj na cesti imeli miri
V	železnici po Gorenjskem. Prijatelj lista, ljubljanski meščan, zavedni Slovenec, nam poroča: Preteklo soboto sem potoval iz Boh. Bistrice v Ljubljano in na kolodvoru v Boh. Bistrici sem slišal uslužbenca neke narodne ljubljanske tvrdke, ko je rekel: »Bitte eine Karte nach Assling*. Možu sem povedal, kar mu je šlo in nejevoljen nad toliko narodno nezavednostjo sem se vozil dalje. V Lescah je vstopila v voz, v katerem se je vozil tudi neki cesarski svetnik iz nekega gorenjskega mesta, večjo družba, ki jo je ta magnat, ki bi se — ako se hočo komodno voziti, vozil lahko v prvem in ne tretjem razredu, prav nekrščansko in surovo nahrulil, češ, ali ni drugje prostora? Neko žensko je celo suval s sedeža,
vala Eme. Ni ljubila plesa, toda rada je gledala to pestro, valujočo, nemirno ljudsko množico.
Ema je prišla. Z njo je prihajal mlad mož, še manjši nego ona, z redkimi, svetlimi lasmi na veliki glavi; z njegovega zardelega obličja je zrlo dvoje lepih, bledo-modrih oči na Gabrijelo. Njegov frak se je svetil skoro v svilenem lesku, pod pazduho je nosil klak.
Gabrijela jima je stopila nasproti: »Zakaj tako pozno?" je vprašala strogo.
»Moj brat Karol,* je predstavljala Ema mesto bratovega opravičevanja, »pripeljal se je proti večeru, hotel je iti z nami, morala sem čakati nanj, ker je počasen tudi pri toaleti."
Gabrijela je premerila z enim pogledom malo postavo Eminega brata. Gledala je nanj nekoliko čez ramo, krog usten ji je zaigral nasmeh in priklonila se je nato s prisiljeno resnostjo.
»Ali ostanete sedaj dalje časa v Pragi, gospod Karol?" je vprašala malomarno.
»Da, gospodična, stalno, tega potepanja po svetu imam že dovolj*, je odgovoril on in zrl neprestano na njo.
»Oprostite, Emi moram nekaj povedati*, je omenila Gabrijela hladno in sklonila glavo k ušesu njegove
kakor bi bil njegov cel voz in ne samo sedež, na katerem je sedel. Potniki, ki so plačali voznino, so protestirali groti takemu vedenju visokega gospoda, ki naj si zapomni, da imajo v železnici vsi ki so plačali voznino, so protestirali proti takemu vedenju visokega gospoda, ki naj si zapomni da imajo v železnici vsi ki so plačali voznino, ne glede na to, ali so cesarski svetniki ali delavci, enake, popolnoma enake pravice, kakor ima tudi denar enega ali druzega enako vrednost.
Gorenjski vlak je bil v nedeljo zvečer tako prenapolnjen, da so stali potniki po hodnikih stisnjeni kot sardine. Vozovi I in II, razreda so bili popolnoma prazni, ali sprevodnik jih ni hotel odpreti, če tudi se je to od vseh strani odločno zahtevalo in bi on moral to storiti, ko še ni bilo dovolj vozov III. razreda na razpolago.
Nečloveško. Včeraj so prepeljali iz deželne bolnice na državni kolodvor v Sp. Šiški z rešilnim vozom neko težko bolno žensko iz Vranskega na Štajerskem, ki je ravnokar prestala težko operacijo, ali so jo odpustili iz bolnice, četudi je njen mož lepo prosil, da bi jo“pustili, dokler ne bi popolnoma okrevala. Pa ko bi jo vsaj pripeljali na kolodvor kakih deset minut pred odhodom vlaka, ali pripeljali so jo celo uro prej in jo položili v čakalnici na klop, kjer je morala čakati na vlak. Železniško osobje je bilo bolj človeško in ji je vsaj v železniškem vozu pripravilo ležišče, da seje odpeljala do Domžal, odkoder se bo morala voziti na vozu še kakih šest ur do Vranskega. Ako to ni nečloveško, potem res ne vemo, kaj je nečloveško in sramota je za bolnišnico, da tako postopa z bolniki.
Odpovedane orožne vaje. Vojaška oblast je z ozirom na nevarnost razširjenja kolere odpovedala orožne vaje v Trstu in rezervniki, ki so že dobili pozive, so bili obveščeni, da jim ni treba oditi na vaje. To je vojaška uprava prav storila, ker posledice vaj v krajih, v katerih je bila in je morda še kolera, bi bile lahko nevarne.
Mednarodna plavalna tekma na
Bledu je vzbudila povsod veliko zanimanja, kar se je videlo na veliki udeležbi od vseh strani. Nad vse razveseljivo je, da so se slovanski tekmovalci, med njimi posebno-tudi Slovenci, zelo dobro obnesli. ^Dobili so celo vrsto prvih, drugih in tretjih cen. Pri dopoldanski tekmi za prvenstvo je dobil prvo ceno 15 letni Čeh iz Prage E. PrulI, ki je preplaval daljavo 28000 m v pol ure. Drugi je bil Hrvat Žagar, , ki je rabil par sekund več, tretji Čeh Čelada, četrti pa Fr. Kan-dare. Tekmovalcev je bilo deset. V deškem plavanju popoldne je na tretjem mestu med 15 tekmovalci Franc Ravnik iz Bleda. Pri dekliškem plavanju so se odlikovale Slovenke. Prvo mesto je bilo prisojeno gdč. Černetovi iz Bleda, tretje pa gdč. Grilovi iz Ljubljane. Pri glavnem plavanju na 500 m je dobil drugo mesto Hrvat Žagar iz Zagreba, tretje pa Čeh Prull.
V	damskem plavanju so se spet odlikovale ljubljanske dame. Prva je bila gdč. Skalarjeva, druga gdč. Zupančičeva, tretja pa gdč. Fegertova iz Bleda. Pri prsnem plavanju je bil tretji dr. Lavš iz Ljubljane. Pri plavanju mlajših je dobil drugo mesto
sestre.
Karol je razumel.
»Poljubljam roko, gospodična*, se je poslovil in odšel na drugi konec dvorane.
Gabrijelo je posilil smeh: »Ta knof je tvoj brat, prosim te, povej, od kedaj?"
»Bil je dolga leta v tujini, kot si čula, gradil je nekje na Tirolskem železnico, inženir je," je odvrnila Ema.
Gabrijela se je ozrla po dvorani, pregledala skoro čez glave vseh, ki so v velikem krogu promenirali naokoli.
»Poglej ga, se je zasmejala, tam na drugi strani pod zrcalom stoji; to je popolen Liliputanec, njegov obraz pa dela vtis dovršenega ponočnjaka.*
»Ne smej se mu, on te gleda neprestano*, jo je opominjala Ema.
»Ali se ga bojiš?* se je posmehovala Gabrijela.
»Ne, toda to njegovo govorjenje, on je cel pridigar*, je odvrnila Ema resno. »Skoda ga, moral bi bil iti k jezuitom*, je omenila z lahno prisiljenim smehljajem.
Med odmorom je šla Ema k materi. Med potjo jo je ustavil brat.
»Ema, reci Gabrijeli, da bi rad plesal z njo četvorko.*
»Zakaj ji ne rečeš sam?*
»Nerad bi dobil košaro iz prve roke*.
Fr. Kandare, tretje I. Zupančič iz Ljubljane. V glavnem skakanju je dobil drugo mesto Kandare. — Zvečer je bil v Zdraviškem domu ples in razdelitev daril. Nam je tekma pokazala, da stopajo tudi Slovenci z velikim uspehom na špornem polju na površje. Upamo, da se bo šport, ki ga nikakor ni podcenjevati, tudi med nami čim dalje bolj razširjal.
»Svobodna Misel" 7. številka izkazuje sledečo vsebino: Dr. T. Barto-šek: »Kaj hoče »Svobodna Misel?*
— F. J. Krejči: Verstvo in moderni ideal človeka. — Dr. L. Wahrmund: Premoženje katoliške cerkve v Avstriji.
— K. Ignotus: O češčenju svetnikov in njihovih ostankov. — J. Bernhard: Ljubljanski veleinkvizitor. — Stanislav Dayleyszewski: Satanova sinagoga,— Svobodomiseljno gibanje. — Raznoterosti.
Razpis za konfekcionlranje uniform in dobavo krznarskega blaga.
C. kr. ravnateljstvo državnih železnic na Dunaju, naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo za okraje Dunaj, Line, Inomost, Beljak, Trst, Plzen, Praga, Olomuc, Krakov, Lvov, Stanislav c. kr. ravnateljstev državnih železnic in za okraj c. kr. obratnega vodstva v Černovicah za leta 1912—1914 po javni ponudbi oddalo konfekcijoniraje uniform in dobava krznarskega blaga. Ponudbe je vložiti najkasneje do 10. septembra 1.1. 12. ure opoldan. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz razpisa, ki je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpoglhe.
Elektroradlograf „Ideal" ima
danes, jutri in v četrtem nov program, ki obsega med drugim sledeče lepe in zanimive točke: (>Solnograd: (Lep naravni posnetek.) — Moralna tašča. (Komičen prizor.) — Odkup izobčenca. (Prekrasna ameriška drama.) — Ta spored je oblastveno odobren in pristopen tudi šolski mladini. — K večernemu sporedu ob 7. in polu 9. dodatek: Izdelovanje žarničnih mrežic. (Zanimiv naravni posnetek.) — V petek spet velik večer smeha. — Opozarjamo, da je odslej zadnja večerna predstava (na vrtu ali v dvorani) že točno ob polu 9. uri!
Požar v Mokronogu.
(Za včeraj prepozno došlo poročilo očividca).
Mokronog.
V soboto popoldne je zadela prijazni dolenjski trg Mokronog grozna nesreča, iz katere si bo Mokronog opomogel le z velimi žrtvami in po trudapolnem delu. Mokronog je bil eden najstarejših krajev v šentrupertski dolini. Trg je ležal v podznožju gradu, hiša poleg hiše in se je šele v zadnjem času začel širiti na vse strani. V zadnjih letih mu je prirastlo nekaj novih poslopij, ki pa so s starimi vred postala žrtev groznega požara.
V soboto po Velikem Šmarnu je bil vsako leto shod na Žalostni gori in ob enem semenj v Mokronogu. Ta dan je postal usodepoln za Mokronog in njegove prebivalce in ga bodo pomnili pozni potomci kot dan največjega požara, ki jih je prestal stari Mokronog.
Velika suša, ki vlada zadnji mesec povsod, je provzročila že toliko po-
Ema se je vrnila k prijateljici in ji to sporočila.
»To bo imenitno," in Gabrijela je nekoliko privihala gornjo ustnico, »cela dvorana naju bo gledala. Naj, kaj me brigajo ljudje, reci mu, da magari dve."
Ema mu je sporočila ta odgovor.
»Zahvaljujem se ji", je rekel in se nasmehnil.
»Zakaj niste prišli sami, ali bi vas bila ta košara s prve roke tako bolela?" so bile prve besede Gabrijeline.
»Ne vem, gospodična, svoje žive dni še nisem dobil košare."
»Morda sploh svoje žive dni niste nikogar prosili za ples?* je vprašala zbadljivo.
»Do danes samo znance*, je odgovarjal mirno.
»Torej tem večja čast zame, kaj ne?" je nadaljevala zopet v zbadljivem tonu
»Ne, gospodična, to je odlikovanje, milost, sreča ali karkoli hočete za me. Razdelila ste danes že nekoliko košar.*
»Prosim, nobene domišljavosti, plešem z vami le radi efekta; glejte, kako gledajo vsi naju,* mu je prekinila govor porogljivo in namignila z glavo.
Naročajte,ponu- m 1 i	vS	1 Ji
Ms Tolsto vrsko slatino
ki je edina slovenska ter najboljša zdravilna In namizna kisla voda. Od vsakega zaboja plača podjetje v narodne namene 20 vinarjev, kamor naročnik določi. Naslov : Tolstovrška slatina pofita GnStanj, KoroSko, kjer je tudi gostilna, letovišče in prenočišče. Svoji k svojim!	’
žarov, da ilustrovani listi vsakokrat prinašajo celo vrsto žalostnih slik samih pogorišč. Med največja pogorišča letošnjega leta se bo pač prišteval Mokronog. Vročina in suša sta glavni vzrok grozne katastrofe.
Semanji dan.
Zjutraj so od vseh strani napolnili sejmarji mokronoški trg. Semenj je bil živahen kot največji semenj v letu. Vsled velike suše bo letos slaba otava, zatojljudje kolikor mogoče prodajajo živino. Po trgu pa so zunanji trgovci postavili svoje štante z različnim blagom.
„Gori!“
Opoldne, ko je večina sejmarjev sedela po gostilnah in je bila povsod največja gnječa, se naenkrat začuje grozni klic „ogenj, gori!“ |V trenutku je nastala grozna zmešnjava. Zapadni veter je nosil od Pencove tovarne smrdeč dušeč dim, ki je takoj napolnil celo ozračje. Ljudje so prestrašeni drli iz gostiln in so skušali najprej hiteti na pomoč, toda kmalu se je pokazalo, da je nevarnost za lastno življenje zelo velika in je skušal vsak rešiti samega sebe. Nepopisen je prizor ki se je nudil v tem trenutku, ko domačini niso vedeli, ali naj hite drugim na pomoč, ali naj rešujejo svojo last. Obupen krik in vpitje onih, ki niso mogli več rešiti pohištva in obleke iz svojih hiš in živine iz svojih hlevov, jok otrok in žen in klicanje na pomoč, vse se je zgrnilo v en sam obupen vzklik; med tem pa je temni dim samozavestno plaval nad hišami in plamen se je širil od strehe do strehe. Ogenj je nosil kose čresla daleč čez goreče strehe in tako se je ogenj razširil na vseh straneh. Zunanji trgovci so pometali svoje blago v zaboje in so pobegnili kamor so mogli, rešiti je bilo mogoče le malo. Tujci sejmarji bi bili radi pomagali domačinom, toda vsaka pomoč je bila izključena. Lesene in slamnate strehe posušene od velike vročine, so se vnemale kar od daleč, da si človek ni bil nikdar svesti življenja; vse je bežalo pred groznim dimom.
Domače gasilno orodje, ki je bilo kakor vsako leto, pripravljeno za vsak slučaj, je prišlo takoj v začetku požara v ogenj in ga ni bilo mogoče rešiti. Domača požarna bramba je bila torej brez rnoči, posebno, ker je zajel ogenj ognjegasce z najboljšo domačo brizgalno vred. S težavo so se ognje-gasci rešili, brizgalno pa so morali prepustiti svoji usodi.
Grozna vročina in dušeč dim sta branila vsak dostop v obližje gorečih hiš, človeška sila je bila brez moči proti mogočnemu ognju. Skoraj celo uro so morali domačini brez pomoči gledati, kako preti ogenj uničiti cel njihov trg.
Prva pomoč.
Ljudje v vaseh okoli Mokronoga m na Žalostni gori so pač takoj zapazili požar. Vsem se je nudil le en prizor: Mokronog v plamenu. Hiteli so tudi od vseh strani na pomoč, toda tudi njihova pomoč je bila brezuspešna.
Prvo je prihitelo na pomoč gasilno društvo iz Sent Ruperta, kmalu za njim iz Mirne, iz Trebnjega in Škocjana. Gasilci so šli takoj na delo, žal, da je vsled velikega plamena tudi njim bilo le počasi mogoče omejiti plamen. Seveda so jim pomagali domačini in tujci, kolikor so mogli. Velika sreča je, da se je rešila sodnija, v kateri je več uradov. Tu so gasili vsi, gospoda in kmetje, možje in žene, gospodje, gospe in gospodične z nenavadno neustrašenostjo in požrtvovalnostjo.
Divjanje plamena.
, °genj je divjal celi dve uri in sele potem se je ustavila nevarnost, da se razširi dalje. Na pogorišču je bilo nemogoče vztrajati. Ogenj je lizal svoje žrtva §e celo popoldne, celo noč in celo| nedeljo. Prihitele so na pomoč še druge požarne brambe. Po celi šentrupertski dolini se je valil gost dim, ki je oznanjal še dva dni pozneje grozni dogodek. Mokronoška požarna bramba je brzojavno poklicala na pomoč novomeško, ki je brez vsakega obotavljanja odšla takoj v Mokronog. Požar je divjal naravnost strahovito. Iskre so frčale na vse strani. Vročina je bila tako huda, da so se vnemali kozolci, ki so bili oddaljeni kakih 400—500 m od trga. Mnogim trgovcem oziroma gostilničarjem so pogorele ledenice s pivom vred. Ljudje so reševali, kar so pač mogli. Ker se je ogenj razširjal naravnost z neznansko hitrostjo, so mogli le malo rešiti. Mnoge hiše so se vnele večkrat zaporedoma. Tako se je vnela streha g. Mevžlja kar šestkrat. Toda domar čemu sinu, ki je neprestano čuval na strehi, se je vedno posrečilo pogasiti °genj. Revež je vsled neznosne vročine popolnoma onemogel.
Žrtve požara.
Posledice požara so naravnost strašne. Mnogim ljudem so pogorele hiše do tal, drugim napol, tretjim samo deloma. Zgorel je skoro ves severo-zapadni (spodnji) del trga, kjer
je največji promet. Tu leži tudi sodnija, notarijat, vse lepše trgovine in boljše gostilne. Pencova tovarna za usnje je pogorela do tal. Pogorelo je sledečim hišnim posestnikom vse do tal: veleposestniku Povšetu, Kolencu, Weiblu, Žlajpahu, Jeriču, Bulcu, Devu, Uhanu, Laščanu, Žgajnarju, Krapcu, Majcenu, Šetini, Gorenjcu, Gačniku, Srimčku. V celem je pogorelo okolo 50 hiš in nad 120 drugih poslopij-Zgorelo je tudi zelo veliko živine. Ljudje so klali prešiče kar na travnikih. Zbegana živina je tulila, da je bilo strah in groza. Pogorelim trgovcem so zgorele vse trgovske zaloge. Mnogi so rešili samo to, kar so imeli na sebi. Uradno poslopje, kjer sta nastanjeni sodnija in davkarija, so rešili le z velikanskim trudom in naporom. Nepoškodovan je ostal le zgornji del trga, kjer stoji tudi šola.
Škoda.
Škoda se dosedaj ceni nad poldrugi milijon kron. Samo tovarnar g. Penca ima škode okoli 400.000 kron. Tudi drugi hišni posestniki, katerim je požar prizanesel, imajo občutno škodo, katero jim je povzročila brizgajoča voda. O vzrokih požara krožijo najrazličnejše vesti. Dejstvo je, da se je vnelo čreslo v Pencovi tovarni; na kak način to je sedaj še neznano. Gotovo je, da požara ni zanetila zlobna roka.
Tatovi.
Kakor ob vsaki večji nesreči, tako so se tudi v Mokronogu pojavili različni elementi, ki so hoteli izrabiti obupno zmešnjavo v trgu in se sami okoristiti. Na veliko srečo je takoj na lice mesta došla žandarmerija iz Mokronoga in okolice, ki je pazila na te dolgoprstneže in jih takoj prepodila. Kolikor je bilo spoznati, so bili tatovi sami tujci, ne domačini.
Drugi dan v nedeljo.
V	nedeljo je še cel dan tlelo po pogorišču. Ža stražo so ostale štiri požarne brambe in sicer: mokronoška, šentruperška, mirnska in novomeška, ki so takoj udušile vsak pojav ognja. Šele ta dan je bilo mogoče natanko pregledati mesta, kjer je prejšnji dan tako silovito razsajal požar. Pogled na pogorišče je obupno. Kamor zreš, povsod sam pepel in razvaline. Po ulicah vidiš obupane obraze pogorelih nesrečnežev. Žene in možje hodijo s solzami v očeh mimo svojih poprej cvetočih domačij in zrejo srepo ne-znanokam. Ognjegascem je bilo poznati, da so njih moči popolnoma izčrpane. A vendar so kljub temu izvrševali svoje človekoljubno delo do zadnjega trenotka.
Pri vsej nesreči so se nekateri Mokronožani v resnici pokazali tako požrtvovalni, da jih moramo odločno pohvaliti. Pri gašenju ognja so se zlasti odlikovali: g. Tratar, načelnik mokronoške požarne brambe, ki je delal ves dan, ne da bi kaj jedel ali pil, tako da je končno skoro obležal na pogorišču, dalje trgovec Prijatelj, neki čevljar iz Kaplje vasi, veleposestnik Zupančič in njegov sin iz Rakovnika, nadučitelj iz Tržišča in njegova soproga, rodbina Mejak, sodnik Hutter, davčni upravnik Vencajz, gospa Romuld, c. kr. asistent Kraker, predstojnik davčnega urada Arh. Z eno besedo rečeno, vsi Mokronožani od najvišjega gospoda in gospe do najnižjega delavca in delavke. Da so vse požarne brambe ’ bile‘na mestu, nam ni treba posebej naglašati.
Na pomoč ponesrečencem.
Popolnoma razumljivo je, da se nahaja v Mokronogu sedaj splošna beda in nadloga. Želeti je, da se takoj osnuje kak lokalni pomožni odbor, kateremu bo gotovo tudi naklonjen krški okrajni glavar, ki je že sedaj izrazil ponesrečencem svoje sočutje. Sploh se je izkazal g. okrajni glavar v nedeljo zelo milosrčnega. Pričakujemo pa tudi, da bo vse slovensko ljudstvo priskočilo Mokronožanom na pomoč z raznimi prispevki. In to tembolj, ker so Mokronožani v resnici potrebni podpore. Zavarovalnina namreč ne dosega niti četrtine škode.
Samomor v garnizijski bolnici.
V	zadnjem času se nenavadno množe samomori v avstrijski armadi. Tudi v Ljubljani se le tekom zadnjih mesecev dogodilo že več slučajev. Včeraj popoldne je zopet izvršil samomor četovodja Andrej Andrejčič, sanitejec v garnizijski bolnici, oddelek št. 8. Našli so ga obešenega v nekem skladišču, kjer so bile spravljene različne cunje, krtače itd.
Andrej Andrejčič je bil pri vojaštvu zelo priljubljen. Sploh je bil zelo priden in vesten vojak. Zadnje dni je bil nenavadno žalosten in potrt. Toda nihče ni vedel zakaj. Sklenil je trdno v svojem srcu, da izvrši samomor. In res je včeraj med 5. in 6. uro odšel v skladišče in z neko vrvico obesil na
lestev, ki je bila v skladišču. Ko je prišel malo pozneje neki lajtnant v v skladišče, je na svoje veliko začudenje zapazil Andrejčiča obešenega. Andrejčič je še visel na vrvi. Lajtnant je dogodek naznanil višji instanci, nakar so šele mrtveca zdravniški odrezali, nekdo pa je ves slučaj proto-koliral. Kmalu nato je prišlo v skla-dališče še par zdravnikov, ki so takoj poskusili, če je mogoča še kaka pomoč. Toda vsaka pomoč je bila izključena. Andrejčič je bil že mrtev. Nato so ga odpeljali v mrtvašnico.
Kakor čujemo, je Andrejčič izvršil samomor le iz strahu pred kaznijo. Neki njegov kolega, četovodja ga je naznanil radi neke malenkosti brez vsakega raporta. To je Andrejčiča silno užalostilo in konečno pognalo v smrt. Revež je bil še bolj potrt radi tega, ker je hotel priti k žandarmeriji, kar bi mu pa bilo, če bi bil kaznovan, nemogoče. Imel je tu služiti samo še nekaj tednov.
Pod vlak je skočil.
Včeraj zjutraj so našli v Kranju na železniški progi nekega vojaka 17. pešpolka mrtvega. Izvršil je samomor. Skočil je pod vlak, ki mu je popolnoma odtrgal glavo. Svoje dejanje je najbrže storil ponoči.
Samomorilec je služil šele prvo leto pri vojakih in je bil doma iz Stražišča pri Kranju. Imena nismo mogli zvedeti.
Vzrok samomora — strah pred kaznijo. _____
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Dunajski občinski svet proti draginji mesa.
Dunaj, 21. avgusta. Občinski svet je danes sklenil, da radi draginje mesa zniža užitninski davek in klavniško pristojbino za 50°/o.
Papeževo stanje.
Rim, 21. avgusta. Papež je skoro popolnoma okreval.
Turški prestolonaslednik v Nemčiji.
Carigrad, 21. avgusta. Turški prestolonaslednik Jusuf Izedil odide prihodnji mesec v Nemčijo in ostane tri dni gost nemškega cesarja.
Ogrski državni zbor,
Budimpešta, 21. avgusta. Obstrukcija se nadaljuje.
Lastnik in glavni urednik Milan Plut.
Odgovorni urednik V. M. Zulnr.
Tiska ..Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi,.
Beseda & vin. — Za one, ki iščejo službe 4 vin. — Najmanjši znesek 50 vin. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 vin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kupi se dobro ohranjeno žensko kolo.
Ponudbe na upravništvo .Jutra*. 345/2—1
Mlad mesarski pomočnik vešč slovenskega in nemškega jezika išče službe. Ponudbe: J. poštno ležeče Jesence. 347/2—1
Hiša v Hrenovih ulicah št. 18, pripravna za malo obrt se proda. Poizve se v gostilni pri .Dachsu*, ali pa Marije Terezije cesta številka 16.	348/3—1
-----------l —      ------------------
Dve gospodični, ali dva dijaka se sprejme na hrano in stanovanje. Valvazorjev trg številka 4. I. nadstropje	455/3—1
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče* kaj
kupiti ali prodati,
doseže to najložje, ako
inserira
v Malih oglasih »Jutra". Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika!
Jako zanimiv, zabaven in poučen list s slikami je
ff
Ilustrovani
tednik"
ki izhaja vsak petek ter stane četertletno K 1*80. Zahtevajte ga povsod! Naročite ga in inserirajte v njem!
Naslov: Ilustrovani Tednik, Ljubljana.
Pozor! PrPSAlitpv^ Pozor!
FR. P. ZAJEC, Ljubljana.
Velika zaloga pravih Švicar, ur, zlatnine, srebrnine, gramofonov, plošč itd.
Tem potom vljudno naznanjam, da sem preložil svojo trgovino s Starega trga 26 na
Stari trg štev. 9
isto popolnoma na novo uredil ter povečal in mi bo mogoče svoje cenjene odjemalce v vsakem oziru v zadovoljivost postreči. — Osobito opozarjam slavno občinstvo, kot prvi
in edini slovenski, to obrt upravičeni izvrševati ter oblast-	e..	■
veno izprašani optik in strokovnjak na svoj
.*. optični zavod .\|lft'
po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni.
V zalogi imam vedno najnovejše ščipalnike, očala, tudi Rotenstockove; toplomerje, daljnoglede vseh vrst, kakor „Zeis“, „Goerz“, „Busch“ itd., zrakomere, hydrometre, raznovrstne tehtnice za žganje, mleko itd. — Vs» popravilu izvršujem v svoji lastni, dobro urejeni delavnici točno in solidno. — Zahvaljujem se za dosedanje mi izkazano zaupanje in prosim, da mi isto ohranite tudi vbodoče.
Z odličnim spoštovanjem	_ _
Fr. P. Zajec, Stari trg št. 9.
,,OLYMf-CR£?£\
Lepota ženskega lica je ključ, ki odpira mnoga in mnoga vrata!
i
m
1
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča krema brez maščobe
■ ■	OLIMPIA	i—
pripravljena na poseben način iz najfinejših in najneškodljivejših sestavin. Radi spretne kemične spojitve se porablja
———■ OLIMPIA	■■
suha krema tudi kot najboljše milo..— Cena malemu lončku K 1‘20, velikemu K 2‘—. — Glavna zaloga v
lekarni Trnkoczy v Ljubljani.
»Angleško skladišče oblek"
O. BernatOvič
Ljubljana, Mestni trg 5
priporoča radi minule sezije v okasjji
j obleke za gospode:
iz listra ali pralne v barvah
od K 10-— naprej
ter panama
klobuke in slamnike.
, Jutro4 se prodsga vTrstu
po O vinarjev
v nsbsledjnjili toloaJsetrrieili:
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, ulica Sette Fontane, Gramaticopulo, ul. Barriera, Sptider, ulica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kichel, Bojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acquedotto, Segulin, ulica Industria,
Becker ulica Stadion, Trevisan ulica Fontana, Pipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carducoi, Sekovar, VojaSniSni trg, Hrast. Postni trg,
UfOŽt, ulica Miramar, Magolo, ulica Belvedere, Geržina, Bojan,
Raunacher, Čampo Marsdo,	Lug, ulica	S. Lucia,
Bruna, ss. Martiri,	Zidar, Sv.	M. Magdalena,
Ercigoj, ulica Massimiliana,	Hreščak,	ulica Belvedere.
Rončelj, ulica S. Maroo,	Cecllittli,	ulica deli’ Istra,
2 lokala
na prometnem kraju, eden z vso trgovsko opravo, dalje imata vsak svoje skladišče in stanovanje, se takoj od-dasta. Kje, pove podružnica »Jutra“ v Spod. Šiški.
S tem se usojam javljati, da sem svojo spedieljsko trgovino z današnjim dnem opustil.
Ves inventar sem prodal tvrdki
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
fotomanufaktura in drogerija
••
Šivalni stroji za rodbino in obrt,
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
d« x9 o* J«
Podružnica v Ljubljani — (Centrala v Trstu)
in bo ta družba tudi vsa tekoča opravila izvršila v svojem imenu in na svoj račun.
P. n. naročnikom se najtopleje zahvaljujem za izkazano mi zaupanje in prosim, naj to naklonjenost v polni meri blagohotno ohranijo tvrdki „Balkan“.
Z velespoštovanjem
v Trbovljah, enonadstropna, 5 minut od farne cerkve, tik okrajne ceste, z vsemi pritiklinami in 460 sežnjev zemljišča, še 9 let davka prosta,
 se proda...........................
Franc Drnovšek, nadpaznik, Ojstro« p. Hrastnik.
bNajbolj varno naložen denar! Največja slovenska hranilnica!
Denarnega prometa do 31. dec. 1910 nad 564 milijonov K.
na zelo prometni cesti v Ljubljani, elegantno opremljena, se odda takoj z vso špecerijsko zalogo in z vsem inventarjem ali brez njih pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov v upravništvu „Jutra“.
M. RAVTAR
po O vinarjev
v naeledLaaJUi. toToaJsraixri.sJaL
Južni kolodvor, na peronu.	Wisfak, Gosposka ulica.
Državni kolodvor.	Kuštrin, Breg.
Blaž, Dunajska cesta.	Tenente, Gradaška ulica.
Sever, Krakovski nasip.	Velkavrh, Sv. Jakoba trg
Pichler, Kongresni trg.	Sitar, Florjanska ulica.
Češark, Šelenburgova ulica.	Blaznik, Stari trg.
Dolenec, Prešernova ulica.	Nagodfe Mestni trg.
Fuchs, Marije Terezije cesta.	Kanc, Sv. Petra cesta.
Mrzlikar, Sodna ulica	Treo, Sv. Petra cesta.
Šubic, Miklošičeva cesta.	Kušar, Sv. Petra cesta.
Zupančič, Kolodvorska ulica.	Podboj, Sv. Petra cesta.
Pirnat, Kolodvorska ulica.	Elsner, Kopitarjeva ulica.
Šenk, Resljeva cesta.	Bizjak, Bohoričeva ulica.
Kotnik, Šiška.	Remžgar, Zelena jama
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Svetek, Zaloška cesta.
Košir, Hišleijeva ulica.	Jamšek, Tržaška cesta,
stiene, Valvazorjev trg.	Štravs, Škofja ulica
Sušnik, Eimska cesta.	Likar, Glince.
Ušeničnik, Židovska ulica.	Strkovič, Dunajska cesta
Kleinsteln, Jurčičev trg.	Klančnik, Tržaška cesta.
Križaj, Sp. Šiška.
delikatesna trgovina in vinarna
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča svojo veliko zalogo raznih
jestvin, finih namiznih in desertnih vin, likerjev, konjaka in šampanjca. Eksport
kranjsk. klobas in brinjevca
Slav. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komi* sljsko prodajo.
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3.
sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po 4V4°/0 brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti.
Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi izključena vsaka špekulacija z vloženim denarjem.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa
Podružnica „Jutra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.—6.
Kreditno društvo
Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj 1/*°/o. Dolžnik pa rnore svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menico in vrednostne papirje.
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
ji v«—, j.	=-:=rr-- registrovana zadruga z omejenim jamstvom si:..— ... s:r:;rj
priporoča svojo bogato zalogo najnovejših tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in litografsko stroko spadajoča dela ter jih izvršuje točno, okusno in po solidnih cenah. — Tiskanje šolskih knjig in časopisov
XrfSU3t2a.o zaJLožnlžtrvo-	liTaaaao.oa.eTrn.ejže	čr3se.
3bdTuLga,Tm.11 je.	ZjitografijSL.
 ..—.1	Tele2o»j»l*»,	m	"™1"1	  —	3P>o*ta.« hmnHn1e» štev. T&.307. ——
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
K1NTA kolesa.
NajobSirnejše Jamstvo. Ilustrovani ceniki brezplačno.
K. C a mernik
LJUBLJANA, Dunajska c. 9. špeciai. trgovina i kolesi is posim. deli. hpoiojevanje bol««.
k .Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica. štev. ».
_	Podružnic«	v	Spjjetu,	Celovcu,	Trstu, Sarajevu ln Gorici. =====
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 4 V|a,
Tatica, šte^r- 7 (ria^spero&l e&sresal pošta).
Kupuje to prodaja:	Vloge	na	knjižk»	Eskomptuje
vndeoctBepapiij«, rente, oMInriK J—t—e phw»	cd dneva vfeHtve 4«T do a*«wa dhrlgd.	aaeniee,devlze	in Hektare — Zavarovanje i ud—liilh
prioiMut^ delnice,	itd. — Vabite in devize. —	Rentni davek plačuje banka iz tvojega.	papirjev proti knrcii feffuM. — Revizija irebanja
Plli»il aa vtedneatao paptaje ftl hia#e ladeSa*	Ha teka« im žiro ra£un po dogowm.	■ittMhw«pWn» — Stavbnikrediti. — B-ftOorf
eMartMMh,	TWahni	iv««	«	Ameriko.	kradML	- Bom* naročila.
Pramese k v«em žrebanjem,	Ak*ed«tivi.	tnkaso.
Centrala v Vrsttt.	Heitfaliilea.	Ffi^jaUia	y	dpal^L