Leto VI., štev. 25 Lfutijana, petek, SO- januarja 1925 Poštnina pavšaHrana Cena* 2 Dfn lzha)a ot> 4 i|ntra|. Stane mesečno 25-— Dia sa inozemstvo 40-— . neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16/L Telefon št 7X Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Upravnlštvos Llutiliana. Prešernova al.iL« in 54. Telet. ŠL3& Podružnic!« Maribor. Barvarska d. I C«l|«. Aleksandrova Račun pri poitn. tekov uvodu itev. 11.81% ! Ljubljana, 29. januarja. •Sladko in častno je umreti za domovino,* tako pravi latinski izrek. V tem duhu so učili in vzgajali stari Rimljani mladino, oni, ki so imeli v starem veku najbolj izrazit d Javljan-ski čut Vedeli so, da jim je svobodna domovina izvor vsega blasvctanja, Idealnega in materijalnega. Zato so sknšali vcepiti že nežni mladini ljubezen do domovine, jo učili, da mora vsak državljan za njo žrtvovati vse svoje imefe in — če treba — tu li živ-Sjonje. Smrt za domovino je po mišljenju starih Rimljanov sladka in častna. Iz globokega državljanske^.. svobodoljubna so Rim'in ni častili svoje bojevnike. Vsak. ki je doprinesel žrtt v za domovino, je Ml deležen javnih časti. Rimski državljan se jo zavedal, da je svoboda in mogočnost njegove do imovine odvisna oe!jali Slovenco » d-»*>o zmagu jočih na rolo v, oni bo bili kovači našega ujedi»tpnin. Krvaveli so v Dobrirl^i. na Pn jest ni, ni Francoskem, oh Piavi, na solunski fronti, onj so s svojo krvjo potrdili voljo naroda, tli hoče biti združen s Srbi in Frvpti v lastni svobodni državi. >*iih je čakali smrt na bojišču, a tudi smrt na vešalih. Med slovenskimi dohrovoljci ima £mg drja. Pivka [tosebno čist in jasen zvok. To je junak, ki je v stalni smrtni nevarnosti snoval znamenito carzansko zaroto na avstrijski fronti, ki bi bila, da njenega uspeha ni pokvarila malodušnost Italijanov, znatno skrajšala cclo vojno ter neštetim tisočem tudi slovenskih vojakov f »hranila življenje. Pozneje je bil tir. Pivko poveljnik naših dobrovuJjskih odredov. Kdor pozna nekoliko zgodovino našega političnega dela za ujedinjenje, ve, kolikega pomena je bila za uspeh tega dela tudi ta Pivkova akcija. Za svoja junaštva ni zahteval Pivko niti plačila, niti časti. In ko ga jo zbor zaupnikov mariborske JDS izneiiadil t<>r pozval, naj zapusti politično zatišje in prevzame kandidaturo kot nosilec liste Narodnega bloka, sp je dr. Pivko predstavil narodu, rekoč: «F.vo me narod! Poznaš mojo preteklost. Tako. kakor nekdaj z orožjem v roki, bom služil v bodoče svoji domovini s svojo neumorno-tjo in z razumom. Zaupaj mi narod!« A glej! V svoji propadlosti so klerikalci, da zadoste svoji strankarski čfieknlaciji. ostudno pljunili na moža, ki se je z zaničevanjem smrti boril za našo svobodo ter začeli narodnega junaka in borca porivati za špijona in Izdajalca. Klerikalna morala zmore vse. S t"-m treba računai. Nismo pn mogli misliti, da se bodo klerikalcem v tej brezvestni borbi pridružili tudi voditelji narodno - «ocijalne stranke tr-r glasilo grup, ki se predstavljajo ljndftvu pod goljufivimi firmami narodnih zajedničarjev in bratskih spo-raztimnšev. Sam predsednik Jngo-lo-venske Matice se tako druži s krvniki naše narodne morale in našega narodnega ponosa. Ali je sploh Se mogoča večja, deka denea ia večja dcmoralizacija ljudi,1 katerih dolžnost bi bila prednjačiti ljudstvu z dobrimi vzgledi, s povzdi gujočsmi besedami'? Kako naj v .liig^v slaviji zraste nov rod, ki 1*> boljši -'d današnjega, kako naj vzljubi d novi no mladinn, kako naj se pripravlja na žrtve, ki jih bo kdajkoli zalitevaia d»-movina od nie, ako pa vidi, kci o ljudje, ki hc-fjo biti tlanes voditelji naroda, brez sramu pred celim svetom blate na jI »olj odlične med maioštevi; nimi burii za domovino. Obnovitev pogajanj z Italijo VAŽNA SF.JA MINISTRSKEGA SVETA. — PRlCETEK BENEŠKE KONFERENCE 3. FEBRUARJA. — BODRF.RO PRI NINČlCU. — GRAŠKI INCIDENT. Beograd. 20. januarja, p. Nocoj ob 5. do 9. se je vršila seja ministrskega sveta, ki je izključno veljala nadaljevanju konference med našo in itali.ansko delegacijo v Benetkah. Zato sta ves čas prisostvovala ministrskemu svetu naia delegata na beneški konferenci poshnik dr. Rybar in pomočnik prometnega ministrstva Avramovič. Na seji je bila predelana vsi tvarina, o kateri se jc doslej razpravljalo v Rimu in v Benetkah. Izdelala so se tudi navodila naši delegaciji za nadaljne postopanje. Naša delegacija odpotuje v Benetke v nedeljo, tako, da bo pravočasno pri otvoritvi nadaljevanja konference med obema delegacijama dne 3. februarja. Nocoj so bile sprejele na ministrskem svetu konvencije o basenu Thaon de Re-vel na Reki, o razdelitvi avstrijskiii arhivov med nasledstvene države, o ureditvi zasebnih dolgov v avstrijski velja- vi, o boIni5n'cah na Reki in n.iejrh bolnikih, o izdutk.h za uravnavo Rečine in o podmorskih kabijih ter o drugih prometnih in tarifnih vprašanjih, ki še vise med Jugoslavijo in Italijo. Zunanji minister dr. Ninčič je prečital na koncu seje brzojavko iz Gradca o napadu nemšk;li nacionalistov na naše državljane in o posktišenem napadu na ta-mošnji ,'ugosluvenski konzulat zaradi slučaja nemškega poslanca dr Krafta. Or. Ninčič je sporočil, da sta avstrijska ''la-da in graški župan izrnzila našemu konzulu obžalovanje zaradi tega dogodka. Beograd. 29. januarja, n. Italijanski poslanik Bodrero je konferiral danes z ministrom za zunanje posle dr. Ninči-čcm. Oba državnika sta razpravljala o beneški konfercncl. ki sc v par dneh nn-daliuje. Poslanik Bodrero je izrazil ministru prepričan e, da ima konfcrcnca obilo izgleda za popoln uspeh. Antanta grozi Žiti z deportacijo BIVŠA AVSTRIJSKA CESARICA PRIPRAVLJA NOVE INTRIGE. KI OGROŽAJO MIR EVROPE. — RESNO SVARILO ANTANTE. Iz zbirke dokumentov proti Radicu POD KATERIMI POGOJI IN S KAKŠNIM PROGRAMOM JE BIL STJ. RADlC SPREJET V SF.LJAŠKO INTERN ACIONALO. Beograd. 29. januarja, p. Ministrstvo za notranje stvari je objavilo nocoj dva nova dokumenta, ki sta bila zaplenjena pri liadiču. Prvi je članek Sandomirskega v uradnem glasilu mednarodnega seljaškega sovjet a o Sljepanu Radiču in njegovi skva. dne 27. junija 1924. Zapisnik scic predsedstva mednarod« neija scliaškcga sovjet* z dne L juliia 1921. Prisotni sodruui Smirnov, Dombal, Rmi. Gorov, člani mednarodnega sclju« škega sov^eta, sodrmj Radič, predsed« nik HRSS, sodrug Košutič, član 1IKSS. Praga, 29. januarja, r. Iz češkega di-piomatičnega vira se doznava: V zad-n.cm času so se množile avtentične vesti, da pripravlja vdova po zadnjem avstrijskem cesarju Karlu Žita na Madžarskem nuve intrige, ki bi naj pripeljale njenega najstarejšega sina Otona na madžarski prestol. Žita, ki živi v cks:lu na Španskem je z madžarskimi legitirnisti v stalnih stikih in ped njenim vplivom se je pripravljal podoben puč. kakor leta 1921. s Karlom Habsburškim. Mladi Oton naj bi bil v spremstvu svo e matere prišel tajno na Madžarsko, kjer bi bil Iz-klican za kralja. Na ta način bi bila Evropa postavliena pred gotov čin In Žita se je nadejala, da bi vsaj nekatere velesile priznale Otona in v tem preprečile intervencijo M;ile antante. Madžarski le-git;tnisti so skušali pridobiti za svoje načrte tudi avstrijske Icgitimistc ter so računali tudi na podporo Radičevo. Do- zadnjih dneh januarja In nekateri roakli so kazali, da ie Žita že na Madžarskem, To sicer nI blo les, vendar Jc situacija postala tako resna, da ]e Mala antanta opozorila svoje zapadne zaveznike nss potrebo nujne intervencije. Na podlagi tega opozorila je tričlanski odbor vete« poslaniške konference v Parizu, v katerem so francoski angleški In italijansidf veleposlanik, storil energične korake: Bivša cesarica žita le bila službene upozorjina, da se mora dokler biva no Španskem odreti vsaki politični deltr;-nosti ter prekiniti zveze z madžarskim legitirnisti. Za slučal. da ostane to sva-rilo brezuspešno le bilo Žiti sporočeno, da bo deportirana in konfinirana na samotni izvenevrapelski otok. Po dragi ver žili le b'lo Titi rečeno, da sc bo moralo vrniti na Madeiro. Zntrluje sc, da je resna posvarite*? napravila na Žito -globok ut's. Nadzor bra opazovalna služba Male antante ie | stvo nad njenimi intrigami je sedaj oo- vse te priprave še pravočasno odkrila, ostreno. Zdi se, da naj bi se bil puč Izvršil v | —....... ■■ Mussolini napoveduje bo] parlamentarizmu IZENAČITI GA IIOCE Z UPRAVNI SVETI PRIVATNIH GOSPODARSKO? IN- STli Ud J. stranki, ki jasno kaže Radičevo akci.o sodruga Castcl in Romct (Fraticin). so« kot revolucijonnrno. Hkrati prinaša list druga Dobrovo!'ny in Maiorov (Češko« besedilo pisma, ki ga je poslal Radič s'ovaška) in sodrug Krasnii. organizacij« seljaški inlernacijonali pri svojem vstopu ski tirnik mednarodnega scljaškcu« sov« v sovjete, kakor tu li zapisnik aeje pred-: jeta. Dnevni red: A. Ker v glavnih toč« sedstva seljaške iuternacijonale o sprejemu Radiča. kah odgovarja predstavkj predsednika IIRSS, sodru^a Stjcpnna Mirkovima Ra« Članek veli, da je Radičev vstop v in- di^a. sk'cpom prve scliaškc konfcrcnce ternacijonalo velikega pomena za njen o naV.jah mednarodnega scljaškcga sov« pokret. Potem govori o programu IIRSS,| ieta in posebno gicdc boia za zcmlio, katerega glavna ločka da je v tem, da ne priznava nasilno vključitev Hrvatske v danaSnjo Jugoslavijo. HRSS zahteva popolno narodno in politično neoivi=tiosl hrvatskega naroda, ki šteje 4 miiijone duS. Oblika pisjjitične organizacije osvobojene Hrvatske mora biti republika, in sicer ne na podlagi referenda, plebiscita ali drugih podobnih načinov tako zvanih demokratskih republik, am^ak po njej najbližjemu tipu boljševiških de'av=kih in kmetskih republik (I. j. po sovjetskem sistemu). Nadalje govori članek o ostalem programu 1IRSS in o njenih lepih uspehih pri zadnjih volitvah in pravi, dn je za bližnjo bodočnost pričakovali velikih dosrodkov v Jugoslaviji ia v zvezi z njimi ludi na Baikanu. Drugi dokument je pismo, ki ga je poslal Radič predsedstvu seljaške in'er-nacijonale v Moskvi v roke generalnemu tajniku, so.'no naperjeno proti nam. med tem ko vi razpravljate o miru*. Francija odkritosrčno želi obnovitev Evrope in spravo narodov. Ta pa cik' dar nc bo mogoča, ako bo atafe priprav' Ijcni dcmokraclji nasproti trmasti- oli« . garhija. Radič privi dalie, da dc'n ITRSS na j Butare5„, cg. j-nuarja, v Zdravstveno strmog'avl>cniu d*n*«nie voi.škc b.tr. .kra|jrl Fenlinan,!ni Ui je biI prP(i zoazne oblasti, da hoče predvsem uPo. ; f|nevj ira„ nn uiIi, je zadovolji- Sre, .St?, '". r. 0./.0 V S I vo. Zdravniki ne izdajajo več uraduih bulelinov. IZ RUMUNSKB POLITIKE. Bukareš'a. 20. januarja, v. Vodja madžarske stranke Grampierre iz Cluia je olstonil iz strankinega vodstva. Vzrok 11 nem slučaju, ako bi sc ta mirna sred«' stva izkaza'* kot brezuspešna, začela re« vo'ucijo. IIRSS pristaia na tn. d.i osta!a v Ju"os'aviti, ako hi imela uspeh, di pa se mora Jtifins'avi;a izprcmen:ti v fede« rativno rentib'iko. Bodoči po'itični i^cil IIR^S *e »adranskri . podonavska fede« raciia v«ch kmet-... »nh '..sklasicizma, v dotaniib Grki so s smrtjo kasnovali tiste, ki! doka' nie jo največ barbarizma. .Itniež eo za pel ja vali mla.lino ter jo hoteli za stnipljati z mrinjo proti narodnim svetinjam. Tudi pri narodih, ki zdaj vladajo svet in ki znajo ceniti narodno svobodo, je sramotitev narotlnih borcev nemogoča. Naj 'ni se poskusilo na Francoskem ali na Češkem to, kar fSkarijr-t je prodal svojega učenika za 30 srebrnjakov. Pri nas se prodajajo narodne svetinie za par krosrlic. ne mož iz dnisrih vrst pa izpregovori narodu za uteho iu bodrilo odločne besede. Stane Vidmar, ki je že v svoji zgol-nji mladosti kot sokoNki tekmovalec v Jiniem »volu opozarjal nn Slovence in JuToslovene. ima ne <*ledc na vf poznejše nie^ovo zaslntre za narod, pravico, da je danes nastopil tudi kot V časih politične podivjanosti, ko sodnik ter na ves glas obsodil izdajal-j jrehena pametna in poštena beseda že|co domovine, katerim ni nobena stvar | nič več ne zaleže, na naj pride ta ž?;več =veta. Komur še_ ni zamrl čut za. od te ali one politične strani, d«ne j narodnost, noštenje in do-to;nost, ta a«»-jj »oiuika -^olua viiL orodbe a sovjetsko Rusijo. Poslanec Berki (vladna stranka) je zagovarjal politiko grofa llethlena. Poslanec Mooser (vladna stranka) je govoril o oborožilvah sosednih dr-živ ter naglašal, da iina Mn,Ilirska le 35 tisoč vojakov, 60 strojnih pušk in 105 lopov, dočim ima Mala anlanta po uradnih poročilih 480.000 mož mirovnega kadra, 12.000 slrojuih pušk ia 7300 topov. SKODOVE TOVARN £ V RUMUNJJ1 Bukarešta, 29. januarja, v. AdeveruJ poroča, da sc vrše pogajanja meti ŠL«. dovim: tovarnami in rumur.skim vojr.;ni ministrstvom radi udeležbe pri ustano« vitvi ve'ike rumunske tovarne za muni« j ciio. List navaja razne p-edno&ti, ki bi i jih imc'a ta udeležba za Kurr.uniio. Ka* ! pital naj bi bil 60 proccntov rumunski, | 40 pa češki. Enako razmerje ftaj bi biic tudi v upravnem svetu. 23. i=nuur>: Cl EI1I: Beogrjd S.473, N«wYork 518.10. Loadou 24 R4, Pariz 28 tC, Milaj 21.C0, iluga Budimpešta 0x072, Bukarešta 2.72C, Sofija 3.7775, Dvtzaf 0.«)73. DUNAJ: Beograd 1153 do 11C2, Berlin j 1C.S50 do IG 050, Bukarešta 2C7 de 309, ! Milan 291D do 29C1, New-York 70.925 do 71.1 So, Pariz 3i>42 do 3S3S, Praga 2111 do 2121, Varšava 13000 do 13.700, Sofija 512 do 510, Curih 13X00 do 13.740, dinarji 1147 do 1153. PBAGA: Beograd 55.40, Dunaj 4.705, Rim 141.75, Xev»-York 330«, Curlli 655 75. Bi:ELIV: Beograd 6.84, ktitar. tfjzti Psagk 12.48, Curih 80.96 Kurupcijonisti se branijo s tem, da blatijo poštenjake Klerikalni kolovodje, kl so pripeljali fcorupcijonistično mrcino tudi v Slovenijo ter so žalostno zasloveli po vsej Evropi radi svojih znamenitih Sušnikovih pre-voznlc, Koroščevili svilenih nogavic Iz Amerike, Serncčeve elektrike, Kremžar-jeve vneme za štrajkujoče delavce in sto diugih umazanih aler se sedaj po »Slovenca* otepavajo in menijo, da odvrnejo pozornost ljudstva od sebe, če z batom obmetavajo poštene ljudi. Gospodje se sicer zavedajo, da tudi kar se poštenosti tiče nobeden izmed njih ni vreden odve-zati čevljev drju 2crjavu, ali driu Kra-merju, ali Mohoriču, driu Pucu in drugim naprednim politikom. S tem večjo moralično korajžo si zato izmišljujejo razne podle očitke in namigavanja proti naprednjakom. 1'ako si ne morejo predstavljati, da bi bila nesebična in o globokem razumevanju za interese naše akademske omla-dine in za eksistenco slovenske univerze pričajoča akcija za Akademski kolegij korektno izvedena. Pri njih se najbrž dela po drugih metodah. Ustanovitev Aka- demskega kolegija Je zasluga takratne' ga poverjenika A. Rlbuikarja. Kako so bila dobljena sredstva in kako se uprav Ijajo o tem naj se klerikalci informirajo pri takratnem predsedniku dež. vlade prol. Pitainicu ter pri odbornikih In nad zornikih A. k. n. pr. prof. Plemlju, drju Krajcu, prol. Zupančiču, drju Majaronu, drju Trillerju in ostalih. Nesramna laž, da so demokrati za prevzem »Slovenskega Naroda* dobili nemški denar jc porojena iz one mentall tete, ki jc govorila svoj »non olct», ko so klcrikalci za svoje časopisje prejemali avstrijske podkupnine. Seveda ni niti načelnik Narodnega bloka niti kdo drugi od voditeljev JDS si Izposodil le dinar iz nemških rok. Pri moralični kvaliteti g. škofa In njegovih pomočnikov ni čudno, da ponavlja »Slovencc* lažnjiva bajko o drju Kra-merju in Mohoriču, o drju Pucu in Tur* ku. To so dejanja krščanske pravičnosti in ljubezni in ni čuda, če papež študira v kateri samostan bi zaprl voditelja pobesnele politične duhovščine. Francozi o naših volitvah Pariški »Journal des Debats* uživa v Evropi poseben ugled in njegov glavni urediok August G a u v a i n, ki velja kot konservativen mož kaio» liške s-neri, ima tudi v Jugoslaviji mnogo avtoritete. Povodom njegovih zadnjih potovanj po naši domovini so ga posebno slavili tudi naši opozicio« nalci, vedoč kolike važnosti je njego« vo mnenje za informacijo francoske javnosti in evropske diplomacije. Za« to je tem važnejše, kar piše njegov list o Jugoslaviji. V •Journal des Debats* pod naslovom «Prcd goslaviji», katerega glavne misli po« dajemo našim čitatcljcm, da vidijo, kako sodi o naših političnih prilikah trezno inozemstvo. «J. d. D.» piše: Odločni nastop jugoslovenske vlade proti Radiju spravlja v negotovo«-' usodo Radičevih 70 mandatov. Odveč bi bilo omenjati, da je ta nastop dal povod za strastne kontroverze med vladnimi strankami in opozicijo. Ne da bi se spuščali v podrobnosti teh polemik, je vendar zanimivo ugotoviti, dadiii rojaki večkrat slišati od Srbov. Med prijatelji Jugoslavije ni nobp-Jjega. ki bi si ne želel skorajšnje sprave teh dveh jugoslovenskih plemen. Hrvati to dobro vodo. Kadar očitajo organom francoskega javnega mnenja, da se kažejo srbofiNke do pristrnnos'; pozabi ia jo, da so oni mno«ro več kakor pa Srbi storili za disfcrediliran-e stva ri, do katere so še do nred kratkim tujci kazali samo simpatije. Toda vprašanje je notranjepolitično Prpsojati se more samo s stališča politične konsolidacije jugrvslovensfce kraljevine. Pravim: rvolitične konsolidacije-. ka iti, koTištn tirati se mora. di ra-BČPvska iuritacijn tiiinn nobenega vpliva na gospodarski razvoj in na mnteriiplno blagostanje kraljevine. Vi-dpli smo, kako jp za viška srho hrvatske krize poskočil dinar. »Ra-iličizom» Tli vrpdnost, ki bi rotirala nn bnr7i Hrvatski trospodarski kroari. bančniki in rndiistrijci, mptodično širijo svejn pod'p'ia na celo krni io vino, ne da bi se brisrali za separatistične homolije Radičove. To ie simptomatičpn pojav, ki do'o za resnorm k vpčiomti nj°-povi voliiei. broz vsakega vpliva nn kme: Vlada Je storila svojo dolžnost, ko je razkrila hrvatskim risani nevarno rovarje-qje vodite'?ev HRS. S P!»ra1i7.?mnipm njihove akcijo je osvohodila hrvatskega seliaka tn 11 težkega strahovanja, ne le mo»nlnega. ampak tudi eroepodarskega. V Zagrebu slišite govorili o »srbskem terorju*. Toda ob tej priliki sa je treba spomniti, da ao bili pri zadnjih volitvah demokratskim kmetom, ki so čuvali Krizmnnove skrinjice v varaždiiiski županiji, izžgani domovi in uničeni vinogradi od pristašev Radičeve stranke. Počakati moramo torej, če bodo hrvatski voliiei (>orabili priliko, ki se jim nudi, da se otresejo Radičevega jarma in najdejo izhod iz zagate, v kateri so jih njihovi voditelji držali tri leta. lir vatska se bo 8. februarja izjavila, ni j se hoče vrniti k aklivnpmi) sodolovn-torek jc objavil ^ v j,..^ a,j pa hn2e „3tvaritj si. ' °,bsIrcn č'an,ck steni iz svoje ab-tinonce, ki bi se do-voiitvami v Ju« smaUata še Uot ,)0za. Prekmurski Slovenci na naslov drja Ravnika Iz Prekmurja smo prejeli sledeči dojiis: Nikdo ni hotel verjeti, dokler ni či-tal v «Uradnem listu* črno na beloni, da nam je dr. Ravnik vsilil na svejo kandidatno listo kot srezkoga kandidata za celo Prekmurje dr. Strasserja, za namestnika pa g. Alszeghyja. Gospodu Ravniku nik lo ne brani vložiti la-tne liste, a zahtevati se mora, da pridejo nanjo ljudje, vredni zaupanja ve.like narodne stranke v državi, mož je v narodnem Ln državnem oziru zanesljivi ter neo|K>rečni. Zdaj pa glej mo! Gosp. dr. Strasser je budijnpe-šlanski Žid, ki je prišel kot jurist okoli 1. mOj. v Prekmurje. Dvomljivo jc cclo, ali ima npše državljanstvo In bo treba v tean Szjru še temeljitih poizvedb. Srezki kandidat NRS je pod Beio Klinom postni navdušen boPIevik in jp opravljal kot tak boljšovjško tajništvo v Dol. Lendavi, pozneje se je pa prelevil in [»ostal privrženec bele garde in je bil na.ihujM nasprotnik naše drža / >_ i. .... . Politične beležke f- Kakor kravate menja «S!ovcncc» svojo dnevno agitacijo v uvodnikih in člankih. Predstavlja se od dne do dne vsakojakim stanovom, v sredo je do« moljubarsko rokovnjačil za svoje za« stonjkarje na deželi, včeraj pa se je ma« lo bolj pošterkano in z manšctumi lotil uradništv«. Tri članke je nabra! z i vče« rajšnjo uradniško številko tekom tedna, vseh migajoči repek pa jc: dne S. februarja boš uradnik volil klerika'ne tigre. Zakaj? Zato. ker »Slovenec* ske« sano priznava, da so tigri tudi v urad« niških vprašanjih bili kapitalne lenobe, in zato, ker se mu zdi, da boš tudi ti, uradnik gladko pogoltnil psovke proti Narodnemu bloku in se dne 8. februarja zbudil kot neomajen klerikalec, taborit črne Ljubljane. In to še prav posebno zato, ker »Slovenčcvc* članke iz »urad« niških krocov* pišejo brezposelni k!cri» ka'ni advokati in kolirani kanoniki, to« rej isti gospodje, ki so še pred letom v istem »Clovencu« gt i znani refren, da uradnik samo »žre in žre*. -}- Klerikalni tisk in uradništve. navesti samo en slučaj, da je klerikalna stranka kaj slorila za zboljšanje trmotnega položaja uradnišlva. bi morebiti Se kdo verjel njegovi ljubezni, ki jo je izsledil za urad-ništvo ravno ta tnpsec prpd volitvami, Iako pa niesove klob"sarije nimajo no benega ufinka. Pametno uradništvo ve, sli za odrešenje floreStva Josip Zupančič. Predavanje bo v Soli Trbovlje-Votle ob 3. popoldne. V sototo je še poleg tu navedenih predavanj, predavanj« g. profesorja Jo* sipa Jcrasa v Šiški pri g. Stepicu o do-brovoljskem gibanju. Opozarjamo vse interesente na to zanimivo predavane. vzbudilo precejšnjo pozornost in sprožilo nekaj komentarjev v Avstriji in v inozemstvu. Ti članki so se gibali ekrog ta-koimenovanega problema združitve Avstrije z Nemčijo. Imenovana avstrijska politika sama sta smatial.i za potrebno, da svoje potovanje komentirala v avstrijskih listih. Iu baš ti koinentarii so najbol, značilni, ker jasno pričajo, da celo avstrijska nemško-nacijonalna stranka, ki je najbolj vse-nemška in v nacijonalnein pogledu naj-ekstremnejša, nc računa z možnostjo, da bi se danes dalo govorili o združenju z Nemčijo. Danes, ko sc je Nemči.a napram vseinu svetu pokazala kot nelojalen izvrševalec najvažnejših mirovnih obveznosti, saj se je dognalo, da drgovorjenega raz-oroževanja ni izvrševala v predpisani meri, je antanta edina v prepričanju, da je tieba biti previden in nezaupen napram Berlinu, lil v tem razpoloženju, ki danes prevladuje tako v Franciji kot v Angliji, nI prostora niti za na.manjšo možnost združenja Avstrije in Nemčije. O tem so si odločujoči možje v Berlinu prav tako na jasnem kot na Dunaju. Iu pri tem sc raznovrstni gospodarski momenti, ki prihajajo v poštev osohito za Avstrijo, niti ne jemljejo v račun, tvori.o pa zelo zelo močan faktor proti forsiranju težnje k liniji. Glasovi, ki iih jc Ollo čuti ob tej priliki iz zapadne Evrope, samo potrjujejo, kako odločno je antanta zoper vsakršne projekte neinško-avstrijske un je. Potemtakem problem spojitve avstrijske republike danes sploh ne obstoja. In ne sme obstojati čim dalje časa, to moramo pristaviti tudi mi, s stališča naše kraljevine. Za nas pri tem ne prihaja v poštev samo vprašanje koroških Slovencev, samo celokupna naša vnan.epulitič-na situacija. Za nas je popolnoma dovolj, da imamo za soseda eno velesilo, Italijo. Republika Avstrija na severu, manjša razoro-žena, tvureča jez ali zaščitno barijero med nami in Nemčijo nam ie mnogo pri-kladncjša nego velika Nemčija sama. V našem interesu bi bilo, da se taka spojitev sploh nikdar ne izvrši, marveč da ostane Avstrija država zase, kakor je Švica da bi klerikalna slranka našla v njegovih vrslah ob volitvah več simpatij, ako bi pokazala to svojo najnovejšo Ijubrzen is takrat, ko so se reševrla uradnika vprašanja v narodni skupščini. Takrat so klerikalni pos^inoi mo'čali in prepuščali vso skrb in delo za uradnišlvo dpmn kralskemu poslancu g. Rpisnerju. klerikalni tisk pa sploh ni objavil lisie čase niti besede v prilog uradaištvu. — Uradnik. -j- Krravj Tpeti z 7aloške er9te. Doktor Rrpic bi se rad otrese! odgovornosti za 7.a!ošVo cesto, dasi je bil nn takrat predsednik deželno vlade v Ljubliani, ko so prpd dr-želno bolnico po nedolžnpm streljali delavce ka'.-or zajce. Po vseh prinriiih politične odgovornosti je r.» le dogodke odgovorpn dr. frejc, a tudi doktor Korošec, ki je kot Član vlade v Rpo-eraiu d-žil dr. Brpira iir vladi v Ljubljani Ali misli dr. Brejc, da bomo odgovornost valili na ubo^e orožnikp, ki so le storiti lo. kar se jim je ukazan? Najboljši doksz za (vlcovornost dr. Brejca je v ostalem tudi dejstvo, da nl'(e, ki je bil pri krvoprpliliu udeležen, ni bil uradno pnklicnn na odgovornost. Edino z^došfe-nie, ki ga je dobilo dplavslvo za s'orjpno ! krivico je bila politična justifikarra I dr. Prejca in pa zavest, da srre vsa slo-: venska javnost impnov ti RLS-stranko krvavi1! vilpzov z Zaloške ceste. -j- -Moralni maček barabstva. To je sicer paradoks, a ga pri opozicijskem časopisju lahko opažaš od slučaja do s'učaia. Ko je pred mcseccm dospel Sve« tozar Pribičcvič na veliko zborovanje JDS v Zagrebu, jc zagrebška separati« stična sodrga izdala prigoden libel s sa« mimi harahskimi izbruhi proti niegovi osebnosti. Učinek je bil pa tak, da sc je vsa zagrebška javnost zgražala nad tem sramotnim dokumentom popo'ne podivjanosti. Zagrebški hlokaški listi so z muko prali madež emirntvorne* in hanaovske civi'izaci;e. — »Slovcncc* je v sredo v svojem poročilu o incidentu na beograjski proslavi na las kopiral psovke hanaovskcqa libela in se šc prav posebej odrezal, da je »cigan iz Vrgin« ». Za to ba« Narodni blok V nedeljo se vrše naslednji shodi 19 sestanki: Vrhnika c . pop.. Govori dr. 7.erja v. Zagorje ob .). dop. Govori član predsedstva* JDS iz Ljubljane. Podzemelj ob 7. zjutraj. Govori Alojzij Turk. Metlika ob 2. popoldne. Govori Alojzij Tiirk. Begunje (Gorenjsko), ob 11. dop. Govori ravni tel j Jug. Radovljica ob 3. pop. Govori ravnatelj Jug. Rihno ob pol 8. zvečer. Govorita ravnatelj Jug in srezki kandidat Amhrnži& Radeče pri Zid. mostu. Govori delegat iz Ljubi ane. Preddvor ob 10. dop. Govori prof. I*an Kolar. Velika dolina ob 3. pop. Govori dr-Sta ne Rape. Poljane nad Skorjo Loko oh 8. zrn t raj. Govorita dr. Kramer in Adolf Rilinikar. Škoci.ian pri Mokronogu ob 7. zjutraj Govori Janko Tavzcs. Bučka pri Mokronogu ob 2. pop. G> /pri Janko Tavzes. Koprivnik pri ?rcdnij vasi v Bohinju ob 10. dop. Govori Jaka Mlakar. Stična - St. Vid ob 9. zjutraj v gostilni Gorišek. Govorita dr. Bohinjec ln •tanko Rbrrama. Borovnica ob pol 8. zjutraj. Poročata Zelvtl in Ipavec. Brezovica ob pol JI. dop. Poročata g. Zeb.il in Ipavec. Golo Brdo ob 9. zjutraj. Govori Iv® Berščak. Ločnica oh 3. pop. Govori Ivo RerščaV. Krašnja ob pol 8. zjutraj. Govorita Pančnr in dr. Potokar. Blacovica ob 11. dop. Govorita Pančur in dr. Potokar. Tro'are ob 8. pop. Govor: a Pančur in dr. Polokar. Draroml:e oh pol 8. *iut-aj. Govorita Fran Kokalj in dr. Kaiba. Rodica ob pol 11. Govorita Fran Ko-kali in dr. Karha. Dob nb 3. pop. Govorita Pran Kokalj in dr. Kirhn. Vrhutcga sc vrši šc cela v-sta shodov na Štajerskem, ki jih bomo dclotna še objavili, de'oma pa so naznanjeni po do tičnih krajih. ™ ali Lichtenstein. Ako se pojavi Nem m"5 4 mora!no Jugt, ,c,r''n .. či a na Dunaju, ob Moravi, ob Rabi in rah^°. B« včeraj vščipn.l moralni Muri, postane činitelj v srednjem Podo-; mait-,k sc "fiovarja, da jc za njegove navju, kjer je ostalo še toliko nasprotij,' P*ovke odgovorno - beograjsko dija. preko enako orijentiranega madžarskega ; ftvo! «Sovenec. pada in popada, psov« Podonavja pa postane faktor tudi na pra- ke ,ga vrS.e- kam°f sPada- , gu Balkana samega. Sistem malih in sred • + Rirt,< 86 'e Tc2ai ,^d, 1 H»b"bnr njih držav v Podonavju in na Balkanu pa nikakor ne more trpeti v svoji sredini ve- | like Nemčije, ker bi pomenilo to začetek j nove nestab:lnosti. Nemčija ne bi stremela samo preko Slovenije na severno Ad-ri.o, marveč bi podpirala madžarske aspi- i govci. Dunajska korespondenca l,s,0Jl uP"v,ienQ upunje, pred nas to vprašanje z neodložljivo nuj-1,la se bo 10 grajanje na legiml- nosijo, bi ss snelo to zgoditi šele tedaj, kadar se stanje v nasledstvenih državah do dobra konsolidira in utrdi, kadar od-mro stare, nam nasprotujoče tradicije in se tudi sicer vnanje politično vzhodna Evropa definitivno orijentira v določeno smer. Kako vlogo bi pri tem Igralo vprašanje koroških Slovcncev, je seveda odvisno le od celokupnega takratnega položaja; gotovo pa jc, da naš cilj ne more biti meja na Dravi, tudi ne na Vrbskem jezeru, marveč v okolici St. Vida. Sicer Pa je v tein pogledu vsako detajliranje danes le sladka muzika; stvar je omeniti le, da se naglasi jedro zadeve. Dingholer in Frank bosta morala priti po vizum za potovanje v Bcilin tudi — V Beograd, kadar bi hotela razpravl ati o resnih zadevah; dotlcl pa mora biti stični bazi (torej v brbsburškem smislu!) rešiti povoljno. V kratkem se bodo v Budimpešti vršila važna posvetovanja med avs'rijskimi in madžarskimi legilimisti, ki zasledujejo čimprejšnjo rešitev problema podonavske federacije pod Ilabeburžani Zveza kulturnih društev V soboto 31. t. m. predava v Trbovljah Anton Podbevšek ob 5. uri popoldne, kot običajno. Istera dne zvečer oh 8. predava na Rakeku o borbi svobodne misli za odrešenje človcštra g. Josip Zupančič. V nedcPo predava Josip 7npinči6 ob 2,.popoldne v CerknI"! o borbi »vohodne misli ra odrešenje človeštva. V Novem Po svetu — Minister dr. Fran Fledler f V prede zvečer je timrl r Kralovih Vinohradih Ivvšj ministpr dr. Frane Fiedler. Dr. Fied er ie igral v češki politiki v zadniib desetletjih veliko vlogo. Po poklicu pro-'p°or na praški trhnitei. se je pridružil Mbdočehom in bil, še razmeroma mlad, izvoljen v avstri:ski državni zlior, kjer si je pridobil kot gospodarski strokov-nwk ve'«k ugled. V kabinetu barona Ročka ie prevzel trgovinski pori Tel j. Njegovo mifistrnvanje je znano zlasti po t. 19. Fipdlerevih je7ikovnih naredhah. Po i7stopu iz kabineta je prev7el vodstvo češkega kluba v avstrijskem parlamentu. Po prevratu se .ie dr. Fiedler popolnoma umaknil iz političnega življenja. Karel Pelant + V Pragi je umri na posledicah npsrečnecra padca pod avtomobil znameniti češki novinar Kirel 1'plant. ki je pred vo:no vodil pokret češke Svobodne misli ter 7. vnpmn sodeloval tudi pri enakem slovenskem po-kretn. Pokojni Telint je bil protniip dobrodušnega in dnetipnega človeka ter :e vžival v vseh krngih velike simpatije. Cpst n:egovPmu spominu! — Bryan 7a črtan'e evropskih dolgov Ameriki- VViiliam Brvan. znani bivši demokratski predsedniški kandidat: je po-»lal predsedniku Coolidgen posplmo pismo, v katerem zahteva, da nai se vse zahteve Amerike od Evrope črt.vo in 7alilevajq ol>pnem jamstva za razornle-nje evropskih držav. Po Brva novem mnonju ho le pa ta način mogoče dosegi svetovni mir. Njegovo pismo je izzvalo v Ameriki veliko senzsciio. — Csl. min. predsednik Švehla 'e zopet obolel ter odpotire po nasvp«u '(lravnikov za več tednov na jucr. 7a časa njegove odsotnosti trt bo v predsedstvu vlade zastopal minister železnic Jiri Stfibrnv. — Stavka v an?leš'ti hrallevi ealafl. Radi s«avke tehničnega osobja v vseh državnih poslnpVh v l/irdonu ie ostala v sredo tudi kral.ieva palača brpz raz-sveiljnve In kurjave. Stavka je na»ta'a radi teira. ker i« neki de'avcc izstopil ii strokovne oreanhacije. Sedaj :e sicet izjavil, da je pripravljen zopet vstopiti, a ga je izvrševalni odlior strokovnih or-"ani7aeii odklonil. Kdai pridejo ,,Devojke, katerih se ne poroči"? mestu v čitalnici ob 1. pop. preda »a pro-njuno potovanje le »informativnega* zna- fesor Stanko Sila o svetovnem na7oru Čaja. lin verstvn. svečniro S. fehrtisrja pre- » « > 'dava v Trbovltah e borbi svobodne mi AVTOMOnil.NF. VOZSJE znatno znižane cn~ki rvThor šteje 4!) članov. Kandidatske liste morajo je-leg teh obsegati še 49 namestnik--v. ca» hvali, da mu železničarji ne morejo nič oporekati in da ie pravičen in objektiven namam vsem. Komu se ta dvolična vloga klerikalnih goljufov ne studi? Kdo v n ej ne vidi pravo zrcalo politike, ki že toliko let iz slovenskega ljudstva in njegovih interesov norca brije? 2elezničarji k sreči niso osli in bodo znali dati odgovor na cinično zasmehovanje, ki se jim reži v obraz iz »Slovenca« iii »Pravice«. •{'Prof. Franc Haupimann Včeraj je preminul ♦ Ljubljani po po-$frtvova'nem, skrbi tn truda polnem življenje v "S. le}u svoje starosti, g. Franc flauptmann. profesor v poko'u. 2 niim je legel v grob edei: največ ih prfateljev našega visokošolskega dijaštva in vzoren nacijonalni delavec. Doma iz Slovenskih goric oe je posvetil li.ozofskim naukom in bil dolga leta piof. na učliišču v (Jiadeu. Skupno s pokojnim Franooi llrašoveem, očetom sedanjega celjskega župana, oia slovenskih dijakov, ko so študirali v Giadeu, Ser njihov zvpst zaščitnik iu svetovalec. iKo je pokojni univ. prof. dr. Gregor Krek ustfctovii Podporno društvo za slovenske di„>ake, mu je bil llaiiptinann ve-aten sotrudnik. Skupno s Ilrašovcem je ilaiiptuianu ui-iancvil v Gradcu tudi Čitalnico in izcanakademsko podružnico c. m. n. Po prevratu ?n je prof. ilauptinajin pieselil h Gradca v Ljubl.ano, kjer ;e iivel pri svojem sinu, univ. profesorju dr. Ljudniilu Buptmannu. I.ani je pričel 8x>'eliati in včeraj 6voji stari bolezni podlegel. Pogreb bo dan6S ob 4. popoldne z Valvasorjevega trga št. 7 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi ma lahka slovenska zemlja, ki jo ie tako ljubil, ugledni rodbini pa naše iskreno sožaije! Min*ster dr. Žerjav v Novem mesta Novo mesto, 29. januarja. Danes dopoldne je priepel semkaj minister za šume in rudnike, g. dr. Gregor 2erjav. V njegovem spremstvu se je na-Siajal veliki župan dr. Bcltič. G. minister se je ustavil na srezkem prghvarstvu, Stjer so se mu najprej predstavili načel-aiki državnih uradov, nakar je sprejel deputacije gospodarskih in kulturnih dru Stev iz celega okra a. Pi klonili so se mu skoro vsi župani občin novomeškega sreza, s katerem! ie g. minister z velikim zanimanjem razpravljal o gospodarskih težnjah njihovih področij. Ob treh popoldne se je vrši! v hotelu vVindisch skupen obed, katerega so se udeležili skoro vsi župani novomeškega okraja, zastopniki državnih uradov in novomeške občine ter raznih kulturnih in gospodarskih korporacij. Novomeški žu- pan dr. Režek je v iskrenih besedah po-I zdravil g. ministra kot neustrašenega bor J ca za razmah Ideje državnega in narodnega edinstva. nakar mu je napil župan iz M'rne g. Bule. Starosta novomeške sokolske župe, dr. Vas.ič je nazdravil g. ministru imenom kulturnih organizacij, župan iz Poljane, g. Schauer imenom svoje občine, predsednik Obrtniškega društva za Dolenjsko, g. Filip Ogrič pa imenom dolen skih obrtnikov. Vrsto govornikov je zaključi! srezki zdravnik dr. Gregorič, ki je česttal g. ministru kot nosilcu liste Narodnega bloka. (1. minister se je v patrijotičnem govoru zahvalil za izraze udanosti napram dinastiji in državi. Pri odhodu iz Novega mesta so mu priredili dolenjski župani viharne ovacije. Klerikalni prevaranti Splošno znana je klerikalna taktika, ki ima za vsak stan poseben program in posebne obljube, katere so si mjdseboj v največjem navskrižju. Na.bolj znana v tem pogledu je avtentična histo Iji o dveh klerikalnih interpelacijah v Narodni skupščini 1. 1922., ko je g. Brodar zahteval za kmete prost izvoz živme ;n žita, g. Gostinčar pa istočasno za delavce in uradnike takojšno prepoved vsakega izvoza živine in drugih živii! Vsa država se je takrat smejala in se norčevala iz čast tih volilcev SLS, ki potrpežljivo prenašajo predpustne šale klerikalne prevarantske politike, i Tudi v sedanjem volilnem boju je tako. Na kmetih pri svojih zaupnih sestankih psuje o n. pr. gg. klerikalni kandidati nenasitno uradnlštvo, ki bi hotelo vse samo »požreti«, v Ljubljani pa po-milujcjo državnega nameščenca ter sc mu predstavljajo kot edini rešitelji! Roke dvigajo kvišku v svetem ogorčenju, ker je bilo par več ali manj sposobnih i političnih uradnkov premeščenih z enega lepega mesta v drugo, ko pa so bili sami na vladi, so cinično preganjali najsposobnejše voditelje javne uprave. ' Klasičen primer nam v tem oziru nudi slučaj direktorja Borka. Mož je strokovnjak prvega reda, vesten in pcžn-vovalen delavec, pravi oče železničarje1' in nikdar ni bil partizan. Le odločno naroden je in državi ter njeni službi i brezpogojno vdan. Zato ga je klerikalni minister Sušnik takoj pregnal iz Ljubljane ter »shranil, v Beograd. Ko so morali slovenski tigri v svoje kletke nazaj, je vlada Narodnega bloka postavila dr. Borka zopet na slaro mesto. Med železničarji je zavladalo splošno veselje. Tem večja pa jc bila ,eza pri klerikalcih, ki so po »Slovencu, pričeli direktorja Borka nesramno napadati in ki so sklenili, da ga takoj poženejo iz državne službe, čiin bi oni zopet dobili moč v svoje roke. Nesramna gonja klerikalnih kolovodij pa je vzbudila ogorčenje ne le pri vseli naprednih železničarjih brez razlike strank, temveč tudi pri pristaših SLS. In sedaj prilta a zopet do veljave pre-varantska in lažniva taktika klerikalne stranke po vzorcu zgoraj omenjenih! dveh slavnih interpelacij. Med tem ko j »Slovenec« g. Borka grdi in inu vodstvo ; SLS streže po življenju, sc glasilo kle-! rikalnega kandidata g. (losaria »Prati-j ca. za njega — poteguje. »Slovencc.. psuje. da je dr. Borko partizan. »Pravi- i Za resnico! Zadnji čas sc je z getove strani v enein izmed ljubljanskih dnevnikov pričela pcpolnonia neupravičena gonja proti gosp. direktorju liorku. Rcsnici na ljubo ugotavljamo, da so vsa natolcevanja brez vsake podlage in so se mogla poroditi !e v dušah • nih ki mora.o ro-variti proti vseinu, kar je dobrega. Ugotavljamo: L) Da ljubljanska d:rek-cija bodisi južna ali sedaj državna po osvobojenju do danes ni imela bolišega ravnatelja, kot ga je dobila v osebi g. dr. Borka. 2.) Da še noben direktor do danes ni prišel s tako idealnim in program ltič-nim načrtom, po katerem tudi faktično dela 3.) Da še noben direktor nI bil tako priljubljen kot je sedanji (dokaz njegov odhod 'n ponovni povralck.) 4.) Da naš z direktor ni nikak pri-gan ač in da niti najman.ie še ni poskušal vplivati na politično mišljenje usluž-benstva. 5.) Da dosedaj še niso znane nobene premest.tve krivičnim potom. Ker se zavedamo, da smo našli v našem duektorju g. Borku pravega moža in voditelja ljubljanske železniške direkcije, je naša dolžnost, da ga ščitimo pred ] nekorektnimi n.ipadi s katerekoli strani, njemu pa želimo obilo uspeha v delu za dobrobit jugi/slovenskih žcleznic in žc-Iczničarskcga uslužhcnstva. U dr uit nje prometnikov kraljevine SIIS. Društvo •Sprevodnik». dajal jo je namreč prej «domači» vcle- Industrijl v Dobravi, tako da je bil ob času potrebe za ljudstvo ba.cr že prazen, dočim je danes še poln in se prebivalstvu ni bati, da bo vsaj ob večernih urah imelo luč, katere pred leti pod g. inž. Sernecem n! imelo. Čudimo se pa, da si upa kandidat v radovljiškem okraju javno očitati vsem gostilničarjem svojega okraja, da imajo gostilne odprte preko policijske ure ln sicer samo zato, da lahko »pijanci in krokarji« gledajo električno luč. Tisoči delavcev na Jesenicah. Javor-niku in Dobravi, ki rabijo luč baš ob večernih urah, cb katerih priporočajo ured n ki »Slovenca, ustavlianje električne luči, za g. Serneca seveda niso »delavno ljudstvo., ker ve, da ga ne bodo volili. Vozniki pa, ki so v pondeljek zjutraj krmili živino v hlevih poleg hotela Mangart na Rečici, so trdni kmetje iz Žirovnice, ki se bodo lepo zahvalili, da jih je trobilo kandidata Scrncca na tako hudoben način žigosalo — za požigalce. Nove nesramnosti kandidata Serneca Prd naslovom »Liberalno gospodarstvo na Završniei. priobčuje včerajšnji »Slovencc. nesraiiiuo notico, ki sc glasi takole: • Elektrarno na Završn'cl že vstavljajo od prd 12. ponoči do 5. zjutraj iu od poldne do dveh popoldan. Ce bi se ^vršil lučit inž. Scrncca, ki iim ta Završnl-ca na razpolago 3n0 konjskih sil iu bi je uc bilo treba ustavljati. Pa šc nekaj je značilno. Ko je inž. Serncc vodil elektrarne v Istih razmerah, jc ustavljal raje zvečer, da so bili prizadeti samo gostje v gostilnah, vzdržal pa je obiat v jutranjih urah, ko morajo vozniki In kmetje krmiti živino in jc nevarnost požara ii3 dlani, zlasti ker vozniki nimajo več zavarovanih svetilk. Sedati 1 gospodarji se ne ozirajo na pt trebe delavnih ljudi, ampak ščitijo predvsem pijance in krokaije. Za te mora biti luč. Ne bomo se motili, če trdimo, da utegne biti baš t.iko gospodarstvo na Završniei daljni vzrok strašne nesreče, ki se je zgojila v pondeljek, dne 2i» t. m. ob 4. zjutraj na Rečici pri liledu. Zgorela sta dva hleva in znani hotel Mangart. Ogenj je nastal ob času, ko vozu ki, katerih je v teh hlevih veliko, krmijo vprežno živino. Taka je razlika med Scrneccviin iu pa se« danjiiu liberalnim gospodarstvom.. Z ozirom na »Slovenčcvo. vest jc tre-ba. Ja ugotovimo tok; tflektiarue na Završniei niso ustavljali od pol. 15. do 5. zjutraj, temveč od 12. do pol 5. Ravno na željo voznikov iz Rečice se je v zadnjem času ustavljala od pol 12. do -I. ure ponoči, zato, da so vozniki že lahko krmili ob električni luči. Ko jc g. inž. Sernec vodil elektrarno »ob istili razmerah», elektrarne sploh ustavljali ni mogel, in sicer zato, ker mu jc sploh zosttilii. Pro- Priprost račun PniMrnio smo že ži:ro«n!i brezvestni Itimpariio, ki so jo hoteli klerikalci uprizoriti z znanimi Snšnikovimi pre-vnznicami. Na škr»lo države «o si hoteli ustvariti svoj volilni fond. Kljub temu pa ima »Slovenec, drzno čelo, da napada seda n'»o vlado, ker je zatrla to klerikalno korupcijo. Mesto ponovnega odgovora prosimo čitatelje, naj malo računajo in pusto računati tudi klerikalnim volilcem: nekaj jih je gotovo takih, ki to znajo. Torej: Tovomina za prevoz enega varom iz VoIvo'l:r>e v Slovenijo znaša 4000 r!« "000 Din. S->*~ikov rnnfst }e 7«s»*aJ 40 to-r-j rUrfT 17(10 P'o erl Vf—m, Kle':'r-'"i so nrodrrintl prevoz-iVe no *00—P00 Din. tn'o da bi si prihranil trgovec na prevoznini okrog 1000 Din pri va<*o«n. En vngoi lmn 10 nnn Irg moke. o»I-r-vr- *!ta. A':o ra~i!*"fe pori navede ni prihranek 1030 Din pri vagonu, pride na t kg celih 10 pnr. Za 10 par forej hI «e lahko pocenila me'ta. ako hI obveljala S"šniknva no red^a. Kateri trcnvec pa h! it i 10 par erodajal cene"e moko? DefMvo je. dn bi konzument "e mogel dobiti moke r"l za vinar cene|e. 7 lai pa rnč»"i:ie fp dalie: Su*ni'< I? Izdal 5000 zni?->nTb pre-vo7"ic. Od leh so »I 'ih o*vtr*-li ' jPr; fcalei IfOO. A'ro hi jih nredaJaM «a««o po 700 Din. M si n-brali 73 svoj volil ni fond na Skodt države skoro 10 milijonov kron. Ker je vlada ho lumparijo preprečila. jo psuje »Slovenec, s škodljivcem slovenskega konznmeiita. Za strašno neumne backe mora imeti svoje čiU telje, da si jih upa tako vlečL Sestanek naprednih ljubljanskih obrtnikov Snočl se ie vršil v gostilni pri Mraku na Rhn.sk! cesti sestanek ljubljanskih obrtnikov, ki ga je sklicalo Napredno obrtniško društvo v Ljubljani. Obširne gostilniške prostore so do zadnjega kotička napolnili zavedni napredni ljtil>-ljanski obrtniki, ki so z živahnim odobravanjem sprejeli stri kovna^ka izvajanja kandidata Narodnega bloka za Ljubljano g. Mohoriča o naših gospodarskih razmerah ter o težnjah iu zahtevah obrtniškega slanu. Sestanek jc otvoril gerent g. Josip Tink. nakar jc kandidat g. Mohor 12 govoril o obrtniškem programu, posebno glede plačevanja davkov za obrtnike, gleue zmanjšanja carinskih dajatev, gle- de kreditov za obrtništvo In osnovanj* prlvihgirane državne obrtniška banke, potem 0 reorganizaciji urada za pospo-ševanje obrti ter o preureditvi strokovnega nadal evalnega šolstva. Nadalje Jfc govoril g. kandidat e težkočah, kl ovirajo udeležbo obrtništva pri državnih lo javnih dobavah, o potrebi reduciranja režije bolniškega zavarovanja ter o važnosti carinske zaščite za domače obrtništvo. Nato se ie razvila živahna debata, * katero so posegli gg. Rcbek, Primoži^ Mure Brcščak, Marčan In Jos. Turk. Vsi govorniki so enodušno pozdravljali gospodarsko kandidaturo g. Mohoriča kot izpoln tev davne želie ljubljanskega obrtništva, ker stavi ta kandidatura kot glavno točko v svoj program rešitev nujnih obrtniških vprašanj. Kandidat g. Mohorič je na posamezna Izvajanja govornikov podal izčrpna pojasnila, nagla-šujoč potrebo, da vsakdo od svoje strani stori vse možno za zaščito obrtniških stanovskih interesov. Izborna udeležba obrtnikov je pokazala, da stoji ljubi ansko obrtništvo v taboru Narodnega bloka in tia bo 8. februarja volilo njegovega kandidata g. Mohoriča kot najprimernejšega zastopnika interesov obrtnega stanu. Kam pridejo „Devojke, katerih se ne poroči"? Požar v Brezja nad S!omom V nedeljo zvečer ]e izbruhnil prf po» scstnici Agati Orač v Brezju nad Slo-mom, občina Sv. Jurij ob ;už. žel., Iz dcslej neznanega vzroka požar, kl je popolnoma upepelil hišo ter poleg stoječe drvarnico. Slučaj nesreče je bil tem bolj tragičen, ker se je vršilo istega dne v hiši ženi-lovanje. Poročila se je namreč domača hčerka z nekim domačinom. Lastnik ve-Icposestva na Slomu, dr. Kariovšek. je dal peljati svate k poroki, na povratku . pa jih jc povabil na dom na mal prigrizek. Med tem pa je izbruhnil požar na domu neveste, ki je oddaljen od Sloma kakih 10 minut. Cim e nevesta zagledala na svojem donu ogenj, se le tako prestrašila, da je padla v nezavest-Ostati je morala čez noč v gostoljubni Karlovškovi hiši. Na kraj nesreče so takoj prihiteli vaščani ter bližnji okoličani, da rešijo vsaj pohištvo, kajti na gašenje poslopja samega, ki je bilo leseno i" s slamo krito, radi pomanjkanja vode splon ni bilo misliti. Spočetka se nikdo ni upal podati v goieče puslop.e. V tem pa je prihitel gostilničarjev sin, Gobčcv Jože iz Ponikve, ter phnil neustrašeno in ne meneč se za veliko nevarnost, v gorečo hišo ter začel metat! pohištvo in druge predmete na piano. Njegovemu iunaškemu vzgledu so sledili šc drugi in tako je bilo pohištvo in še nekaj drugih stvari v kratkem na varnem. Jedila pripravljena za gostovanje. So bila razmetana po bližnji njivi. Kruta elementarna nezgoda jc preprečila no-voporučcncema in družini še ono skrom-s'o ženitovanjsko veselje, ki je običajno pri nas Slovencih. Vsa čast ln hvala neustrašenim rešiteljem, ki so pripomogli, da ima družina, ki je izgubila svoj dom. za prvi hip vsaj potrebno obleko' in živež. Apeliramo na usmiljenje prebivalce bližnje in daljne okolice, da naj pripomorejo vsak po svoji moči, da si postavi nesrečna družina v najkrajšem času zopet svoj dom. iz £Jrimor(a * Sneg na Goriškim. V pondeljek fr terek je zapadel na Goriškem sneg, ki je pokril gorske vrhove. V bližini Gorice je bela odt4a pokrila ozemije do Plav. * Smrtna kosa na Krasu. 22. januarja je umrl v Dutovljah Franc Brundula, naslcunjcga dne pa e smrt ugrabila 85-letncga starčka Josipa Candeka. Slednji je služil pri cestnem odboru nad 40 let * Gozdni požari na Goriškem. Na Goriškem se zadnje čase množe gozdni požari. Prošlo soboto je g::relo na Kalva-riji, v nedeljo na pobočju sv. Gore, na sv. Gabrijelu in na sv. Katarlr.L Ogenj bo uničil še tisto malo drevja, kar ga ostalo izza vojne. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljsnrka drama. Petek. 30.: Zaprto. (Generalna vaja) Sobota. 31.: »Pepcluh.. Premijera. Izv. Nedelja, 1.: ob 15.: «Veronika Desenl-5ka» Izv. Pondeljek. 2.: ob 15.: »Pepeluh«. Mladinska predstava.. Izv. Ob 20.: »Cyrano de Bergerac. Izv. Ljubljanska opera. Petek, 30.: »Smrtna tarantela® in karakteristični plesi. D. Sobota, 31.: »Jenutas. A. Nedelia, L: ob 15.: »Netopir«. Ljudska predstava pri znižanih ccnah. Izv. Pondeljek, 2 . ob 15.: »Rigoletto«. L ud-ska predstava pri znižanih cenah. Izv. Senfjakohskl gledališki oder. Sobota, 31.: »Ljubezen in ljubosumnost.. Nedelja, L: »Ljubezen in ljubosumnost«. Mariborsko gledališče. Petek. 30.: »Na dnu«. Gostovanje Hudo-žestvenikov. Sobota. 31.: »Bratje Karamazovi«. Gostovanje Hudožestvenikov. Nedelja, L: ob 17.: »Ženltev«. Gos'.uu- aie Hu.jožestvenikov. Iz dunajskega glazbe-nega življenja Dunaj, 27. januarja. Več dunajskih zabava'išč in g'cdališč je v minu ih mesecih izglni'o v vrtincu gospodarske bede, ki jo je čutiti danes po vseh evropskih mestih. In šc ti Ta« lijini hrami, ki so ostali, se imajo boriti z največjimi težkočami. Oliema dunaj« skirm državnima g'eda'iščima je usoda zaenkrat p-izancs'a, saj živita čisto oh podporah iz državne blagajne. Drugače pa je z Ljudsko opero, ki ji take pod« pore niso usojene in katera je prcp- š*e» na m''osti bogatih avstrijskih de'ničar« jcv. ki so se končno vendarle nave ičati iz lastnih žepov kriti primanjkljaje v operni blagajni. Ljudskr, opera sc nahaja ierjfpa dccem bra sen v krizi in do danes sc ni nnšcl še nihče, ki bi ji pomagal na noge. Iz« g'eda pa, da bo Volksopera v tekočem mesecu svojo zadevo uredila. Se slabše se godi Renesančnemu odru, ki je dne 24. L m. prenehal delovati. Ravnatelj Teher je moral podati ostavko, ker ni mogel izpačati igralcem gaž. Pasiva te« ga gledališča znašajo približno 60. Red predstav je objavljen v reperloarnem nučrtu. vendar si pridi žujemo eventuelne spremembe, glede nzvrstitve predstav. Prva predstava, ki se bo vršila v petek 30. januarja, bo , na vsak način ?Na dnu>. Tevski «L<-r Cla«benc MsTife ljub Ijanske nastopi v sredo, dne 4. februarja na svojem koncerlu v Unionski dvo-. rani pod vodstvom zborovodje g. Srečka Kumra. Spored je nadvse skrbno sestav-: I jen. izvrstno pripravljen ter obseea po' veliki večini skladbe naših prvih in naj- j plodovitejših skladateljev. Odlično je zastopan na sporedu Adamič, poleg njega' L-jovie • svojimi osmero^lasnimi žen- i skimi a capella zbori, dalje dr. Božidar. Auola ia kiokraujae vaak s calm aete-j nim zborom Ženski zbor pa poje poleg lega še ne-lo»'-ino lepe Sukove ženske zbore s šliriročuim klavirskim spremijo-vanjem. Vstopnice se prodrjajo v Matični knjigarni. Ravnolam se dobiva tudi besedilo petih zborov. Koncert mariborske Glasbene Matice v Celja. Za gostovanje dne 2. februarja ob 17. uri vlada med občinstvom tako razveseljivo splošno zanimanje, da so biU vsi sedeži v nekaj dneh razprodani. Dobe se samn še slojišča, ki si jih pa naj vsak že nabavi v predprodnji, ker je njih število omejeno. Tekst se dobi za ceno 5 Din v knjigarni Gori-Č3r in I.eskovšek. Občinstvo se naproša, da pride vsaj četrt ure pred pričetkom koncerta, da ?e prepreči ravai ca garderobo. , ki sta pri premijeri tako dobro uspela in ta katera vlada obče znnimrnje. li arlilje-risli, remontski depot, voznrji, bolničarji ln peki; okoli 20. marca 1925: pešvliia. pešadijski polk kraljeve gar>'e, letnici, pionirji, pontonirji. telegrafisti, železniška četa in profesijonisli; okoli 20. marca prva partija mornariških čet; okoli 1. oktobra drusra partija mornariških čet; okoli 20. aprila rekruli prideljeni avloko-mandi. Vsi rekruti se opozarjajo, da počakajo poziv v svoji domovni občini; Če se pa začasno odstranijo iz svoje občine, so dolžni, da svoj natančen naslov prijavijo županstvu, da jim le-fo znmore pravočasno dostavili poziv. Rekrutom-mor-nnrjpm ni treba nabavili vojaškega kov-čeca. ker za lega na brodovih ni prosiura. Vsak mornar dobi od države vrečo za shrambo privatnih in državnih slvari. • Gradnja poliklinike na Sušakn. Kakor znano, se je po inicijativi ministrstva za narodno zdravje pričelo letošnjo zimo na SuSaku z gradnjo poliklinike. Poslopje je prišlo te dni pod streho in bo dograjeno do letošnjega poletja. • Ameriški rušilei v CmJn. V pristanišče Ciruž pri Dubrovniku sa prispeli te dni ameriški vojni ladji piše, da bi državni upokojenci dosegli enake ugodnosti p-i vožnjah na železnici, kakor jih imijo danes državni uradniki, ako bi bila Dovidovičeva vlada na krmilu oslaln. Zakaj pa ni Davidovičeva vlada dovolila 'e ugodnosti državnim upokojencem istočasno kakor aklivnim drživnim uradnikom, kar bi se lahko naredilo istočasno z eno potezo peresa, ne pove. Res pa je, da je minister Sušnik napravil lako zmešnjavo glede železniških olajšav z" državne nameščence, da še danes tn sfv-r nI popolnoma v redu in da jp ukinil prosto vožnjo celo železniškim upokojencem, do katere so imeli od nekdaj pravico. * Rek» r beo|rrajske univerze je ministru Prihičeviču poslal nastopno pismo: tfiospod minister! Po včerajšnjem neprijetnem dosodku mi je časi Vam sporočili, da sem odredil preiskavo. Smatram za potrebno, da Vas zsjjolovlm, kako zelo obžaluiem, da sle bili kol naš gost v dvorani univerze in kot prosvelnl minister predmet neprijateljsklh demonstracij. Sprejmite, rospod minister, zagotovilo mrtiprrn največjega spoštovanja. Rpktor: Pavle Popovlč». — To pismo Je najboljši odeovor nn »SlovenČeve* laži. da so po-surovple izbruhe strankarskega sovraštva na svetosavski proslnvi beoernjske univerze odobrrvali ludl profesorji. * Občni zbor zveze Šoferjev Slovenije. V »oboto 10. 1. m. se je vršil v gostilni Novak na Rimski cesti redni občni zbor Zveze šoferjev Slovenije. It poročil, ki so jih podali funkcijonarji, je razvidno, da se je Zvezin odbor zavedal svojih dolžnosti ter po možnosti storil vse v korist Zveze in njenih članov. Blagajniško poroči'o izkazuje, da je imela Zveza v preteklem letu skupno 22.744 Din dohodkov in 1120 dinarjev izdatkov, 06tanek v gotovini znaša torej 21.GOS Din. Pri volit vi odbora so bili izvoljeni po večini dosedanji odborniki. Od predlogov, ki so bili na občnem zboru sprejeli, opozarjamo člane zlasti na dva: 1.) da se nnj spremeni v § 4, točka 3., 2.) da se mesečna članarina s 1. januarjem t. 1. zviša za 5 Din v ta namen, da se prične po preteku 6 mesecev, h j. po 1. juliju 1925. izplačevati obvezna bolniška podpora obolelim članom. Tudi se je novemu odboru poverila naloga, da 6e nej člane opozori, da v bodoče po moi-nosli redno plačujejo mesečno članarino, ker se s lem obvnruje Zveza nepotrebnih stroškov, ki jih ima z razpošiljanjem opominov. Obenem se Zvezin odbor podpornim članom iskreno zahvaljuje sa poslane zneske. * Sokolskn drnštve na Bled« priredi v nedeljo 1. februarja ob 8. zvečer v So-kolskem domu plesni venček. Svira godba iz Jesenic. * Sokolsko drnštv« LltijaSmartno priredi v soboto 31. januarja v vseh prostorih Sokolskega dom« v Liliji velik ples: v Zagorja ob Savi priredi dne 1. februarja t. 1. v proslavo jubileja svojega 15 letnega marljivega in plodonosnega delovanja v Sokolskem domu v Zagorju pevski koncert. Zvrta slovenskih pevskih zborov vabi vse včlanjene zbore, dn se po zastopnikih udeleže te jubilejne prireditve. Odbor Z. S. P. Z. 250 • V dar tsTodn ra slepe. Namesto venca na krsto blagopokojnega gospoda Josipa Koširja po 100 Din rodbine: Fran Luznarjeva, Ciril Pirceva in Joško Maj-dičeva. Skupaj 300 Din. • Za slepe so nabrali na kolinah v Narodnem domu v Brežicah 15) Din. • Konee treh glasovilih kajakov. Notranje ministrstvo je dobilo s Cetinjn brzojavno obvestilo, da so v Malem Dolu 4 orožniki naleteli v neki hiši na sledeče tri glasovite kačake: Gjuro Krivo-kapiča (urenjen na 50 000 Din) ler Ilijo Krivoknpiča in Milo Markovičs (ucenjena na 30.000 Din). Vsi trije so bili v boju z orožniki ustreljeni. • Požar na postaji Bosanski Brod. V noči 28. januarja je na doslej še nepojasnjen nrčin izbruhnil požar v skladišču železniške postaje Bosanski Brod. Ogenj se je naglo razširil ludi na sosednje objekte in se je bilo bali, da zavzame katastrofalen obseg. Gasilcem in domačinom se je po naporni akciji posrečilo omejili požar. Škoda se ceni na 900.000 dinarjev. • Od vlaka povožen. Iz Zidanega mosta nnm pišejo: Dne 27. t. m. zvečer jp med Loko in Bregom povozil vlak št. 655 nekega moškega, ki je bil ranjen na glavi in desni roki. Nezavestnega so prepeljali v bolnico v Krško. Njegova identiteta še nI dojnana. • Nesreča pri delu. Pri sekanju drv v gozdu je ponesrečil gostilničar Golob iz Loke. Zlomil si je nogo. Po prvi pomoči, katero je dobil v krški bolnici, je bil poslan domov. Veliki tehulikl ples dne 3 felirnaria v veliki d»or»ni hotela • Union> v prid girnkotni kniiinici «AVa dem&kega druH a ingnslov mskih tehnikov v Liu liani«. 270 a * Lastniki iai:ali »vej parni mlin. V banatskem selu Mihajlovo je 12. t. m. pogorel tamkajšnji parni mlin. Kako je požar nastal, se tačas ni moglo dognali. Sedaj pa je policija dognala, da »o lastniki mlina Adam in Jakob Rupenpel ler Jakob Boland sami podtaknili ogenj in tako povzročili požar .holei priti do zavarovalnine, Vi zrmša 1.500.000 dinarjev. Vsi trije co bili aretirani in izročeni sodišču v Pančevu. * Vlom ia rop t Odraveih. Dne 22. te-ga meseca okrog polnoči so vdrli v stanovanja Ane Tratnik v Odraveih (rije maskirani moški. Prvi se je široko rat-koračil ued družino ia tavoil: tPencze sil smrti«, nakar je Trslnlkova odgovorila, da nima denarja. Tatovi pa tega niso hoteli verjeti, ker je Tratnikova prišla pred kratkim iz Amerike. Zalo jo je prijel eden izmed zločincev za vrat, da ni mogla kričati, drugi pa je odprl ameri-kanski kovčeg, iz katerega je pobral 5 dolarjev in okrog 2000 Din našega denarja. Lopovi so nato premetali še celo stanovanje, zavili v papir tudi 13 dolarjev vredno obleko sinčka, nato pa brez sledu izgiaili v temi. iz Ljubliane u— Polomija pri «Panju». Dr. Ravni« har jc imel sinoči ob navzočnosti 24 čla« nov svoje klike in ob veseli udeležbi nc« katerih kritičnih naprednjakov javen sestanek. Obdan od svojih intimnih pri« jateljev gg. Krn vosa (junaka iz Hcogra« da) in Kozinca (imenovanega cPolica«) je proglašal dr. Ravnihar sebe za za« stopnika prave nacionalne ideje. Z ozirom na včerajšnji članek g. Vidmarja, ki je vsej narodni javnosti razkril gni« lobo Ravnihar « Juvanove klike, pa mu je beseda vendarle nekoliko zastaja'a. Ves njejov gcne-a'štab, ki smatra po« žrtvovalnost naših dobrovoljccv za «tp!a« čano špijonažo« je bil nekam poparjen. Ko ie Ravnihar pričel mešati še Sokol« stvo v svoje politično bankroterstvo, je nastal splošen protest in shoda je bilo kunec, u— Politika in gledilišče. Mnogi g'e» dn iški igralci se nam pritožujejo, da jim je zadnje tedne postalo življenje jnko težko, ker se nekateri gospod ie in pa tudi del nežneua spol« zlnsti r drami silno živahno bavi s politiko mesto z umetnostjo. Najbolj vneti so zagovor« niki tistih, ki bodo, ako bi prišli zopet do moči, ljubljansko g'cda!išče zaprli in ga spremenili po starem vzorcu zopet v kino ali *pa ga izročili Marijinim devi« cam za prirejanje »Svete Genovefe*. 1'o'eg njih se silno špičijo nekateri pri« jfltc';i "iivnihar « Juvanove klike, ki oči« vidno zamenjavajo svoja privatna prija« teljstva in zasebna interese z interesi zavoda >n stanu. Mi smo mišljenja, da je partizanska agitacija za separatistih m in defe^i:'ičup Sir.mkc v dr*avnem zavodu nekoliko dcp'asirana. Vršijo jo pa z nnjvečio vnemo tisti, ki bi menda rodi nedostatek svojih umetniških kvn« lifikncij pokiri s politično vnemo. Bo« mo videli, kako se jim bo obneslo. u— Poziv vsem strankam v Ljuhlja« ni, ki želijo prejemati od mestne elck« trarne tok za razsvetljavo ali v druge namene, da takoj prijavijo svoje želje elektrarniškemu ravnateljstvu v Mest« nem domu. V smislu razglasa mestnega gerentskega sveta je oddati prijave do dne 3. februarja. u— Glasbena šola in konservatorij Glasbene Matice v Ljubljani. Ravna« teljsfvo sporoča tudi tem potom star« šem in gojencem, dn konča I. polletje šo'skcga leta 1024.—25. v soboto dne 14. februarja in ne že v soboto dne 31. jfl« nuarja. To pa zato, ker končajo 14. fe> bruarja po večini vse srednje šole v Ljubljani in da ne kolidirajo potem običajne semestralne počitnice. Ravna« teljstvo opozarja, da je v soboto dne 31. januarja in v torek dne 3. februarja ves dan pouk na glasbeni šoli kakor tu« di na konservatoriju. Prosimo, da vza« mejo st-»-ši to na znanje. 251 u— Zveza ruskih akademikov izraža svojo odlično zahva'o za sodelovanje pri prireditvi Tatjaninega večera pred« scdnici damskega komiteja ge. Hedže« tovi in članicam komiteja gospem Bal« tičevi, Brbučevi, Bilimovičevi, Gnsper'i« novi, Gregorinovi, Gromovovi, Grudin« skajl, dr. Groyerjevi, Jenkovi. Kroj- če« vi. Lindtnerjcvi, Mnjaronovi, Pečankovi PogačniKovi, Zbašnikovi, članom opere gdč. Korenjakovi, gej. Lovšctovi, gdč. Rozumovi, SfiMgojevi ter gg. Cvejiču, Kovaču, Zathevu, gg. opernima dirigen« toma Ba'atki in Neffatu tn g. režiserju Sestu. Nadalje se zahvaljujejo za prija« zen obisk g. dr. Baltiču, g. rektorju prof. dr. Hinterlechnerju in vsemu ceni. občinstvu. — Odbor. 247 u— Prodaja drv. Oficirski dom proda 30 kubičnih metrov drv. Ponudniki naj se javijo do dne 1. februarja v Ofic. do« mu v vojašnici vojvode Mišiča. u— aPlesni krožek Tabor« bratsko vabi svoie članstvo na zaključni venček ki se vrši v soboto dne 31. januarja, zvečer v areni Nerodnega doma. Vabi« la so razposlana. Ce kdo želi kako va« bilo. ga dobi pri br. Vrečarju, Prešerno« va ulica 54. — Zdravo! 258 u— Ogenj na glavnem kolodvoru. Včeraj, okoli pol 23. zvečer, je nastal v novo zgrajeni dvonadstropni stavbi na glavnem kolodvoru, tkzv. svetiljničariji, na dosedaj še nepojasnjen način v shramhnici za svetiljke, ogenj. Ker se ic nahajalo tamkaj mnogo olja, je obstojala velika nevarnost, da zniame požar vse poslopje. Na kraj nesreče so prihiteli takoj železničarji, ki so pometali rsc goreče predmete na prosto in nato s pes« kom pogasili požar. Intervencija gasil« ccv jc bila nepotrebna. u— Oropana kapelica. Dne 25. t. m. popoldne se je sp'azil v kapelico Min« dinskega doma na Kodclievem nepoznan tat in pobral z oltarja p'ntneno prc:;rin« jalo, vredno 100 Din. Obenem je pre« taknil še stranske prostore in vzel tudi okroo 15 lesorezov, ki nrcdstnvlia;o rnz ne pastirčke, ovčicc itd. iz skupine pri jaslicah, f u— Po suknjo in torte je prišel. Ko ie prišel dne 29. t. m. zjutraj po delu v svoio sobo s'aščičarski pomočnik Josip Krička, us'užben in stanujoč pri trgov« fcu Emilu Brandtu nt Celovški cesti 77, je na svoje začudenje opazil, da mu je tekom noči zmanjkala iz sob« 300 Dia Kdaj pridejo „Devojke, katerih se ne poroči"? vredna suknja. Pozneje jc ugotovil, da je prišel v noči skozi odprtino za zrak v delavnico nepoznan tat, ki je pojedel tamkaj nckij tort, razmazal skledo ma« slcne kreme in nato prišel v njegovo sobo. Ker tamkaj ni našel ničesar pri» pravnejšega kot suknjo, se je zadovoljil samo z njo, nato pa se neopiženo od» stranil po isti poti, po kateri je prišel notri. P. n. Tem potom si dovoljujeva naznaniti, da prideva v kratkem v Ljubljano. Pat in Patachon V zadniem trenotku se še lahko odločite za ples. To pa za to. kir si istotako še v zadnjem trenotku lahko zberete poljubno plesno toaleto med izgotovljenimi najmodernejšimi modeli v atelijeju M. SARC. UU3UANA Kongresni trg 4 (Kmečke obleke z j lovski ples J Iz Maribora a— Policijska kronika. Na Kralja Te« tra trgu je stražnik aretiral moža, ki j« po cesti pridigal latinske besede in po* samezne stavke iz cerkvenih molitev. Ugotovili so, da je mož umoholen in so ga hoteli oddati v bolnico. Ke- pa tam niso imeli prostora, je moral prenočiti v po'icijskem zaporu, nakar so ga t'ru« go jutro odpeljali v ljubljansko umobol« nico. — Na Aleksandrovi ccsti pa se jo javil stražniku neki de'avec, ki je trJil, da je v Žalcu ukradel nekemu hlapcu obleko, vredno 400 Din in jo potem prodal. Stra." ga je odgnal v zapor. Na pouviji pa sumijo, da a-etiranec *ploh ničesar ni ukradel, ampak je le hotel na toplem prenočiti. a— Vesela o nosilcu kandidztne lista V sredo zvečer je v restavraciji mari» borskega Narodnega doma noc:'ec Go« spodarske liste g. vitez Zagors'.i po za« užitju primerne mr .ine alkohola tako vpil in razgrajal, da so ga mo ali kon« čno prijeti in zanesti ve. gosti'ne. Tudi rkčuna ni ho:el plačati, ampak se je vrgel na tla, tako da so ga tr.ora'i po« grabiti za vrat in noge ter odnesti na cesto. Tipičen zgled, kakšni ljudje vso kandidira jol a— Planinski ples 1. 2. 1925. v Marl. boru. Velikansko zanimanje vlcJa v vsej okolici. Pristni gorenjski in pohorski kostumi na pohodu. Obljublja se obilo turistovskih skupin brez gojzerjev. Lju« tomer, Ormož in drugi, vse pride. Vstop nina 15 Din. Iz Celja e— T-govsko ln bolniško podporno društvo v Celju. Na sestanku celjske pos'ova'nice Trgovskega bo'niškega in podpornega društva v Ljubljani, ki so je vršil dne 27. t. m. v hotelu »Balkan«, se je vršila jako živahna debata glede spremembe zobozdravnikov in iz .orišča nja drusiva po nezavednih članih. Le žal, da ni bil obisk večji, kakor bi bilo želeti, ker je bila članom dana prilika, da se informirajo, kje leži g'svna kriv« da, da ima celjska poslovalnica nad 28.000 rin deficita. Gremijalni tajnik g. Veble je podal obširno poročilo o svojem delovanju kot poslovodja pošlo« valni^j in razjasnil marsikaj, kar ni bilo dosedaj povsem razumljivo. Poudarjal je, da institucija ni samo za enega, tem več vse in to le v slučaju najnujnej« še potrebe. Sicer se lahko zgodi, da se bo poslovalnica sp'oh opusti'a. Izkori« ščanje institucijo mora prenehati. Cede zobozdravnikov se je sklcni o, da ostane | poleg sedaj do'očcnega društvenega ' zdravnika še prejšnji in imajo člani pro< ! sto izbiro. c— Tvoje lepo uspelPi predavanj t Celju. V soboto dne 24. t. m. je predi« i val na povabilo celjskega francoskega krožka v prostorih državne trgovske So« le g. R. Martel, lektor na ljubljanskem vseučilišču »O starem in novem Parizu« z lepimi in prav poučljivimi skioptični« mi slika-ni. Predavanja se je udeležilo iako lepo število ce'jskih ljubiteljev francoskega iezika. Predavatelj je žel za svoja lahko razum'jiva izvajanja obi« lo prit.Jevanja. — V ponde'jek dne 2(5. t. m. je predaval pod okriljem Ljudske« ga vseučilišča g. prof. Orolcn «iO nih razlikah č oveške duševnosti«. Raz« 'ikoval je 6 tipov: znanstveni, umetniški, pridobitni, socialni, politični in ve-skl ter vsakega očrtal v njegovih g'avnih težnjah in potezah. Poslušalci so spre« •eli to lepo zasnovano in po'iudno pre« davanje t ve'ikim priznanjem. Tudi nbi^k je bil prav zadovoljiv. Izza sovjetskih kulis Našim čitateljem je gotovo še v spominu afera z ZinovVvIVvim pismom, koje dalekn«e<žne posledice so se pf« Jrnzale zla« t i na AngleSkem. kjer so afero porabili konservatisti in liberalci za svojo volilno agitacijo. Jedva sc j? itvar malo polegla. in *.e čitamo v listih o novi aferi. k ni« «redi!5p jo zopet famozni predsednik tretje interna cijonnle. enfant terrible »ovjetskih mo pnfeev — dični cosnod 7,inovjev. Toda {e bi v preišnji aferi mo«rlj njenemu junaku očitati le neoremišlienost in politično neuvidevrw*t. ne najdemo za karakteristiko Zinnvjevl^re nainovej ?p afere nit? primere »ci ir^ra. O škandalu poročajo listi preko Rige sle deče: Oh obletnici Lenfnrrve smrti, ko «o v Moskvi Imdske masp manifestirale prpd marto^eiern umrlem tribuna, se je sestal svet komts^-iev. da rarnravltn in sodi Zinorjeva. kateremu očita obtožnica. da je njegovo 7t».«pli-jin živlipnip ra7"-"l^no in v pohit;!nnir vseh pravovernih komtini«tov. Pni k* trdi obtožnica, da ie Zinovjer razdeli! med svoie mnogoštevilne nriiateljie.-Sn metrecp ('racoceme gobeline in sta rlnsfco pohištvo, ki pa ie «7ar>lenII» v bivšem francoskem poslaništvu. Ra7iimliivo je. d.n m»ki boliSp viški jno^ntci le neradi slišijo take in podobne obtožbe svojih prvakov. Razumljivo je tudi. da 90 afero skuhali prikriti pred svetom. A lindski gla.i te Ml močnejši in hočeš no?e$ so morali sesti za zeleno mizo in soditi svoirvja »nerodnega* tovariša. T.i«'i poročalo, da so vložili tožl>o prnM Z'"ovievn p;c jrnvi najbo!i"i prilatelii. med njimi Hu harin in Stalin, češ. da <- Zincvjevljo vo življenje v sramote 1 orvr!-»mti T"da vra.na vrani ne l''t!mje oči in tako so se našli tudi »-"d tiibnnalom ljudje kakor Kamenje- It. - ;?*rovi, k! so predlatrali. naj razsodiJč« ".jnnvjeva ne vrže iz stranke vsaj toliko Pn«a ne. da svet malo pozabi rn T'Oekijevo j afero. Če bi kai jio^ol-npjra sklonilo • »buriSnjsko« sodišče, b' boljše vikom ' ne zmanjkalo besedi, primerno ali npprimerno udarijo po meščanski korupciji. pravovernemu Vomttnistu pa je beseda enakost pojem. ki velja za ! ljudstvo, pp pa za generale. Kamen jev je s svojim predlogom prodrl — mar je bilo tr~ba to še posebe poudariti? Par^s Citatno v francoskih listih vest nekega ruskeca časopisa, da j1* sovjetska vlada z oz'roin na današnii jrednarrvlni fKiložaj sklenila f*ozva'l Zinovjeva. naj poda ostavko na mesto generalnega guvernerja Petrograda, v zameno pa mu ponuja visoko upravno mesto nekje v Kavkazu. Zinovjev ni nespameten in bo seveda z veseljem pristal. „Mr. Harris" pod ključem Čitateljem »Jutra« ie p-otnvo Sp v dobrem spominu poročilo n veliki goliti-fiji. katero je izvršil v Pragi neki «Mr. Hirris«, ki se je izda tal za Američana Mož je ohral drarotlnarja .lakol>owit?n za 180 tisoč čeških kron. Juvelir mu je zaupa! mnogo dragocenih prstanov in nliannv. ker mu je slepar natvezil, da ume iznr"mon; ' motne diiam.v-te v sijaj ne bele dratre kamne. Preslepi! ga je z neko veščo manipulacijo. ki je prosec-a la meje dragulja rje ve povedal, da 7.11.1 imenitno nop.irejntj bankovce. Tik'i nm-p je osleparil za 1 r.n nno čeških kron in notem izginil brez sledu. Praški detektivi so seveda takoj začeli zasledovali dozdevnega »Mr. Ilar-ris.*i» in so njesrov pobe? izvili skim uradom po vsem svetu. Vest je bila razširjena po svetu ridiotelegrafifi-nim potom. Posebno so bile opozorjene švicarske oblasti, naj pazijo, ako se :tj zlnčin=ki slepar zatekel na njihovo ozemPe. Uspeli tega <>|>ozorila se je |*>-kazal že v kratkem času: v pondeliek. 20. t. m., je prišlo jr. Ženeve sporočilo, da je tamošnjp rodarstvo prnelo «>ir. Rarrisa«. s pravim imenom Oreenfielda. Slepar je imel pri sebi del dragocenosti, katere ip odnesel ruvelirjn Jakobowitz>i. Na podlaod ključ. V zaporti ostane tako dol?o. da se uredi zadeva "lede njegove izročitve, nato pa pride na zatožno k!np. I dovoljenje, da postavi tvornico v Meu-dnnu. Ko so meudonskl prebivalci uvideli, da njihovega protesta oblasti ne vpošte-vajo, je nastalo med njimi veliko razburjenje. Njim se je pridružil tudi občinski svet; župan je sklical sejo in predlaga!, da vsi občinski svetniki odstopi o, češ da ne morejo zagovarjati pred svojimi občani namere, ki so jo sklenile ostale občine. Zupan je torej odstopil in i njim tudi vsi občinski možje. Razpisane so bile nove občinske volitve, ki bi se bile morale izvesti v nedeljo 25. januarja. A glej čudo! V vsem mestu nI bilo niti enega volilnega plakata, vršil se ni niti en volilni shod. Vse štiri meudon^ke stranke, med njimi tudi komunisti, so se zedinile, da se volitev ne udeleže. In ko je na dan volitev »■stopil ob osmih zjutraj odstopi\"t župan v mestno dvorano, kjer se je nahajalo eno izmed volišč, je zama- čakal na svoja dva prisednika. Ostala *ri volišča so bila istotako prazna. In tekom cclcga dne ni prišel volit niti eden volilee. čeprav šteje Meudon 3899 volilnih ••pravičcncev! Stavka je menda imela uspe*'. Kakor poročajo francoski listi, se je občinsko zastopništvo Meudona že sporazumelo z upravno oblastjo, tako da bo mučna afe-a kmalu odstavljena z dnevnega reda. Volile?, ki stavkajo Ne verjamete, da se je kaj takega že zgodilo? Pa se je. seveda ne pri nas v Franciji. Stvar pa se je dogodila tako-le: Med občinskim svetom mesta Meudon In med tamošnjo polici.sko oblastjo je nastal nesporazum. Osnoval se je sindikat več občin, ki je sklenil zgraditi tvornico za ekonomsko predelavo vsakovrstnih odpadkov, smeti itd. Kot najbolj pripraven kraj za lo tvornico je bii določen Meudon. Toda s tem mnenjem se niso strinjali prebivalci Meudona in so v znak protesta odklonili vstop v omenjeni sindikat. Policijski prefekt se Je takoj, ko je Izvedel o stališču, ki ga je zavzel občinski svet Meudona. obrnil na zdravstveni svet departementa ter ga prosil za njegovo mnenje o zidan u tvornice. Od-lovor Je bil povoljta in sindikat b dobil Moderna mladina Ne moremo skoraj verjeti, da je resnica, kar se je zgodilo v nemškem mestecu Finbeck. Neki pitškar je dobil pred neka." dnevi pio vsebini. Pisavo je na prvj pogled »poznal za otroško. In kaj je želel ta otrok od njiga? Nič manj in nič več k.iki' tl.-i naj mu puškar požlje nemudoma šest revolverjev! Puškar je bil sprva v veliki zadregi. kaj naj stori. Sest revolverjev za "> e g a šolarja! Rogme, tudi v naši pa vsakovrstnih ekstremih bogati dobi ce kaj takega ne čuje v«ak dan. Trgovec je nokaj časa premišljeval. ;>o-(•■m pa se je odločil in odšel naravnost k ravnatelji) šolo. ki mu jo je učenec rta vedel, da stanuje v ti je j. Ko je ravnatelj čnl, kaj se jp zgodilo. je bil silno zaprepaščen. Sprva sploh ni hotel verjeti: a bilo ni nik;« keo ugotoviti imrt £iu*> bete in Ane, dočim je imel s težko ranjenim Vido težek boj, predno ga jc obvezal. Ljubosumni ločenec je brcal z nogami in se je branil z rokami. Stre-žaji *o ea morali zvezati, da mu jc zdravnik obveza! rano. ki je težka, a ne smrtponevarna. Vido so potem prepeljali v bolnišnico, kjer bo najbrže okreval; : , --- >M: Obubožani grof V Hajduszobozlu na Madžarskem je prijela policija mladega moža, ki se j? potepal v okolici brez denarja in brez stanovanja. Na policiji je priznal, da je bivši prrof Franc Thun, ki je v sorodu z najimenitnejšimi avstrijskimi aristo kretskimi rodbinami. Ko je prišel mladeiiiS ob v?e premoženje. ga je vzel k sebi neki sorodnik v Bukovim, tudi grof Thun. To smrti strica pa so rumtinska "'''a-tva zaplenila njegovo premoženje. Iskal je (»o tem povsod zaslužka, ni se pa mogel privaditi na težko delo. Zato je hotel iti peš v Avstrijo, kjer se je nameraval zateči k bogatim sorodnikom. Madžarska (»olicija se jf informirala (iri dunajskem redarstv«\ ki je (»otrdilo navedbe obubožanega plemiča. 7. I>ntia ja so tudi sjioročili, da ga pridejo v kratkem iskat ntogovi soroduiki iu da ga vzamejo k sobi. Pobegli boksar Saj ste gotovo Citati v listih, da bi se baš te dni imel vršiti boksarski matdi med Oundeejem, Američanom, in Ureto-nelom, Francozom. l)o boia pa ni prišlo, iz vrlo enostavnega vzroka, ker je Američan — pobegnil domov čez veliko lužo. In ko se ie Uundee izkrcal v Newyor ku, je stopil k n emu ladijski carinik — ti ljudje se brigajo za vse. kar se jih ne tiče — in sa je zvedavo vprašal; — Pa zakaj ste zapustili Francijo? Mar vam tatnošnje podnebje ne ugaja? In Oundce, slavni boksar, bi bil lahko odgovorit: — Zavoljo moje žene. Pa ni odgovoril tako, marveč Je delal: — Zavoljo sinčka bratranca ženinega brata, ki je obolel. Čudno, kaj nc? V svetem pismu Je napisano. In dozdaj je veljal običaj, da mora žena ubogati moža in iti za njim, kamor gre on. Slavni boksar pa si je dovolil izjemo Iti je šel, kamor jc šla žena. Nobeno pravilo ni brez izjeme. Tako si je pač mislil boksar, ko je rekel Francozom zbogom In sčdel na ladjo. Tega mnenja pa menda niso bili me-rodajnl llt-wyorški spoitnl krogi, ki so dejali, da sc z (lundcejein v tem pogledu ne more o strinjali in da je njegov odhod iz Francije malo časten in Ameriki v nemalo sramoto. Sklenili so, da se izjemoma enkrat pridružijo mnenju Evrope, ko.ic glasnik je v tem slučaju francoska boksarska federacija, ki je sentimentalnega Dundceja diskvalificirala. Istemu Izrazu je dala duška vrhovna ameriška boksarska Instanca, ki sliši ua dolgo ime National lioxing Associati-on ot the United States. Ta je pozvala vse bratske boksarske savezc, da se pri-družiju njenemu mcrodajnciuu od liku. In tako je povsem utemeljeno upan e, da je Oundccjevi slavni boksarski karijcrl storjen neslaven konec, . Francozi pa si zadovoljni manejo roke. da je bil vendar enkrat njihov glas v Ameriki uslišan. Kako pljujejo na narodne svetinje Senzacljonalen nastop Staneta Vidmarja proti na-rodno-socijanim in ravniharjevskim klevetnikom drja Pivka Včerajšnji «S'ov. Narod« priobčuje na uvodnem mestu pod naslovom »Klevetnikom dr. Pivka« od Staneta Vidmarja podpisan članek, ki uni> čujoče obsoja vse one, ki so se iz najsebičnejših partizanskih raz'ogov kakor hijene lotili dobrovoljske časti nosilca liste Narodnega bloka v Miri. boru drja. Pivka ter njegovega plc« menitega rodoljubja. Članek Staneta Vidmarja je vzbudil v Ljubljani vc!i> kansko senzacijo in v vseh narodnih krogih cnodušno odobravajo v vrstah prizadete partizanske klike drja. Kav« niharja in Juvana pa silno poparje« nost. Stane Vidmar je bi! do včeraj V zmoti sem bil! Previsoko sem cenil naše narodnjakarje in prenizko računa! strankarsko zagrizenost. Maribor je do segel rekordno cepljenje narodnih sil. In niti pri tem ni ostalo. — Orgije politične podivjanosti In strankarskih strasti so se pričele na vsi črti, in tudi dr. Pivko ni ostal nedotaknjen. Molčal bi, da so se lotil! Pivka Vol kandidata in mu odrekali morda sposobnosti itd. Ne. ne, to bi Jim bilo premalo prevsakdanje, podlim dušam! — Lotili so se tega, kar je njemu, pa tudi vsem nam najsvete še, najbolj nedotakljivo. S svojimi umazanimi kremplji so se dotaknili njegove dobrovoljske tasti. Lotili pristaš NSS, sedaj pa izjavlja, d* so , so se leg(Ji k,„ ]c vsakJo od „as skrivat po napadu narodno « socialnega glasi« j prcd oskr„njenjcm. kot edino, kar nam la .Nove Pravde. „a dr. Pivka, med /r oslalo u dub ko smo dale{ od do. Kam pridejo „Devojke, katerih se ne poroči"? X Brez"Oce!na podpora bivšemu poslancu. Kakor poročajo iz Londona, je dob I bivši po-danec delavske stranke Lavv, ki je pri zadnjih volitvah propadel proti konservativnemu kandidatu, zase in za svojo rodbino podporo za brezposelne, ker je zaman iskal dela X Pisatelj Franc lierczeg predlagan za Noblovo nagrado. Jezikoslovni oddelek madžarske akademije znanosti je soglasno sklenil, predlagati kandidaturo pi-atelja Franca llerczega z;i Noblovo nagrado za leto 1023. Predsednik akademije, Rerzeviezv. je naznanil kandidaturo akademiji ^najuiali v Slockbolmu. X Velika tatvina drair-tjev v Parizu. Princerinia de Broglie v Parizu je prijavila policiji, da je pred par dnevi morala v svok) neljnbo presenečenj? ucotoviti. da ji je nekdo ukradel velik del njenih draguljev. Med drugim j? izginila ovratnica z 80 biseri, vre«lna 300.000 frankov, potem prstan iz platina, vre len 100 000 frankov, lepa ta-pesinica ln nekaj drugih stvari. Svojo blagajno, ki jo je imela v budnarjti in v kateri je navadno hranila dragocenosti, je bila nekoliko pokvarjena in io jp dala popraviti. Ta ?a* so se na^ hajale dragocenosti v predalčku njene toaletne mizice. Prineezinia pravi, da nima določrmega suma zot>er nikogar. Zdi sp, da je tat nalašč skril eno zapestnico v sobi. kjer je takrat deial | neki slikar, da bi *vr?el sum na tn | osebo, ki [ia je dokazala svojo popnl- , no nedolžnost. Policija je pretknla i tudi sobe sedmih uslužbencev prince- j njim in med NSS mostovi podrti ter da odločno odklanja vsak stik z ljud« mi. ki se zovejo narodni in 5c a o« C i a I i s t i povrh, pa z g. Ravniharjem na čelu niso nič drugega ncjjo kleri« kilni priganjači. Slane Vidmar, ki je bil dalj časa mandator NSS <* ljubljanskem občinskem svelu ter t drugih korporacijah in je širom Slovenije znaa kot odličen sokoNki in narodni delavec z nnjpikrej Sinii besedami eznačuje ogabno borbo družbe, ki se zbira okrog Juvana, doktor Pavniharja 'n prof. R'hari?a kol in kot ciig> sramote*, ki gpi nič več ne izbriše. Hud obračun Je to! Kdor ima v sebi *e kaj narodnega ponosa. Se kaj poštenja in časti in naj je bil dosedaj Je tako vnet pris-tij NSS, mc-g po Vidmarjevem nastopu izvajati konsekvence ter, kakor on, obrniti hrbet olitično moralo voditeljev nekdaj tako mnogo obetajočega narodnega sorijalizmi. a ludj sodbo. ki so jo naro-aik Glavnega s.iveza jugoslovenskih zadreg, članek, iz katerega povzamemo nastopne zanimive odstavke: »Veliko število gospodarskih izveden-®en aafe države in inozemstva je mne-»Ja, do so roja Ske lastnosti srbskega »aroda, ki so se tako sijajno 17.ka7.ale predvsem v tekn zadnjih balkanskih vej« in v svetovni vojni, posledica soci-jplnih In gospodarskih odredb, ki jih je Izvršila srbska država na korist »eljaške-fa stsnn. Predvsem so ti Izvedenci mnenj*. da s« se male kmetije radi tega obdržal«. ker se je uradno ščitil minimum posestva, kar ie dal zakonito odrediti 1 1885. knez Miloš. Te zaščitne odredbe so bile p« orvo-'fceditvi izpod turškega jarma velikanske važnosti za. kmetski stan. toda srlisk* država »e je r»7en tega potrudila. da po-aiaga »alema posestniku tndi z drugimi jkmtirivnimi odredbami, predvsem ' s kr»diti. ki jih 'e dajala država in razne drtSavne institucije. Rudi tPh gospodar-ikrh in socialnih odrpdb Srbija ni samo obdržala večino kmetskeg.i prebivalstva. iem«eč ga je tudi tako dvitmila, da se Ja modo razvijati zadružništvo. Tridesetletnica srbskega zadntžnistva. 8tf fr> ir. prs7novnll v TTjrjrnh prošletra ssktobra. }e nokfala delo. ki »e je izvr-ifllo v Srbi« v prospph fppaškegn stanu. O tem do'u je Mil Vnii?o g. Nihalo iAvramovič. ustanovitelj in akozl trltl«-*t let -roditelj srbskega poljedelskegn Pospeševanje kmetilstva se lahko deli * dva dp'a: v rsčetkn ekrbi za razvoj dvSava sama. poz.nejp ps podpira splial-e JiotOTn n.:ibovih zadružnih nr^-nizarlj. Prva periioda se začepia ]. 1830. * n'st-ave g. Avratnovičs SA wok»-»!tV> Za Prh"«. da pravo radniž-glVijitp ne more nastati nrpd nvo. l»p"n po"»dplpa na p rs m f r«n». Zato prve •AsVe 7ndm"e 'e dplal teoretično pro-Jr» f«dni*f>Uf rn rnanl f.n«nn-dsirskl >w sorl-ln? pisatelj ln po'!tik £ve-Mtirkovič ki se » rniri1itSor.il ob dott^ni netm«k?Ti gnev.? listov (Vifl-s.v J-asallea ?n Dflhrimra) ln Rn«a ^mlfpv. L hib*, J. Novakovi? In P-v'« T. T^doroe"'^ sta v račetkn svoier? detova-ala hodila enak« not samo da jn zardmaT Francoz T.pe'iir«, ki J* s1n>5a! s,ila posestva združiti v zadruge. AvT5iTrK>vrt:. ftrpnevnn Srbski T?ptf'oi te fmel kot n5e:frp!spn s!>m prav le-jvt Tispelie. Ptpvpsp? 'o n^msl-i ri.fem v Srbijo in r>Hla t!vo'a sike"« med po"p. Belci si je postavil 17. Avramovlč tri phvng gesla, ki jih ie bil izroVn! p;r Fon<« PpT nke^t t7V. tri abpffprs« (bptfer fcTnin". beftpr bps:neas. hetter IIvin?). na«r)rpf' :Sa kmntovanje, bo!j-ie tf*ovantp, bol'^ Jivtipnie. Od 1. n^n^l. pstr,T)f>ri?venpir.i le- »a prve po''ode!s%p 7.adm<*p. se "p va^p-Jo 7adrnvn'5ko friba"5p jnofno 5'rItt. ?.e H»s'pdrV »» '»»^pj j^tj^-nn ^cnn1« 7p»"1toradnl^a, 7* d ni "a. L. gp *T*|J prvi V"Ti«jrPS v Prno.torp Vn. na ka*prpm fe Mlo 7ast"par>ih nad d*-a.ispt radm". NnsVdn?e ndniže-ri* Miruj prempsM'o svo'o centralo r Bpnvsad in i«»Ptra Vta 'e ston'l t rp|;a-Yo zsdmžn|!kl In ohrtn! 7aVon. ki 3e «We pri»nan kot pdpn nailw'«'b na sve-tn. M ie srbskemn 7"dnižniškemu giba-»jn trdno pravno rKvila^o. Pozneje ee zadružništvo *e boli raz-n sta na vi !a'e so se kr^di're zsdrrj-|re. kakor tndi rad rit "n ra sknnnr> npo tabo poijedplsVth strojev in produktivne •»druge ("mlekarske. vinogTadske, sad ■p\ M«d volno so te sadni?« s^no trpple. fpntra'^ satna Je tmpla flo^o trpli in in pol miliicnov dinarVv, od ka*prili ic iflnStla dosr^aj vmjpnib »."»o 4"O 000 To rolnl se je 7ndntžni?*vo dvi-»nilo zelo visoko: koncem Ipta fl^l. }p ohotovi lo r«esra skttps? radrnir. T'dmžen:p »rbsklh radrug razpo?a?a z dv»m» tiskarnama: ert.i Je v Tarrp^n. dmra v Bp#»«?vadn. T^ 105S. si ie sordalo v Ppo-jradn veliko bif« v katPri se Ri7on nje f»veg* tedpža nabati t»di glavni savez _udrag za kmlievino SII3. Tr"na noro"i'a f Novosnd«k« blagovna borza (29. "fs» ftnsria.) Pšeniea: haSka 3 vaconl <195 do 490. Turičiea: bajka, 1 vsgon 310, w msre « april 20 vagonov 235, za B>»rc 2 va«. 226, ra april 1 odst. kas«. JO vag. 230, sremska. 4 vag. 216. Moka: It 5» 5*- TcmUm« anpRMjtaa, Zagrebški tedenski sejem (28. t. m.). Obilen dovoz iu dogon. Ceno starijouar-ne. Za kg iive tele not i raj«: voli I. 13 do 13 75, II. 11.50 do 12.50. III. 0 do 10. bosanaki voli I. 11 do 12 50, II. 10 do 11.50, IU. 8 0 kg. Dunajski iitni trg (28. t. m.) Cene Je vedno naraščajo. Tudi kupčije za no« vo žetev »c sklepajo žc po viijih cenah. Iz Jugoslavije in Madžarske ni ponudh, zato se razvija trgovina z amcriAko pSc« nico; zlasti povprašujejo po argentin« skem žitu. Notirali so v šilingih (lO.(HK) aK) za 100 kg: domača p*cuica 57.50 do 58.50, madžarska 6-4 — 65, jugosloven. ska 61 — 62, domača rž 51.50 - 53.50. madžarska 54 — 54.25. koruza 3350 do 34JO, romunski oves 39.50 — 40.50 — Prodaja lesa In drv. Direkcija »um v Ljubljani rajpisuje ponnnio okroglo 9100 plin* mrhkega le».-i iti buknvine 2700 plin* v r«r»knzaklailnih gozdovih v IMci. S kolckotn lnfl I'in in 10 odst. vailijein oprniiVene ponudi« naj se |k>-MVjii naikasnejn do 7. fcliriiarja I!>lTi 111.1 ni S00 km. računa ro7ariiLt s 2") oilstotn m |xipiisioiii oosiaji (!'iev. gjeli:i. '/.1 prkrivače t»reko meje ae mora stranka sani* pobrigati. r= V centrali IntlnstrllsUlh korperacli v Pcn^ratlu ao prolv^era :*niim »l>orovali pod predsedstvom dr. Kr. \VirnIischerja 7astopn'ki indn«t.rijskih, trgovskih in 1n'e ofertalne lieitrteiie: d"e ?0. feliitiarri jtri ravnatel:stvii državnih železnic v Pitbo tiči glede dobave raznih zakovic ter .3 milijarde mK. = Svetovne cene žita še redno nara- j ščno, zlasti v Ameriki. k:er s« je pri-' družila rartoči tendenci chicaškega trga sedaj tudi Argcntinija. Fden iztried vz-1 rokov je baje v ogromnih množinrh žita, ki ga nakupuje povsod sovjetska !!usi;a. 7..laj fele postaja zpano. kako slaba jc bila zadnja želeir v Rusiji, kar! je znala sovjetska vlada doslej spretno! prikriti. ['a tudi drnjre evropske države I naročajo v Ameriki večje množine žita. j — Investicijski krelit za fotnns':o cono. Cetieralria ditekcija carin Je zniževala kre-1't 5 miliionov |iin za iti vesti- ! ••i o v jugoslorenski svobodni coni v Solunu. — Nakupi liakra s strani Nemčije v .lugotlnvlji. .Ileiliner Tageblattc jioioča, da je Melallgeselschaft v Fmnkftirtu a. M. sklenila znatne kupčije za sirovi baker v Jugoslaviji. Gre baje la 1000 vagonov. = Svetovna bombažna letina. Amcri *ki kmetijski urad ceni svetovno letino boml.aža na 22.211.000 bal napisni 22 milijonom "1*000 balam v povprečju * zadiijik deMbh letih. 29. januarja: LJUBLJANA. (Prve številke povprnSe-vanje, druge ponudbo in v oklepajih ku|ičijski zaključki) Vredaole: 1 odsl. posojilo 0 do 05.5, vojna škoJ KT5 do 257 875. London, izplačilo 293 40 do 290 40. New-York. ček (in.875 do 61 875, Pariz 330 50 do 835 50. Praga 181 do 184. ftvica 1181 do 1191; vnlitte: avstr. krone 01)8725 .to O.^S!!'.": •dekli: bančni: Ejkomptna 108 ,1» |jo. Zagrebška kre-lilna t Ki do 118. Jitco 104 do 105. I.iitbllansks krp.litua 2','S do 0. 1'rašle.liona 8!K) do 9<10, Slavonska 75 do 78; IndiftrilsH: Seč.-ratia 710 do 760. Slavonija 57 !V) tlo 58.50. Trbovlje 385 dn 415, Vevče jno do 12": državni: 7 odsl. 11 ž. posojilo C5 dn 65 50. atrrnrne 24 do 24.SO, voina Sko-la 125 dn 128 BniKiRAD: Devize: I)unaj 00^ do 0 08C7, Iterlin 0 tlo 1175. Budimpešta 110855 dn Bukarešta 31.75 tlo 3J J5. Italija '.'Sn .lo 256 25. I.on ton 291.50 dn 29 1 75. Neu-Vork «142 do 6145. Pn-riz 3:t2 .to Sr.3, Prajja 182 Uo 182.25, Švica 1134 do 1185. tekmi, pri kateri je tekmovalo 20 bra« tov in 6 sester x Jesenic ter je bila dru« štvena 20 siavljena • tein, da si jc društvena v rs sta višjega oddelka priborila I. mesto. Blagajniško poročilo je podal br. Sreč« ko Čop. Iz poročila predsedniku kultumo-pro« svetnega od vek a br. dr. Maksa Obersnc tela, Razor In Slavec na razpolago za civilne smučat ie, ker so zasedli udele-žcncl vo.aškega tečaja le stanovanja po privatnih hišah. Istotako je kot dosedal Jivilnim smučarjem na. razpolago vas Podkoren in Rateče, kjer vojaški smt>. čarji sploh niso nastavljeni. S K. 1'nmorje. kolesarske sckcifa sestanek se vrši, danes ob 8. zvečer v la je razvidno veliko društveno delo ua zadnji sobi Narodne kavarne. — Udelei-prosvetnem polju. 1 ba vseh članov obvezna rad! konstitu- 2upni starosta br. dr. Scmrov je izja« j iranja sekcijskcsa načelstva. — OJbor.. vil, da je delo jeseniškega Sokola lahko i Uunujski listi o (irucljanskem. O ne-vzor vsem društvom, včlanjenim v deljski tekmi, pri kateri je bil Gradjan-G. S. 2. j ski od NVackra z 1 : 2 premagan, pišejo Pri volitvah so bili Izvoljeni sledeči dunajski listi nastopno: sM^rgen« meni,, bratje in sestre: starosta RudoT O/.« da ima (iradjanskt simpatično tair mo-vald,- podstarosta Jože Ravnik, načelnik štvo, ki je napiavilo nailioljši vtis. Mo-Gustclj Ravhckar, načclnica Božcna Sc« štvo :c hitro in dobro trenirano, trdo in gova. Odbor: lluh Anton, Čop Ivanka, j vztrajno. Lc v tehničnem pogledu ie za-Čop Srečko, IPcbania Francc. inž. Les« ostaialo za Dunajčani. Igra Zagrebčanov kovšek Drago, Mcžik Riko, Mokorcl Jo« spominja na dunajsko šolo. Jasno se vi-ža, Oijrin Rudolf, Pogačnik Francc. Kav. di delo trener a Littlea, bivšega igralca nik Pcpca, Sega Ivan, Truhlar Jože, Ul« , \VAP. Izbornj je bila zagrebška obram-čar lanko in inž. Ze'cnko Franc. Na« ba, zlasti desni branilec Vrbančič in vn-mestniki: Pibrovec Leo, Potrato Iv. ter tar Mihclčič. Najboljši igralec je bil sred-Kavnik Janko. Pregledniki: Demšar Fr., nji krilec Kupec. Tudi desni krilec Hitrec. Ilude Drago in Sitar Peter. Delcuati za se je izkazal Napad (jradjanskega tvori župni občni zbor: Ozvald Rudolf, Kav« pet hitrih, telesno krepkih mladih igral- hekar Custclj in Sušnik Matija. Neka] statisti',« Iz čeških telovadnih organizacij. Na Češkem delujejo razen Sokol.-tva še tri telovadno organizacije, ki so seveda vse kopije Sokol-stva. Izmed teh štejejo: Sokol-tvo 8121 driistev. 850.295 članstva. 79.103 tiara-šfaa. 215.418 dece: K. D. T. .!., to je komunistična telovadna organizacija 1090 društev. 47.715 članstva. 13.318 na-raščnja. 33.918 dece; D. T. J., socijalno-demokratična telov. orgatiizaciia ima 881 društev. 49.090 članstva, 11.112 naraščaja. 83 371 dece: di lovstvo 1250 društev. 7t.(Hi2 članstva. l8tH',| narnšč.-tja in 36.8T.8 de.-e. — S«ik.i|stci» na Češkem ima torej dvakrat toliko društev In pripadnikov kakor v«e ostale tri nastopno telovadne organizacije. Sokol II. Oništvenl prosvetni odbor Sokola II. priredi v nedeljo, dne t. febn1.11j.-1 ob 11. uti d<>|>oldiie ria realki, predavanje o »Zgodovinsko«! ozatlju telovadbe«. I deležln 7a članstvo obvezna. Točnost dolžnosti Sokol Soko^ski G*asnik Letošnja prva številka Sokolskcira (•lasu.ka je izšla pretekli četrtek. Na uvodnem mestu rn7piavlin tu. Gangl o [■omenil naraščaja »a sokolsko organizacijo in piipoioča, tla se vtsic naraš&ij-nikov čim Inilj razmntrže in razširijo, k čemur naj piiponiote tako članstvo kakor tudi naraščajniki sami s pihnemo propagando. — Drugi članek je (»oiočilo o glavni skupščini COS v Ptagi, ki se je vi šila začetkom decembra picteklega leta. Ostala vsebina »Olasnikac je po večini orgatii7.-itoričrieg.i /nača a. in sicer so (•uročila iz saveznega stmešinstva, iz prusvetncira o»ll«>ra, iz lelin.čnega odbora in zdravniškega odseka. Kratke beležke in raznoterosti zaključuje o ta zvezek. — Priloga »Ptedujak« je [tri prvi številki »Cl.isnik.ic izostala, in sicer 7,-tra.li tehničnih zaprek, zato bo pa imela februarska številka prilogo »Prednj.ikt v dvoTiein obsegu, tako. da naročniki ne bodo imeli noliene škode. Olasiiik z dvema prilogama velia samo 10 Din let no, zato hi moral biti vsak Sokul njegov naročnik. Šport SLUZnESE ODJAVE LKP. (Iz seje upr. odlmra od 28. t. m.) Vzame se ua znanje dupis PTPA., ki ga je puslal JNS, v katerem se spoiuča, da se vtšl dne 24. in 25. maja t. I. v Pragi kongres. Vzame se na znanje dopis S. K. M.jra z dne 26. t. in., v katerem sporoča, da se vrši dne 12. II. nicn redni občui zbor. Po možnosti se istega udeleži podsjvczni odbornik g. Planinšck. za kar je pooblaščen. Vzame sc na znanje dopis S. K. Jadran z dne 2ti. L, s katerim sporoča svoj novi oiibor (predsednik g. J. Smole, tajnik g. S Aličan). Vzame se na znane dopis S. K. Ilcrines z dne 2n. I., v katerem javlja svoj nuvi Odbot (predsednik g. J. Curhalek, tajil k I. t. I. I ukežič). Dopis S. K. Pri-tnoiie e. d nc 27. 1. se bo razpravljal na prihodnji seji. V svtho konstituiranja, odnosno Izvolitve novega mcdkiuliskcga odbora v Ma-rilnitu, se sklicuje za dne 1. marca t. I. v Muiiburu sestanek \scli klubov mariborskega okrožja (I. S. S. K. Maribor, S. V. Ičapid, T. S. K. Merkur. 5. K. Svoboda, S. K. Ptuj, S. K. Alura). Na ta sestanek se delegira p<>dsavczni I. tajnik g Kurct. Cas in krai sc objavi pravočasno, enako dan sestanka za klube celjskega okrožja. — Ta.n.k 1. JZSS. Iz zbora nastavmkov. Vsi na-stavniki se sestanejo v pclck ob 3. v ka- j varni «I""inoni. spodaj, trakt Dunnjskc cev, ki so večkrat opazno ogrožali Wa-ekrovo svetišče. — «Wienner Sonn- uni Montagszcitung« piše, d3 so se Zagrebčani te/ko krclali na zmrznjenem Igrišču- — Pri (iradjaiiskcm se je v nedeljo opazilo preveč slabili točk, da bi se moslo njegovo moštvo klasificirati kot prvozzz-redno. Oradjanski nI bil baš slab, ni pa bil niti dober. «N'cue l""reie Presse» piše^ da so gostje pokazali hitro In ostro, toda fair Igro, tehnično so bili dobri, vendar pa so jih Dunajčani taktično precej prekašali, vsled česar so tudi zmagali. Najboljši del zagrebškega moštva je bila-obramba. Tudi levi in desni krilec stE bila dobra. V napadu sta bila najboliš^ Gotz in Bahič. .Sporttagblatt. meni, di so Zagiebčani, zlasti po dobrih rezultatih, ki so jih dosegli v Nemčiji, nekoliko razočarali. Omeniti pa se mora hitrost ne-katerih igralccv, zlasti obeh kril. Ztračil-110 jc, du se je tako dober igralec, kafe^''-je bil Gotz vedno, topot na slabem terer^v izkazal brez vsakega znanja kakor kik začetnik. Najboljši igralce ie bil Rupsc- — Kakor sc vidi, so mnen a dunajskih kritikov o tiradjunskem precej različna. Milulčit kot vratar (jradjanskega. »Šport-Pagblatt« od srede priobčuje sliko z nedeljske tekme \Vacker : Grad-|anski, na kateri drži vratar Gradjan-skega Milielčič v lepi manirl oster in vi-Suk strel napadalca »\Vackra. Socka. Milielčič, ki so ga vse dunajske kritike prav pohvalno omenile, je bil, kakor zn? no, pied svojim odhodom v Zagreb, člac ljubljanskega «Ilermesa». Za predsednika zagrebške Tipografije je bii izvoljen g. Krčclič, ki je edifl izmed naših najodličnejših športnikov ta utemel itelj «Tipograliie». thikouh v Zagrebu. Dunajska Ha-koali, ki sc je ravnokar vrnila s turnej?, v Egiptu, pri kateri je bila premagani le pri zadnji tekmi proti angleškemu vojaškemu moštvu z 0 : 1, bo 2. in 3. maja igrala v Zagrebu proti Grsdjanskerr u. Za predsednika isl. zbora nogomet' nih sodnikov v 1'ragi je bil izvoljen znani nogometni sodnik Herite«. Danska : Nemčija. Kakor poročajo listi, nimerava danska nogometna reprezentanca to leto zcp.t nastopiti prot? 1 nemški. Dosedaj sta 'i dve reprezentanci 1 absolvirali dve tekmi, in sIcci leta 1912. v Kodanju in leta 1913. v Hamburgu-Obakrut sto zmagali Danci, prvič s 3 : 1. drugič s 4 : 1. En-iurna drsalna tekma za darilo pariškega lista »Le Journal« se je nedavno vršila v Chamoni.iu. Zmaga! je belgi>. ski drsalec de Riddcr, ki je v eni uri dosegel 24 km 5n0 tn. Drugi je bi! njegov rojak s 24 km 199 m. Uusi pri drsalnih tekmah za svetovno prvinstvo. Melnikov in Ipolltov, znana ruska drsalca, sta se prijavila za ceste ter odidejo od tam skupno h Po-j tekm(J ?a svrtovno prvcnstvo. ki se bo- Občni zbor Soko!a na Jesentcah V nedeljo dne II. t. m. se je vršil ob udeležbi 94 č anov in članic občni zbor ! sokolskcga društvi na Jesenicah. Starosta br. Rudolf O/vald jc otvori! j občni zbor ter pozdravil štcvi'no navzo« če članstvo, posebno pa iupnega staro« j sto br. dr. F. Scmrova iz Kranja. Poro- ! čal o ogromnem delu društva v pre tck'cm ietu, o proslavi društvene tavaj« i sctletnice ter o župnem zletu, ki je krasno uspel. Nadalje sc je spominjal umrlih v pre« teklem letu in siccr: sestre Marije Bu« liovc ter bratov Jožefa Papova, Petra Sitnnica, dr. Julijana Pavlička ter Iv. 1'oicnela. Zahvalil se jc vsein narodno mis'cčiin Jeseničanom za njih naklonjc« nost in poJporo ob priliki župnega z'c« ta, za krasno razsvetljavo na predvečer zleta ter za brezplačen dovoz gradbene« ga materiala za »Prosvetni dom«, šol« skcinu vodstvu za naklonjenost ter na« prednemu časopisju za društvena poro> čila. ic posebej pa kapeluiku društvene godbe g. K i bol i. Iz poročila tajnika br. Truhlarja jc razvidno ogromno upravno delo, il po« j roči1« načelnika br. Buha pa posnemamo [ velik napredek v telovadbi v preteklem j ietu, Ziiuti orneaje uspehe pri župni' veljniku zimskosportnega centra. Preje se ni potrebno javiti. Obleka civilna. — Savez' je prejel še nekatera stremena ter se lahko dobi iste pri tvrdki J. Gorcc po ceni 10U D n za garnituro. Istotako jc mogoče dobiti še nekatere domače smuči po 150 Din za par. — jZSS. Drsalna tikma za prvenstvo Jugoslavije. V nedeljo I. februarja sc vrši na drsališču Ilirije tekma v umetnem drsanju za prvenstvo Jugoslavije, in priključno nato tekma seniorjev. Za prvenstveno tekmo je razpisanih 12 obveznih vaj in do vršile v Oslu (Kristijaniji). Prvenstvo Evrope v umetnem drsa-njn. Vsled slabega vremena se je moralo odgoditl tekmovanje v umetnem drsanju za. prvenstvo Kvrnpe. To tekmovanje se vrši v soboto 3).. t. m. in 1. fe~ bruar;a v Berlinu. Nov svetovni plavalni rekord je v Chicagu postavil na 150 ja<-dov \Ve'ss-miiller, ki je za to progo v prostem plavanju rabil 1:25«. Dosedanji rekord je dižal on sam s 1:2t>.8. Nogometna reprezentanca švedske petminutno prosto drsanje, za s?n:orsko bo Igrala to leto nič mani kot enajst te-tekmo 9 obveznih vaj in triminutno pro- , kem z reprezentancami drugih držav, sto drsanje. Program prireditve je sie-. Tekme proti Avstriji. Nemčiji. Italiji, Ma-deči: ob 8.30 obvezno drsanje scnior.ev,! diarsfc., f irski in Finski se bodo vršile ob 10. uri obvezno drsanje prvenstva, rb v <^tdski, tekme proti Češkoslovaški, 14.30 prost« drsanje obeh skupin. Pri p,,|iski. Estonski, Letski in. Norveški pa popoldanskem drsanju sodeluje g. dba. j v (e|, državalu V slučaju, da bo trajalo južno vreme šc 1_____ daije, se preložita tekmi na 8. februarj;. La„tljI{ iB te.|8jal<,|| K««acre'j eJoira*. Vojaški tečaj v Kran^i gori in na-, ^ urp||)jk , Brovvi«. si smučar/!. JZSS. obvešča vse sr r- jc, da ostaneta v Kranjski gori oba ho-1 r,sk i>elnliakarne, d. d. v Ljubi: tL rem ensMo Linbliana 29. ianuaria I9-'5 poročilo I inhlisiiM PO^ nad nor em hm onsn.vanis ob Zravoi tlak Zrarua temne rstura Veter Ublaruo 11—111 Pail«vut» mm Ljiiiiliana . 7. /73 5 —36 tuj l iubliana . 14. 7734 —4 8 br»/, rotra — Ljubliaua . Jfl. 773 7 —4 0 „ — 1 /.aereb . . 7. 773 7 —hi) 5-0 Beofrad . 7. 773 2 —40 jugotaparf oblačoa 3JI Dunaj . . 7. -40 I"ra«a . . 7. 770-4 sapad Ol 1 nurnost . 7. V Ljubl aoi harometei višji, temper višia t nce vzh».p ok i - ' » '.-blbi^ Vrtaeatlii oapoved za petek: T juiaih Alpah menjajoče oblačno, toplo. litve. Kaj pa so klerikalci ie ftorili za nas rudarje. Nili enega uspeha nimajo zaznamovati, razen morda tega, da so skušali z nf.šim razdorom ojačiti svoje vrste. Kalio slabo vest imajo, dokazuje najbolj dejstvo, da se klerikalni roko-mavhi sploh ne upajo več med naše delavstvo. Toda z nami se ne bodo več igrali. Ne damo se več slepiti nili od Ko- Dopisi JPŽICA. V sredo zvečer se je pri ♦Ruskem carju® vršil izvrstno obiskan shod Nacinna'nega b!ofca. Različnim elementom jc to pripravlja'o hudo kri in širile so sc govorico o pretepih in po« biianju šip. V src^o sc je pa izkaza'o, da so tc govorico le izmiš jena koruzna straši'a, kajti shod jc čisto mirno pote« kcl. Nasta'e so raci tc^a, ker sc jc pred kratkim pri »Ruskem carju« vršil po« lomljcn Puclicv shod in jc bi!o ne!:ate« rim zc'o na tem, da bi njegovega «ve!i« častnega® vtisa govornik Nacionalnega bloka g. Zcbal nc s'cvaril. Govor gosp. Zebaa jc bil izvrsten, to je priča'o p'o« spanje !n pritrjevanja navzočih. Le ta;« niku SKS ni bilo prav in jc popravljal gospodarski program Naciona'ncga hlo« ka, seveda tako, da so navzoči sog'as= no ugotovili, da jc ta b'aženi PucPcv prog-am stranki, ki ga raz'aga, znižal števi'o pos'anccv od 9 na eneja s šepa« vim ko'ičnikom. Govor moral šc -po« ni treba, še mani pa to, da so priš'i Puc« | po'niti, pa hi:c:o z vsemi štirimi ok-og dohitel Ko boste pa nekaj za nas sto« rili, jmo pa šc vedno tu. —» Skupina »arih rudarjev. ŠV. LENART NAD LAŠKEM. Napredna misel se v našem kraju vedno bolj razširja. Razvoj je pospešil posebno klerikalni kandidat dr. Gosar, ko je imel pri nas shod. Čudno se nam zdi, da si je SLS. izbrala za kandidata dohlarja iz roščevih niti od Rndičevih agentov, tem-; Ljubljane, ki ga niti najmanj ne poznamo, več bomo strnili svoie vrste in oddali ampak samo vemo, da je krščanski komuna dan vo'ilev kroglice v četrto skrinjico.1 nist. Klerikalna slranka je mis'iln, da N~š kandidat je neš rojak dr. Roš, v ka- ima dohl.ar Gosar vse rudarje v Trbov-terega imamo popolno zaupanje in smo Ijflh za sebnj, toda delavstvo se je »trez preprifani, da nr.is bo vedno odločno in nilo in se podalo na edino pravo pot, na neustrašeno zastop-l. Geslo vseh rudar-j stališče državotvornosti. Dnbro. da smo jev je: Krclice v četrto skrinjo, fige v klerikalno pinjo. TRBOVLJE. (Pismo sta-ih rudtricv.1 2c mescc dni re po naših revirjih vrši prem'evan:e in kritiziranje novega pra« vi'nika o bratovskih blagajnah. Dcma« gogi vseh strank in s!:up;n so nastopili na zSornvanjih ter udriha'i po pravilni« ku, da ie zanič; nekateri ce'o so sc lz» raži'i, da bi bilo bolie. da ga nc bi bi'o. pravočasno zvedeli za slepnrijo klerikalne slranke, sicer bi nas Gnsar osVparil za kroglice, kakor nas je leta 19C3. bivši poslanec Kugnvnik, ki je hodil v Reo-grad samo kimat in dvigat mrstne »Ujete. Kmelje in delavci smo siti praznih klerikalnih obljub ter se bnmo znto 8. februarja otres'i teh ljudskih pijavk s leni, da bomo pokazali v prvo skrinjico ligo in vrgli kro "lire v Četr'n skrinjico. SV. MARJETA PRI P13IPKII1 TOPLI-KA1L Trgovec fireffar je ustanovil pri nas svojo trgovino. To la prrdnbro poznamo njegove namene, zalo bo pri nas slabo usnel. Možakar namerava baje igrali nika o bratovskih skladnicah, je v kotu, kjer je gostovalo pet klerikalnih mračnjakov pod vodstvom Napreta, zavrelo kakor v sršenovem gnezdu. Napret in Jakopič iz Marnovega sta vsled svoje neprevidnosti s svojim čenčanjem izgubila še tri izmed svojih pristašev ter morala končno sramotno utihnili. Dva «štefana», ki jih je stavil Napret na zmago klerikalcev v občini Sv. Krištof, bosta prišla ravno prav za sedmino ob Koroščevi po-lomijadi Navdušenje za Narodni b'nk na no le jugoslovenskim držnljanom, ostalo občinstvo pa si je mrglo preskrbeli vabila v društvenem uradu. Povabljen je bil tudi tržaški prclekt, ki se je zelo rad odzval vabilu v spremstvu svojega osebnega lajnika in prav posebej izjavil, da bi zelo rad čul našo jugosiovensko pesem, o kateri je slišal pripovedovati toliko lepega. In res: po končanem koncertu ni mogel dovolj prehvalitl lepoto naše pesmi in nje umetniškega izvajanja. Drehcrjcva dvorana je bila nabito pol- zborovanju je bilo velikansko. Izmed | na občinstva. Bila so zastopana vsa tri na- preko 200 udeležencev sta bila le dva za klerikalce. Zmaga v naši občini je torej za Narodni blok sigurna, ker bodo romale dne 8. februarja kroglice v četrto skrinjico. Svctosavska uoslava v Trstu ša plemena in v takem številu, da je bila dvorana rlsleč premajhna in je velik del poslušalcev moral ostati v tiranski}* prostorih. Po deklsmacijj pesnitve omo na dan vo'itcv 8. februarja odda'i g!a< sove v ono škrinlico, iz katcc je pri« šc! pravi'nik o pcnz!jj in ta ic pri nas pa Štajerskem četrta. G. ministra za širne in rude dr. ?c-:ava pa prosimi, ako bi imel količkaj časa, da bi p-išel sam k patn v revir Trbovlic. ker ima« mo mnogo pro.šcni in pritožb, da jih sprejme direktno iz naših ust, ker smo prepričani, da le edino on jih bo zopet sam reši! v naše naibo' šc zadovoljstvo. Vi krščanski bo'jševki in socia'ni kr>» munisti pa le prem'cvaitc in kritizirajte naprej; gasov naših pa za enkrat nc mu, naj spremeni «v'e načrte, sieer bn njegov trgovina » napredni Smarjeli slabo uspevala. CRMOSNJICE PRI S"MICU. Zad« n!a ncdelia je bi'a tndi pri nas živahna. Svo i o srečo ic poskuR 1 g. Kidovcc iz Liublianc, kateremu pa rr ic jako sli« bo godi'o. Udriha' ic čez Srbe in govn« ri! o ko-upciii. slišati pa ic moral v od« govor, da so piivcčji ko-upcionisti rav« no k'crik"!ci. Tudi nn«:!cc rcpnb!ikan> s' ic t»ke beda« stoče; da sn se mu vsi smejali. Soc;:»'i« stični kandidat ie hotel svoi govor čita« ti. nikar so pns'n5i'ci zarci žvižnati in ■c mora! po'irati š'a in kopita. Kandi« dat Prcpc'uh pa sploh ni imel veselja, da bi sc o"'asil k bcsctli. Pri nas so pač prevroča t'a za razne po'i':čnc pusto« lovcc in za^o bomo doc 8. fcSruarja olasovali vsi za Narodni b ok in vrg'i kro"'ico v dni"o š';r'n:ico. TREZVO PRI SV. JEDKRTI. V nedeljo 25. t ni. se je v;šil v gostilniških prostorih g Kozolela volilni sestanek Na- zulom g. Stepsnovičem nn če!u udeležilo lepo številu v Trstu bivajočih jujosloven-skih državljanov in domačega jugnslo- temveč si izpro?i'o od pevke, ki razpolaga z zelo sočnim, prožnim glasom fa dobro šolo, še dodatek. Spremljala je na klavirju ga. Soncova. Živahno pohvalo si je potem zaslužil glasbeni tercet Hofer (če'o), Ivančič fgosli) in dr. Bunc (kla- 1 vir), l-:i je podal Grietovcga cl'eer fiyn-ln» (»Jutranja razpoloženje*, — t:ik jo takoj po la! brssdo srezkemu kandi-, je s'užbeni nas'ov ienskega društva, d."lu dr. Pošli, ki je v nad eno liro Irrja-; ustanovljenega pod okriljem našega ge-jofrm govoril opi«al pollo zavijati :e in "eralnega konzulata z hvalevredno svrlin, ostii lno Inkljkn klerikalcev v volilni n » kuKl irsovlrl all kal »IICii«ku. - I'miiiiiIIw ua upi tu« ..Juha' ,l'iHllia»t". 1C14 (dobe) Modistinja , i dobro iirnksn. se »prejme UC-dtca tnkf.J za Oelte. Pouinlli« i>n«l eiara tU let, pridna ln pn-„11 ultlna — 2iUiii»i airuSna višina 350 mirt alrutuu vlftllia v kie|>ruug| - proda l£ j.loir lieriaj, SluiiiškoMi ulu-u 1 18-10 Perje kobiitj«. «(>•!» m ei«1l puh 'er r»i*je »tl.lni« i.hke t|in..-žino (Hi TinernUi reiiMh '«rd-ka B. V aj d a. Cakoter. 1883 Pouk v kle' lan ju d:i|e rrspa. Naslov pove upr. ,,J uti a". 2331 Trgovski loltal se Išče Veliko prazno soua v reotru rrrfu. s vhodom li »lt»|»iilW-a, |.t lilntl««*tfil • #.Hip<.iaiH> kopalno*«, »r <>■"t Piiliinll-e it i.|.i.iiiii lea« |n„l iiriit Vrlclricc" ua U| i i»o „Jjir». |53| ra laknj nil porneje. Pl.i'-« »e t u.11 edn|f|inlna. IN»ti-i«llm nn iipiavu ...Iulra" puli lltr" ..l.jMbljHiia iS". 2170 En vago-i sleltleni? Vinskih lil tampnnjaklh. se produ v kavarni ..Judrau'. Ljubljaua, TuijOškl Iris ti. 2322 Trikotni plač« nov. iemnorjav. se rcno proda. ei rnf. nu 2 mesci ua ob-reka..— Naslov pove upravo „Julra". 2J|S 16letno dekle •pretrdem k otrottom. — tte-flektira se le na tako, kl p| tudi pri rospodinjslv-j nako. llko puDia-a. - Naslov jiove oprava „Julra". 23u Prodajalka frveKbana r trgovini meSan. blara. imoina vodili siimn-atojno trgovino, ne pod 20 let stara, s- l«*e m t-rn«l k^krSnokrll službo. — Sl-iboval 'o k't nMadiStnlk itd. Vsakdo, kl nr.i v sili nudi snsluft«k, be ž njim j prav zatlovolifn. Kdor se za-j nl^a nje^a. naj rnflje 1 naslov p"d ,,Vedno hvaležen" ua upravo „ J utra". 2306 ! Pomežni knjl^evc-dja keresnendent z mnijtrn slo-venslfe-rn In npm^kesra jezika. želi prcnienltl s'".žbQ. Nastoo j. marea |S25. Pcundbe pod .Treznost ion."-na upravo ..J-utra". 22SS Žcket s telovnikom popolnoma nov. se proda r krujri-nicl uu Poljanski .e-^ll St. 13. 2333 Preda se več omer. skrinja. ia palma (Philndendrom). Poliva iu . t led a ae v Ourju-pov I uli.-l St. |2, piltlli j« — do S- teb r. |925. 23jS Motorno I;o!o 2 In fitrt do 4 IIP. malo labljcno. v di.breiu stanju, kupim. Pi nuillie k navvdlHi znamke ua upiavii ...lutra" pod ..Muturuu kolu 11(3". 2| 75 Dobro chranlvno k n J i t c. <:Df>bra kuharic-'» od Minkc Vaslčeve. se kupi. Ponvidlie z nivtdlio iiiie na Tejo Krlr.lrl.-li, Lau^jsuia c. »t. 32 t.Mirje). 22»J Og:je aulift, Tllnno. kjplm v vsaki množini pri.li laknjinjuu.u plaf llu. PouiMlbe nu mislov: I. P. ljcvee. l.JublJauu, Slom-Skuvu lilica 2|. 2323 r.lajhno stanovanje kniopleino »11 iil>-»..Je^« Is ilvili si.b • snii|Mirabo kupal-nlt-r. v 1111%i ali «tuii .11.1. •e l'ia.\i •<• iliiliro. lu ll sa dalj*.. dolM, naprej, rielit se ila i.uli iMUkiiiliiliiu. Si pn rlriin vbod Iti rei.irum mesin piiKoj. - Pi.nu.ll.e n «if.UM,iu lete stnnnratilN nnl ee |hi* IJcjo na upravo ,.Julra ' |n-d Silro ..Samski dom". |5|| onrcmljeno fobo »c lite s februarjem. — 1'cn.iJUe n-i upiavo „Jutrs" poj .,i. fibrunr". 232i Sostanovalca aprrjmem. Naslov povo npr ..Jutra". 2330 Tr~ovi-o ril trg. lakal k-.iplm. ednosnn preriamein, tf»eui. prlsleplm k,.i dmlab-mk. Verzirau v vech slroksli 1'on'dhe s navedtm pilreb-nc-a kapilatn na upr. Jutra pod iirio ,,1-JksUleli. a |025". 2222 Odstopi r2 lokal X le vpellnno trgovino na prnmfiu-m krulil v I.JiiMJfl. nI — kdor k"H Inventar In bla-o. Poiridbe ped niafko ..Odkup" sa upravu ..Juira" 2323 T?če se lokal T l«|n».benlm rknnm. prltre-rrn z:i trauvlne, v sredini Mubl.lane. t. J. Sete"b"-»nva. PreArroma f!.. Vftinaieka do kavarne ..Krropa" l«r I Aleksandrova c lU-llifiv-nn.f H1 It-^ — I*, t-.id .e pni „KTV" ua U|ira>u ,,Ju'rn '. 232i Prodam fupo a prosturom. k I se da pre-urvliil z uiajliuHui aiu-akl sa htatmv ;«n 'e. \tu se.polzve v biAiiiul l.rlluik ua Vir-u. 23.2 Zastopnilil zn rniprndalo I t k s I k nn a ,„Vuiutf/iia CHCiklnpcilifn", se i*če.'0 vaepiivsnd v Sluvenlji - P. nudi e le nu«l"vltl na Josipa Saje, Ljubljana, Mcaiui trg 25/1. 2i'J* Več gospedov se sprejme na dobro hrann. Naslov povo uprava ..Jutra' 3U3C Maske Iri^snjuje J. Kvas, FI»H- Jauska ulic« 3. 233T Kdor bi kaj vedel o Mart.!« In r.llbertii Fafa-nelj, sirotah po virrleni Ha- rael*l In Oelestlnl Ka^anolJ, ki sta se Ida |U|S. nahajala v taburifei Interniram--* v \Vacul, naj lo sporetl na naslov : Marija FagunolJ, Trsi. Via Ponzlauln, a/III. Marij« FapanelJ J« star 20, Cillbert pa |S let. 2200 Maškeradne obleke ae lznosnln. — Naslov pove Morava ..Jutra". Vdova , brez otrok, z lepim poseet- I v oni lo blkaml. z dobro Idoto ' ^l.ri 1» n*nal aamrvctnlnn f.aa. 30 okvirjev o'cen Voini invalid irče službe ' 'f. XK i00«-"1- * dvojnimi '....... ..........brez s tekla, v najboljšem stanju, laknj -proda K. £ K. Ježek, Murihor. Melje 103. 2|50 t.Jubllnnl kot slnpn. elrež nik. hišnik, fuvpj all karkoli. — Cen lene ponudbe na Uprnvn ...liiirn" pod aua^ko ..Zanesljiv 988". 2|i& Spretna natakarica ISfe slažbo — evenl. vzame . tudi Koalllnn v nnjem. — bra ler eevonulbe. vse kom Pisno oe lamudbe na naslov: -— - — "" "- An-re!a Po?»"ar. Oleilall^ka ulica iUv. 7/IU (Vogelnik) Motor na sesalni plin 15-20 lip, srstnjef 1» mo-ior.lu In Reneruinrja, t. j. pef-l, flhtllia plina In skru- pletno v naihoijsem stanju. » pogonu teža 40 q, proda za 45.(100 Din K. & K. Ježrk. ]12t6 . Aiufibur. Melje ioa. 2U5 i Lepih 100 ■met-niškii razglednic za šal ivo pošto nudi za 25 Din tvrdka M. TlCAK, Ljubljana. Obrtjo, prosi samostojno ose bo — fospndo all gospo — u C<1.000 Hln posojilu proll vkniltbl na prvo mesta. — PotlAna espba se lahko pre-1087-ur ,Pll u vdovi, kjer dobi kraa-| no eiaoovante zastonj. — Obresti po dosovoru. — Pismene ponudbe pod ..Mirno iivljcAje" ua upravo ^utra_. 2353 i""''! fL^T." % pritikillie). Puiudb, n. upr. Kialja rtlra ceBla 22. 23^7 •',,..„- ood ..Uru konku- Fotografi, pozor! V večjem Industrijskem kraju, tik državne meje, se oddajo vefjl lokali v n a J e in (3 sobe, k-JlMuJu. dvor lite in Kdor koti kal predali f Kdor bože kH kupili Kdor tiče slulbe ill 1441 iUttlti IJM" I i I „Jutra" ped renče lOZO". „Urea Trgovina natbolje vpelinna. v IJiib-IJanl. »o radi drullitekih razmer prov uendno preda. Ponudbe na upravo ..Jutra" pvd Slfro ,.L«p lokal |OiO". VM i M. M. B. T. M., ako IJubli T. S. M., pridi j-atrl (petek) In eporo/i. 2331 «!Jda 1111» Ker peStno ležete, pol'« ne sprejme — prl^akuiem drugI naaluv ppd zadaj« lllro. Zaradi preselitve se proda kompletna naprava električne luči, la srer: 1 bencin motor 3 IIP; 1 generator i Djnamo 1 '/, PS); 1 predloga (Vorselcgcr) s potrebnimi jermeni; 1 marmornata deska stikalaica z amper- ia volt-metrom ter razni materini. Eventuelno so proda vsake po Taksni in pristojbinskl pravilnik . Klor plačuje takse /n pristojbino potrebuje poleg zak ona tudi pravilnik, ki zakon razlaga io pojas« nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, vcija > poštnino vred Din 42 i>0 io so naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova uL 54. ALEKSANDER. DUAA5 ZVESTO QkO (LA- DA/A E DE-AONSOB.EAU) 58 „Dobro jutro, monseigneur!" odvrne le-ta veselo in brezbrižno, kakor da je vojvodo šele sinoči zadnjič videl in kakor da te ni med ton dogodilo nič važnega. »Monseigneur, jaz moram takoj govoriti Z vami!* pravi grof vojvodi. „Zakaj niste prišli poprej?'' „Naj-brže zato, ker ni bilo F°Prei mogoče." „In kaj se je zgodilo važnega v teh treh tednih, kar se nisva videla?" „Baš o lem sem kote! z vami govoriti." „0, torej ti hočeš počakati, da se vrnem iz cerkve." „Na žalcst vidim, da bo res tako." „H, molči, to je seda; kraj pjofcožnosti. Ko odidemo odtod, pojdi z menoj, greva na moje stanovanje.* Bila sta kmalu na to v hotelu, kjer je vojvoda Anžovinski Stanoval. „Ti mi imaš povedati prav mnogo?" „Da, zares, visokost. In reči, o katerih niti ne slutite." ,.Da čujemo, tovariš moj, — sedi !n povej mi svoje dogodke in doživljaje zadnjih treh tednov. Ve.', oa dvoru so bili kar veseli, belo so se oblačili, odkar $i izginil, mislili so, da si kje padel. In mnogi, mnogi vitezi, ki so živeli v strahu, odkar znaš sukati meč, so si sedaj prvič oddahnili. Zanje bo veliko razočaranje, da si se vrnil. Dobrodošel! No, in sedaj mi povej. ČuS sem. da si me zapustil, da preganjaš neko lepotico. Kdo je ta žena, in si li imel uspeh ?" „Uspeh, zase ne. Za vas. Zeli boste, kar ste sejali. Namreč mnogo sramote." „Kaj. kaj?" vpraša vojvoda presenečen in zadet globoko v svoji občutljivosti. „Kaj govoriš?" Bil je pa vojvrda zadet Je mnogo bolj po Bussyjevem tenu, kakor po vsebini njegovih besed. „ Monseigneur, čuli ste. Zato ni treba, da ponavljam." „In kdo je ona?" »Mislil sem, da jo je monseigneur spoznal v cerkvi." „Ona je torej to bila?" „Da. monseigneur." „Je-li s teboj govorila?" ,,Na ravno, da je govorila. Mrtvi ne govore. Morda je pa rr.cn seigneur imel prav. da se je nadejal, da je mrtva, da vas vsaj izdala ne bo," in Bussv pogleda naravnost v oči vojvodi, ki že bolj prebledi, „ kajti zdelo se bo, da je vojvoda Anžovinski dal oteii devojko plemenitega rodu in jo tiral v mučeništvo, iz katerega se je rešila Ie s tem, da je stopila v prisiljen zaken, in je nesrcčnico zadela še hujša usoda." „Kaj je to, kaj se ji je pripetilo?*4 vpraša vojvoda drhte. „Monseigneur, nekdo ji je rešil življenje, ali dal si je to uslugo neizmerno drago plačati, tako da je treba obžalovati, da ji je lo uslugo izkazal." „Kaj to pomeni?*' „To, monseigneur, da se je Diana de Meridor, da se reši vas, vrgla v naročje temu človeku, katerega prezira še bolj kot vas." „Kaj to govoriš?" ,,Pravim, da je Diana danes gospa de Monsoreau." ,,llcj! Kaj?" vikne sedaj vojvoda glasno in plane na noge, a zardi jeze naenkrat tnko silro, da bi imel vtis, da mu hoče kri zavreti kar pri ušesih in očeh. „Kaj je to? Ali sem prav slišal? Sveta kri Kristova! Hudič!" „lstina je!" pravi Bussv. ..Drugega vam še nisem govoril." „In baš on me je zavede! v to prigodo in mi dekleta privedel!" „Monseigneur, monseifmeur, kaj mi tu pravite? Ta človek da vas je nagovarjal in bodril, da oskrunete Diano?" ..Da. V svojih pismih. Iločeš li katero videti?" „0, da bi mogel to verjeti!' klikne Bussy in se prime za glavo. „Evo ti enega, da se prepričaš, kako si grešil, ko nisi hotel verjeti svojemu princu." In vojvoda vzame iz majhne palisandrove skrinjice, — pnlisander je prišel takrat v veliko modo, in skrinjica je bila vložena s srebrom in bisernico, — iz nje lorej vzame vojvoda majhen listič, popisan z energično roko, toda z neenakomerno pisavo.. Bussy vzame in čita: „Monseigneur, Vaša visokost n3j se umiri. Olmica se da izvesti brez vsake opasnosti, ker bo mlada dama nocoj odpotovali, da o-t-ne osem dni pri neki svoji tetki skrita, ta'o misli, v dvorcu de Lude. Vso stvar bom sam prevzel in se vam ni treba prav nič brigati za točno izvedbo. Kar se pa bojazni mlade dame tiče, mislim, da bo prenehala takoj, ko bo videla Vaše obličje. Dotlej pa se zanesite name,... in nocoj še bo ona v dvorcu Beauge. Vaše visokosti najvdanejši sluga Brvant de Monsoreau." „No, kaj praviš na to ?" vpraša princ, ko jc grof drugič prebral pismo. • »Pravim da ste dobro posluženi." „To se nasprotno rravi, da sem izdan." ,.Da, zares, pozabil sem na posledice." „Drznil se je, da igra z menoj svojo igro! Hudič! Pokažem mu. Videl boš, kako se urnem maščevati. Pustil me ie v prepričanju, da verujm v smrt ženske, in da sem prav za prav kriv,... hudiča!" „2ens!;e. da, katero vam je ukradel on sam. Zares, izdajstvo je čino. Vseeno pa," nadaljuje Bussy s perečo ironijo, „cn sc lahke izgovarja na svojo ljubezen." „Aha, ti misliš .." vpraša vojveda z najbolj zlobnim svojim nasmeikom. „Grom in peklo, jaz ne mislim, toda čc imate vi tako sumnjo...* „0, Bussy, videl boš mojo osveto!" „Nič osvete, to ni za prince!" „Kako to misliš, Bussv?" „Princi sc ne osvečajo, monseigneur, ent Kaznujejo. Temu Mon-soroeauu boste očitali njegovo lopovstvo in ga kaznovali" „Pa kako?" „Tako, da gospodični de Meridor vrnete srečo." „Je-li to morem?" „Sigurno!" „k'ako?" ,.Tako, da jo osvobodite." »Razjasni mi!" „Nič ni laže kakor to! Možitev je izsiljena, torej ni veljavna." „Prav imaš!" de vojvoda. „Dajte torej njeno možitev in ves zakon proglasiti za neveljaven in to bo postopanje dostojnega moža in dostojnega princa." „Dobro. Videl boš. Samo, kako da razveljavimc zakon?" „To je prav lahko. Treba samo, da pustimo delati očeta." ,.A ta je daleč v Anžoviji!" „Ne, monseisrncur, on je tukaj v Parizu!' „Pri tebi?" „Ne, pri sveji hčeri! Govorite ž njim, mon-signeur. povejie mu, da lahko računa na vas. Mesto da v vaši viso\osti vidi, k?kor sedaj lopova in sovražnika, naj vidi v vas ro"tcnjaka in prijatelja. Mesto da vas preklinja, kakor doslej, bo videl v vas zaščitnika in plemenitega dobrotnika." „0n je močan gospod v svojem kraju in trdi se, da je vpliven v svoji provinci?" vpraša voivcda. ,.Da, monseigneur. to jc to"no. Torej tudi interes. Ali predvsem se morale sromniti, da je oče in da ima nesrečno hčer, in da je radi nje sam resrečen." Vojvoda založi Bussvju svojo kneževsko besedo, da bo postopal po Bussvejvem predlogu in da bo še tega večera šel za njim v Pariz, a Bussv naj odpotuje iz Chnrtresa že sedaj. Sestala se bosta zopet drugi dan opoldne po sprejemu pri kralju. Bussv si ne da niti minute oddiha, marveč odhiti takoj na svežem konju v Pariz. Za pot, katero je premeril vojveda v svoji nosilnici neinajst ur. ic Bussv potreboval samo pet ur, kajti njerovo srce je bilo na perutih in nierov konj jc moral dati iz sebe skrajno, kar je imel moči P.tissy jc hitel, da prinese uteho baronu ir. Diani — srečo. In na sebe ni pozabil, v mislih že, teda v občutku ne. Jezdil je ra svojo srečo. Tinioreito mo] vrni se, drugače boš s I. febrmrem radi discipiinarnsga suaaja ob sužbo. Sistem „£ ebenc", da naj s pij.nje/a-nent smuiraš blaznega, se ti ne ba izplačal ZaL sina, da si ne znaš na bolj destejen način preskrbeti sužieni dopust v svrho izvršena narečil v L:ubljani. s&va Bo. ZAHVALA. Oh priliki najine zlate poroke sva prejela to'iko čestitk li dragocenih daiil, da nrma ni mogoče vsakemu posc^ei se zaliv. liti. Iskreno se zahvaljircva nredsed liJtvu ecrcniskega sveta za oskrbovanje občinskih opravil v Ljubljani, vodstvu d užbe sv. Cirila in Metuda, mo'kim in ženskim C. M. podružnicam. Senlpctrskim, šentjakob-tr-novsklm in I. mestnim, nadalje pilitičncinu naprednemu druUvu šentjakobskemu in pevskemu zboru šentjakobskemu z.i prekrasno pct;e. Vsa-kermt p-samezniku in vsem skupaj kličeva: tisočera hvala! 30 a Klemenllna In Zdravko Vondlna. Originalne (prave)potrebščine lfixst. pres. rvat) ia „Cpalograph" kakor tudi knmpletue aparate dobita a.mo pri T fl TO A rt A LIUBI.JAN A &Jm aj>A JEsiZL. V? , Se enbii.-gova ul. 6 I. licem JcsipinRailioTurk 8o3/» zagarje (gateriste). Nastop takoj. — Samci imajo prednost Ponndbe na tvrdko: A. Kafež, Kočevje. l ie a>. uje blatr*. spe i c t i»ko podiet je v L ubl ani, Vidavdanska cesta št 3 Ucari n;atije hlvja. prevzema vsakovr-tue vožnje Ida;a, kak»r prenn i>mn» ni/k h cenah n« ra/.rvda o SINGER šivalni stroji so oa vsem sveta poznani kot na boljši J1 inger iivalni stroji, eOURKE L CC, fnEW YQRK ®sr Prcflaj na obroke -e* LJUBLJANO, Scla burgatia ul. 3 Csnlrala za SHS: 7*»» ZAGREB, Maru!xeva ulica 5 Zastopstva v vseh mestih Javna zahvala« Podpisana sem zavarovala svoja poslopja pri jugoslovanski zavarovalni banki pSlavijt" šele pred eni m letom. Koso mi pogoreli dne 9 januarja 1.l.hiSa z gospodarskimi poslopji vred, zavarovana za lT.UdO dinarjev, mi je imenovana zavarovalnica izplačala vso zavarovano vsoto brez kakršnegakoli odbitka. Za to nadvse knlantno postopanje se ji javno zahvaljujem t"r jo kot tako in kot domači zavarovalni zavod vsakomur najtopleje priporočam. Pri Sv. OžDoltu nad Skof n Loko, r januarju 1925. Marija Fojkar s r. T'« a Pr poročamo knjigo: Sfojanonič il., Rumsnjvsfaa biflia. Topi« bitke ia ujeo pomen i drema remlj«vid..ma Kujiga velja a puitniuo .rej Din 31'— Ur ae naroa pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. r5 u Ljubljanska podružnica Dru S Iva rusk h očen;akov v kraljev ni SHS uazuauia z globokim obžu ovaujem tužuu vest, da je o jen najmlajši član lilu ■ ULUil Mtatant antvaraa dne 28. t. m. preminul. ®R8» Pogreb I« dne 30. t m. ob li. uri ia Leocišča (Stara pot št. 2.) Za mladino Baroitt« novi ka flgrt: Filip Dom.: Kako so se vragi ženil!. liruiirano 30 liiu, veiano 36 Diu, poim ua |-&0 D.a. Levstik Vlad.: Deček brez Imena. liruiiriuij 2:» hm, »eiaiio 3U l>iu, poita.ua 150. Kn|!§ knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. Cenjenim trgovcem in indn.triirem ae priporoča aolidoo domače eped'<:ljska pod ct]» 74-a JIIGOPORT" na Sošaku, Uskoška u'ica št. 55, i Fodraiclol podlctja ra Rakeka In Jesenicah. Prct/em^ rsukovretue j! traiifpi.ite, I.earinjru a m raldadisčtuja. bla^-k. lufurmarije br zphčuoi u astopnik tš dobro vprl anega. m'a le?a in niilnega za Ljubljano in oko'ico, Jšče večja tovaina neoremočljivih plaht, vreč, juta, platna in lanenih i/.delkov. Ponudbe pod ^Tekstilna industrija" na upravnistvo „Jutra", kjer se izve tudi na>lov tovarne. 'aaaiM Vsem znancem hi prijateljem javljamo, da je gospod nistnt zeolalk«:« Instituta lisbijanske anlvcrz« v sredo dne 28. t. m. ob 23. url preminul. Pogreb bo v petek dne 30. L m. ob 2. n i popoldne iz hiše žalosti na Stari poti štev. 2. V Ljubljani, dne 29. januarja 1925. Oloa Csliic B^brorslska in vsa roubins. ssa^š t 7 e1'>b"ko žalostjo n.znan;sma, da nam iedinea po poirtTii.alnrm, skrbi iu trud ipolncm ii»l,euju rn.ruu > GospoJu ziupai nas UuLri uc« io »oprug, g spod Fraižg HaupSmann prolesor v p. v 78 letn s»oie »ta rod L 1'ngit-b se vrši v i et k dne 3 . t m nb 4. ari pop ia bila žalosti, Valva»orn-T tre 7. »a pok pati-če k Križu Mata zaduši, ira se l'0 dalov&la v Krizo miki cerkvi v sobe to da« 31. t. c. oi> 8. uri zj trii. L]abljaga-Wildan, dne '.9. januarja 1925. Ljudmi a Hanptsnaoo. soproga. — Dr. Frano Baagtmaon, dr. Iajndmil Hauptmaaa. sinova. — Berta Haopimiaa, Marija Hauptm^na, tuabi, — C.tk m Ferdo, vu^ka. 3oja n Oompound parni stroj cd praške tvornica stro;ev d. d., prej Rlsten & Co , iz leta 1902, pri dveh cilindrih 250 P. S., 10 Atm. pritiska, 100 okrajčajev na minuto. Cilinder za visoko napetost z Radovanovič krm lom, cilinder za nizko napetost 7 riling za pogon z vrvjo se proda radi preureditve obrata jako poceni a i pa zamen:a za drugi 80 do 100 konjski d/ocilindrski parni stroj. Vprašanja, odnosno ponudbe na Kon-zervno tovarno ,,Globus'1, d. d., Vrhnika pri Ljubljani. 3m/» co itfM za n!p9iiio in mousirijo LJUBLJANA, Prešernova ul. 50 (v Iaslnem poslopju). Obrpstovanje vlog, nakm in prodajg vsako-vrsirih vieiitrnslnih paplijpv. devi* ia v.ilat, 1 or7na imro II*. prei.njnii in krediti v« k« vrste, eskomnt in i"kiso menic trr nakazila v tn- in inozemstvo, giife-gepnaita itd. iid. Brtujavie: Kredit Ljubljana - Tfltlon <0. 648. t>0» ia 806 ol a