ISSN 0350-5561 za koAM teilna Defno jasno bo. na severovztxidu občasno bolj oblačno. V soboto se bo prehodno pooblačilo, čez dan pa zjasnilo. Številka 1 četrtek, 4. ianuar 2007 1,25 EUR - 333,55 SIT lEAlHO VI^IJ^KJi: Pa je za nami! Vsiop v kro 2007je bil. koi \edno. ko se staro poslavlja in prihaja now. za mno^e pray imahi^}. '/.a druge spet ne. Smo pač nc-fičui. A tudi tisti, ki se morda zaradi bolezni, bolečin, slratui pred Jutrišnjim dnem ne veselijo tako kot tisti, ki Jim ^re v življenj/t vse gladko, so si ob polnoči želeli isto - veliko lepega v letu. ki je še pofiolna neznanka. IjctosnJa silxestrska noč ho. vsaj meni. ostala v spv upravičencev in s pravilnikom, ki so ga Že pripravili. »Osnova za izračun vračila je 138H Di'M, pri upravičencih iz leta 1991 in 1992 pa tudi 500 DI'M, ki so jih ti dobili vrnjene v obliki obvezjiic.« .Sezname bodi» objavili v teh dneh na oglasnih deskah v občini. Tisti, ki se na njili ne bodo našli, pa imajo možnost za dopolnitev zahtevka v naslednjih dveh mesecih. I/pIačila bodo v evrih, niso pa se dogovorili še o načinu (v gotovini, na Franc Bardnik položjuce ... ). Denar bo namreč lele* kom nakazal na žiro račun Občine Šmarino ob Paki, vendar ne prej, dokler ne bo država prodala svojega deleža v omenjeni družbi, ■ <' i g r a d iVcscl sem, da imam ob sebi odličen kolektiv, pripravljen na trdo delo, neneiino usposabljanje in učenje- Prav ^aio lahko gledam v prihodnost z optimizmom, z zaupanjem v naše znanje, spos(jb-nosti, še plj osammvjala in trgala popko\ino s širšo regijo. Nekateri ceJo upajo, da se bodo na a)'io cesto proti Ljubljani lahko vključili toliko zahodno, da Jim ne bo treba preko »sosednjei regije. Ixinsko leto je zaznamm%ilo kur nekaj posebnih trgovskih poslov, nekaj zanimivih tudi za naše ob?nočJe. l^to poprej je konec leta zaznamovalo irgo-vanje med Mercuiorjem in Err*. lan.\ko. ki se bo nadaljevalo še v to Ido. po-raz Mercatorja pri nakupu četnins^ega dela Merkurja, ki ga je opravila celj.ska Skupina Tuš. Ob tem nekaieri še vedno ugibajo, ali Je šlo le za kakšno syojeirsifio lehmdbo in je Tuš delež kapitalske in odškodninsice družbe kupil za koga drugega, ali pa ima celo lako velikopotezne načne, da lahko pričakujemo se najavo za prevzem. Odgmnrni so se tak<>l pgc, kije zrela in v njej ni visokih stopenj rasli. Naša prednost je morda ravno v tem. da smo po eni strani ravno dovolj veliki, da dosegamo določeno ekonomijo obsega in da smo lahko konkurenčni. I Jkrati pa smo še vedno dovolj majhni, da smo lahko lleksibilni in mnogokrat hitrejSi od kf>nkurence.« Ko ste pivd časom dejali, da telite postati številka ena na stxHii na podmcju ohlih)-Mtaja ffospodinjski/i aparatov, vas jc k on-kurenca al^dala z začudenjem. Sedaj verjetno ni već tako? »le^ko rečeni, kako nas konkurenca Irenu tno gleda. Vsekakor pa mislim, da se ugled Gorenja iz leta v leto povečuje, ludi na račun inovativnih izdelkov in tudi na račun dizajna, ki postaja na nek način nasa konkurenčna prednosl. Smo pravzaprav edino podjetje v panogi, ki si je v svojo vi/jjo napisalo dizajn kol tisti element konkurenčne prednosti, v katerem poskusamo postati resnično najboljši, Zakaj oblikovanje, zakaj inovacije? Prepn)Sio /ato. ker jc to panoga, kol rečeno, v kateri nekili iuovativnili re- I šilev v preteklih letih, m<^rda z izjemo I mikrtwalovk in pomivalnega stroja ter I indukcijskega načina kuhanja, ni bilo. I tako da so vsi ti ra/vcyní koraki btîlj kol I ne usmerjeni v izboljšavo detajlov, v I boljšo uporabnost za končnega poiroš- I nika. Seveda je v njih veliko elekironike. I hkrati pa je pomembna preprostost I uporabe Vse to karakterizira tudi I naše izdelke, ki jim mi poskušamo dali I ne samo inovativen značaj, ampak pred- I vsem dušo, nekmo konkurirali najcenejšim proizvajal- r / cem z vzhoda. Kombinacija proizvodnje v Sloveniji, na Češkem, v Srbiji, jiiiri morda ludi v Rusiji ali pa Ukrajini je lista, ki se mi zdi, da bi lahko Gorenju tudi na daljši rok zagotavljala konkurenčnost v lej panogi, ki pa bo zagoiovo beležila zmanjševanje števila proizvajalcev. Prt)i/vodnja se bo selila z zahoda na vzhod, taki) da pritisk na cenc pričakujemo tudi v prihodnje.« V Velenju so \>aše prr>sro}yke zmofffjivtiUi že zelo izkoriščene, nekaj pr*>siora imate še v Šoštanju, Boste tam s&tavljali oklepnike Patria za Slovensko n^sko? Ministrstvo za obrambo je pred dnevi te podpi» salo pogodbo, ste jo vi kot napovedan pn^ izvajalec finskega pt^djetja ie podpinali? »Najprej naj poudarim, da so zmogljivosti v Velenju v osnovni dejavnosti • beli tehniki - res zapolnjene. Nekateri programi so ZCÎO utesnjeni, zalo je nujna rast s prevzemi in postavljanjem novih lovarn. Ptmekod pa še imamo nekaj možnosti. Tako je recimo na področju pralno-pomi-valne tehnike, v kateri je še nekaj pn:)stih zmogljivosti. Prav zato le proizvodnje zaenkrat ne bomo organizirali zunaj Slovenije, Kljub temu lahko rečem, da je bela tehnika v tem prostoru nekako zaokrožena. V Velenju imamo ludi zelo močno pohištveno industrijo, i^rodjarstvo, pa ludi sirojno opremo. Ravno na področju znanj s področja orodjarstva in strojne opreme je Velenje manj prepoznavno v Sloveniji. Vendar pa je tega znanja veliko, poleg lega imamo tudi tehnične kapacitete za ta razvoj, /ato smo se odločili, da homo selili proizvodnjo naše strojne opreme na lokacijt) v Šoštanj, kjer je še precej pro si o ra. Področje orodjarstva bt)nio iz Velenja v celoti prenesli v Št)š-tanj, Tam ho potekala ludi proizvodnja oklepnikov. Dogovor je bil sklenjen decembra 2006. I^hko rečem, da bomo L^orisiili znanje in delovno siJo, ki je lu na razpolago. Na tej lokaciji b{imo razvijali strojno opremo tako za civilne namene kot za pol rebe obrambne industrije. Pri tem ne izključujemo možnosti sodelovanja tudi z delavci in inze-nliji Sistemske tehnike, če b<îdo želeli prihajati na delo v Šoštanj.« Kaj pravzaprav pomeni ta nov pnfgram za (jorenje? /la nov program pomeni za Ciorenje še bolj učinkovito izkoriščanje znanj in zmogljivosti s podr slovno prilož.nosi. ki smo jo izkoristili, čeprav naše osnovno poslanstvo ostajajo pniizvodi za dom. V icm smo us-nierieni h končnemu potrošniku in razvijamo lastno blagovno znamko. Patria pa je posel, v katerem gre predvsem za industrijsko sodelovanje, za proizvodnjo tega vozila v Sloveniji.« Vse od tremrtka, ko ste prevz/řU vf>denje Ctorenja» ste zagovatjali njegovi) rast, h'avite, da v zrelih panogah, kakršna je pr4>izvodnja gttspodinjskih aparatov, vse dntgi* ptmieni stagnacijo in pwpad. Ddth slej ste rast lahko zagota^'ljali z ZAjetnimi vlaganji Zdaj ste ocenili, da za to potrebujete dokapitalizacijo. Delničaiji so w.v fislišali le delno. »Kar se rasti liče. trdno verjamem, da je potrebna, šc posebej v zrelih panogah. To je podobno, kot če plezaš v steni, ko ne moreš reči, zdaj bom pa obstal. Treba je iti naprej ali pa te ni več. Res je. Gorenje je v preteklih letih ogmmno investiralo, investiralo je predvsem na osnovi dobička in amortizacije, ki jih je samo ustvarilo. In pa seveda z Zi^ d o lže va nje m pri bankah. V preteklih šestih do sedmih leiih smo podvojili promet In proizvodnjo in lo še vedno z enakim kapitalom. Zalo snui se v ř)kviru nadzornega sveta dogfworili. da gremo na skupščino delničarjev. da predlaganii» delničaijem dokapitalizacijo, dogovorili smo se tudi, da bo ta višja, kol je bila kasneje izglasovana. Vendar to ni velik problem, pomembno namreč je, da do dokapilalizaciie pride, da bo to prvi korak in daje teh 15 odstotkov toliko, kot sta jih predlagala za prvi korak v projckciji nadzorni svet in uprava. Za vse morebitne naslednje korake bomo pač ponovno prihajali na skupščine delničaijcv in se od primera do primera ludi dogovarjali.« Pa vendar je mah čudno, da delničarji omejujejo razvffjna smnxinja, se posebej mislim pri tem na državo, ki naj hi se iz takšnih podjetij, kot je (torenjc» umaknila. »V tem trenutku tega ne ocenjujem tako. Pravje, da so tudi delnicami potrdili potrebo po dodatnem kapitalu Cîorenja. Torej pomembno je, da do lega prvega koraka pride. To bo pet naj si odstotna doka p ilalizacija na ljubljanski borzi brez izključitve prednostne pravice obstoječih delničaijcv. kar je za naš prvi korak dovolj. Ali bo država pri dokaphaliziiciji sodelovala ali ne. je odprto vprašanje. Mnogokrat namreč lahko slišimo v izjavah najvišjih predstavnikov drŽave, da se država umika iz gospodarstva, in verjamem. da bo tako v okviru dokapitalizacije Ciorenja tudi delovala.« fn seveda računale na to, da bodo delničarji potrdili tudi naslednji pn^dhg dokapitalizacije? »V to sem prepričan, saj smo ludi od največjih laslnikov dobili zagotovila, da ko bo uprava skupaj z nadzornim svcKJm pripravila nove korake povečanja kapitala, ni nobenih zadržki)V. da skupščina delničarjev teh naslednjih korakov ne bi poirdila.« Pravile, da želite rasti z novimi naht-bami in prevtfimi Povsem jasno je, da prevzemnih tarč ne boste razkrivali. Ali moixla lahko vseeno rečete, za kaj gre, kam oziroma v katere dejavnosti .vv nameravate širiti? »V (iorenju je seveda osnovna dejavnost proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov, tako da je večina naših strateških načrtov v smislu zunanje rasti oziroma prevzemov u-smeijena ravno v to dejavnost. Večinoma se oziramo po Hvropi. ki ostaja naš glavni, temeljni trg. ne izključujem pa ludi možnosti, da se ozremo bolj proti vzhodu. CHcde (»staiih dejavnosti pa iščemo zaenkrat priložnosti na podrt>čju energetike, ekologije, notranje opreme oziroma pohištva. To so dejavnt)Sti, v kaierih kakšnega manjšega prevzema ali strateškega partnerstva ne izključujem.« Vase zelje oh novem letu. »Tudi za leto 2007 smo si zastavili visoke cilje, šc višje od lanskih, Verjamem v ktv lektiv. v sodelavce, zato sem pmpričan. da bitmo lem ciljem kos. Ob tem se zavedam, da lo leto ne bo nič lažje od lanskega. Zaposlenim. poslovnim pannerjem ter vsem bralcem Našega časa pa želim srečno, uspešno In zadovoljno novo leto.« Varovala jih bo sončna ograja V poslovni enoti Energetika pred dvema večjima izzivoma: sončna elektrarna in projekt daljinskega hlajenja Tatjana Podgoršek Po zagotovilih vodje poslovne enote Ifnergciika Komunalnega podjetja Velenje in direktorja Inštituta za daljinsko energetiko Miran» Zagra so leto 2006 sklenili z zelo spodbudnimi poslovnimi rezultati. K icmu so v naivečji meri prispevala vlaganja v posodobitev najdaljšega sistema daljinskega ogrevanja v Slo- veniji, pa tudi inovativnost in razvojni projekti. V letu 2007 snujejo dva večja, ki bosta (po /agrovih besedah) zagotavljala ustrezen irajnostni razvoj 1er zanesljivi) in cenovndnost pomembna vsaka lastno proizvedena kilovaina ura električne energije iz obnovljivega vira. Izdelane imamo tri možnosti in sedania analiza kaž£. da hi bila izgradnja 32-kiiovatnc sončíie elektrarne najprimernejša.* Po dosedanjih ocenah bi izgradnja proii-hrupne zaščitne ograje slala blizu 40 milijonov tolarjev, izgradnja sončne elektrarne pa še dva miljjona SFl'vec. Nadejajo se, da bodo v letošnjih prvili šlirili mesecih pridobili vso potrebno projektno do kumentacijtJ, maja gradbeno dovoljenje, do konca Icia 2007 pa projekt tudi izpeljali. O virih llnanciranja se bodo pogovarjali z ministrstvom za okí^lje m proslor ter / ekološkim skladinn nep<ïvnitna sredstva in ugodne kredite, kandidirali pa bodo tudi za evropska sredstva, tn kaj prinaša naložba? ^Približno 20 tisoč kilovat- Miran Zager, avtor projekta sončne elektrarne in vodja poslovne enote Energetika Komunalnega podjetja Velenje nih ur lastno pmizvedene električne energije, ki jo bomo uporabili za lastne potrebe ali oddali v omrežje. Odkupna cena je dokaj ugodna.« Drugi, pomembnejši inovaiivni Ííí razvojni prcîjckt poslovne enote za leti 2007 in 2008, pa je projekt absorbcijskega tila-jenja poslovnih prostorov s loploino energijo. Tudi ta sodi med piloine, izvedli pa ga bodo v mcsini občini Velenje, na območju tako imenovanega hladilnega otoka 1. kjer bodo iz ccnlralnc hladilne postaje hladili večje poslovne objekte, vključno z mesino hišo. »V tem trenutku smo v fazi prtîjekiiranja. na razpisu smo oddali projekte najugodnejšemu ponudniku - Cieneri iz Ijubljaiie. Po izdelanem lerminsketu planu načrtujemo, da bomo od 1, junija leta 2008 že hladili objekte s toplotno energijo. S lem razvojnim projektom želimo med drugim bolje trzjti toplotno energijo tudi v poletnih niesc-cih, v katerih razen tehnoloških potreb po topli vodi zagotavljamo le ogrevanje sanitarne vode.« Po ocenah bo nahâba veljala od 90 do 100 milijonov tolarjev. ■ M '•CJ Od jrede do torka • svet It doaoTlu Sreda^ 27. decembra Ustavno sodlsče jc ugoiavilo neustavnost plaCnc reforme. Hna «I posledic odločitve je. da se bodo plaće vstíh funkciojiarjcv, ra/cn lis-lili na lokalni ravni, do odpravo neušla vnosi i izplačevale po predpisih, ki so veljali pred uveljavitv^jc» plaCnc reforme. Uslaviio sodisče je ludi oceiîilo, dťf so plaće sodiiiícov lahko urejene le / zakonom in ne z akli, ki so nižji od zakona- Sodišče jc ludi presodilo, da plač sodnikov ni mogoče znižati, razen v i/jemnih primerih, kar ph v primeru plačne reforme ne velja. Pri občinah, ki so lasluice javnih podjetij, jc sodišče ugotovilo, da razen Ljubljane te šc niso uslanoviîe skiipncgâ uslanoviicljske^ organa, pel občin pa §e ni določilo merila za določiiev plač djreklorjev javnih podjetij. Med deseiinii revidira niini javnimi podjetji je plača direktorja kar v osmih presegala plač(» župana občine. Največja bouiielna hisa na svetu Dun&Bradsireel v januarskem po-roči I u ohranja Slovenijo na vrhu regionalne lesiviee. Ob tem je raiing znova dobiJ priponko za rast. Na drugem mestu v regiii je Ksionija, sledila pa ji Madžarska na rreijem meslu in Slovaška na čeiricni. četrtek, 28. decembra Ob oceni leta 2006 je predsednik Socialne demokracije (SD) Borui P^horVol problematični izpostavil predvsem dve obljubi vlade, ki jih ta ni izpolnila. Namesto napoveda« nega umika iz gospodarstva dr/ava ÍC naprej bolj ali manj ostaja lastnik v podjetjih, prav tako pa dr/Ava ni izpolnila obljuhe o sproščenosti in bolj ustvarjalnem ozračju med ljudmi. Za mnoge pomembna pridobitev, za druge pa le sporna vzpcnjača iia Ljubljanski grad je začela s poskus-ni:n obratovanjem. Naval na prve vožnje, ki bodo do 10, jamtarja. ko bo uradna olvoritcv zastonj, je bil izjemen. Po 10. januarja 2007 bo /a povratno vozovnico za odrasle treba odšteti dva evra. za dijake, študente, upokojencc, otroke in skupine nad 15 oseb pa 1.5 evra. Kabina za eno vožnjo sprejme do 33 potnikov. V eni uri na grad lahko pripelje do 500 obiskovalcev. Cesta na Ljubljanski grad bo po odprtju vzpcnjače zaprta za ves promet. Tu§ je v spt^padu z Mercatorjem dražil više in pridobil skoraj 25 odstotni delež v Merkiuju. Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska dritžha (SOD) sta tako svoj 24.32-odstotni delež v trgovskem podjetju Merkur prodali celjskemu 1tišu. ki je za delnico Merkurja ponudil 71.000 tolarjev. C^elj-ska družba bo morala za delež (Odšteti 22,6 milijarde tolarjev. Petek^ 29« decembra Za naslednji šestletni maridat guvernerja Banke Slovenije, ki začne teči aprila 2007. je predsednik dr-žiive Janez Drnovšek predlagal sedanjega guvernerja Mi t jo Ciasr>arija. Slediiji s kandidamro soglaša. Drugi kandidat je bilBoštjan Jazbe. Gaspari je po mnenju predsednika doslej dobro vodil BS. V /DA bi se lahko na tr/išču že kmalu pojavili mesni in mlečni proiz-všejo v Meki in se sedemkrat sprehodilo okrog svetega kamna kaaba. Had/ se jc začel v četrtek, ko so muslimanski romarji z vsega sveta ogrnili tradicionalne bele halje ter se iz Meke odpravili najprej v dolino Mine, od lam pa na goro Aratal, kjer je imel po prepričanju muslimanskih vernikov prerok Mohajned pred 14 stoletji zadnjo pridige^. Svete kraje v (»kolici Meke je v minulih dneh obiskalo skoraj 2,4 milijona vernikov, od tega jih 1,6 milijona ni prihajalo iz Savdske Arabije. lladž je eden od petih "stebrov" islania in naj bi sega vsak musliman udeležil vsaj enkrat v življenju. iabjcr perspektiva Lahko bi rekli, da so zadovoljni V KS Topolšica letos uresničili predvsem potrebe po boljših cestah in ureditvi kanalizacije v Lajšah, prihodnje leto v ospredju izgradnja gasilskega doma in doma krajanov na drugi lokaciji od predvidene Tatjana Podgon^ V krajevni skupnosti Topolšica so z opravlejnim delom vtem leiii zadovoljili. "Lahki) bi lako rekli, čeprav bi najbrž nekateri krajani menili, da bi lahko naredili več, kol smo načrcovali. Predvsem smo poskušali dokončati piiy jekte, ki smo si jih določili ob prevzemu mandala pred Štirimi leti. Prizadevanja smo lako usmerili predvsem v posodobitev cest. Naredili smo toliko, kot smo izgradnjo novega doma krajanov in gasilskega doma so zaradi predragega zemljišča prestavili v neposredno bližino stare šole v Topolšici. lahko. Ker pa smo dobili enn priložnost, bomo poskušali narediti v naslednjih štirih lelih več," je povedal predsednik KS Tap{)l-5ica Viki Drev. Posodobili so več cesinih odsekov in za to porabili približno 13 milijonov tolatjev. zimska sMba je * po bra la t od tri do štiri milijone SIT. Med drugim so največ p<)st(v rili na ccsîi na Lomu, kjer je av^ gusta vodna ujma povzničila precej škode. Ukrali '/. obnovitveno posodobitve ni mi deli so sanirali šc tri plazove (enega večjega jc sanirala Občina Šoštanj), lepšo pi)t od donia in nazaj donîov in^ajo tudi uporabniki cciitncg&i odseka Topol pšica-Rožič-Skruba. Po /ilgO-tovilh Vikija Drcva so preccj po zornosti namenili obnovi tcrvzdr- Juhuhu, novo leto je tu! Špeia Kožar Na kaj najprej potufsHie. ko nekdo reCe - now lelo? Sa nove priložnosti, izzive, najdaljšo no< ? Jaz na irenuiek %Utnosxi, ki it? začenja z meliot decemhnwi; nohen drug mesec namreč ne premore ie^a (w% ko smo vsaj za trenutek prijatelji-Ceh v slntbi. Na delovnem nmiu te čaka/a čestitke z lepim/ te-Ijatni. ne mid na sproščenost sode!a\xe\' preplavi pisarno, v tajništvu te po^osiijo z domaćim vinom ali celo šam/tanjcem. jhí čeprav je sele dopoldan, na hodnikih poljubiš na liáiice tudi (iste, ki jih /«> znaš le mimohezno. "mdosi f srvi/' se stopnjuje y večerrnh urah. ko kljuh mrazu piješ kuliunca ah medico. Nasled/tji dan ii ne zmanjka energije ali volje in por/ovno se prepus/iš hedonizmu, 7M yedai le. da se on s tem ne bi strinjal, da sicer uživa v popolnoma drrisačni atnmferi. a mu je ljubša tista tmpeja, nervozna. Vendar, zakal? Proces dela nf oviran, le bolj "prijazen je do ufXirahniku", sc^' na^ preveva lisii človeški občutek, ki sicer le redko izražamo, čeprav je eno izmed na/ltoll primarnih doživljanj homo sapiensa. Ohčvtek "bratstva in enotností", občutek "vsi dnif^ačni, iï/ enakopravni"; ohči/tek. kf ^a v prvih januarskih dneh žej>ogrešam! Ce poshtšam psihološko (seveda naivno) rarvozlati enigmo, zakaj Je le deceml)er mesec vseh 'Zemljanov, se mi utrne le ena misel • ker nismo radi srečni, ker smo odvisrti od problematiziranja, sekiranja, stokanja... Tltdi o teh doživeli v veselem decembru razglabljamo, a ker ob tem spijemo še kctzarč'ek ali dva, nas je "lažje" poslušat Žal se Je le malokdo sposoben j>oj>ofnonui sprostiti brez alk ' v novem letu boni naredil to in ne bom naredil tega. Roko na srce. kohko lastnih obljub dejansko ure.oštovanJa do samega sel)e in do vseh ostalih 6 milijard, čjm več novega, a ne zaradi novega leta. zevanju makadamskih cest. Poleg omenjenih aktivnosti jim je V7J5Í0 precej časa že pridobivanje dokumentacije za načrtovano izgradnjo objekta, v katerem bosta naála svoje prostore tamkajšnje gasilsko društvo in krajevna skupnost. Vzvezi s tem je prišlo do sprememb. Ker je bilo zemljišče, na katerem stoji dom danes, predrago. smo se odločili za drugo lokacijo. Dom krajanov iji gasilski dom bomo sedaj gradili v neposredni bližini trgovine oziroma stare šole v Topolšici.« Pdgovoril: »"Sem človek, ki spoštiije župana, ki ga je izvolilo Ijiudstvo. Upam, da bo imel takšno mero razumevanja za naše potrebe, kot sta ga imela njegova predhodnika. Konec koncev je Topolšica gospo-darskoturističen kraj, ki potrebuje določeno mero pozornosU, Ne pričakujemo nič več v primerjavi z ostalimi KS. Prizadevali pa si bomo. da bi na območju celotne krajevne skupntfsti postorili čim več," je šc dejal Viki Drcv, novi (in stari) presednik KS Topolšica. GOSPODARSTVO Storitve in naložbe - jedro Ere v prihodnje v Skupini Era trdijo, da spremenjene razvojne usmeritve že dajejo prve rezultate - V ospredju dejavnosti z več dodane vrednosti in manjšim vplivom globaiizacije - Novi izzivi, nova znanja, novi sodelavci Tatjana Podgoriak Dobro letojc od lakrdi, koje velenjska irgovska družba Era odprodala najboljšemu soi:cdu ma-îopnsdajno mrežo v Sloveniji in na Hrvaškem. Od več kol 2100 danes zaposluje le 440 delavcev. »Minulo Icio jebilo /a Skupino Hra ležko predvsem zaradi lega, ker smo spremenili woje razvojne usmeritve. Korenite spremembe zahtevajo veliko p<ï^uma in drznosti, predvsem pa odprtosti za nvili priložnosti v Sloveniji in tudi na ti?ih bi vse Jugoslavije.« Nadaljnji razvoj družbe snujejo na treh stebrih: na trgovini, ki ji po novem pravdo celostna oskrba, storitvah in naložbah- Prav slednja dva stebra naj bi tvorila jedro lire v prihodnje. Po /agoiovilih CfVida Omladiča razvoj Ivrinih podjetij v tujini po irjuje pravilnost njihp. Pri tem nas čaka največ pre- Gvido OmtadiČ, predsednik uprave Skupine Era: "Prepričan sem, da iahko ostajamo drugačni s svojo močjo in samozavestjo.'* senečenj. Uspeh Ere v prihodnje bo v ninogočem odvisen od lega, kako bomo uspeli oblikovati ekipe ncjvih sodelavcev, ki bt^do pripravijeni na nase nove izzive." Omladič je prepričan, da so 55-letne izkuànje. razvoj novih programov in vključevanje inovativnih stïdelbvcev dobra popotnica za nadaljnjo prestrukturiranje Skupine Lira. Vzorčno povezovanje gospodarstva in izobraževanja Takšnih pogojev za pridobitev uporabnih znanj, kot so na MIC-u, nima nihče v Sloveniji - Z izgradnjo drugega in tretjega objekta še več možnosti za kakovostna uporabna znanja -Projekt vreden več kot 7 milijonov evrov Tatjana Podgoršek Šolski center Velen^ie (ŠCV) je v slovenskem prosltiru poznan kol največji tovrstni center, tudi najbolje organiziran v državi, mani-kdo pa ga uvršča se v sam vrh na področju srednjega in višjega sin)kovnega izobraževanja. S predajo drugega in tretjega objekta v drugi polovici tega meseca pa bo še bolj kot doslej prepoznaven tudi po Med podjet nizkem izobraževalnem centru (MIC-u) na Starem jašku v Velenju. »Radi se pohvalimo, da je SCV center, katerega aktivnosti ter prizadevanja so usmerjeni predvsem v prihodnost na vseh področjih vzgojno-izobraževalnega dela. V zadnjih nekaj letih smo namenili precej pozornosti zagolavijanju čim bleg poklicnega in sredr\iciolskegb Izobraževanja imajo bodoči dijaki ie mož-imst vpisa v prografn Splošne in umetniške gimnazije (glasbena iři likovna smer) ter v športm oddciek. Na ŠCV so prepričani, da v paleti programov lahko najde vsak svoje mesto. Tudi tistim, ki ugotovijo, ds z izbiro iiiso zpili polni pričakovanj, a se ni izteklo po najvih načrtih. Tehtnih razlogza dosego slabših poslovnih rezultaiov od načrtovanih je več. Največji je selitev v nove prost<^re na Cesttj Simona Blatnika in v zvezi s tem povečani stroski poslovanja. Stroške selitve v letnem nacčrtu namreč v glavnem nismo upoštevali, ker vseh enostavno ni bilo mog;>Če predvideti. /m nameček smo selitev opravili mnogo kasneje, kot naj bi jo. k velikemu padcu pniduktivnosti in s tem k manjši prodaji pa so prispevali svoje še nova telmologija in novo za posle ni delavci. S selitvijo smo res plačali svoj davek, vendar lahko na knicu ugotovimo, da je bil ta ukrep pravilna odločitev. Kajti v Veplasu imamo sedaj precej bolj:5c vse pogoje za nadaljnji razvoj druzt>e, za lažje uresničevanje novih izzivov. Zanimivi programi in tudi nekateri že skletîjeni ptîsii so porok za boljše poslovne rezultate in s tem tudi svetlejšo prihodnost. Ta je pred nami. llvro za nas ne bo predstavljal bistvene spremembe. Dnržba je namreč že doslej ustvarila 70 odstotkov realizacije na tujih trgili, kjerje evro Že dalj časa plačilno sredstvo. » Obujajo Cvetlični ples Mozirski gaj je lani obiskalo manj ljubiteljev cvetja in narave - Cvetlični ples uvod v praznovanje 30-letnice delovanja gaja prihodnje leto Tatjana Podgoršek Upravljale! parka cvetja v Mozirju - člani tamkajšnjega r.kološki> h ort: kulturnega društva - so z lanskim obiskom gaja zadovoljni, čeprav je biJ ta manjši t>d pričakovanega. CVetličue nasade in prireditve, ki so jih pripravili, sije ogledalo 58 tisoč obiskovalcev, razlog za slabši obisk pa v društvu pripisujejo slabemu vremenu v času fýihovih osrednjih prireditev. Mozirski gaj je poleg Logarske doline in R'l C Golte zagotovo p«Zelo sem resel in počaščen ob osvo-jlM (ega laskav ega naslova, te uvrstitev med predloge za naj osebnost me je prijetno presenetila. izbor pa še toliko boU> Hvala vsem> ki so glasovali zame,« je dejal vidno 7ado-vnljcn Robi, ki je sko- skem sejmu, yuhiielji tega instm-menia doma in v tujini, celo v Ameriki in Avstraliji ga dokaj pridno uporabljajo. »V veliko osebno zadovoljstvo mi je, ko vidim. da sem naredil nekaj dobrega za razvoj na rodno zabavne glase. K^li ljudje, ki se doslej niso mogli učiti igranja na fr^tonarico. ker niso imeli učitelja, jim je sedaj v dosegu rok. Računalnik jim omogoča takšno učenje, kot če bi bili na uri pri ment.» V leio 2007 je stopil z dokaj veliko pričakovanji. Kakšen opravljen izpil več na Lkonomsko-po-slovni fakulicli v Mariboru, kjer študira kol i/rcdni studeni, ne bi bil odveč. Ta cilj je imel siccr predviden že za lansko ietn. pa mu ni uspelo. Je bilo preveč drugega dela. V naslednjih dneh ba izda i nadgradnjo računalniškega programa učenja frajtonarice, v katerem bodo navodila in vse drugo, kar je potrebno /a igranje /ahtevnejj^ih skladb, koi so V dolini tdii. Čebelar, Srčna napaka. Spomladi, tokrat čisto zares, je bil odJočen. bo izdal zgoščenko z 12 novimi, svežimi skladbami, poskrbel pa naj bi še za kakšno presenecciîje. Bo morda to družina? »O, ne. Poroke ali česa podobnega za letos ni na obzorju. Tudi moje dekle še študira,« se je namuznil in odhitel novim dog(v divščinam in obveznostim na-prrni. »To je bilo tudi priznanje za vse godbenike« Matjaž Emeršič je profesor klarineta, ki že nekaj let poučuje na velenjski glasbeni šoli Bojana Špegaf Leta 2004 je prevzel vodstvo in taktirko Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje, pa tudi mladinskega pihalnega orkestra. Dr/na odločitev, da v leiu 2006 orkester v sodelovanju z glasbeno šolo razpiše abonma, v katerem bodo obiskovalci lahko poslui^ali predvsem dobre in zanimive pihalne orkesire, je bila pri publiki . odlično sprejeta, sa.) so jih prodali skoraj IKO. Pa ne le to - to je prvi tovrstni abonma v Sloveniji, saj ga doslej ui upal razpisati se nihče. In Matjaž, ki je v glasovanju »izpadel« tik pred zdajci, tako rekoč pred zadnjim krogom, pravi, da je verjetno tudi to pripomoglo. da so ga ljudje sploh o pa/ti i fn ga predlagali za naj osebnosi \ Leta 2006. »Priznati moram, da sem bil presenečen, o tem sploh nisem nikoli razmišljal. To. da sem na lestvici, pa mi Je povedma žena Darja. Po mojem je bil povod za to, da so v Šaleški dolini opazili moje delo. pred>seni delo s pihalnim orkestrom. Orkester je v letu 2Û06 dosegel vse citje. ki si jih je zadal, lahko rečem, daje z^ nami uspešno leto. V novem letu pa imamo še veliko načrtov. Zagotovo Je bila moja uvrstitev na lestvico priznanje (udi vsem godbenikom, ki so po mojem tudi glasovali zame,« nam je povedal Matjaž in dodal, '>zame je pnznai\je že, da sem sploh prišel na lestvico, v tem pa ňdim predvsem, da (judje podpir^o pot. ki smo si Jo v godbi začrtali na področju glasbe.« V dneh pred novoletnimi prazniki seveda orkester ni počival, saj so vadili za novoletni koncert, pravzaprav bodo pripravili jutri in v soboto v veliki dv, jc vse bolj opazna v snežno beli karavani. Sezono 2006/2007 pravi, je začela spodbudno. Pravzaprav po pričakovanjih, Osv^jji-tev 11, mesta v veleslalomu je dokazalo, da je na dobri poti do zastavljenega cdja. Glede na to, da je bila ob koncu tošnje na petnajstem. V slahm-skih teknîah pa se želi zavihteli do mest, ki prinašajo točke v svetovnem pokalo, »Moji cilji so realni. Če mi bo služilo zdravje, so možna presenečenja," Kakšna pa so njena pričakovanja od leta 2007 še na kakšnem drugem področju? »To je kompleksno vprašanje, na katerega Je težko odgovoriti v nek^ besedah. Morda bi izpostavila study. Letos jeseni sem se ponovno vpisala v pni letnik Filozofske fakultete. V lanskem študijskem letu mi je uspelo narediti en izpit, v tem pa bi rada izdelala letnik.« Kjer je volja je ludi pol. Ana je to doslej že dokazala in prepričani smo, da bo tudi v prihodnje. »JMoji plesalci mi znajo pokazati, da me imajo radi« Mojca Rabič je po izobrazbi diplomirana vzgojiteljica, življenje pa je že pred leti zapisala plesu in tudi petju Bojana Špeget V plesni soli SPIN uresničuje svi]je sanje, saj v delu neizmerno užJva. Poučuje različne /vrsti plesa, njeni učenci pa so starostno zelo pisana druščina. Prve plesne korake z igro predaja že čisto ma^ihnim otrokom od dveh let in po! dalje, nemalo njenih plesalcev in plesalk pa je že v zrelih letili. »Znaj\ie. ki sem ga pridobila med študijem« ml zelo pomaga pri delu v plesni šoli in to ne le v n^-mlajših skupinah.« pravi moja sogovornica. Plesna Sola SPIN je bila v lelu 2006 uspešna, Mojca pa je vesela, da je uspela še povečati ponudbo plesnih programov. Mladi se radi odločajo ZH hip hop skupine, pa show dance. Mojca doda: »Veliko pozornosti v ple.snl šoli posvečam ženski. Ta se Inhkn odlori. nU ho plesala latíno in to sama. torej ne v paru, ali bo plesaJa orientalski ples, hip hop« družabni ples ali saJso. Technice na naših urah uživajo, vraćao se vsako leto znova. In to je zame uspeh.<< Mojca vsaj šesi ur dnevno preživi v dvorani svoje plesne šole. kar ji je še vedno v neizmerno veselje. Pri-7Jia tudi. da ji je bilo prijetno, ko je v Našem času spremljala glasovanje zanjo, sploh obrazložitve, ki so jih na kuponih zapisali naši bralci. ''Moram pa povedali, da mi vse to zn^o moji tečeni ki ^ in technice, ki so tudi največ ^ glasovali zame, pokažejo tudi i \ sicer, na urah plesa. Kar so U napisali, tudi čutim, ko sem z ' i^lmi. Med nami veje neka \ vrsta ljubezni, imamo se radi. Pravdo mi. da znam to tudi vračati. Še posebej sem vesela, če mi priznanje izrečejo ženske, s;^ nam gre to ponavadi bo(j težko z jezika. In meni jih najpogosteje Iz rek o prav ženske." V novem letu ima Mojca, ki ni bila žalostna. ko.T je iz »boja« za naziv naj osebnost izpadla v zadnjem krogu, še veliko novih načrtov. »Ne poučujem samo različnih zvrsti plesa, pojem in snemam tudi otroške pe.smice, vodim otroško TV oddîvo. V letu 2006 sem začela nov projekt, imenovan Spini gre v šolo. To Je lep in dobro sprejet projekt, ki ga želim še nadgraditi. Spini je naša nova maskota, ki na nastopih po vsej Sbvc-ntii že navdušuje vse generacije. V letu 2006 sem posnela pet novih pesmic za otroke, želim jih še nekaj in izdati tudi nov CD.« e hulje, dogaja se, kjer se pajavi. V zadnjih dneh deccmbra je imel veliko dela z vodenjem prireditev. l ista v Šentilju, z blagoslovom konj, mu jc posebej ljuba. Ljub pa je ludi Toni listim, ki ga vsakič pedno zdelo, da me ne »smirgla«. čeprav jo pogosto obisčem.« je rekel v svojem značilnem slogu. Delal pa je ludi zadnji dan leta. koje k(»mentiral skoke • slo je za državno prvenstvo mlajših skakalccv v Visolah pri Dobrni. Nazdravil je doma. »Donia sem najraje.« pravi. Kaj meni, z^kaj je tako priljubljen? >»PoJma nimam. Vse, kar delam. skušam speUati korektno, predvsem pa nič in nikogar ne šim-fanu« preprosto pnve. Mogoče je pa to listo pravo. Velja si zapomnili. ÎQni Rahar: •■Po enem letuje i:njaški običaj nekaj grozljivega. Svetim ircm kraljem, ki so sedaj osramočeni stali pred lablo, je jasno zagrozila: »Vi trije, ki Sle včeraj hodili po trgu kot nekakšni cerkvcni kralji. Sle se zelo osmesili. osramotili ua§o partijo in hkrati prizadeli čast razreda, ki jc kolektivno kandidiral za sprejem v mladinsko organizacijo. Razen tega ste pri tej maškeradi prepevali nekakšne poboznjaške pesmi, zaradi česar ne boste smeli v mladinske delovne brigade. Čc pa ne boste bri- gadirji, ne boste dobili štipendij, če ne boste imeli štipendij, pa ne boste mogli iti v šole!« Sveli trije kralji, pred katerimi je prejšnji večer pokleknila stara l-crova Rezka, ki jc vse 7.ivljenje služila, so sedaj osramočeni stali pred ceiim razredom. Maja, ki je tako lepo pela v zboru Pojdam u rute. jo biia povsem bleda. Ob- je. kako sc starši trudijo, da bi njuni otroci dokončaE snlo. ona si jc želela na učiteljišče, sedaj pa ji bo ta skojevka, ki je prišla bo-gvcdi od kod. uničila življenje zaradi tega, ker je s prepevanjem kolednice. ki jo je naučila njena mamica, obujala stare slovenske običaje. Nenadoma je dvignila glavo in rekla tako glasno, da je tovarišica Samara presenečeno obstala in prenehala brisali jabolko ob rokav. »Dovolj vas imam. tovarišica! Vse, kar je v zvezi z vero, sovražite! Celo siare slovenske običaje! Ravnatelju vas bom povedala, kaj ste nam govorili, in zatožila šc na okraj. Tisto štipendijo hočem in na učiteljišče tudi hočem, pa amcn!^ Dragica in Tonček nista mogla vcricti. kar sta slišala. Tudi ona dva bi rada tako odgovorila, a si nista upala. Še vedno tresoč se od strahu sta hvaležno pogledala Majo. Tovarišica Samara jc začela vleči besede na-z^j. »No, nisem mislila, da se ti Maja ne bi mogla vpisati na učiteljišče, če ne boš več hodila v tiste Tri kralje. Toda Tonček, ta ministrant, ta hi že moral vedeti, kaj dela. Vzame dve najboljši deklici v razredu in ju vlači ponoči okrog. Zato se resno bojim, da vama je zapravil šlipendijol« /adevo sta potem reševala mirni in preudarni ravnatelj Miro Klaačnik in razumni razrednik i Vanc Bizjak, Peter Krivec: Ho^anski Sveti trije kralji ^^^ ^ mirila. H sla morala pa-sodba lovarišice Samare je bila žiti, da se nista preveč zamerila kruta. «Najhuje pa je. da sta pri tem sodelovali deklici, ki sla bili doslej vzorni, posebno Maja, ki lepo poje. zato bi morali biti deklici pametnejši, Čc je že deček znorel. Boga pa itak u\U Takrat je Maja, tista nežna deklica z angelskim sopranom, nenadoma dvignila glavo. Pomislila lovarišici, katero se ni vedelo, kaj ima za bregom. Li potem je bilo tako. da so vsi trije šli naprej v šole, šiipendije so dobili in v mladinske delovne brigade jim XÚ bilo ireba. Maja pa je postala učiteljica. Službovala je v Podplatu pri Mes-tinju. kjer živi še danes. V KS Paka so v prostorih nekdanje podružnične sole, kjer je sedaj tudi prostor krajevne skupnosti, v decembru pripravili dve lepi, odmevni prireditvi la krajane. Otroci so se^ vrnili v OŠ Paka Paka pri Velenju - 22. decembra je Krajevna skupnost Paka, tako kot vsako leto ob izleku leta, pripravila srečanje krajanov, starejših od 70 let. V Uuodu je povabljene pozdravil predsednik KS Paka Srečko Avberšek. Otroci Društva pnjaieijev mladine Paka pa so pripravili prisrčen prazničen pn)gram. Najprej so odigrali igrico /rcalcc in poiem zapeli še nekaj času primernih pesmic. Srečanje, ki je potekalo v prostorih nekdanje podružnične osnovne šole. je minilo v prijetnem ozračju. Dan kasneje je DPM Paka s pomočjo KS Paka organiziralo <»bisk Božička, Otroci DPM Paka so ludi tokrat pripraviti kulturni program, v katerem so odigrali dve igrici, poleg / real ca še Mojco Pokraculjo. In tudi tokrat brez glasbe in pesmic ni šlo. Božiček je vse otroke, ki so prišli v dom krajanov, obdaril s skromnim darilom. Praznovanje pa je popestril še čarodej Tranci z zanimivim nastopom. Tako je društvo prijateljev mladine Paka, kije letos postalo res aklivno, v decembru pomagalo pripravili in izvesti kar dva dogodka, ki sla pi^lcpšala praznične dni. Zahvala gre ljubi Blažič in Petri Knap. ki se zelo trudita, daje društvo pt>novno zaživelo. Doslej so organizirali več ustvarjalnih delavnic, pa izlet v Kekčevo dc^lo, ob praznikih so poskrbeli za okrasitev dvorane in ^našiudirali« kar dve igrici. V KS Paka so tega Iskreno veseli. ■ Bi Ponosen na svojega »kralja« Dvajseii december. Sreda. Jutro kol vsako drugo, sem si sprva mislil. Drugače je bilo le to, da som bil nekoliko nestrpen, saj sem pričakoval prijatelja Janka, da pride pome in da se skupaj odpraviva na lov sulca v Mozirje. Prišel je tt)čno, torej okrog šeste ure zjutraj. Pred odhodom sva popila le še jutranjo kavo, nato pa oba pi)lna energije krenila na pot. V šali mi je Janko rekel: «Boš videl, imela bova vsak svojega.« Siva megla seje to jutro dvigala nad Savinjo. / lovom sva pričela kar pod jezom v Oaju. Na konicah palice seje občasno nabral led in sva jih morala odtalili v vodi, O sulcu pa ne duha ne sluha. Zalo sva se odpravila po Savinji navzdol, a nikjer nič. Dvakrat sva morala prebresti Savinjo, da sva prišla na zaželeno mesto, pa nič. Zopet sva se vrnila pod jez v Gaju. Takrat pa se je zgodilo. Po nekaj metrih se je moja palica močno usločila, na površini pa se je pokazal kralj voda - sulec. ^trtek^ 4. januarja 18.00 VilaMoica Sols za staršB - nadaljevdlni program Spreminjanje neželenega vedenja 18.00 Velenjski Qrad Ob jaslicah vam prepeva MPZ Kaj u h »Imam ga!« sem zakričal Janku. Ob njegovi pomoči je bil sulec kmalu na kopnem. Najprej sva ga izmerila, dolg je bil kar 96 cm. Ker pa je bil medtem na ribiški koći ravno lov na smuča, sva se takoj odpravila tja. Sledde so številne čestitke, tbtograllranje in tehtanje. Sulec je bil ležak karX.2 kg. Položili sma kar tako Sobota, 6. januarja 8.00-13.00 Atrij KSC Kmečka tržnica 19.00 Galer i ja Ml adi n skega centia Velenje Odprtje razstave akademskega 17.00 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Novo lem t koncert Pihalnega orkestra Premogovnika Valenje s solisti Ponedeljek, 8. januarja 19.30 Oon) kulture Velenje Slovensko ljudsko gledališče Celj« Matjaž Zupančič: Igraš pari Torek, 9. januarja 17.00 Preddverje Kulturnega doma Šoštanj Torkova peta - ustvarjalnica za otroke in starse IB.DO Mladinski center Velenje Vizija delovanja 10. festivala mladih kultur Kuniguntia Sreda, 10. januarja 17.ÛÛ Vila Mojca Sredina peta * ustvarjalnica 2a otroke in starse 17.00 Knjižnica Velenja, otroški oddelek Špeline pravljične ure 17,00 - 20.00 Mladinski center Velenie Ernine ustvdtjdlne delavnice 18.D0 Bolnišnica Topolsica Mo^^oletni koncert Rudarskega okteta Velenje v Bolnišnici Topolsicd Nizko ju je dvignilo visoko Judita Čas Krneža in Vojko Krneža imata v novi hiši in okoli nje v Ravnah pri Šoštanju, kamor sta se preselila pred letom in pol, še nekaj dela, pa bo kot iz škatlice - Zakonca, ki sta bila tarča precej nizkotne volilne kampanje v Šoštanju, sta bila oba izvoljena v svet - Na seje se zdaj lahko pripravljata skupaj Ml/ena KrstfČ - Planine foto: Stane Vovk_ Najbolj primeren kraj /.a p«)-stcii klepci je v Šosianju kavarna, 'lam smo sedeli z /.akonccma Krneža. Judito in Vojkom. Bili smo sicer povabljeni k njima, v njun novi dom v Ravnali pri î^osUnju, kamor sla ac preselila pred lelom in pol. a nam lo se ni uspelo. Pa ne /.dio, ker nova liiiia ^e nima opiraje ... Tudi /ato ne, ker menda okolica še ni urejena. Kriv je hil cas. Ta je bil pred novim leloni še pi>sehej hiler. /akaj smo ju povabili na klcpei? Razloga sla vsaj dvB: oba s{a po iiovem občinska svetnika v ŠoSia-nju, prej je bil to same» Vojko, oba, predvsem pa on, sla bila v lokalni kampanji larCi precej ni/kih udarcev. Mislili smo si. da biju hilo zanimivih spo/nali in izvedeti, kako sta doživljala listi cas in kako d^v življa ta tega. Izvoljena sta na listi SDS. kaierc člana sta oba. Pred tem sta podpirala /člene. Judita, ki je v politiko zašla se prej kol on, se je zanje celo ptiskušaia na dr/avnozbor-skili volitvah. Na Gimnaziji ^Šoštanj je tep in rada ga imava," pravita Judita in Vojko. Ravne na Ki)roškem uči kemijo in študira. »Zelo rada ućim, delam z oíTokl,« pravi ona. On je osemnajsto leto podjelnik. »Prevzeli so me \22jy'u ki jih pred človeka, ki ni rad iitesr^en« postavlja poc^ehiištvo.«« Dva oiroka imata, na kaiera sla nei/jnerno pí>nosna, Í2-Ictnega Jana in 7-lcino I.aro. »Kra.sna sta. Srečna sva, da jii imava.«« V novo leto sta /aplcsHla dan kasneje, kol je prišlo, v hotelu v Dfîbrni. V družbi prijateljev. Sicer pa sta najraje doma, v noven: domu. '>Ki pa še zdaleč ni končan. Veliko dela na& še čaka. tako znotraj kot zunaj, a mi smo tukaj srečni. Cisto nekaj drugega je biti na deželi kol v me&tu.« Velikt> se je o njiju slisalo - ludi bralo - v času vollhie kampanjo, ki je bila (tudi) v Šoštanju na trenutke precej nizkotna. On je vodil volilno kampanji) sedanjemu županu. oba sta kandidirala na tisti SDS /a svet (Občine. Oba sta brala, kaj seje pisalo, oba sla p^v slušala, kaj seje govorilo. Pravila, da ni bilo lahko. »A ne samo zaradi naju. čeprav sva bila zelo prizadeta. Lahko ni bilo tudi zato, ker nisva vedela, koliko utegne taka negativna in nizka kanipatya škoditi stranki, kandidalu za župana,« pravita. »Nekateri so .se biti ptipravljeni spustiti zelo nizko, na raven osebnih žalitev, povezanih z nepreverjenimi zadevami. Pri tem mislim zlasti na tabloid, kije zapisal vrsto neresnic. Tisti trenutek. ko sem jih bral. me je zapisano zelo prizadelo, čeprav so mi prijatelji in znanci dopovedovali, da moraš imeti, če se greš politiko, debelo kožo in se znati temu primerno odzivati. Vendar to ni pomagalo dosti. V tistem trenutku nisem bil sposoben dokazovati svoje resnice, ta bo s poniočjo odvetnika in sodišča prišla na dan zdaj.<« pravi Vojko. »Brala sta tudi otroka. Ni mi bilo lahko, ko meje Jan, ki je vprašal, če Je tisto, kar piše, res. Težko je bilo otroku razložiti. kako je s tem. Rekla sem mu: ti dobro veš. da je ati dober človek, zato mn zaupaj. Moža po-pobioma podpiram, poznam ga že dolgo, tudi skupaj sva že dolgo in vem. kako Je s to stvarjo. Ko bo prišlo na dan. bodo ljudje lahko spoznali resnico in videli, da so nama napravili veliko krivico,« pravi Judha. Kako su se oba /nai^la na hsli in v svetu? »O kandidatih in vrstnem redu Je odločala konferenca. Dobila sem peto mesto na listi in vesela sem ga bila. Mirno lahko povem, da sem štiri leta tajnica občinskega odbora SDS Šoštanj, da sem članica izvršilnega odbora ženskega odbora v Ljubljani in da sem neskromno razmišljala, da si to tudi zaslužim.« řCrneževa se lahko zdaj o lem, kako bosta v svetu razpravljala. p<> govorila doma. »Vsekakor morajo biti priprave na sejo temeljite,« pravi Vojko. »Že prej. ko sem bil sam svetnik, Judita pa članica nadzornega odl>ora. sva pogosto pre-debatifaia kako stvar. Sicer pa so nama doma prioriteta otroci in družina,« pravi Vojki), /eiiîa si, da bi bili /dravi in zadovoljni, da bi bila oiroka uspešna v ioli. da Judila konča šruUij, ki si sa je zadala, da bo lahko več doma. Zdaj je razpela med Mariborom, Ravnami na Koroškem. SoSianjem in Ravnami pri Šoštanju. Zgodilo se je ... (j od 5. do 11. januarja 5. januarja leta l919jenova občinska uprava v Sosianju zaprosila Narodno vlad<» SÍ1S v Ljubljani, naj potrdi dr. M aye rja kol gerenta mestne uprave v Šoslajiju in mu izroči ustrezno legitimacijo. Ob prev/emu občinske uprave je bil za Mayerjcvega namestnika imenovan Maiko /alar, ki je bil hkrati odgovoren za občinsko blagajno. Vodja občinske pisarne je poslal šolski ravnatelj Tro bej, občinski lai-nik pa učiielj Miloš Tajnik. Dr. Mayer se v dokumeniih omenja ludi kot »predsedniJc okrajne organizacije nan)d-nega sveta«; - 6. januaija je praznik "svetih ireh kraljev" imenovan tudi irctji božič", ko C^erkev slavi "epifanijo" ozinmia "razglase-nje Cîospodovo". Ta praznik je rimska Cerkev sprejela /elo piv.no in danes z njim končuje "božično dobo", s katero je dala poganskim "volčjim" nočem novo. blago krščansko vsebino. Stara navada je bila ludi blagoslavlja nje sob po hišah. in kjer je duhovščina la blagoslov začela opuščali, ga je prevzel liišni gt>spodar in med lem domaČim obredom na vrata s kredo, s tremi križi zaznamoval začetnice svetih iR'h kraljev in lelnico novega leia: 8. januarja 1943 so v neenakem boju z nemškim okupa-lorjem na Osankarici padli vsi borci legendarnega Pohorskega bataljona. Med njimi je padel ludi zdravnik in član slaba Pohorskega bataljona 1er nart)dni heroj dr. Dušan Mravljak Mrož iz Šoštanja; 8. januarja 1977 sejevvefenj-skem premogovniku /^odDa Imda delovna nesreča pri kateri so življenje izgubili šlirje rudarji; 9. prosinca 1856 seje na Globokem pri Rimskih Toplicah rodil pesnik Anton Aškerc, ki je bil od lela IK94 do leta 1898 ludi kaplaa v župniji sv. Jurija v Skalah pri Velenju: • 9. januarja 1974 so mesto Velenje razdelili na 7 krajevnih skupnosti: Cenier desni breg. Center levi breg, Šmarino, Konovo, Stara vas z naseljem Jezero, Staro Velenje z Zagradom in Salek - Gorica; -10. in Í I. januarja 1987 je bil v Rdeči dvorani v Velenju velik mednarodni novoletni lur-nir v malem nogometu na ka-icrenî so nastopile tudi prvoligaške ekif^e iz nekdanje Jugt>s-lavije, Madžarske in Avstrije; -11. januarja 1983 so predstavniki Ibvame gospod iîîjske opreme Gorenje Velenje na liskovni konferenci javnost obvestili o ukinitvi tovarne Koeriing Fileklronic v Cîras-sau v Zw2zni republiki Nemčiji. ■ Damijan Ktjajič Popisovalci Urban Novak y le/i prazmùii/i J rte/t ko se pripravljumo na prihod leia ( v ire/iiilkif pisanja kolu/mie) in iHÍpra\'ljauja posledic praztumnja najdaljše noči v lem ( v rrenitlku ko vi ro berete) so oko/i nasl/i do-mova/fj račeli Mili tečajniki geodetske tiprave z em samo nalogo, řopisati iff zahelezili nase nepremičnine. Nesporno dejsnv je da je popis in a'yilralni register neprenuct/in fxh trel>en in lo celo zelo poirehen. A najix)fj s{H\ren je način in pa vse' /lina vprašanj v fkipisrn/i lisiili. Anijkik do tja se pridemo. Ko .^mo se uspeli i:\iii iz irde roke enoumja v prejšnji domovini Ui si priborili demokracijo In svoijodo si vsekakor nismo mo^ll zamisUli da nas vdori v naho zasebnosl iakajo ludi v lepem novem sveiu. Veliki h ral je hila besedna zveza, ki so se jo hali le daJeč na zahodu, mi pa k(ý veća lem fenomenu nismo \'edeli. A smo^a kljub temu dočakali. V obliki raznoraznih ljudi, kijih je zaposíila geodetska uprava in jih poslaia na piildnevni tečaj popisovanja prostorov. Sede^ zvonijo pred našimi vraiî hi hočejo vedeti stvari za katere se marsikdo med nami sprasuje ce res s!>adajo i' t>opis nepremičnin. Država se je odločila da Uikrat poseže v naso iniinio, naso druzi))-sko okolje in popiie nase nepremičnine, '/.aki^ seje država tako ločila? Pladajoči krogi, pa naj pripadajo kaiertkoh stranki te. so spoznali da je sedeti v gospodarstvu težka naloga, ki obiČajrut pri-naša le izpuhe namesto laka tefene^a dobička. Država pač nikoli in nikjer ni bila dober gas/nidar in mdi SioveJiija ni izjema. (ío.spoda-riti z drag(Keni/ij premoten/em in pri tem ne poslovali z izgubo se je izkazalo za prežahle\-en zalogi^', ki ga Im še te^je pttgoimili. ko se bo moral odpreti ludi telekomnnikadj.^ki, medicinski, l)anáil, prevozniški in še kak.šen drag trg. /ato so se na.^i ohla.\tnild odločlh .v po.'iiopoma umakniti i: gospodarstva in raje tiveti neposredno na račun ljudske množice, Moramo si namreč M na jasnem, da ho država izpad dohodkov pokríwla z davki na nepremičnine in njihovim dvigovanjem. Nepremičnine l)odo postale še bolj cenjeno blago, ki ga bo težko pridobiti in prav tako tetko vzdrtevaii. Vendar se bo s popisom nepremičnin. Če bo seveda u.Kpešna opravljen. marsikaj spremenilo tudi na nepremičninskem trgu. Ponudba, ki danes kret>ko peša za povpraše\anJeni bo narasla in z naniwj-nje/n p(mudbe nul ài vsaj v teoriji začele padati cene nepremičnin in njihovih najemnin. /.Javno evidenco vseh nepremičnin naj bi se uredil danes popolnoma zanemarjen trg z nepremičninami. Najprej bodo začeli odpadati vsi ti.^i/i, ki danes na črno oddajajo svoja stanovanja. nato vsi. ki so kupili dodatna .Ktanovanja kol naložite ter tako dalje. Za večino .Slovencev, ki stanujejo v enodružinskih hišah pa lx) začela pred.uavljati problem velikost hiše. Maščeval .<^e ho torej princip gradnje, ki je temeljil rta gradnji Idše za tri generaci/e. Večinoma .se danes mladi selijo v mesta, kjer je kruh in perspektiva za prihodnost. Običajne hi.ie velike .^()0nf2 in več bodo .'ianio eni družini poslale preceišnje breme, saj se bo zelo verjeltu) štelo .^00-m2 za 4 člane družine kot luksuz. In v.vc kar bo ovrednoteno kot dodatno ugodje ali luksuz ki znatno vtšfe obdavčeffo. Kot arhitekt lahko samo upam. da bo to prif)eljalo do gradnje manj.^lh erunlru-ž/nskih hiš. Urejenost trga z nepretnlčninami p^nuern tudi motnost boljšega prostorskega planiranja in pametnejših potez pri širitvi naših mest. V »stari« evropski uniji Je hrez urejenega trga z nepremičninami ter celo hrez izdelanega katastia (irčija. Država, kjer se naseda širijo po takšni Ufgiki in cenah kot jih narekujejo nepremičninski tajkutU. Država je pra.ýalnike. Vsi ri.sn, ki imate v družird le eno nepremičnino se načeloma nimate kaj /«v sebnega bali, v kolikor ta nepremičnina seivda ni ogromna vila. Vsi tisti, ki fia ste ponosni lastr}iki m' stanovanj ali hiš pa se lahko wrjetno nadejale dvojega. Prvič, upate da boste uspeli plačevati davke na luksuz, kamor boste kot lastniki v«; nepremičnin spadali ali pa drugič, da vse nepremičnine, ki so niška'f enostavno prodate. Ko bodo pozvonih pred vašimi vrati in želeli jfopisati vašfi nepremičnino vam sveiu/em predvsem zmerno iHtštenosl. si^ bodo naši vrli /dopisovalci prinesli s .\abo utdi liste kamor i)odo subjektivno zapisovali svoja opažanja o va.iih iniitvah in jih vi ne boste mogli videti. Kakorkoli te, nikar ne pozabite da ba\ie te davke odslej plač'evali z novo valuto, evrom. Pri tmlovanju z njim pa vam v tem novem letu zeitm veliko sreče. 107,8 MHz R/UDOJSKU IDÛ i/I\S@POsOGl Glasbene novičke Začenjamo znova lako. «Odpikdli« najdaljšo noč v Iclu, ?£ IH let so jo iUrckior Na^e^ Časa Btiri.'i Z»ki>š«k . urednik Našega casa Slajie \o\k in urudnica Radia Vdanjc Mira Zakošťk preživeli m silvestrovanju na Titovem Trgu v Velenju. Zapoanili si ga ne bodo lelo omenjeni, ampak èievilni, ki so prišli na lilov Trg, kjer je bilo super. Novinarki B«)jana Špcv,*^ skočila v novo Icio na Velenjskem gradu. Mikina Krstić Planine v krogvi svojih domaćih, pa ludi c«iaH člani nažc hiše so izbrali bolj domačnost kol prestiž. Xačenj?tnio torej xnova. Pred nami jo spel najmanj petdeset številk, prva pa je že pred vami. Cejc verjeti siatistićiiini p(w daikoni. smo zaposleni skupaj z zunanjimi sodelavci • dopisniki lani spisali 13()4 strani debelo kn.iigo. v kateri smo poročali o d<ígíijanjíh v regiji Sasa.To pa ni malo. ali neî Povprečno je vsak izvod obsegal 25 varani oziroma je bilo vvsakem od 5ti do 70ra/jlčmb sestavkov. Tudi leios si želimo, da bi Na^ čas potrkal na dm več vrat v Šaleški dolini, pa ludi v krajih oziroma občinah, ki mejijo nanjo. Strmeli bomo za tem. da bo vsakdo nasel v njem nekaj zase. Želimo pa si ludi vaših prispevkijv. Radio Velenje s svojimi (xidajami na valovni dolžini 107.8 MHz prihaja v domove naših poslušalcev in poslušalk že celih 32 ki «^KJjub lemii, da naš radio ne pomeni predvsem lahkotne glasbe in ćeblianja, od katerega pričakujejo zgolj sprostitev, ampak zaposluje in zahteva ludi pozornost poslušalcev, moida celo sodelovanje, stno večinoma dobro sprejeli, poslušani na cclouiem območju sliSnosli našega oddajnika. (XI Šaleške in Savinjske doline pa do Koroške.- pravi urednica Mira /akošck. /aio bomo skupaj z njo ludi (istali ustvarjalci oddaj poskušali v letu 2007 vsakdanji utrip v našem bližnjem okolju »preslikali« v eter Cim bolj neposredno in objektivno, želimo torej ostati zvesti dobrim, hitrim in čim bolj objektivnim informacijam. Vabimo vas k sodelovanju! tp i: A s E L E 9IB J E ... na kraMco... IRENA VRCKOVNIK Po dolgem času je konec minu* lega leta le posnela novo skladbo. To je bila božična balada Upa božična no(. Irenini oboževalci pa ob tem upajo, da bo kmalu posnela se kakšno in jih morda razveselila celo z novim albumom. NUŠA DERENDA V pr\n polovici prihodnjega leta Nuša nai^rtuie izid novega albuma, ki ga je napovedal že singl To je ljubezen, tako da bo leto 2007 za Nušo vsekakor še zelo delavno. SAŠA lENDERO Njen album Ne grem na kolena je ena največjih prodajnih uspešnih konca lanskega leta. Na lestvici najbolje prodajanih albumov je namreč že pet tod* nov na prvem mestu. EVA ČERNE Sedemnajstletna Eva je zmagovalka lanskoletne Bitke talentov, konec lanskega leta pa seje predstavila s prvo skladbo z naslovom Kdaj. če ne zdaj. Eva bo nastopilatudl na letošnji EMI. EAGLES OF DEATH METAL Skupina Egies ûi Death Metal bo 20. februarja nastopila v dvorani Mediapark v Ljubljani. S sabo naj bi pripeljali tudi gosta, M pa za zdaj še ni Imenovan. Slovo Jamesa Browna 25. decembra je v Ailanii v starosti 73 let umrl boter soula James Brown. Dobitnika treh grammyjev oh lilvlsu Presleyju, Bobu Dylanu in pcšćic: drugih poročil Icla 1999. poznala pa sc žc 17 Ici- Njun prvi zakon jc trajal dve leti. vnovič pa sta se poročila januarja lani. Drugi zakon je irajal se krajši čas. saj je tminem vložil pn;)šnjo za ločitev 2e aprila. Njun burni odnos je siccr tema večine nmincmovjh pesmi, za katere je doslej dobil že devel grammyiev. prišlcvajo h glasbeniki>m. ki so s svojim delom začrtali glasbene smernice v zadnjih 50 letih. Nad njegovo glasbo sla se navduševala Mick Jagger in Michael Jackson, njegov ritem in način pa je bil os-nova rapu, discu in lunku. Med njegovimi najbolj znanimi uspešnicami so pesmi Get Up I Tccl 1 .ike Being a Sex Machine. \ Feel (îood ter Living in America. James Brown je v glasbenem svetu nizal uspeh /a uspehom, zasebno pa jc bil dosiikral nesrečen. l/hajalje iz revne družine, v življenju pa jc večkrat prišel navzkriž z zakonom, tudi potem, ko je že bil bogat in slaven. Eminem drugii ločen Ameriški raper F.minem se je v mani kol leiu dni že drugič ločil od Kim Maihers, Par seje dogovoril za skupno skrbništvo nad njuno hčerko, desetletni) Ilailie Jade Scott. Eminem (."^4), s pravim imenom Marshall Mathers, se Je s svojo srednješolsko ljubeznijo Kim Mathers prvič Tudî za pse skrbi slabo Nesrečno Britney Spears je do letela še ena nadloga. Potem, ko soji očitali, daje slaba mati svojim otn")kom in poteiu, koje s pretiranim in preveč svobodnim pt> hajkovanjem po nočnih klubih skupaj 7 zdaj menda že bivšo prijateljico Paris HiUon /ačela živcirati tudi ne najbolj goreče zagovornike javne morale, so seje zdaj lotili se ljubitelji psov. Po izboru on-linc glasovanja bralcev dveh pasjih revij si je namreč prislužila sioves najsiab^ga pasjega slarsa. In razlog? Nekoč je imela tri ći-vave in nikoli se ni zgodilo, da bi vse hkrati pustila doma. Najmanj eno je vedno imela v naročju. Takoj, ko je srečala bodočega moža Kevina Federlina in dobila otroka pa so psi skrivnostno iy,ginili. Dobra prodaja Chrisrininega albuma Novi album Christine Aguilere je iri mesece po izidu dosegel izjemen prodajni uspeh. Njeni pristaši so namreč v manj kot stotih dneh pokupili skoraj 3 milijone izvťidov njene dvo- jne plošče z naslovom Back To Basics. Pevka, ki ima v svoji zbirki $tjri gram myje, se bo za najvidnejše glasbene nagrade tudi v gonjah, in siccr za najboljšo pop izvajalko in za najboljši pop album. Po velikeîn uspehu, ki ga je Christina doživela s pesmijo Ain't No Other Man, se je na najvišja niesla lestvic po vsem svetu povzpel tudi njen drugi singl- balada z naslovom Hurt. Leto 2006 uspešno za iVlaryJ. Blige Pred kratkim je lyM) kompi-lacijski album r&b pevke MaryJ. Blige z naslovom Rellcclions. Na njem so zbrane najboljše pesmi i/ njene iS-Ielne kariere, poleg tega pa Je na albumu mogoče najti tudi iliri povsem nove skladbe. Pevka, ki ima za sabo že sedem večkrat platinastih albumov, ježe začela predstavljali prvi singl z albuma z naslovom Wc Ride (I See The I'titure). V lanskem letu je izî^el tudi njen studijski album The Breakthrough, na katerem je tudi uspešnica One, pri katerem je sodeloval tudi Bono iz skupine U2. Mary je letos za glasbeno nagrado gram my nominirana kar v osmih kategorijah. PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje tlvakrat dnevno: po poročilih ob 9.3Û in po porociiih ob 18,30. 1. BIANCA RYAN-Why Couldn't It Be Xnes Every Day 2 CRAZY FROG-Last Xmas 3. SICK PUPPIiS-All The Same Tudi tokratna zmagovalka le diâ po božiču. Otrok s čudežnim glasom, komaj 12-l8tna Bianca Ryan, sicer zmagovalka ameriškega §ova America's Got Talent, v katerem televizijski gledalci glasujejo za mlade pevske talente, je novembra izdala svoj ppire-nec s preprostim naslovom Biance RV3n. Nfl njem je nanizala nekaj predelav znanih skladb, pa tudi nekaj novih pesmi. Med skladbami je tudi bo-ži&ta Why Couldn't It Be Xinas Every Day. zmagovalka zadnjega lanskoletnega izboia pesmi tedna na Radiu Velenje. tej sezoni pt)tcgovala v dveh kate- r ■ ~ ■ ■ ' LESTVICA ■ n Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas. Vrstni ted v nedeljo. 31.12.2006 (št.:710): 1. WERNER: Mala je dala 2. GAMSI Jodl avtomat 3. SAVIMJA: Hribovska deklica 4. ^/ILAOE FRAJLE: Če te srček boli 5. ŽERDOMER S PI^lJATELJl: Moj očka ima konjička dva B. KRAJCARJI: Tingi tongi tangice 7. PTUJSKIH 5: Turbo jodl 8. 6DRE^JS)^ MUZIKANTJE: Jodlarska polka 9. LlPOVŠfK: Obrani zori 10. mm Narodne noše ...večna: www.r8diovelenje.com VUi Grabner 4. januarja 2007 Janez Jaka Dvornik, Šmarćan po duši, generator kulturnega življenja v Šmartnem ob Paki in direktor tamkajšnjega Mladinskega centra. »Kdo pravi, da je treba biti za direktorja mladinskega centra mlad? Treba je imeti izkušnje! Teh pa pri dvajsetih kar ne moreš imeti, ne? V sili pa lahko dam tudi veke skupaj in si zamislim, da sem tam nekje. Okoli dvajsetih.« Mag. Peter Kovač, že vrsto let zvest negospodarskim javnim zadevam v Mestni občini Velenje, sicer pa prebivalec Šmartnega ob Paki, natančneje Slatin, je velik ljubitelj dobre glasbe in vsega, kar je dobro. »Ni treba, da slišim, ni treba, da vidim ... Zaprem oči in okusim.« Ljubo Tadič, »zvam«< Rocky, je z dušo in srcem v svojem sedanjem poslu, gostinstvu. Je tistih ki je v decembru poskušal Ledeno deželo na Titovem trgu odta-liti kar s kuhanim vinom na eni od stojnic. Pa so sprehajalci vedeli povedati, da odjemalcev za šanicom ni bilo kaj prida. Ljubo pa se ni dal: »Pa kaj!? Zamižim, si predstavljam, da je gužva, in sem srečen.« trkanje Evrska čestitka Srečno 8,3751 Sprememba Dolgo časa smo si Slovenci želeli, da bi prišli do velikili denarcev. Pa smo zdaj močno pristali na drobižu! Prav je če bo Gorenje v Šoštanju res sestavljalo vecosnike, je še kako prav, da gre tretja os tam blizul KP po novem K? (kot komunalno podjetje) je dobilo nov (na katerega sicer nekateri vendarle že kar nekaj časa opozarjajo) pomen. KP - kakšne plače! Reklo je uporabno le za najvišje vodilne! Zeleno v prazničnem času nismo imeli le zelene zime. l^di veliko voznikov je bilo praznično zelenih! Oboje je nekaterim povzročilo veliko težav. Ena zapoznela Na osrednjem velenjskem trgu so bile cene kuhanega vina zelo „vroče". Ni slabo. Saj so tako kupci zakuhali dvakrat: ko so zadeli za ceno in potem, ko so tako vino popilL Prvič bolji Previd* nejši so se pogreli zastonj: dovolj jim je bilo, da so slišali za ceno! Odmev Tudi na območju nove občine Rečica ob Savinji so sicer volitve že zdavnaj mimo. Vendar tako volitve kot samoosvajanje občine še vedno močno odmevata. Kako je prav Za domačo rabo lahko za našo novo valuto uporabljamo ime evro. Za Evropo mora biti evro. Tisti, ki se bojijo podiBzitev, 'tulijo': Auuu-ro! Pokanje Doživeli in preživeli smo praznično pokanje. Da bi to !e pomenilo, da bo čez leto mir! Hormalno leto Leto 2007 bo spet čisto normalno. Ne bo volitev! Širjenje in oženje Televizijski ekrani so vse širši. A vse več ljudi, ki veliko fleda televizijo, je vse bolj omejenih Ali ste vedeli... ... da je no volanskem obroiu kar dvokrot već bukterij kot na straniščni deski? Najnovejša ra/iskav» jc nsmreć pokH/^Ia. da l»hk-rij, mcdlcni kojih jc m slraniščnl deski povprečno le 17.400. Ko bosie lorej naslednjič vneli volan in jedli sendvič, M lahko malce zamislile... da se]« neki rta lija nski ropar nehote som predal pol id ji, polem ko je oropal starejšo gospo? Med ropom je namreč izgubil mobilni telefon, zalo je poklical svojo številko in se z najdileijem dogovoril /a srečanje. Oropana gospa j C njegov telefon odnesla na polictjo in mladenič seje/a se« scanek zmenil - z varuhi reda. To pa še ni vse. Na zmenek in primopredajo telelbna se je pripeljal z ukradenim skuieijem. ... do jumbojet, velik dvonadstropni avion, porabi za vzlet kar 15.140 litrov gorivo? ... do se jeAMetniStevenHfr-rold in Medine v Ohiu zaradi vondalizmo nad beminskimi črpa I kom i znošel pred sodiščem? /godba morda ne bi bila lako zanimiva, če Herold ludi sam ue bi bil laslnik ene črpalke. Konkurence. na kalero je bil očilno zelo zelo jezen» se je loteval tako. daje v (^ilalce za kreditne kariice naliva! lepilo, na črpalk<3 skozi okno avtomobila metal steklenice piva 1er smrdeče bombice. NL kaj, borba za obstanek je včasih tudi - smrdeča! ... do je ameriško polidjo are* liralo 33-letnega nemškega kovbo|o, ker |e johol po mestu in kar s kon[em vstopil v številne lokole, do bi si privoščil večerni požirek? Ker ga nihče ni želel postreči, jc v zrak izstrelil nekaj nabojev in hipoma dobil pivo. Zal ga ni utegni] spili, saj so ga nekaj trenutkov za tem možje v modrem ob- V Daytona Beachu (/.DA) je bilo peklensko vroče poleijc. ko sta se nesreèîiici po nesreči zaklenili v avto. Ker avto ni hotel v7.gatl, Sla izpraznili akumulator, zalo je nehalo delovati tudi centralno zaklepanje/odklepanje. Ubožici nista vedeli, da lahko vrata odkleneta tudi ročno, in sta se več kot dve uri kuhali v avlu, ko je mimoidoči vendarle opazil napis na pomoč, ki sta ga napisali na kos papirja In postavili za vc-irobransko sleido. Eno gospo je zadel infarkt in seje zdravila v bolnišnici, obe pa sta utrpeli pcv škodbe zaradi dehidracijc. stopili in ga prisilili, da je razja-haj. Nemški kavboj je moral noč preživeli v ječi. njegov koiîj pa v hlevu s policijskimi konji. Kaj mislite, kojîiu se je bolje godilo? da slo se nekistorejsi ženski zaklenili v avto in skoroj umrli? ... do je 33-letnik iz Komburgo poskusno vožnjo z novim ferro-ri|em 360 modena komol v nekoj sekundoh? S privlačnim ^portoikoni je namreč želel narediti vtis na neko mimohodeče dekle in je do konca pohodil stopalko za plin. Tedaj je vseh 425 konjev iz VK-motorja dobesedno eksplodiralo in fenari se mu je enostavno Iztrgal' iz nadzora ter se skupaj z voznikom in spremljevalcem zaletel v pn>metni znak, drog javne razsvetljave in na koncu Se v drevo. Tehtnice m vodnarji najslabši vozniki Sodeč po razjskavi podjetja In-suranceHollinc,com, v kateri so preučili preteklost kar 100.000 ameriških in kanadskih voznikov, je datum voznikovega rojstva lesno povezan s pogostostjo nesreč za volarn>m. Tchtnice in vod-naiji naj hi bili tako najpogostejši povzročitelji prt>mclnil) nesreč, vožnja z levi in dvojčki pa naj bi bila najbolj vama. " Ti Izsledki so me zelo presene-tDi,"je dejal I.ee Romanov, predsednik omenjenega podjetja iz Toronta, tudi avtor knjige Car Carma. v kaleri je prav lako raziskoval povezanost med horoskopom in vozniškimi spretnostmi. lUziskave se jc namreč lotil predvsem za zabavo, na koncu pa je ugotovil, da so astroioska znamenja celo pomembnejša spremenljivka kol na primer starost voznikih. "Bolj varnega bi se počutil v av- tomobilu s 24-leliiim levom kol 25-letnim ovnom. Vtjzniki. rojeni vznamenju leva. so namreč mirni vozniki, ki ne prehitevajo divje in ne želijo imeti vse ceste mc. Po drugi strani pa ovni vozijspravlja. pere. lika. kuha - n^k. lo pa ne. »Dobro kuhata moja mama 'm tašča, tiidi mož in zakaj bi jemala veselje tistim, ki se s tem radi ukvarjajo,« seje tolažila. Hnkrat. dvakrat na lelo opravi ^generalko« po hiši skupaj s sosedo. ^Imamo veliko hišo in poteg r^e trgovino. Kar 25 oken je potrebno umit), koliko je to zaves. Raje me vprašajte za kakšna druga gospodinjska opravila. Morda linam pa do tistih več ve-s e I j a . " Ro;c. vrl? Rože ima Županja občine Ljubno Anka Rakun - vedno nasmejana, optimistična: "Zdi se mif da se imam kar rada. Prav je tako, ker ima ctovek potem rad tudi druge.'^ rada in rudi kar uspevajo jI Dolgo časa niso imeli sopka pri hiši. Sedaj ga imajo. Vrta nima, ker so ga n/rtvovali« ^a irgi> vino, delavnico in skladisče. Pa ne žaluje za njim. Vse, kar si p<»žcli, najde na maminem vrtu. ki je nedaleč stran od nje. Vso ostalo ozimnico dobi pri tašči. Ne sodi med »zjamrane« ljudi In tiste, ki menijo, da imajo vedno vse prav. Brez pomisleka prikima možu, ki se upravičeno pritožuje, daje ni doma. «Je sreča, da imava veliko skupnega. Možje trgovec, ima tudi avtoservisno delavnico inje tak(í zavzel čez cel dan. da mc ne pogreša. Pt^kušam pa» da sva čim več skupaj oh vikendih in večerih. Velikokrat se tudi zjutraj pomeniva o stvareh, za katere je prejšnji dan zmanjkalo časa.« Otroka, ki lo nista več, mamo razumeta. Sin je diplomirani strojni inženir in pri 29 letih, pntvi Anka, menda spoznava, daje družina vredntaa, hči pa je univcrziteina diplomirana psihologinja, zaposlena na gimnaziji in si je že ustvarila svojo družino, /ivi od doraa in Anko babico razveseljuje z vnukoma Adamom in komaj mesec dni starim AJcksom. Na vprašanje, kako bi se predstavila sama. je odgisvorila / vprašanjem: »Naj začnem pri dobrih ali slabih značajskih lastnostih? Ene in druge premorem. Med dobre sodi ta, da sem pripravljena prisluhniti mnei^em drugih in jih tudi upoštevati. Zato tudi kot županja dobro »furam«. O sebi. pravijo, moraš imeti dobro mneiije. tudi malo samozavesten moraš bili in imeti sebe rad. da imaš lahko rad druge.» Pred naštevanjem razvad seji je jezik malo ustavil. Po krajšem pomisleku, kaj naj pí we, je priznala, da rada spi, je. kadi. »Srečujem mlade, ki se ukvarjajo z enako razvado kol sama. Kaj dosti pridigati jim o zdravem živ|jer\ju. o skrbi za s>oje zdravje, res ne morem, kajne.» Je razmišljala kdaj o lem, kaj bi bila, če ne bi bila županja? Po pravici in iskreno jc povedala, da se v tej ko/i odlično počuti. Najbolje. Do sedaj je zamenjala tri delodajalce. 18 let je bila ekonomistka • račuutivodkinja v po djetju KI.S Ijubno» 5 lei v Savinji Turizem. ampak biti županja je čez vse. »Mati županja sem tako rada. da če bi me vrgli skozi okno. bi skozi zadnja vrata prišla nazaj.« Nima se za i/jemno žensko v moški družbi. Ji pa godi. da moški, s katerimi se druži, tekmujejo, kdo ji bo odprl vrata, pomagal sleči plašč. vKomplimen-tov je veliko in ti hranijo mojo samoza-vesl.« bila pa je prijetno presenečena, ko so jt> z revije Jana obvestili, da je med 12 kandidatkami za Slovenko leta 2006. »To je zame in za občino i^emen privilegij in velik čast. Takrat, ko so mi to sporočili, sem .se zamislila, ali smem biti v družbi II Slovenk, ki so svoje življenje posvetile drugim pdem.« Energije in volje ji ne manjka. V prostem času ju »izkoristi« za kolesaijenje, hojo. branje. Tale mandat ho, tako k(ït vse prejšnje - pravi - poskušala Izpeljati dobro In pošteno,naio paseupokojila. Vsaj za zdaj tako ra/niišlja. V lelu. ki smo ga pravkar začeli, želi sebi. vsakemu posebej in vsem skupaj, da bi si v/eh čas drug /ji drugega, čini več miru, blagoslova, ljubezni, seveda tudi zdravja in strpnosti, ki je je v zadnjem času vse manj. Končan 1. Festival eksotične umetnosti Tematika je bila Ljubezen -J avno povabilo k sodelovanju za deseto Kunigundo Velerge - V decembrskih dneh je v regionalnem muliimedijskem centru Kunigunda. kije programska enota Mladinskega centra, vse sijalo in se bleščalo. Od petka, 8. decembra dalje, seje v okviru I- m uiti medijskega festivala /vrstilo O dogodkov. Osrednji je bil MC veza. večmedijska eksotična akcija, kije zdruzila pel umetnih-kill projektov. 11 so biD nied seboj povezani, tehnika multlmedij-skega centra pa je omogočila prenos v svetovni splet. Dogodek je v živo preko spleta spremljajo več kol 20 ljudi. Leiošnje ieto je privezovala tematika ljubezni- v petek. 8. decembra, so se v Muliimedijskem centru predstavili umetniki s področja mode • MC-FASinON. avtorice Spele Koselj. je za modni perfor-mans, in Mirko Mlinič s projektom videotapeta. Na isti dan seje je v sklopu m uit i medijskega lestl-vala v Mladinskem centru Velenje /godila otvoritev ra/slave foiogra-fij MC plata, roiografije Katje Skusek si lahko ogledate vsak dan na pročešu Rdeče dvorane pred Mladinskim centrom. Ogled razstav so organizirali koi popotovanje po Mladinskem centru, saj so v galeriji M C Velenje od pri I glas-henozvočnt^ predstavo Dina Bajramov! ča M C Muzika in nazadnje ^e MC /Vnimacijo, video animacijo Klemna Goijupa. MC veza je na ogled tudi na spletu VAVW. m c-ve le nje. s I /m c-veza. izvajalci projekta so bili poleg Mladinskega centra Velenje in Muli i-medijskega centra Kunigunda i^ola Šola Proîili čas (umeiniška sola na daljavo in v aieljeju ter or- ganizacija umetniškili dogodkov): Katja Skušek, absolventka NTl', mag. Nataša Skušek. akad. kiparka, in mag- Mladen Stropnik, akademski slikar. Poleg glavnega dogodka je bilo v sklop festivala vključenih ^e pet dvodimenzionalna hitna in vektorska grafika ter animacija v njegovi krvi. Dejan Slangier pa manifestira objekte, prostor 1er naravne elemente združi v celoto z digitalizacijo v abstraktnem, globokem, sanjskem siilu In svetu-Dogodek in otvoritev je vseskozi spremljala ambienialna glasha avtorja Toma Flisa. V torek. 12. decembra, je Velcn> čan Riibi Klančnik. vsestranski umetnik, predstavil pregled produkcije kolektiva Babalan. Prika/jîl Mladi mode/i z modne revije, kije odprla festival, (foto: MH) Velenjčan Robi Hlančnik je na enem od večerov v sklopu festivala predstavil drzne umetniške akcije umetniške skupine Bahaian. (foto: B$) spremljevalnih dogodkov, V ponedeljek. II. decembra, je bila oh otvoritev razstave dveh mladih velenjskih umetnikov Daiiija (Srdjan Prodanovič - Somel else) in Dejana (Dejan Spangler - Deychy) z naslovom ^Slika in fotografija v digitalnem svetu*\ Srdjan Prodanovič pravi, da so je multimedijskih akcij od ieta 2002 do 2006. med njimi: TPRO-rOCOL, Mojca, polulaj se prosim na Takai^ijaî. AQUMU\ The C\ibe. Ci F E S T in Dxi pixi pincakes. Razstava je na ogled tudi na spletni sirani: www,hibalan.org. V pelek, 15. decembra, je društvo Telinologika v Mladinskem centru Velenje organiziralo tradicionalni tehno večer. Podzemlje lehna-Masters of the universe. Nastopajoči DJ-i in artisti so z živo igralno sceno predstavili lastno produkcijo. D<^godek je bil poln pestre nove glasbe svežih produkcijskih pultov velenjskih in slovenskih glasbenih producen-in\. Nastopili so: Luigy Van aka TlON. Stellar Mansion, Double System Projeci, UOÍ. aka dj lom-trax. RI7IA aka Marko Kamer, Ben G. Zadnji dogodek je hil v ponedeljek, 18. decembra. Ob pregledu dogodkov 9. festivala mladih kultur Kunigunda so s foio grailjo vso zainteresirano javni)St javno povabili k sodelovanju /ji naslednjo, deseto obletnico Kuni-gunde. Mlade pa vabijo ludi k st)de-lovanju pri soustvarja riju programa MC Velenje za naslednje leto. saj se v prihajajočem novem letu bliža prvo desetletje delovanja Mladinskega centra Velenje. Želja, da bi festival Mladih kultur Kuoi-gunda v letu 2006 postal inierak-tivni feslival, ni bila izpolnjena, ostaja pa njihov za prihodnje. Staro se je končalo^ novo se je začelo Pa ga ni več. Leta 2006. Uporabno bo le še za zgodovino in za spomine. Kakšno je bilo? Po čem si ga bomo zapomnili? V kroniko leta 2006 smo povezali nekaj utrinkov. Milena Krs(fč • Pf^ninc JANUAR Najbolj so sc na silvestrovanju na Uloveni irgu v Velenju vcsciili oboževalci rokomelasii Scbastjana Soviča, ki je po i/bonj bralccv Nnsegii časa in poslušalcev Radin Velenje poslal naj občan. Na Velenjskem jezeru je b\]o ireba razbili led, so potapljači iabko opravili novolelni polop. V í^ošianj je prispel ^las minisini /a Solsivo dr. Milana Zrera. Po faksu, /a prvo ravnateliico OŠ Sošianj jc postavil M^do Završ ni k - Pucin s leni presekal mučno čakanje. Mcsio dolgoletnega rav-nalelja Glasbene šole Trana Koruna Kiiželjskcira mag. Ivana Marina /;?sede Boris Slih. (jleinico. Plavalni klub 7<0. ob- Velenje Potici rozdetjeni Pika zastavlja uganke letnico. V atriju KSC^-ja zaživi kmečka tržnica. Praznujeta občini Velenje in ŠošlHiij. V Gorenje pride mag, Andrej Vlzjak, minister za gospodarstvo, Pika zmiga mesto, pri čen\er ji pomaga častna po^ovite-Ijica Mojca Horvat. Ciganke pa ji naroči in zastavlja tudi Matjaž Črno-viek, direktor Pikinega festivala. Ministru za okolje in prostor dr. Janezu Podobniku, postavi tako težko, da ta skoraj /amudi na olvoritev druge lazeCC^'N Šaleške doline. Marjan Jedovnicki, direktor Komunalnega podjetja Velenje, ki je nalt)žbo vodilo, ga je pripravljen pd čaka ti. Kandidature /a župane so vložene, /ačenja se kampanja. Ostra kot huda paprika. Takšna, kot lista, ki jo ljudje že nosiji) s trga, dajo vložijo. OKTOBER Hlače najn bodo šivali šoslanjski Rednaki, ki postanejo večinski lastniki nazarskcga Iv Ik roj a. /a rokometaši Gorenja je sila kratka evropska sezona. Spodrsnilo jim je že na prvi oviri, kar kasneje odnese švedskega trenerja Larsa ^^'alterja in na veselje številnih v njihove vrste znova prinese Mira Požuna. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant obišče IJT Velenje, V Šaleško dolino potem pride še večkrat. Pripravljamo se na prihod evra. Tudi s še eno banko, Banko Kiiper. Vodenje prevzame Igor Meh. V Šoštanju odprejo peš in kolesarsl-co pot. Predsednica KS dr. Cvetka Tinauer na otvoritvi ni na kolesu, tam je zaradi govora. Topolšico obišče minister za zdravje dr. Andrej Brućan. Univerzjí /a X življenjsko obdobje začne šludijsko leto / 8f)0 študenti. Na Radiu Velenje sc odvrti sedemstola oddaja Minute z domačimi ansambli. Vse je pripravil Vili Grabner. Vse je v znamenju lokalnih volitev. V Velenju najhujši boji polekajo na Cankarjevi. Jurišajo VUi Res-nik. Profi jutru in tuki. Vsak za svojega plačnika. Slavijo pa le v Smart-nem ob Pakl, kjer Alojz Podgoršek opravi s konkurenco v prvem krogu. DrugI ludi nI bil možen. Veleive v drugi krog izstreli Srečka Vl^ha In Franra Severja. Šo^l^nj Darka Vlenlha in Milana Knpiišarja Trak{)vl ki šc niso bili prerezani, čakajo na rez v drugem krogu. DECEMBER Pripravljeni smo na priliod nepremičninskih popisovalcev Z velenjskimi je, kol mora bili, zatrdi vodja velenjske ge<^detske uprave Rafael Bohak. Prijazni smo, čeprav nc vemo. ali za njimi fie pridejt^ tudi dav-karji, Direktorici Esotecha Zofiji Mazej Kukovič se smeji. Družba je dobila priznanje za poslovno odličnost» Vegradova Hilda Tovšak pa je s svojimi še kar na gradbiščih. Zima ni prehuda, zimskega bazena v Velenju. ki bi že moral biti - v drtigo - odprl, pa še kar ni in ni. Začenja se veseli december. V mestu postavijo Ledeno deželo, marsikje na bal-koniti pa še cveti. Otroci so zmedeni, ne vedo. koga naj čakajo, k(ï pa jih je toliko: Miklavž, Božiček, dedek Mraz. Premogovnik zaključi z dobičkom stotih milijonov, po planu pa bi moralo bili 1,4 milijarde izgube. Velenjski koaliciji slabo kaže. Nič nI videti, da bi že nastala. V Šoštanju pa se konstituirajo, Z majhnimi zapleti, ker Marija Vrčkovnik sprva mandata nI pripravljena vzeti. Pa se potem vse uredi. Vsi smo pripravljeni na evro. In na velik pok. Šampanjca In evra. Oba sla prišla opohioči., Nageljni namesto snega Nove redne in priložnostna poštna znamka Na pošti Slovenije so ob koncu preteklega leta pripravili veliko novosti. Redne postne znamke so namreč dobile novo podobo - Cvetje Shîvenije. Na njili so zanimivi motivi 17 evropsko pomembnih raSLlin-skib vrst. del projekta Natura 2000. Ob uvedbi evra so natisnili ;udi blok s priložnosino poštno znamko z varnostno perforacijo, ki prikazuje motiv evrsklh kovancev. Pmvzcm evra v .Sloveniji pa so zaznamovali tudi s priložnostnim poštnim žigom Hvro v Sloveniji, kije prišel v uporabo 1. januaria. Od tega datuma dalje pa je v prodaji tudi tematska mapa Uvedba evra, ki vsebuje novo priložnosino znamkti v bloku in 13 nidnih znamkznazlvnimi vrednostmi v evrih. Kol [)iko na ibr^do 24. januarja izdali še Bilten in priložnostne poštne znamke v serijah Voščilna znamka, l.judske noše in /namenite osebnosti. KLOV/ÙVIJ/f^ 0,75 N . SfLOVEiMJA'^ (m r ^ KLOVENIJA^ 2,00 f f Jtji ^ ' Mnenja in odmevi Tehnopolis alî Humanopolís Pogosto v pogovoru z znanci slišim, kako st Cetjtf hilro ra/vija, Velenje pa zai>siaja, Argumenti, s katerimi sc to mnenje podpira, so: novi trgovski centri v Celju, R[ TS in pred kratkim ustanovljen Tchncv polls. S temi argumenti sc ne strinjam. Čeprav osebno po/nam g. Klan-čnika. ki jez veliko entřrgijoJelal za izgradnjo R1 f Sa in TcbnopoUsa. Poskušal bom pojasnili svoje stališče. Ideja Feb n opoli sa je prišla iz Finske. Ce pogledate na svciovnem spletu, kaj je Tehnopolis, boste dobili zanimive podatke. Rccimo »Technopolis Gulu Linnanmaa ie edinstven grozd cd 4000 vrhunskih strokoviijakíw in skoraj 200 pt)dje-llj, ki lesno sodelujejo. Ali ima Celje 4000 vrhunskih strokovnjakov in 200 podjetij? Ali jili ho pridobite^ s tem. ker ima dtv ber trgovk center in prve zgradbe v sesiavi rehni>polisa. V knjigi Vzpon ustvaijalnega razreda prof. R. Florida pravi, da je bilo na svetu že veliko projektov "naredimo Silicijevo dolino tukaj" ÍD niso uspeli. GiJSpodai^i razvoj temelji na ljudeh, ki s(i usivaijalni. Ustvarjalne osebe prihajajo v kraje, ki imajo XI (tehnologija, lalent. toleranca). Čeprav na spomeniku, ki so ga postavili ob "velikem poku", ko so zrušili stare Cinkarno, piše 3-T, jih Celje nima Nc bo pritegnilo s pristopom, ki temelji na vlaganju v atome (beri zgradbe) nameslo v bite (beri ljudi). Zakaj uspevajo Finci? Verjetno bi lahko veliko napisal koi cxJgowu vendar je dovolj samo en pkazati na IV in ne morete prerezali slavnostnega traku. loda upam, da sc ho v Velenju našla skupina, ki ve, kaj lahko naredi človek, in da bo projekt Huma' îîopolisa zaživel kol projekt civilne družbe. Tistim pa, ki žalujejo za velikimi trgovskimi ceniri - v 7DA jih imenujejo "mali"-. lahJco povem, da so pred nekaj leti v Silicijevi dolini na razdalji ene milje od največjega nakupovalnega centra v dolini (Vanity faire) zgradili ulico Sanlana Raw po vzgledu evropskih mesi. Na tej ulici je veliko kavarn, restavracij. majhnih trgovin, velika knjigarna in veliko liudi. ki iščejo človeški stik- Naredili so surogat starih mestnih jeder, ki v naših mcsiih -kot so Celje. Liubljana. Maribor -samevajo, ker zabavo iščemo v nakupovalnih centrih. In še nekaj. Celjani razmišljajo, cla bodo lujci (poslovneži, znanstveniki, razvojniki ...) prišli v Celje, Prepričan scni, da bi moji znanci od Silicijcve doline do Moskve prej prišli v Velenje, ki temelji s svojim razvoiem na človeških virih, ustvarjalnosti in ker ima izredne priložnosti za aktivnosti na prostem. 1/korislimo to, Ce pa si bodo zaželeli nakupa, se bíxlo, kot so že navajeni, enkrai ali dvakrat na mesec odpeljali v nakupovalne centre v Celju, Mariboru ali Ljubljani, Stanko Blatnik Dvanajsti potop v mrzlo jezero 24 potapljačev iz 8 slovenskih klubov z novoletnim potopom odprlo novo potapljaško sezono Velenje. I. januarja • V ponedeljek, ob 14, uri, seje v moćno veiro-vnem vremenu, ki ni prav nič spominjalo na /imo, v Velenjsko jezero podalo 24 potapljačev. Že dvanajslič zapored so člani velenjskega Društva /a podvodne dejavnosti jezen) Velenje, ki ima 46 članov, or* gani/irali novoletni potop, s katerim uradno ixJprejû novo potapljaško sezono, Članom domačc^j^ drušiva so se pridružili potapljači i/ vseh koncev Slovenije. "lokrainj novoletni potop si bodo potapljači • med njimi leios ni bilo /ensk • in njihovi spremljevalci» zagotovo zapomnili po res mtxnem vetru, kije ta dan prepiha! Šaleško dolino. Ob jezeru velikokrat piha tudi, ko daigie ne, tokrat pa je veter kar bičal, "ludi voda je bila precej hladna, so rekli potapliači, ki so se pogumno podali vanjo, družbo pa jim je v valovitem jezeru delalo ludi vsaj 10 labodov. S sabo so potapljači v/eli dve steklenici p en ine. ki so jo odprli pod vodi) in si jo podali v krogu. Nazdravili so novi sezoni, predvsem v želji, da vidijo veliko lepega podvodnega sveta in da sc i/ globin vedno vrnejo srecnt;. Bs Pihalo Je kot za stavo, a potapljači se tega niso ustrašili. Tudi letos so že na prvi dan v letu pod gladino velenlskega Jezera nazdravili novi potapljaški sezoni. E J NAKRATKO Uspehi Kegljoskega kluba Šoštanj na državnih prvenstvih Prcdbdžjćni Cas je snšiaiijskcniu kegljanju prinesel veliko iispelmv. Naj-vcćji lïspch v /^cslovini kluba je zagotovo prvo iTiesto ženske ekipe v bor« benth igrah. Naslov državnili prvakinj so si priigrale: Vjda Kranjc, Milena Prelog, llcrnuna Dvorsak, Urška Prclog, Marica Lozič iji Romana Borov-nik. Med vispehe bo opisano tudi drugo mesto mednih dvojic z minulega prvenstvo v Mariboru. ŠoštanjcaJii so nastopili s štirimi pari, ki so na prek kvalifikacij uvrstili med 1(» najboljših. Mecttem ko so bili pari Romana Dorwnik • Darko Jug, Marica Lozić-Píivle PetrfTvić. Milojia Pclt)g • Sim<în Kolene i/.loceiû že v l(S Hnala sta par Urška Prolog in Leopold Fištanju do konca sezone podaljiUB pogodbf) s 53-!einini in 2i)8 cm visokim cemrom Alešem Kuncem, ki se je p» treh teîcmali, kolikor jih je v letošnji sezoni zaigral za Olektro, že povzpel na prvo mesto lestvice najbol^iših strelcev, s povprečjem 32 koScv na tekmo, Poleg lega pa je s povprečjem skoka na srečanje drugi najboljši skakalec lige, Novoletni premor so v .^osianju izkoristili za treninge za nadaljevanje sezone. 29. decenibra. pa so se aktivni člani kluba skupaj poslovili od starega leta, ki jc Elcktri prineslo veliko uspehov, in si želeli, tia bi s ptxlffbninii re/ullati nadaljevali ludi v priluxlnje. Državno prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto, ko Sostanjčani gostujejo v Sežani pri Kraškemu zidarju, prvo domačo tekjnc^ v letu 2(J07 pa bodo odigrali prihodnji ic nastopa z reprezentanco Slovenije v švicarskem lingeibcrgu na lekirti cclinskcga pokala. Od kombinatorcev pa sta bila v slovenski reprezentanci najbolje Berlo t z 19. in 22. mesiom ter Jelenko, ki je se je vrstil lik /a M), mesloni zelo moćne mednarodne konkurence. SSK Velenju vabi vso mlajše dečke in deklice, da se včlanijo v klub. več o klubu pa si laiiko ogledajo na spletni strani skiju nip-vdc nje. $j/ssk. Poliojska akuja Celje • Policisti so v akciji, ki so Jo na celjskem pripravili lik pred božičnimi prazniki« ustaviti 750 voznikov, od tega so jih 706 preizkusili z alkotesti. Med 706 opravljenimi preizkusi je bilo 32 pozitivnih. Poleg ostalih ukrepo>' je bilo 26 voznikom začasno od>7eto vozniško dovoljenje. Vlomile< odnesel rolunainik Žalec, 26. decembra-v noči na prejšnjo sredo jc bilo vlomljeno v skladisCc na Hmeljarski ulici v Žalcu. Neznanec je odnesel računalnik s ijskalnikom. Lastnika je s tatvino oškodoval za okoli nekaj več kol 400 evrov. V zadnjih dneh leta jc bilo iz skladiščnih prostorov v /alcu odtujenih ludi veé clcklriértih vodnikov. Podjetje je hilo z dejanjem oškodovanci za KOO evrov. Tr«l v kolono Velenje» 27. decembra • V sredo /večer so velenjski policisti obravnavali promcino nesrečo na Kidričevi ccsii v Velenju. Voznik osebnega avtomobila -se jc namreč zaradi neprimerne hitrosti zaletel v stoječo kolono vozil, ki so sc ustavila zaradi rdeče luči na semaforju. Pri trčenju so bila poleg povzroči I eijevega vozila udeležena še tri vozila. Voznica enega od njih seje laliko telesno poškodovala. / reševalnim vozilom so jo odpeljali v bolnišnico Slovenj (îradec. Malo po levi in še pod »gasom« Velenje, 29. decembra - V petek zvečer se je voznik, ki jc prej kar globoko pogledal v kozarec, po Šaleku vozil po levi in sc zaletel v nasproti vozeče vozilo. [lujscga k enem i iformacije in o%ih vww.nascas.si je po >rav tako tudi na m id iovelenje.com. * ♦kvenca m tako MAvmrwrwasu ICOMCDfU sreči ni bilo. Neprimerna hitrost in preveč alkohola sla botrovala (udi prometni nesreči, ki sc je v soboto ponoči zgodila na mostu v l.oko-vici. Voznik jc končal v zaščitni ograji mostu. Možje so bili hudi Šoštanj. Velenje. 29. decembra - V čctnek zvečer so policisti sprejeli prijavo Šostanjčanke. ki jo je bivli mož pri prepiru nagnal iz stanovanja na Cesii heroja Šer-cerja. Kršitelju so izdali plačilni nalog za 600 evrov. Isto noč se je na velenjsko policijsko postajo zatekla ženska iz Šaleške ceste v Velenju. Vzrok jc bil mož, ki jc doma močno razgrajal. Ker se ni hotel umirili, so ga ob drugem obisku policisti odpeljali s seboj. Streznil se je v kletnih prostorih volcniskc policijske postaje, kjer imajo dva prav za tak namen opremljena »apartmaja^^. No, hudi mož pa b^) državi prav tako moral odšteti 600 evrov. To pa še ni bilo vse. V petek je na Šlandrovi cesti v Velenju pijan moški svoji ženi grozil z nožem in jo v prepiru tudi lažje poškodo val. Pomoč je poiskala v dežurni ambulanti. Policisti so tudi tega razgrajača odpeljali s seboi in ga izpustili šele, ko seje streznil. V nedeljo ponoči sta se na mamo in ženo spravila karoče in sin hkrati. Nista ostala le pri hudih besedah, saj stajo tudi pretepala. Dogajalo seje v stolpnici na Kardeljevem trgu v Velenju, oba povzročitelja sta bila pod vplivom maliganov. Streznila sia se na velenjski policijski postaji, pa šc plačala bosta. Letošnje praznične dni si bodo zapomnili tudi v Kavčah. kjer je v torek zvečer pijan vnuk razbijal Slekla na hiši svojih starih starka. Ker se ob prihodu policistov ni umiril, so ga odpeljali s seboj. Najprej so ga morali peljali k dežurnemu zdravniku, da mu je oskrbel vrez nine, šele potem pa na streznitev na policijsko pcv stajo. Motor in avto izginila v no( Velenje. 29. decembra - V petek je nepridiprav vlomil v garažo na Kraigherjevi cesti v Velenju, od koder je odpeljal motorno kolo znamke KI M 660 oranžno črne barve, registrskih i^tevilk Œ V7-47 vredno nekaj več koi. 5600 evrov. /e noč pnij. torej v čeiriek. pa je iz skupnih garaž na Kardeljem trgu v Velenju, izginil aviomobil znamke VW Cfolf TDl črne barve. Registrske številke avtomobila son-:il8-20H. Vlomila brez praznikov Veler\je • V prazničnih dneh so policisti obravnavali več vlomov na podrtKju celotne Šaleške dtv line. Tako so vlomilci poskusili vlomili v pikado klub Bonaca, kjer niso uspeli odpreti vhodnih vrai, so jih pa poškodovali. Vlom jim kljub trudu ni uspel v (enter za vzgojo, izobraževanje in uspo-sabljanje na Kidričevi cesli. ludi v steklo vržen tlakovec namreč /aradi dodatne zaščite ni zlomil stekla. Neuspešni so bili tudi pri poskusu vloma v podjetje Surovina Šoštanj. V ponedeljek zvečer so policisti obravnavali kar tri vlome. Alarm je vlomilce pregnal i/ Ribiške koče in lokala Oaza, isti vlomilec pa se je v policijsko pasi ujel. koje raziskoval po ograjenem območju piidjetja Usotech. Policisti so ga tam ujeli in ugotovili, da je mlajši moški njihov star znanec, /motili so ga ravno, koje želel odnesli različen električni material. Policisti pa so v torek ponoči pregnali tudi vlomilca, ki je že stopal po notranjosti vrtca Lučka na Kardeljevem trgu. Ker so bili dovolj hitri, nepridiprav ni odnesel nič. IJieli ga še niso. Jagros d.0.0, www. trgovinejager .com riAGER ® FTRGOVINE INFORAAACIJE: Jagrosd.o.o.» La&e 3241 podplac Tdefon:03 8l210 65 Gsm: 040 422 Email: ujnístvo^crgovlnejager.com V VELENJU ODDAMO V NAJEM ALI PRODAMO: CENTER JAGER VELENJE CMa Slmonâ Blatnika .'-i-.. {lorfsIrUž*: POSLOVNE PROSTORE ZA TRGOVSKO ALt STORITVENO DEJAVNOST (trgovski lokali In poslovni prostori) od 50 do 1000 m' NOČVaiUZE]U (N^iht M fhe HuMum) n 19:0« SR MO« SAntiiM V«« tHuivmtn^ SMCMM »•Maoafi*^ MocwAe K>SI IZGllBgENO MESTO cnieldstcrty) I4tata. ••HcAadyevM l|M«'«^CwiK Htfnvs BIU ÉlioiK M* ew** NOW CMoniL ËnrtQMHiRUn* IVM 21:20 nan K. so 11:00 50, HE 13:20 50, HE 1«:00 1&20 20:50 23:10 ^SO «Vf ttt VUEUNOGia (Happy Pi«j 10:30 so, NE 12:50 SO. Ht lSi30 17:S0 20:10 22:30 PE.S0 11:30 so. ME iyjkO so. Nt 16:10 19:00 nanSR 21:10 nanSR 21:20 SR 23:30 PE.SO i^/MM. MMttSTB««, UaHtKHMM, AUAIW. SpfK^mki. OwiSAVfVkni C*UcCi«aK«t I" I i| a o « Kj O O NJ I I f I * • t ^ Infonrtidcijeo programu nddvtomatsk^rn telefonskem odzivniku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 CngrotuS ftrn fattn v rrTwM|Mia^ei|e P.L rn inmiigBfí rnirr luš Ce[je. Manborskâ tss ^^^^ RAZVEDERILO Velika nagradna križanka S Prnijcijc ('israd (î radnje ima irinajsUetno Iraclicijo, v tem času pa je preraslo iz majhne obrlnc dcjavnosll v eno večjih podjetij v Šaleški dolini, Ukvarjajo se z gradbeništvom, vse od zemeljskih, zidarskih, tesarskih in bc-lonerskih del. Pravtako imajo v ponudbi vse elektro in strojne instalacijo 1er obrtna dula, kot so kcramičarstvo. slikopleskarstvo, krov-sivo in kleparslvo. Njihove prednosti so kakovost, kratici roki. konkiirenčne cvne in ce-lovila izvedba projektov. Prenesite oštevilčene črke v spodnji lik in dohOi boste geslo. Opremljenega z vašim naslovom pošljite na Naš čas. d. o. o.. Kidričeva 2 a Velenje s pripisom »najzradna križanka Cigrad« najkasneje do ponedeljka. 15. januarja. Izžrebali bomo tri enakovredne nagrade (vrednostne bone po 40 evrov). SSLji m railMIIs ® ÍDSe @@ SÊ37AVIL PCPS NAOlH vo i.m.0 VEÓJE RAZK^MO eTAM^AMje AKOlEâKA (GRALKA. MERYL R ZV&ZA M60 KOSTMI KVACMTMO LES EÏT, ESTRAfl. PEVEC-OEDROU PESNIK ÍFKftPR 1 IWIA6I.0, »AeOUCM HA AM^Jh SAMOSTAN V GReUU v BOKI KOTORSKI S VIDNA SfERA ASTRALN. TELESA S&ONUSKI HATVOMEC-ALEKB£J 11 fTALUANM RSMIK. ENRICO 21 ENAK^ CRKI PRSTMaM-Ji 8CLZ KmuSKA VIOUMSTKA. VAN6SM sr/jE. RAZUZOANO VESEUACEN t' QOVOnCA, UUDSKl OLAS 2NAK ZA EKAKOST E 23 INDUSKA PISATBJI. CA-ANITA BCL/TK. UMK A Z 1 7 AMQlEdKA AUCIA 7 OCARU^V^ 2ENdKA NA UADA- M6ST0 V AISANUJ STARODAVEN QKAMNEL 08TA^CK. QKAMhIMA 12 S T&COClNA. vvt žfVUeHM ODPOSLA- rcc. SEL. ZLASTk SKRIVNI 27 »TARA MERA KûriO rUAN OMAN AVCU8T OSRNI âoi C£V KOMORNÍCI ■A OMi^iAM 16 rc2 usMEJvr. KDjerwftvE POUT9S SKROMEN OBROK. PRIORI* ZEK POKRAJINA V VIFTNAMU ROONUtO. KISCVM {MR*T/V*9Lk KARL JASPERS FRANCOSKA PLEMKIN. JA RlBlêKA MREŽA UN(C£VAL. ŽELEZA RDCNO OAOME ZA TVri—Tf] * 4 NEMÍKA »ISATFUICAP ÍKY «ZNAMKA v MATEMATIKI »»irreu- mi^ mm8im. PLANINSKA trava ali SENO 28 MOUS TRUS. KRMSKO kb70 B A O J 2 1 »OLOeVESC. SLUiBA V iUOOdUíAK OTOK V VZHOO «SIR. MORJU A J O N Bw&je MED S, IN J. MieUJMJ ooejA (KAFt, VWOO J MIZOZEMSK) flUKAR. MM >«K LEE AARON ACETAT- NA CELULOZA PAUL KLEE 18 ART>IUR RANK UUNSKA OPERNA HiftA ROkV^tm 4UJ Mfi ■fXO IZBRANA DRUŽBA P980C3A ZA swfn TRA/NAM RMAM V 8MMJI TOM JONES POSAMBZ 6LAS Ptii 6MCANJU •lOvMKA WHKA (iwwiO OLO MAiNNf 20 AVGUST MACKS pRiarANiêCc v f7«*BMI majhen OiRKALNi «/n^ÉáOAt UOSKO ime EM>I.ONC- nica iz jespren. kaSe mww^ mmvtrdka PTKA 19 15 BWJA WAR) 25 DEL KRAJA PRI GROSUPLJEM V VRHNJA HMJA m WUSlbmankah SVILENO BLAGO. SVILA a 1 eMUČARM âflgoiâu v SVW( 1 L A 24 N z DUMASOV MJdKETIR POVRfilN. fiERA VEZNIK SUKA. (ZDELANA Z VODSNMt fiARVAMI SKAAJâ. MOSKO IME RATOMtR FRANCOS. PILOZOP» HIPPOLVTB RUSKA IQRALKA (SAVI NA) tJSHA ZA RrrEM (GLASS, ^ LUDOLFOVO ŠTEVILO OLJE IZ TKMA KJTOV 6 SLOVENS. JAZZIST SAKSOFON. ANDREJ 10 SLOVENSKI PCSJTIK-SAâO 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 Veliki kitajski horoskop za leto 2007 Kitajski horoskop se v mnogo-čem razlikuje od zahodnjaškega. Predvsem pa je značilno zanj to. da se za njegov izvor uporablja gibanje Lune. Pri izdelavi so zelo pomembne njene mesečne faze in njena moč. medtem ko za izdelavo zahodnjaškega horoskopa u po tab I mo gibanje sonca. Horoskop je zajet v dvanajstih živalskih znamenjih, in ker se po Luninem koledaiju dan začne ob 2.3 uri. se v posameznem znamenju zadrži po cca 2 uri. Kot njihovi zahodni dvojniki se ta znamenja delijo v aktivna oz. jang (podgana, tiger. zmaj. konj. opica, pes) ter pasivna oz. jing (bivol, mačka. kača. koza. petelin. meijasec). Poleg elementa, ki prevladuje v posameznem letu in se spreminja, ima vsako od dvanajstih znamenj svoj stalni element in letni čas. Voda. zima (sever) -merjasec, podgana, bivol Les, pomlad (vzhod) -tiger .mačka, zmaj Ogen), poletje (jug) -kača, konj. koza Kovina, jesen (zahod) - opica, petelin, pes Element »zemlja« ne pripada nobenemu znamenju, ker kitajski astrologi menijo, daje sestavljena iz ostalih štirih elementov in s tem pripada kot sekundarni element vsakega znamenja. Leto 2007 bo v znamenju merjasca, To bo leto splošne dobio-voljnosti. odličen čas za poslovanje in celotno industrijo. Ljudje se bomo počutiti svobodnejši in usfvarjalnejši, MERJASEC če partner ne bo privolil v trajno vezo. se boste do poletja poslovili od njega, V zimskem času na vas čaka nekaj povsem novega, kar vam bo prinesio stabilnost in mir v dom in zasebnost, Čeprav se bodo tienja kot rdeča nit vlekla skozi vašo zasebnost vse leto zdaj od posla k zdravju in v obratni smeri, vas to ne bo preveč jezilo. Varnost si boste skovali v materialni obliki in po oktobru tudi ob ljubljeni osebi. Uspeh bo za vas toliko večji tudi zato. ker boste po večletnih naporih dosegli tisto, čemur radi rečemo, da je dano samo izjemam. Potujte in se izobražujte. PES ste velik dar opazovanja, uspelo vam bo na hitro zaslužiti in $i najti vplivne prijatelje. Kaj boste zares počeli z materialnimi dobrinami in prijateljstvi, pa bo v vas sprožilo ogromno razmišljanja brez pravega epiloga, V ljubezni bo občutiti več lahkotnosti m zainteresiranosti, a le pri tistih psih. ki so rojeni v elementu zemlje, Nenehno žgečkanje po ožilju m kosteh vas bo spravljalo v slabo voljo, a le do septembra, potem se bo zgodba odvijala povsem ležerno, Bančna kartica naj bo vse poletje v sefu. sli in delo bodo cveteli, s tem vred pa preštevanje evrov in le teh nalaganje na vaš osebni račun. Veliko bo vlaganja v dom in navsezadnje tudi v medsebojne odnose. Ljubezen vas bo dobro ogrela že februarja in tja do poznega poletja vsaj večino predstavnikov tega znamenja popeljala kar k poroki. Noči bodo za vas v tem letu imele poseben čar in to vse leto. Ni se smiselno upirati življenjskemu toku. on vas namreč vedno dohiti. KOZA PETELIN Skozi leto bo težko vzdržati vsa nihanja, ki se vas bodo lotevala. Pomlad bo minila v znamenju družinskih in prijateljskih nevšečnosti, Zaupni družabniki bodo obmolknili in previdnost bo čez Začetek leta bo malo zasanjan. Po mesecu marcu se bo za vas začelo okrevanje, ki vam prinese novih moči in elana. Z sodelavci bo šlo veliko lažje kot v domu z vašimi sostanovalci ali ljubljenimi, Pridobite si zaupanje sami vase. nato bodo zadeve stekle noč postala mati modrosti. Utrujeni od nenehnih naporov boste po mesecu juliju zavihali rokave in obrnili staro ploščo. Zanimivo vas bo srečati, saj vam bosta optimizem in pogum pihala v jadra in z lastno intuicijo in delom se boste v izteku leta le ponosno dvignili na najvišjo ogrado. Kaj bi tarnali, ljubezenske nitke pa boste le imeli vse leto trdno v svojih rokah. OPICA Vse leto boste imeli občutek, da življenje teče mimo vas. Imeli bo- To je vaše leto ustvarjalnosti in dosežkov. Veliko bo zdravja in radosti. predvsem pa z ljubeznivostjo povezana zanesenost. Po- sante po sebi. Gibanja po mesecu maju bodo nekaterim prinesla nov dom ali delo. V ljubezenskih vodah se boste fantastično ujeli po mesecu septembru in od tu dalje se bo pisalo novo poglavje vaše osebnostne zgodovine. Ker boste z zdravjem v dobrem dialogu. se boste lažje odločili tudi za dieto ali telesno vadbo. KONJ v letu meijasca boste dodobra spoznali, kaj pomeni dejstvo »-imeti smolo«. V ljubezni se bo vse zdelo lažno in vse resnično. Pri delu in denarju se vam bo šibilo od nemoči. Imeli boste vse in hkrati ničesar. No, pa se bo tudi za vas dvignila zavesa, za katero se bo odvijalo drugačno življenje. Res da bo to šele v mesecu oktobru, a bolje takiat kot nikoli. Po tem mesecu bo pogum zopet vaš zaveznik, Roza barva vam bo prinesla ljubezen, zelena pa denar, S prijateljstvi pa je žal tako, da imajo rok trajanja. Redka so. ki ostanejo. Vi imate srečo, imate prijatelja in to za vedno. KAČA Sončna eneigija vam bC' prijala, žal pa kakšne druge ne bo, da bi vas ogrela in popeljala v svet poln skrivnosti. Že res, da boste iskali svoj miren količek, vendar bo to leto. ko ga ne boste našli. Veliko energije boste porabili za domala nič in še manj. Izgube z denarjem bodo precej težavne v poletnih mesecih, pa tudi nemalo predstavnikov tega znamenja se bo znašlo pred ločitvijo z drago osebo. Tveganje se ne bo obrestovalo. Po mesecu novembru se boste soočali sami s sabo. Od takrat dalje boste neprizanesljivi, a modri. To pa je že nekaj, kar bo obrodilo lepe sadove vaše ustvarjalnosti. ZMAJ v tem letu se boste precej uravnovesili, Na vseh področjih po malem, vidik pa bo osupljiv, Z delom in denarjem boste zmerni, lepo počasi boste plačali vse dolgove. poravnali nove nak)žbe in tja do konca leta se boste lahko prištevali k finančnim uspešnežem, Veliko boste potovali in kramljali ter spoznavali različno svetovno kulturo. Malo več neprijetnosti boste tja do poletja imeli z zdravjem. Nagajal vam bo predvsem želodec. Nekaj težav bo tudi s starim prijateljem. Konec dober, vse dobro. Zasebno življenje si boste uredili po tiho. skoraj skrivnostno, brez oči Javnosti, Sledi mega užrtek! MACKA vade. poiskali zanimivo delo z dobrim zaslužkom in za nameček pospravili domače omare in uredili čustveno življenje. Po vsem prestanem boste čili in elastični, kot mora biti prava mačka. Preprosto rečeno, sijali boste. TIGER Pomembno za vas je, da v tem letu ne tvegate preveč in ne začfr njate stvari na novo, če nimate natančno izdelanega cilja. Za začetek osredinite svojo svobodomiselno naravo s kozmosom, nato pa se modro podajte na pot. ki ste si jo začrtali. Bodite lahki in se prepustite življenju, ki vas obdaja. Nič ne počnite proti svoji volji- Od aprila dalje boste tako lažje dojemali, kaj vam življenje v resnici daje, Tako bodo od pomladi dalje za večino predstavnikov tega znamenja možne zamenjave dela in tudi ljubezenskih partnerjev. Narava je vaš najiskre-nejši prijatelj. BIVOL že s samim vstopom v novo leto boste poleteli v višave. Aktivnostim ne bo videti konca in lepo vam bo pri duši, V drugi polovici leta se vam obetajo zdravstvene težave, ki pa jim boste zlahka kos. Sicer obstajajo manjša trenja v domu. Nekaj težav boste imeli s sorodniki, lahko tudi v službi, a ne boste utrpeli nepopravljive škode, V vaši duši bo slišati posebne zvoke različnih tonov, ki bodo napisani v različnih akordih. Je na tem planetu kaj lepšega od pojoče duše. ki se skriva v ljubeznivem bitju, ki ga največkrat prepoznamo z nasmehom na obrazu? Velja si zapomniti mesec Junij, PODGANA Navidez bo vse lepo in prav. Imeli boste vse in lahko si boste privoščili, kar koli boste želeli. Nekako srečni se boste zdeli sebi in okolici, A žal le do sredine leta, V vaše življenje bo potem zasijala Luna, Ta bo prinesla tudi princip spoznavanja vaše prave duše. ki bo v vas prebudila sleherno težavo. Tako boste v drugi polovici leta obiskali zdravnika, si s tem uredili prehrambene na- To je leto, v katerem boste morali bolje poskrbeti zase, da se vam ne bodo razvile kakšne bolezni, Lahko celo izgubite precejšen del svojega premoženja. Družina in prijatelji porabijo preveč vašega težko prisluženega de-naija. Vzemite si čas za premislek, ustvaiite meje razumnega in se lotite svojega življenja z nove Lunine plati. Poslovno ne boste najbolj uspešni in krizo lahko ublažite tako, da se ne lotevate novih naložb. Je pa ljubezen tista, ki vas bo naredila mehke in privlačne, Skozi zaljubljenost boste spoznali tisto, kar vam je bilo dolgo časa prikrito. Ne pozabite na radost! Koledar imen Deiember/Gruden 28 • četrtek • Zivko, tepežkanje 29. petek-Tomaž, David 30 • sobota - Evgenij 31 • nedelja - Silvester, Pavlina, silvestrovo Jonuar/pro$ine< 1 • ponedeljek -Furgencij, novo leto 2* torek-Makarij, Izidor 3* sreda• Genovefa Lunine mene Sreda, ščip (polna) luna 3. januar 2007,ob 14:58 Pregovori Tepežki dan, 28.12., oblačen, k letu ne boš lačen. Sveti Tomaž sedi vsak mož doma. Od božiča do Treh kraljev če gosta megla nastaja, bo veliko bolezni lioma. Želim vam, da vas skozi vse leto 2007 spremlja Lunina moč. ki zajema intuicijo, čustveno naravnanost in neodvisnost. SREČNO! Dipl, astrologinja Dora iz podjetja Astro B. gsm 0.^1 830 751 Srečanje ob novem letu Podkraj pri Velenju - V krajevni skupnosti Podkraj pri Velenju Je od okrog 150 upokojencev v velenjsko upokojensko društvo včlanjenih kar 120 krajanov. Od kar so Podkrajčani povezani v samostojni pododbor DU Velenje, so povečali svojo aktivnost. V zadnjem letu dni so pridno obiskovali kegljišča na vrvici in uspešno tekmovali tako na domačem igrišču kot sosednjih. Bih so na več izletih in pohodih ter tudi letos, ob novem letu. priredili srečanje. Tako so povabili božička, ki je, kot smo zvedeli, nežnemu Podkrajske upokojence je razveselil božiček spolu delil denarnice za evre. Žal. prazne. Prazne so bile tudi kovinske čuturice za žganje, kijih Je božiček delil moškim. Razpoloženje na srečanju je bilo veselo, še posebej ob nastopu Njivskega kvinteta, domačega ansambla. ki igra na nenavadne in- strumente, le harmonika v ženskih rokah je še najbolj navadna. In nato je nastal še skupinski, gasilski posnetek, z božičkom. Hinko Jerčič TV SPORED ČETRTEK, 4. januarja SU»VENIJA 1 f)/.DQ IVoi'jla n/.Ob nobrojtiyo mii Poroftla 08.0b Mmim OG.nfi PoroňlH n9.f}6 Msiiniad.iyrsnililrn (]9,b0 Pujoči kamenčki. I|urlsk(; pesmi 10.?n Berlin.Bflrlin.71/39 lOiQ Ju[i)a, 9/13 11.3b Oriii/|fl 13.00 PwQùk šport vrtinm 137ft V&fnisvRinoinžkifilin 1b,íiD PwQÛla. prcniei lb.GÍ3 Mosiûvi IMn Kljuketsstrtfhg. 11/26 16.QD Risanka IB.nb Gniskr#;o.dQkiini.lilni 167Q [najsi» 1/.0n NUVICK. SjjurL vreiTiB 1/.3G Jasiu m glssdo 16,Duhovni iiinp laiD PolinajCansanks IS.nn Onmik, vTPTfe.Spnri 70.DD MÚ i^l.DP Dvoknles^Jsne/aPiiha 21.20 Osdiirian 77M Odnifrvijpnri vfpnie 22.50 KiijigaiTBniibnga 23.1 fl Bco(ira)ski (i Ihami oni i a nn.SO Jasmingl«;nn U136 Dnevnik, vrtni», ^pun Û2.3Ô \n\ám\ SLOVENIJA 2 06.30 Ininkanai 09.DD /abavm IIlinkanal 1075 Ivprodaia 10.56 l^fr(n]i 11.20 Svëivlelii20n6 12.10 /çiDclhP legendarnih swan. 1. d^ 13-05 Iv prodala IS.'tO SríiuřHf^i skoki novolBine Lijni(j|e. prerins Ib.'ID SPvHlp.sn)uřatiju.SL(2).1. 16.50 Smii:ar&ki niatja/m 17,15 K(énikuvH gosiilna 1875 SPval|i.sFrui,SI vo^i^a 19J5 l/br3n8i:.9/12 20.10 f)ku§n|ava.avsiralskj iilin 21.^5 brrřiQlk, dokufii. (iddajH 22.40 PntainljiinkroMluvlilm 00,30 Dnoviiik/aniuiskelv 00.55 Iniokanaf pop O/.in 2^1 ur. pnnovilBV 08.10 Mb$U(:i3 ;!a v^dna naiK 08.55 Vjharl|(jba?ni.nad. 09.55 NmisnuljKna srcd, nad. 10.'15 IVprtidnja 11.15 Novapnlo^nost, nai). 12.05 Poregnna. nad. 13.Û0 I egertd(j piiSi^ave Gubi. iokurn. dld^in 13.55 IVprndajs M.?5 Sidma nt'bfisa. im 1b.15 l^sregmia. nad. 16.10 Nova pnlo^níBl. nad ] /J}b Neusmiljena srca, nad. 17.55 24 ur 18.00 Vjhflftjubwni.nad. 19.00 24 ur 20.00 Ifpnta.naii. 22.35 Mo; bri; ij|»mina. dokuni. oildaja 23.30 Zahodno knlo.nafi. 00.20 Seks v mesni nan. 00-50 ?4 ur. pmoviiL'v 01.50 Noi^íia panorama SOBOTA, 6. januarja NEDEUA, 7. januarja © j SLOVENUA 1 i O/.Ob Dobrniuiro j 08.00 Pomùla i 0B.05 Dobro luiro i 09.00 Pomftia i 09.05 fjatiar.nsn- j 0930 Fnsjsia^ola j 10.05 po Mon, dnkum. oddaja i 10.3b Kruhovo (eio. dokiim. oddaia ! 1175 sl8iiiii[|rnm.diikum.oddsia j 12.15 Gsmidan i 13.00 PořoĎla. Sport, vrume i 13.15 (toria duha i 13.45 Duhnvrïinnp i H.OO nsf^iiićnileialei:, dokom, j oHdaia i 16.00 Poroůía, profiiei i 15.05 MijsLDvi j IMO Mali Mfi/ari M/78 I 16,00 I/pr^ioinc larbe j 16.25 ŠuriB prou ilndiiju, 4/13 i 17J)0 Wnvice.vreme, Spon I 1?.40 ^gipU/B i 1830 /rebaniij daie)|iœ ; 18.40 ]elsii3;i.n$Rnka i 18.45 Pu{sa Pepa. nsanka i 19,00 Dnfivnik,vr&fUft, Spori i 20.00 Koiiiieri ob podpliivi Nobelova j nHgrHflG/aiii(r7006 i 21,15 teLka i 22.00 UdifiBvi. šport vmms i 22.50 Po«iik1uh i 00.05 Lgip(,1/6 j 00.55 DriE:viHk,vrtiriia.špori i 01.Eđ) Koncart ob podslilvi Nobelove i nagrade?afiiir20i]B j 03.tn Ininkariai I SLOVENIJA 2 i 0G30 Inf/jkatial j 09.00 Zabavni intokanal : 11.10 ivprudaia j 11.40 KakossmvidelsvHii/pod i mi/H, 4/10 j 12110 Jasno lil glasno i 12.55 Siiiiii^arskimkiskiiciui^rini j (2), prenos j 15.05 ivpHKlsia j 1Ô35 Flandnjski pes. anisr. Itim i l/.in /daj!, oddaja /a ra/gibano j ?ivl|cr^e I 1/35 Mosiovi i 18.05 PeSHm kamna, tv Koper I 1835 Siudunt^a i 19.00 SevGriniug.?/1 i 20D0 /godbe)k:9Pndarnfhsiv3n,2. i del i 2D.55 (^overïski magasin I 21.25 Ilirci íaj. 6/6 j 21.bb MdUi. linskifilm I 00,10 DoklermjiuneMčInvD.^ki j glss.avsiralsbiilm j 01.45 nnsvmk^am^sktíTV i 02,10 íníokanal I pop 09.110 Dobrojulio.mfnrmaiivnn ra/VBilnlna oridaja 10.00 Vabimo k fji^ledij 10.05 POPCnHN.glasbonanddaiB 11.00 Naispoidnm 11.05 VhamionijiinflrflvQ, kniHUi^a odd^ia. p'jnovili^v li.OO Vidisosiram. obvtsiild 17.5b Vahimokogleiiii 18-00 Mladi upi, otroška odilaia. 3. rVmrfi^a 18-40 Regionalnf^novics 18.45 Za|i^krjvabo;ii^napravl|iua, sinhrorii/irani risani [ilm 19.40 Naj spol dnuva 19.45 VidHostMoi. Qbv(siila 19.55 Valimo k ogledu 20,00 Klepclnakvadrat;proi.dr. Josip Turk 20.50 Reyionalnn novica 20.55 Vabimo k ogiBdu 21.00 Na^a brupa. i/r4)raMnH orldaja 2130 VeèrrsiiaSo, kontaktna glasb»ra oddaia, 3. IV mreža 22.45 l/nfJrhicOobrojiiim. inlnrmaiivno ra^vtsdrilna oddaja 2335 Valjimokogledu 23.40 Naispnidnm 23.45 Vitoiraoi. obvestila 07.15 08.16 09.10 10.00 1Û30 1150 12.15 11,00 H.30 15.15 1G.10 \m 19.00 18.05 19.00 20.00 21.20 22.10 0035 01.35 24 w Vihííf1|i;bfi;ni. nad. Ne^ismilierin srca. narl. ÍV prodaja Hm pnlo^nosL nad. Pfďfignna, nad. Trenja Iv prodaja Sedma npbnsa. nan. Pereynna, nad, [^(jva prilolnosL nad. h/FfUs miljei ta m. nad. 24 Iff vreme Vihdr]|ubG;ni. nad. 24 lir Ms^sini reSiuiij, amď. íil Bra/sledu, naa Mn (antje. amer. Iilm 21 ur, pnooviiHv p an w ama © 10.00 10,05 lîilO 11Í15 H.00 17.55 18.00 18.40 18.15 1935 19.40 19.65 20.00 20.25 2030 21.30 22.20 Dobro juiro. inlormaiivno razvcdnina oddaja Vabimo k ogledu Klfipel nakvadral.prof.dr. Josip lurk r^ispoidOBva Ve^rsTia&o. glasbeno? odtlaia. ponovi lev Viikosir^iB, obvestila Vabimo k ogledu Miš mai otroška oddaja. 3. IV mre^a Regionalna novice Geli očnjak, sirihroro^iram mii II lm Nat spot dneva Viitt^asuani, obvestila Vabimo k ogledu Našatvropa. í/ubra^evHÍna odna oddi^ia Jt^sen ^vlienja, oddaia 14 lrci|H ^vliei^sko obdobje. 3. TV mrfJa Í7 orklaje Dobro lutro. informativno • ra2v»dnlna SLOVENUA 1 0630 Udmovi 0/,0Il /goilini/^oljkR 0735 Goli^kralfico, dgktfm.lilm i/itn. igrani film 08.4b Obiiirmačirk, ns.film 09.bC Umko,9/10 10.45 Polnníni klub 12,00 iednik 13-00 Poročila, ^of t, vrems 13J0 DvokolesaJane/aPuba 1330 Slovunskintnnki 13.b5 Pirar^ida 15.00 MkikraMblilm l/.OO Porodila.^pon.vreme 17.15 Qim I/.25 SoMia, IV Maobof 18.05 K(iliam//ve/rlami 18.40 Pn;ahi|em igranj, nsanka 19.00 Dnevnik, vrame, Sport 20.00 VniknA^izřlic. 13/13 20.30 fin bar 2135 Malt) srbska svota gora. doknm. odiMja 22.0b Poročila. §pori.vreme 22,40 Pod nišo. 2/12 233b CortoMaitsssvSibinfi. amm. him 01.10 Dnevnik, vrsme. Spori 01.50 iln-b-dr 03.00 Inlokanal SLOVENUA 2 0630 Ininkanal DAbb Tvprodaia 0875 Sko/i Cas 08.35 îiirSki čaj. B/B 09.1U SPvaip.sr>mč..^l;)talis(ca. VSi {h l.vointa 10.25 SiNalp. smili., VSI (M), 1. vo/nia 11.25 Srmifcarskitekiskiioitr. lOkn (?|, prsnos 1275 S^valp.smiii^-/lntalim VSi {/],2.vo/nia 13,25 SPvalp.smuř.,VSL(M),?. voínia 14JÍ1 Uga prvakin; v rokometu. Aalborg Knm Mercntor. prsnos 1Ô.4S Smučarski tt^ki ski loiir. 15 km (M), posreli^ 1675 Smiiiiarski skoki novoltîUiR turn (íi ti. kvalríikaci;», prenos 18,00 Špori 20.00 Kai^re Gilberta Grapa?, amer. Iilm 22.00 Tuoslika 22.40 AndreiSitrcrspn|3tslji. ktjncuri 00.45 (]oksA 5/8 01.40 Dnevnik/ame(ske IV 02,05 (nlokanal pop 07.30 TVíwodala 08.00 MBlHKittv.rfS.wiia 08.10 Altair v Zvi?;dnlandi|i. ns. šerifa 0875 Vcsali avtobuski. ns. sen)a 03.36 Hafiovednica Bibi. ns.<;:inja 09.05 M^lirdeiii traktor, m seriia 09.15 AjtAnack, i/ob-oridaja 09.40 Niitja^elve.ris.^miia 10.05 BDaman.ns.ssnia 1030 rugioh!,m.s«n(a 10.55 Powur llangHf^. rfiiad. lian. 1170 Stan in Olio, ^burliiska 11.50 Stilska kn&arkarska liga 12.M] Rakfiis pod ko/olLfini 15.05 /'ivalskobogasivoTanganjike. dokum. oddaia 16.10 Oeo spo/nsjti^svet, dok. oddaja 17.1Q 24ur,vrpmB 1715 izgubljen ti pnio/nosii, amsr. (ifm 19.00 21 tir 20.00 Suk, arnef. [ilni 2275 fajna naloga, naa 23.15 Kalifofmia, amer, film 01J5 ^enkratl|UlK^an. kopro dukujski lilm 02.55 21 ur 03.55 NQ(^na pantjrama © 23.10 Vabimo k ogledu 23.15 Nafspoidrieva 23.20 Viduostrare, obvestila 09,00 Mi§ maš. otrriška oddata. flOflOVflBV 09.40 Vabimo k ogletiu 09.45 7h|i'kovabMapravljica. $inhrom/iram tisam Iilm 111.41] Nai spot ilncva 12.00 Videostram. rriiv^tila 1/.55 Vabimo k ogiadu 18.00 Na^aEvropa, izobra^p.valna oddaja, poriovitev 18.20 Naj spot doeva 1875 Mladi upi. otročka oildaja, printivitev 19.05 Naj spoj dneva 19.15 Videustrant. olivsstila 19.55 Vabmin k ocjledii 20.00 1519. VTVfiiaga/in, regionalni inlmmauvni program 2075 Kultura, informativna oddaia 20.30 Maj. odtiajazarazgibanrj ^ivljenie 2).0n Platmt polka, glasbena oildaia 22.00 Klepet na kvadrat : p ml. dr. Josip Tiiik 23.00 Vabimo k ogledu 23,05 Nai spol dneva 23.10 Videnstrani, (èviiStJÎa SLOVENIJA 1 o/.00 /ivJav OQ.40 UmkoJO/10 05.30 Kakusemvidolbveti/jtotí mi;e.5/10 (19.55 N^d^lj.skamaSa, prenosi/ Drkovcev 11,00 l/vir(n)i 11.30 tJb/ffiaduh» !2.0Q ljudje m /emija 13.00 Pofoi^ila. Spori vreme I3.1Q Kom;ertohpodulitviNobulova nagrado za riMr 2006 1130 lis (fig a [epa g a popoldneva 1135 pHtminutsiavc 14.40 Človeški faktor 14.45 Urugnmnsr^e 14.50 Nedeljsko oko IbilO Glasbftnidvoboj 15.20 Planet Slfivitfiita 1535 Šport m Cas 15.40 Športne novica lb.4b Anyluškanogomotna [ii]a 15.50 Oprto 15.55 Usmi potnik 16.05 loraila 1575 I limions tiCna SRNja 17.00 Pf}rnčila,šjm vreme 17.15 Tismga lep^ija popoldneva 1830 žrebanju lota 1B.40 Kravica Katka, nsanka 1B,15 Sne^inkec folk, risanka 1B.55 Vreme 19.00 Onnvnik, vmmc. špoit 20,00 Cb/pianke. pas|B bio 2130 Intervju 27.25 Poročila, vr«tiiG 22.40 lepi mesecmi^j.iUf film OliO Dnevnik, vn^mo. šport 01.55 Iniokanal SLOVENUA 2 0630 Infokanal 0/30 Iv prodaja OB.OO Hribar 09.10 SHvalp.8mijC..zlatalisica.Sl lil. 1. vo^n^a 10.25 SPvalp.smuC..Sl(MM. vožnja 11.15 îvprorlaia 12.25 SPvalp.smut/lata!jsic3,Sl [lu 13.25 SPvalp.smui:,.SL(M|.2. vožnja M.til Smučarski lekiski tour. 15 km IM). prenos )6.25 Smučarski skokd novoletne Uironie. prenos IB.IS Rokomet(M],pnfaL tekma. Slovani|a Hrvn^a, posnetek iai5 Skozi eas 2B.no 7flravo!BogM.doktim.film 20.4Í3 Jtasier. 1/24 21.10 S iipartna oddata 21.55 Pokvarjeita dukleta, 1/16 22.45 Umetnost gldsbu in piss2 23.50 Dnevii(k;ainejsketv n0.20 Iniokanal pop 0730 IV irodaja 00.00 Ma a Kilty, ns. serija 00,10 Altair v Zvozdoiatidiji. ns. senia DB.25 Veseli avtobuskt,ris. serija 0035 HadtJVfidmcaOibi.ns.ssnja 119.00 Malirde^ir^ktni.ns.sďija 09.10 Art Attack, urà oddaja 09.35 Nififa íslve. ris. siiriia 10,00 B Daman, ns. serija 10.25 Yij gi oh!, ns. serija 10.50 Pfjwer Rangyrs. itati fl.l5 Staninûliri.(^l)lAiileska 11.10 Šolska košarkarska iit^a 12.10 Selitsvvdivjina 1/6 13.35 Naša sûdniDâ, nan. 11.23 Llřiteiji, nan. 11.55 Primrindsskar.amsr. Ii(m 16.35 Cokrat vhvlji^riju. aniBr. Iilm le.îb 24ur-vr5me 18,20 Jamii? Dliv^r. kuhinia do na/ga 19.00 ?4nf 20.00 Nune pojejo, amer. Iti m 21.45 íporina srjîna 2230 Hanila amer. Iilm 00,15 ?Á ur 01.15 NriCna panorama © PONOVITEV OflDAJ ItOI.N, SPORfDA 09,00 Mi^ maš. otroška oddaja 09.10 15ig.VIVmaija/in lil.On Kulttira. mlorniativna oddaja 10.05 NnvolRtni viiieomeh 12.05 Vabimo k ogledu 12.10 Jiâen ^vljtinja. oddaja /a [rul{G ^ivltenjskouliilobjc 13Í10 Zdaj. odd. za rarpibano fivlt^nte 13.30 Lepi Joe. romantična komt»dija Zadnia stvar, ki loJtpiJt» putiebufe. sa labave. Joejevo Mržnje scsprimm ko spozna Hijsíi (Sharon Stone), bivšo stnpti;8io in matur samokanilko. ktsuje/aradi obssdiinosti/mleto zadolžila in SI nakecala težave pn Ifikalnam ^fu mahje. 15.00 Vidtiustrani. obvestila 19.00 Vabimn k ogledu 19.05 BBlioi^niak.sinbronizifani nsant Iilm. ponovitev 20.00 SilvesuskaPlanetptilka, pon.. qnst|s: lynr m Zlati zvnki. Alli Kipi^ m níeyovi muzikanijB 21.30 Vabmmkugindii 2135 Videos tram. obvestila PONEDEUEK, 8. januarja SLOVENIJA 1 07.00 Poroi^da 07,0b Oobro jutro 08.00 PoroÛla D8.Q5 Oobro juim 09.00 Poročila 09.05 l/pnpotiuMorbe:miškem polhi 09.25 Oddajala otroke 09.40 Uiiiko.lO/tO 1030 $ur|c prou Mju, 1/13 11.Q0 Igipt.4/6 11.55 OČba, .lankica. Angek'a, spominja skira, dokom, portret 13.00 PoročikiporLvreme 13.10 Ce/pianke. pasjfl li^to 15.00 Poročila 15.05 Dober dao, Knnjšks 15,10 lelebajs^, 33/45 16.00 SqalLisve(lobB.1/10 16.26 Martir)a m ptiCjB strašilo: rasi/^m ]6a^0 llelobrk^. lutkovna nan. l/.OO Novii;«.šport,vreme 17.30 Surova narava, 1/13 18.20 Hisaiika 18.10 ^reb3n|e3x3p[tjs6 19.00 Dnevnik, vreme, ^nrt 19.55 Jiiliia. 10/13 20.15 Dsrnidan 21,20 IVviindrijgi 21.50 Odmevi, šport vrciiiD 22.60 UčeGonoiIrafirJilni 0030 tea narava. 1/13 01.20 Dnevnik, vrem«, šport 02.00 Iniokanal SLOVENIJA 2 0B30 Iniokanal 08.00 Iv prodaja 091)0 Ivpn^daja 09.30 Zabavni iniokanal 12,00 Tvpmdaia 1230 S-.^pnrtnaoddaja 13.15 Tisto^a lepega pop'ildnHva 1/.0Q Mn/aik 10,00 Tekma, debatna oddaia 18.50 Vse a živalih, pingvim 19.15 Sanjskadtvela, l.tiddaja 20.00 limnrntf zastara, 9/10 2100 Studio nty 22,00 SDudipark.1/11 2270 City lolk: Amsterdam 22.15 Siddfaria, koncert 00.15 Iniokanal SREDA, 10. januarja 07.00 24 ur, ponovitev 08.00 MssU!ce^av(îdna,nan. 08.55 Vihar ljubezni, nad. 09.55 Neusmiljena srca, md. 10.15 Tvprrïilaja 11,15 Nova pnlo^nost. naiL 12.05 Peregnna. nad. 13.05 Športna si:ena 13.50 TVprorlaja 14.7(1 S^dma nebesa, nan. 15.15 Paretfrtna. nar). 16.10 Nova pnlolnosL nad. 1/.B5 Neijsmiijsna srca, nad. 18.00 24 ur vremo 18.05 Vihar ljubezni, nad. 19.00 24 ur 20.00 lla/oCarane gospodinj», nan. 20.50 Zdravnikova vest. nan. 2140 SkíivniBtm otok. nan. 2230 Newyorská policija, nan. 23.70 Scksvmt?siu.nan. 23.55 Alias, nan. 00.10 24 ur 0140 Noiina panorama © SLOVENUA 1 0/.00 Portï^ila 07.05 Dobrojutra 08.no Porořila 08.05 Dobro luuo 119.00 PofoCila 09,05 Radoveritn laC^k 09.7Q Mnrtina in ptii^jestrašila rastem 0930 Se[aldsvHllobQ.1/lQ 09.bfl Gelobrkec, lutkovna nan. 10.15 Oddaja va otri^B 1030 ZgodbK IZ školjke 11.00 SuriTva narava. V13 12.00 Imervjij 13.00 PofoCila.ŠpoiLvrenm 13,10 Ob;arjadiilta 13.40 lAřirln)i 14.10 Odpeti pesniki 14.20 Usmidan 1b.no Porričila 15.10 Musuivi 15.40 Iabalug3.1/76 18.05 Alim8pQšeyan[á iivali. doktmi.sonia 13.50 IVpmdajs 14.70 Sedma nebesa, nan. 15.20 Pcreguna. nad, 16.10 Nova (iriln/nost. nad. 1/.Q5 Neusmiljena sn*^. nad. 18.00 24 ur viîiife 18.05 Vihar l|ubp^ni. nad. 19.0 0 24 ur 20.00 Itarjeno! 21.05 Mamino danio, amRr. Mm 22.45 Newyiv^ka policija, nan. 2335 SeksvmL*stu.nan. 00.05 Alia.s.fîan. OU.bO 24 iiT.ponovittw 01.50 Noi^na panorama © 09ÍIO Dobro juim novi? i?da)B vrtnarski kutiCek •jB/iknviiejnRl/nanke naj spot dnava na današnii dan koledar prirt^ditn 1030 Vabimoki^lt^du 103S Zlatolaska m tnje medvedki. siniirnni/irani risani Iilm 11.?b Vabimo k ogledu 11.00 Vidinjstrarii. obvestila 1/.55 Vabimo k ledu 18.00 V ha rmoniji z naravo, km o u iska oddaja, ponovitev 1830 Regionalne ntjvice 1835 Zaii^kova M Cna zg odba. smbroni/irani nsani lil) it 19.30 VidarsLiani, obvestila 19.55 Vabimo k <^lorlu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne nrnice 21.05 llukomull^l. oosuetekiekme Cplcia ^al?!: : okolja Inks 2235 Iz oddaje Ûobrrj [irTfo 23.15 Vabimo k i^lodu 23.50 Naj spot dneva 23.56 Vidiiosirani, obvestila 09.no Doiirojuun •jezikovne (tia)znanke nai spntdneva n3 današnji dan •koliidarpnri>ditBV •raz^ihajmosi; kmetijski nasvf^ti... 10,30 Vabmiokonledu 10.35 Poguvnrvstirdii;, ponovitev 1135 Najspoidnnva 11.40 Rokom8j(^|. posnetek tt*JtmB Cpleia ?alec:Škol|atoka 14.00 Vidfiostrani. obvestila 17.55 Vabimo k uglerki 10.00 Mladi/a mlade. mlad. oddaja 18.40 Naj spot dneva 18,45 Naja traku vnoi^i dogodki anyín.^kK PremiH/ lige. športna oddaja 1930 Videostraiii. obvtstila 19.55 Vabimokogledu 20.00 1520. VTV magazin, regmnalm informa tivm program 20.75 Kultura, irrinrmativna oddaja 2030 Sponm torek, šporuia miormativnandaja 20.50 Spnrtni g os L kontaktna orldaia Wtarskti s kakaím klub Ijubno 2130 Asova gibanica, mior. odilaja 22.00 lu smo doma. dokum. oddaja 22.30 lznddaji^Dobrn|ol/o 23.40 Vabimokogledu 23.45 Naj spot dnuva 23,50 Videosiram. obuesiila j SLOVENIJA 1 i 0/.00 PoroCila i 07.05 Dobro jutro i iim PornCila i 0B,O5 llobfojutro j 0930 PoroCila : 09.05 Kakosems^delsvetizpod i miZB.b/lO j 09.20 Alim(ipQ^na^:ia^semlol;a : med/irnoiniiomlďiljQ i 0930 /latkoZakladko j 09.50 Dddaja/aotioke i 10.40 Knjii^a menu bnga i 11.00 Razgledi slovenskih vrbov 1 (Jorjana I 11.30 Resnica rt^ničnost i 12.00 ljudic m/Hmlja i 13.00 Porotila,šport, vremtí i 13.10 VojkoAnzdic. 13/13 i 1335 Nekaj minui za domačo glasbo j 14.05 Jukatan vdefKliMajiiv. i dokiim. oddaja • 15.00 Porohla, promet i 15.10 Mostovi i iy O Sola prvakov 11.5/26 i 16.00 Pod klobukom I 16.40 Risanka : l/.OO Noviœ. špnrL vreme i 1/.30 /vami \ 18,40 j^rtofc Astra in lota I 19.00 Dnovmk, vrcrtie. šport i 19-55 Koja/asialonio|esrce.lranc-i him i 7150 Odmevi.Spon, vreme i 22.50 Omizje i 00.05 /vami i 00.55 Dnevnik, vreme, šport i Ol.SS Intokanai I SLOVENIJA 2 i 0B30 Infokanal i 09J10 Ivprodaia \ 0930 /abavnf nilokanal i 11.30 Utn)§ki iniokanal I 1235 Ivprodaia i 13.10 SP v bilionu, zasledovalno 4 X i 6 km (2). prenos i 15.20 Hrhbar \ )B30 Muzaik i 1/75 Mostovi I 18.00 Poroùla i 18-05 V/pomdna ekonomija, 1. i oddaja I 19.05 Vi/um za pnhodnost, 22/30 i 20.00 larCa i 2130 Pop.df3kum.hlm j 21.45 ljudomrznik, gledališka i pnrsdba I 00.10 Infokanal I pop j 06.40 24 ur. ponovitev i 07.40 Mcstči:e za vsdno. naii. i 0B35 Vihar ljubi>7ni. nad. I 0935 Neusmiljena srca. nad. i 10.25 IV prodaja j 10,56 NQvapnin?no5t,iwd. : 11.45 Pnregnna.nad. i 12,45 Pravpijeno! I 13.50 IV prodaja I 11.20 Sedma nebesa i 15-20 l%egnna. nad. i 1B.10 Nova pnln^nosi nad. : 1/.05 Nr^usmiljena srca. narl. j 18-00 74 ur. vreme i 16-05 Vihar ljubem nad j 19.0 0 24 ur : 20.00 Pisriin mrtvesa očeta, aini^r. i iilin I 7135 Na kraju zlr^čina, naa I 22.25 Ncv;ryofškapQlii:ija.nari. i 73.15 Seks v me^tij. nan. i 23.50 Alias, nan. i 0035 24ur, pmuviiuv i 0135 Nolïia panorama © 08.00 Dobro jutro jezikovoH (rie)znanke nai spol dneva na rlanašriji dan kolsdar prireditev kmetijski nasveti.. 1030 Vabimo k tiglerlu 1035 Športni torek, špnrtna mlormatrvna ondaja 10.55 Naispotdnčva 11,00 Športni sosLpogtAw Smučaráo skaka Ini klub Liubnn 11.40 Naiatrakuvneiši rlogodki angleško Premier lige, ponovitev 11.00 Vitleostrani, ijbvustila 1/.55 Vabimokogliidu 18.00 Cas ?3 nas. mladinska oddaia, 3. IVmreJa 18.40 Riigtonainfl noviCB 18.45 Snežna kralfica, sinhront/iran nsam film 19.35 Najsprudnava 19.40 Vi tloostra m, obvestila 19.55 Vahimoknglerlu 20,00 POP crjrn. kontaktna glasbena oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Odprta temK, kontaktna oddaia. 3. IV mrB^a 22.00 l^otldaieDobrajuio 23.10 Vahimokoglerlu 23.16 Najspntdn°va 23.20 Videostrani. obvestila '^HJiS Nagrajenci nagradne križanke Adfiatîi izgradnja avtoceste, prodamo za 42.000 EUR. Gsm: 041/55&422 ALSA - NEPREMIČNINE Trg mladosti 2. www.alsaa Info: 041/299 919 PRODAMO: BIVALNI VIKEND 60 m2 v Lokah. Petki Kozjak, lemlk 1980. parcela 996 m2. cena 49.657,82 EUR (11.900.0D0Siï) L£PO dVDchiOimkD lišo, 220 m2. lenk 1350/2Û0D. spaiceb 817 mZ v Reù:i ob Pa^. 116.424.B3 ELIR (27500.001 SÎT) POSLOVNI PROSTOR - novogradnja v Velenju - prt hjp - u. od 38 cto 67 m2. cena 800 Ew/m2*dd.v. OĐĐAA/IO; POSLOVNI PROSlOR v bl2ni 20 Veterje. vefikc^ 45 m2 • pntKje. primeren za oïïiinacijo, pisarne, mirvdeia^ nosL.. cena 200 Eur+ $tn)§ki KOMUNALNO PODJETJE VELENJE <1.0.0. Pogrflbno pokopaliika dejavnnt KomSka cesta 37 b, Velenje NA POKOPAUSČU PODIOUU IN (KALE SMO EDINI, KI IZVAJAMO V CEIOH: - POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE - PREVOZE POKOJNIKOV - NABAVA ÙLNIH ARANŽMAJEV, CVETJA - UREDITEV DOKUMENTACIJE - MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV - UREDITEV ZNIŽANJA STROSKOV NA ZZZS Tel.: 03/891 91 53, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041; Dosegljivi smo 24 ur na dan. Knkú srrno s/ žefel, da med ncmiMžive/. Smo vs/ /v(j/ise bori/t da zdfàvfe bi ti ohranili. Asnulie^ù nihoteU, prasodàftejevzek, Zdâi konec je tqiljer.jn ill S^fj-h £đlo naj Bos niír li pred tem, smo se enkrat preleteli zanimive dogodke iziekajočega leta. razglasili naj osebnost po izboru bralcev Nai^ega časa in posîusalcev Radia Velenje, zbranim pa je zaželel vse lepo v prihajajočem letu župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. Nazdravili smo, si zaželeli vse lepo in se veselili ob ognjemetu, nato pa plesali in rajali z Globus bandom, ki seje res izkazal, saj jc igral dobesedno neprekinjeno vse od 22.30 pa do 23.15 ure in Sašo Lendero, kije navdušila obiskovalce. i » : 4 ^ fotoiiz f . ' y ♦v . >1 m K ' } r.'.' p I I • i^v^y IJ