OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI XXIX.—LETO XXIX. ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO * Commercial Printing of All Kinds CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), NOVEMBER 20, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 228 tete bodo zasedle premogovnike število rudarjev, ki niso na delo, poraslo »a 89,000 ^ASHINGTON, 19. nov.— adne čete bodo poslane, da ^^edejo premogovnike v sluča-bi bilo potrebno obdrža-!^^i red, se glasi poročilo War ®Partnienta, ki je obljubil pol-Sodelovanje v sporu med vla-° "bossom" United Mine orkers, John L. Lewisom. r sedaj še ni nobenih zna-^3- se bo Lewis pokoril od-];q sodnije in preprečil stav-ki se ima pričeti danes opol-, '' ko dosedanja pogodba, po 'javi. isovi izjavi, ne bo več v ve- ^kavnava proti l^vizlingu msgr. Tisu ^RAGA, 19. nov. — V Bra-se bo 2. decembra zače- ^ obrav: diji; nava proti češkemu kvi- bil oionsignoru Tisu, ki je nacistične okupacije '^slovaške predsednik tako svobodne države Slovaš-Tiso je obdolžen 111 vojnih katerih je vsak za tako velik, da bi na podla-samega lahko bil ob- Gbdk, ^kc Hude borbe v Grčiji, uporniki napredujejo ATENE, 19. nov.—Bivši predsednik grške vlade Pana-yotis Kanellopoulus je v grškem parlamentu izjavil, da se severni del Grčije od gore Olimpije do jugoslovanske meje, ne nahaja več pod kontrolo vlade. To poročilo je dal v ostrih*-- debatah, ki so povzročile, da je velik del članov treh opozicijskih strank zapustil zborova- la smrt. or se podraži I* '^or se poroča iz Washing-' je urad OPA včeraj dovo-se cene surovemu sladkor-J^^išajo za 36% centov pri sto |)Q I ' posledica česar bo, da se j^%dkor v kratkem iznova po-Ta povišek bo ameriške k stal okrog 50 mili- dolarjev na leto. »fig S življenja skoke —-vjiiom s Superior mostu Vfv^^^ko Cuyahoga je včeraj iz-68-letni Dennis tojj. *!' ^^•inec, ki je živel na sta-Hji podpori. Svoji gospodi-P^ed odhodom z doma na-V' vse, kar ima, ker W' ^3-inor odhaja, ne bo po-°^^1 ničesar. nje. V viharnem zasedanju parlamenta je sedanji premier Constantin Tsaldaris obtožil omenjene opozicijske stranke za proti nacionalno kritiko. Gerilci napredujejo Alexander. A. Pallas, ki se nahaja na čelu informativne službe v Londonu je izjavil, da ge-rilski odrfedi poražajo vladne čete v severni Grčiji. Omenil je tudi, da uporniki uživajo oprezno in člansko podporo iz Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. P o poročilih, ki prihajajo, imajo uporniki popolno kontrolo nad celo pokrajino Grevena v vzhodni Makedoniji. Borbe zavzemajo značaj velikih vojnih operacij Vladni odredi so nastopili v borbah proti gerilcem z zrako-plovstvom in planinsko artile-rijo. Okrog 1000 gerilcev napada vladno postojanko v zalivu severne Grčije, dočim je zveza med zahodnim in vzhodnim krilom gerilskih odredov že vzpostavljena. Gov. Lausche bo imenoval tri sodnike Gov. Lausche je naznanil, da bo imenoval tri mestne sodnike, ki bodo zavzeli urade, ki so bili izpraznjeni, ker so bili trije mestni sodniki pri volitvah 5. novembra izvoljeni za okrajne sodnike. Poprej je obstojal vtis, da bo Lausche imenoval samo enega sodnika, ker je odvetniška zbornica v Clevelandu priporočala, da se število mestnih sodnikov zniža iz 14 na 12. Governer je očividno zavzel stališče, da to ni njegova zadeva, temveč zadeva prihodnje državne zakonodaje, o kateri je zelo dvomljivo, da bi glasovala za redukcijo sodnijških uradov, nakar bi seveda novo i" voljeni republikanski gov. Herbert imel p: iliko imenovali dva nova sodnika. Sanfilippov slučaj bo danes izročen poroli Včeraj popoldne se je zaključilo predlaganje evidence v procesu znanega "gamblerja" Tho-masa Sanfilippa, ki je obtožen. Delavske posredovalnice da je prošlega marca ustrelil vrnjene državam raketirskega p r vale a Roterta Zvezna vlada, ki je med vo j-; Firestone-a. V s i dokazi, ki so no upravljala delavske posredo-1 bili podani od strani prosekuci-valnice širom dežele, je pred par je, so bili okoliščinskega karak-dnevi vse tozadevne urade izro- terja, sestoječi iz klobuka, ki čila upravi posameznih držav, je bil najden na pozorišču umo-V državi Ohio bo okrog 900 ra, in pa drobcev stekla za kra-oseb, ki so zaposlene v teh ura- jem hlač obtoženca, ko je bil dih, poslej prišlo na državno čez dva meseca aretiran v War-plačilno listo, toda v svrho stal- renu, O. Sanfilippa ni dejan-ne namestitve bodo morale na- sko nihče videl na pozorišču. praviti posebne, izpite. j Kadar prosekucija in obram- --I ba zaključita argumente, b o SEJA DIBEKTOBIJA I slučaj izročen poroti, v kateri Nocoj ob 7:30 url se vrši seja sedi deset žensk in dva moška. direktorija Slovenskega dru-! - štvenega doma na Recher Ave. j Požar v holelu zahteval Vabi se vse direktorje, da so smrtno žrtev gotovo navzoči. j y hotelu Belden na 1903 E. 'Sija potrebuje in ždTmir in noče vojne »'komur, izjavlja odlični pisatelj Duranty Se/rc. :Z Z Poi alte: tetg knjig o Rusiji, ka- 3ih 'napisal, na podlagi svo-in opazovanj v Sov-^olgo kjer se je nahajal ^e^l- let kot korespon- (ifg^ York Timesa", je v v Severance Hall v 60^ ^Ijek zvečer pred več ti-Jtei-jl^^^ušalcev izjavil, da je C«»n ■ • ^ Duranty, avtor dveh da noben razumen anec ne želi vojne z Ru-je enako trdno preti J, Rusija želi sodelova-vk. '^®ti v miru z Ameriko in \ svetom. k g^^^^^otna domneva, da Sta-^ Ha pO svetovni nadvladi, dg^^jetna," je dejal Duran-\ij, in ostali sovjetski ^ so vse prej kot blazni, t'ke . ^ princip Stalinove poli-"Y ^ Previdnost. ^ nasprotna teorija tu-dejstvo, da Sovjetska k poseda več ozemlja kot | • države, Kanada in Me-i --I pa je dobilo poškodbe, štirinad- prezira dejstva, da je Rusija v stropni hotel z 72 sobami ni bil pretekli vojni izgubila 7 milijo-' opremljen z zasilnimi stopnica-nov domov, 20 milijonov civil-zunaj poslopja, kakor za-nih prebivalcev in 7 do 8 mili- hteva postava, kar je bil vzrok, jonov vojakov in nikakor ni v da je požar zahteval žrtve. poziciji za vojno velikega obse-1 -- ga, bodisi agresivno ali defen-'Dve žrtvi lova zivno." I Prvi dan lovske sezone na Duranty je nato očrtal zgo- zajce in fazane prošli teden je dovino ameriško-ruskih odnoša-' zahteval dvoje smrtnih žrtev v jev izza boljševiške revolucije, I državi Ohio. Blizu Defiance je vključivši intervencijo v Rusiji bil od svojega tovariša po ne-od straiji Angležev, Japoncev in sreči ustreljen v glavo in ubit Cehov po prvi svetovni vojni, j 17-letni Robert Koesterle, blizu Ta intervencija in drugi do- ^ Cantona pa je v lovski nesreči godki so ustvarili v Rusiji na- našel smrt 16-letni JohnP. Wai-ravno nezaupljivost napram deman, kateremu se je sprožila ostalemu svetu, kateri se bo pri- puška, ko je skušal ločiti svo- šlo v okom edino s potrpežljivostjo in zmernostjo, v nobenem primeru pa ne z zahtevami in grožnjami! in da poseda velike I '^^j bi katera razum- j ® takimi prilikami za| h preko pol sveta in is-! "V^®Pir z Ameriko? drugačna teorija tudi V nedeljo, 24. novembra priredi Pevski zbor "Jadran" KONCERT in igro s petjem Pričalek ob 4. uri V Slov. del. domu na Waterloo Rd. jega psa od koze, katero je napadel pes Trockijev pristaš vidi "neizogibno vojno" Včeraj je bil v Clevelandu vodja ameriških "trockistov," Albert Goldman, ki je rekel, da je vojna med Zedinjenimi državami in Rusijo "neizogibna." Do vojne bo prišlo, rekel Goldman, radi "imperialistične tekme med Ameriko in Rusijo, in ker so Združeni narodi "absolutno nesposobni rešiti probleme, pred katerimi stoji svet OPOZORILO ! Opozarjamo čitatelje našega lista na članek "Drava teče proti vzhodu", ki ga je spisal za ameriške Slovence znani slovenski pisatelj Prežihov Voranc. Članek j e objavljen n a drugi strani današnje številke "Enakopravnosti." BORBE NA FILIPINIH MANILA 19. nov. — Iz Filipinov se poroča, da je najmanj 80 upornikov bilo ubitih v spopadu z vladnimi če^nii tekom zadnjih, štirih dnevov. Omenjeno poročilo je dal major Jose Vargas, poveljnik^ filipinskih vojnih sil, ki se nahaja v borbah proti uporniltom v področju reke Hagony in inanilskega zaliva. T Včeraj so imqi volitve v Roirliniji; protest Zed. flžav BUKAREŠT, 20. ijov. — Notranje ministrstvo j^ nocoj naznanilo, da se je .pi^h volitev, ki so se vršile v deže$, udeležilo od 90 do 95 registr^nih volil-cev, in da bo izid #oUtev naznanjen pozneje. ^ X Tri opozicijske s^anke (narodni liberalci, naroij^a kmečka stranka in narodni ^ualisU) so na zavezniško kontr%no komisijo poslale proteste, so se na mnogih voliščih v Bukarešti dogajale nerednosti, feiroma da se ponekod volilcen^n nadzornikom ni dovolil vst^ na volišča. Pred poslopje zavezniške kontrolne komisije je dospelo okrog 5,000 oseb, ki so trdili, da se jim ni dovolilo registrirati za volitve. Potem so pristaši vlade pre mierja Petra Grozu-a, katero dominirajo komunisti, postavili pikete pred urad ameriške misije, kar je povzročilo, da je gen. Schuyler, načelnik ameriške misije v Romuniji, pri vladi vložil protest. Nov grob FRANCES LESJAK Danes zjutraj je preminila v Glenville bolnišnici Mrs. Frances Lesjak, stanujoča na 723 E. 160 St. Pogreb oskrbuje Svetkov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. Tatovi napadli tri ženske Tri ženske so bile napadene včeraj zvečer v poiskusu, ukrasti jim ročne torbice. Miss Helen Sutyak, ki stanuje na 2542 E. 31 St., je bila napadena ravno pred njeno hišo. Tatovi so ji odvzeli ročno torbico z $3 in ji zadali poškodbe na glavi. Isti slučaj seje ponovil z Mrs. Marion Thomas, ki stanuje na 2192 E. 30 St. Bila je napadena in poškodovana na 2906 Cedar Ave. Čeravno ji napadalec ni mogel odvzeti njeno ročno torbico, se je Mrs. Thomas morala zateči v bolnišnico. Tretji slučaj se je pa zgodil na 2815 Central Ave. Žrtva je bila Mrs. Hannah Lapp, kateri so napadalci odvzeli torbico z $16.50. Med Jugoslavijo in Italijo se bodo vr^a direktna pogajanja SPREJEM TREH NARODOV V VARNOSTI SVET IN ZDR. NARODE NEW YORK, 19. nov.—Danes je bilo sklenjeno, da Belgija, Ko-lombija in Sirija 1. januarja postanejo članice Varnostnega sveta, kjer zavzamejo mesta Mehike, Nizozemske in Egipta, katerih termin tedaj poteče. Zbornica Združenih narodov pa je danes sprejela kot članice tri nadaljne narode, in sicer Švedsko, Islandijo in Afganistan. Nedavna prizadevanja za sprejem Albanije so bila vsled" opozicije zapadnih sil poražena. Skoro vse kreditne omejitve odpravljene Federal Reserve Board v Washingtonu je naznanil, da se s 1. decembrom odpravijo skoro vse kreditne omejitve v zvezi z nakupovanjem raznega konzum-nega blaga na obroke. Omejitve, ki so bile uvedene med vojno,, ostanejo delno v veljavi edino za one stvari, katerih še vedno primanjkuje, to je avtomobile, električne ledenice, radio aparate, pohištvo in nekatere druge stvari. Toda celo v teh primerih so omejitve odpravljene na vse nakupe, ki znašajo manj kot $50 ali več kot .$2,000. V splošnem bo vprašanje kredita od sedaj naprej prepuščeno med trgovci in odjemalci. Ta korak je bil očividno pod-vzet v svrho pospešitve trgovine v zvezi z bližajočimi se božičnimi prazniki. Za predmete, ki so začasno še delno izvzeti, se bo zahtevala v nekaterih primerih ena tretjina naplačila, v drugih pa 20 odstotkov kupne cene. Obiski v porodilišču Glenvilla niso dovoljeni Obiski v oddelku za nove matere niso dovoljeni v Glenville bolnišnici za nekaj časa. Pojavila se je neka nalezljiva bolezen med novorojenčki v šestih slučajih Pred tem se je ta ista bolezen pojavila tudi v Lutheran bolnišnici. Mestni komisar za zdravje Harold J. Knapp je izjavil, da ti slučaji niso nevarni. Molotov smatra, da se bo na ta način pospešil in ojačil mir v Evropi Maršal Konev postal vrh. poveljnik Maršal Konev je poveljnik sovjetske kopne sile NEW YORK, 19. nov.—Sovjetski zunanji minister Molotov je danes uradno obvestil italijansko vlado, da bi po prepričanju Rusije prijateljska poravnava tržaškega in drugih mejnih vprašanj med Italijo in Jugoslavijo "pospešila in ojačila mir v Evropi." Kakor se je zvedelo iz povsem--—— zanesljivih virov, je Molotov izrazil stališče sovjetske vlade v pismu, katerega je pisal italijanskemu poslaniku v Moskvi, Petro Quaroni-u, ki se sedaj nahaja v New Yorku. Italija že 11. nov. izrazila željo za pogajanja Italija je že 11. novembra obvestila veliko četvorico, da se želi spustiti z Jugoslavijo v direktna pogajanja, za katera se je izrekel v Belgradu maršal Tito. Britski zunanji minister Be-vin je tudi odgovoril na italijansko komunikacijo ter izrazil željo za direktna pogajanja, s dostavkom, da naj bi se končna odločitev pustila v rokah sveta zunanjih ministrov. Zunanji ministri skušajo rešiti problem jugoslovansko-ita-lijanskih odnošajev z internacionalizacijo Trsta. Zedinjene države pustile vrata odprta Ameriški državni tajnik je Italiji poprej obrazložil svoje stališče glede vprašanja Trsta. Pustil je vrata odprta za direktna pogajanja, istočasno pa je obvestil Italijane, da za enkrat Zedinjene države stoje trdno na sporazumu z drugimi silami za LONDON, 19. nov. — Maršal Ivan S. Konev, ki velja za ene-?a od najbolj briljantnih poveljnikov sovjetske armade, je zamenjal maršala G. K. Žukova na mestu vrhovnega poveljnika sovjetske armade. Konev se je posebno odlikoval ob priliki operacij v Ukrajini in Jugoslaviji, kjer so se nje-jove divizije spojile z partizani naršala Tita. Isto tako je sku-naj z Žukom zavzel Berlin. Maršal Konev je star 48 let. Darovi za bolnico v BOLNIŠNICI V Emergency Clinic bolnišnico na E. 152 St. in Five Points se je v nedeljo podal Mr. Frank Ivančič iz 1000 E. 66 Place. Nahaja se v sobi št. 9 in obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnje okrevanje! Cleveland v borbi proti dimu Direktor za varnost Frank D. Celebrezze je včeraj na^anil, da Cleveland uspešno vodi borbo proti dimu. Že od februarja meseca je opaziti znatno znižanje te nadlege, ki stane prebivalstvo Clevelanda vsako leto najmanj $10,000,000. Da je ta borba tako uspešna, se pripisuje sodelovanju prebivalstva, ki se je odzvalo na poziv za borbo proti dimu, ki ga je sprožil lansko leto Cleveland Press. V našem uradu so darovali sledeči za otroško bolnico v Sloveniji: Mrs. Novak $1; Mrs. Mary Somrak iz 996 E. 74 St., $5 mesto venca za pokojnega Jakob Švigelj, in Mr. Filip Fur-lan iz 5146 Stanley Ave. $5. Pri podružnici št. 39 SANSa so pa prispevali: poznani Ivan Babnik $5 mesto venca za pokojnega prijatelja Viktor Selj (Shell), in Anton Skrabec $2. ustvaritev mednarodnega ozem-' Pogrebnik Josip Žele pa je izro-Ija s Trstom in okolico. } čil $5 mesto venca za pokojnega , . 'Anton Bergoč. Vsem prispeva- Kar se tice Molotovega pi- . ,. . -Is, , ^ ® teliem se v imenu sirot iskreno sma, se nekaterim diplomatom / ,. . , j ^ .zahvaljujemo! zdi, da gre dalje od staliscaj _ ameriškega državnega tajnika, ker v njem se aktivno priporoča direktna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo. Navzlic temu pa Mestna vlada pred finančno krizo sna. Kakor znano, je maršal Tito nedavno po italijanskem komunističnem voditelju Togliattiju sprožil v javnosti predlog, glasom katerega naj bi Trst, namesto da bi se internacionaliziral, prišel pod Italijo, Gorica, katera bi po takozvani francoski črti, katero je odobril svet zunanjih ministrov, potem pa tudi mirovna konferenca v Parizu, pa naj bi prišla pod Jugoslavijo. Italija je na to odgovorila, da ne more pristati na odstop Gorice, da pa vidi upanje za sporazum v Titovem pi'edlogu za direktna pogajanja. Ognjegasci in člani policijske-tukaj ni kakega posebnega upa-1 departmenta v Clevelandu so nja, da bodo ta pogajanja uspe- naslovili na mestno upravo zahtevo za $460 poviska letne plače, nakar je župan Burke včeraj odredil, da se finančni položaj mestne vlade temeljito preišče ter zniža stroške, kjerkoli mogoče, bodisi z redukcijo uslužbencev ali uvedenjem uspešnejših metod. Direktor javnih naprav Crown je reduciral stroške že za milijon dolarjev na leto s tem, da je pustil praznih 343 mest, ko so prizadeti pustili službo. NOVOEOJENKA VILE ROJENICE Pri Mr. in Mrs. Andrew Eler-sich, 942 E. 144 St., so se zgla-sile vile rojenice in pustile v spomin zalo hčerkico. Dekliško ime matere je bilo Dorothy Tscherne, oče Andrew je pa bivši član zbora Zarja in sedaj voz- Včeraj zjutraj so se vile ro- ^ik na poulični železnici na St. VAJE "ZARJE" Jutri večer ob 7:30 uri se vrši splošna vaja pevskega zbora Zarja na odru SND. Navzoče bodo tudi plesalke, ki bodo nastopile pri opereti "Prodana nevesta," katera bo podana na koncertu Zarje na Zahvalni dan. Prosi se pevce in pevke, da naj bodo točno na mestu pri vajah. jenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Paul in Mary Renko, 955 E. 76 St., in pustile zalo hčerkico, tehtajočo osem funtov in 14 uAč. Mati in deklica se dobro počutita in se nahajata v Women's bolnišnici. Mr. in Mrs. John Renko sta sedaj sedmič postala stari oče in stara mati. Čestitamo! Clair Ave. progi. Čestitamo! Kdor je človekoljub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji ZGUBIL JE DENARNICO V ponedeljek je Mr. Frank Kapla iz 1064 E. 61 St. zgubil svojo denarnico in sicer med Narodnim domom in E. 55 St. Pošten najditelj je prošen, da mu jo vrne na dom. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! :traM 2 enakopravnost 20. novembra, 194fi ^ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8E PUBLISHING CO. 4231 ST CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO ^NDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto)______ For Half Year—(Za pol leta)___ For 3 Months—(Za 3 mesece)____:__ -$7.00 - 4.00 . 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki). For One Year—(Za celo leto)____ Foi Half Year—(Za pol leta)_____ For 3 Months—(Za 3 mesece)----- .$3.00 . 4.50 - 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (2^ Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)___$9 00 For Half Year—(Za pol leta)___5.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. <4g»104 Donald Bell (O.N.A.) PONEHANJE MEDNARODNE NAPETOSTI? Na nekaterih' sektorjih mednarodne fronte je videti ponehavanje napetosti, ki je vladalo zadnje tedne. Problem Trsta, ki je bil skozi leto dni navidezno nerazrešljiv, je sicer še vedno na dnevnem redu zunanjih ministrov velike četvorice, a je obenem tudi predmet neposrednih pogajanj med italijansko in jugoslovansko vlado. Neoporočeno je/ da se je ozračje v hotelu Waldorf Astoria v veliki meri razčistilo, tako, da je upati, da bodo razprave štirih zunanjih ministrov koristne in da bodo morda že v doglednem času prinesle končnoveljavno rešitev vprašanja mirovnih pogodb za bivše satelitske dežele Nemčije. Eno najbolj zapletenih vprašanj, ki je zastrupljalo politično ozračje v srednji Evropi, je tudi rešeno — zadeva donavskih tovornih ladij. S tem, da smo izročili teh 400 ladij, katere smo zadrževali od konca vojne njihovim pravim lastnikom nazaj, smo spravili s pota zapreko, ki je kalila naše odnose z Jugoslavijo, Češkoslovaško, Madžarsko in Romunijo. Naš namen pri tem je bil, da izvajamo pritisk na te dežele, in preko njih tudi na Sovjetsko unijo v cilju, da izsilimo svobodno plovbo na Donavi. Dejstvo, da smo izročili te ^ladje njihovim lastnikom nazaj, da se jih,' poslužujejo ka svoje nujne prometne potrebe, pomeni le eno"— namreč, da smo odločeni podpisati te pogodbe v srednji Evropi tudi v slučaju, da bi se izkazalo nemogoče, da bo plovba na Donavi tako svobodna kot želimo. Dobro informirani krogi trde tudi, da je bilo mnogo napredka v posvetovanjih glede Nemčije. Nemška mirovna pogodba je še daleč, toda verjetno je, da so izgledi za ureditev gospodarskih vprašanj mnogo boljši. V političnem pogledu pa bo treba še mnogo dela in pogajanj, in sicer ne le z Rusijo, temveč tudi z Anglijo in Francijo predno bo dosežen sporazum, ki bo zadovoljil vse. Kar se tiče Sovjetske unije, je zelo verjetno, da nam bo napravila marsikatero koncesijo, v zameno za pospešitev reparacij skih dobav. Četudi je precej drugih znakov, ki kažejo, da je splošna pripravljenost na sklepanje kompromisov, večja kot kdajkoli prej, je vendar stališče ministra Molotova v vprašanju razorožitve najbolj svetla točka na sedanjem mednarodnem obzorju. Diplomatski krogi si v splošnem tolmačijo njegove tozadevne izjave tako, da je pripravljen pristati na neke vrste mednarodnega nadzorstva razorožitve, kar bi zares odprlo pot omejevanju mednarodnega oboroževanju. Ako pomislimo na to, kako težko breme predstavljajo krediti za naše oborožene sile in da bo želja novega ameriškega kongresa, da v vsej mogoči meri zmanjša davke, je jasno, da bi bilo težko najti stvar, ki ti bila ameriški javnosti bolj dobrodošla. Seveda, slika je precej drugačna, ako začnemo gledati pred vsem one točke, v katerih se ne strinjamo z ruskimi predlogi in željami. Tako na primer je nastalo ostro nasprotje med vzhodom in zahodom v vprašanju varuštva nad mandatiranimi ozemlji. Silno neprijetno nam j% da so rtusi onemogočili sprejem v Zedinjene narode Portugalski, Irski in Transjordaniji. Naše stališče v pogledu političnih smernic okupacijskih oblasti na Japonskem in na Koreji je temeljito, različno od sovjetskega. Rusi dalje hočejo, da odpokličemo naše čete iz Kine. Mnoge poteze sovjetske politike v srednje-evropskih deželah nam niso po godu. Mi imamo svoje posebne na zore glede ponudbe marša a Tita Italiji, da bi zamenjal Trst za Gorico — in to je ta pravi vzrok, da nočemo prepustiti u.sodo tega meota direktnim pogajanjem med Italijo in Jugoslavijo. Ako Trst ne mor«" pi is tati del jugoslovansk-ga ozemlja bodisi s prikljucenjom ali na podlagi statuta, ki je bil sprejet za to mesto, je Jugoslaviji mnogo ljubše, da pripade Italiji kot da bi postal kolonija Zedinjenih narodov na Jadranskem morju. Tako bi bile pod vojaškim pokroviteljstvom v Trstu trajno nastanjene ameriške in angleške sile, kar je nedvomno v vsakem pogledu neprijetno Jugoslaviji prav kot Sojvetski uniji. Drava teče proti vzhodu... Prežihov Voranc (To je prvi izmed originalnih člankov napisanih za slovenske liste v Ameriki. Napisal ga je Lovro Kuhar, ali kakor ga poznajo v Sloveniji ljudje, ki se zanimajo za kulturne ustvaritve—Prežihov Voranc. Izmed živečih slovenskih pisateljev je smatran za enega največjih. Čeravno je obiskoval samo ljudsko šolo, se je razvil v široko razgledanega umetnika in opisovalca, predvsem malega koroškega človeka. Vse policije reakcionarnih držav so ga preganjale med leti 1918-1945 radi' njegovih naprednih idej. Med enim in drugim preganjanjem je napisal knjigo za knjigo. Okupacija slovenske zemlje po nacifašistih je pomenila zanj samo nadaljevanje ilegalnega življenja pred vojno. V Ljubljani, kjer je živel skrit pod okupacijo, ga je zagrabila gestapovska roka in vrgla v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Njegov močan organizem slovenskega koroškega delovnega človeka je prenesel vse strahote in trpljenje v taborišču ter tako nadaljuje ne samo svojo pisateljsko delavnost, ampak zastopa v parlamentu v Beogradu kot ljudski poslanec interese rudarjev in kmetov iz Mežice.—SANS) Karantanska vojvodina je v*~ -- vzhodnih Alpah najstarejša po- je bila njihova socialna struktu-litična tvorba in kolikor je mo- j re neenotna. Etničnih vrednot goče ugotoviti, je ona tudi naj-1 nemčursko gibanje ni imelo no-starejša slovenska državna tvor- j benih, oziroma je nastalo iz etič-ba sploh. Iz te stare zavesti se: no manjvrednih nagonov. Nje-je razvil tisti znani koroški lo- gova etična podlaga so zgolj kalni patriotizem, ki ga je osvojil tudi nemški del koroškega prebivalstva. V nobeni bivši avstrijski kronovini, koder prebiva slovensko ljudstvo, nimamo tako močno razvitega provinci-alnsga čut?,, kakor na Koro- oportunizem, dobičkaželjnost, špekulacija, trenotno profitar-stvo, z eno besedo iz manjvrednih nagibov, ki živijo v posamezniku in v človeškem ;'.i\ačaju. Jasno je, da je pangern;r.nska ' oblast v deželi take podld nagi- ci'.em. Seveda je k temu čutu be v ljudstvu izkoriščala za svoj ' iriiii in jim je dala obliko in vsebino. Oficielna politična oblika pri[;c.moglo še marsikaj druge ga. Dežela je po naravni legi zaprta na vse strani, obdana s težko prestopnimi planinami, ki so ovirale predor napredka. Ta stari čut prvotno slovenske tvornosti si je v novejši dobi osvojil germanski imperializem in ga izrabil za svoje prodiranje proti jugu. • Pzygermanska parola "Ungeteiltes Karnten," to je Nedeljiva Koroška, je v veliki meri odločevala pri plebescitu leta 1920 in tega se poslužujejo nemčurstva na Koroškem je bila prvenstveno stranka imenovana ■'Landcund," to je deželna zveza.'Njeni voditelji so bili sami nsmčurji tudi v njenem nemškem,delu, kakor so Mihor, Šumi, Glančnig, Ferlič, Lučovnik in drugi. Sami vaški veljaki in druga op^rtunistična golazen. Iz kakih kreatur in na kak način se je gradil politični faktor koroškega nemčurstva, navajam en sam primer iz mojih izku- ost?.nki nacizma v svoji agitaci- Išenj: Leta 1902, ko še nisem bil ji proti slovenskim zahtevam | devet let star, me je moj oče vzel tudi danes. | s seboj na prvi shod. Oče je bil Koroškega lokalnega patrio-' najemnik grofovske zemlje in je tizma naše bivše slovenske poli- j v večni borbi zoper režim, ki tične stranke niso nikdar razu-' .1® predstavljal nemške grofe. Imele, ker niso priznavale in po-1tem shoda je govoril takrat-znale koroškega zgodovinskega: "i potovalni učitelj šumi, poz-razvoja. Zaradi tega so leta 1920 ' nejši vodja avstrijskega Land-na Koroškem delali velikanske | bunaa, ki je bil večkrat mini-politične neumnosti, ki so se nad ster in je še tudi zdaj. Na tem nami hudo maščevale. ' j shodu je šumi še govoril kot za- V dobi kapkaUeUcnqga na-^^den SbvenM. p redka, ki se je na Koroškem Ali spominjam se, da je moj : začel v preteklem stoletju, se jo oče že takrat nekaj kritiziral na ! slovensko ozemlje najbolj skr-1 njem, da mu ni ugajalo. Sloven-•čilo. Močni nemški kulturni in'sko politično društvo v Celovcu I predvsem gospodarski vpliv sta' je Sumiju kot svojemu ekspo-j odtujila slovenski celoti cele ' nentu z veliko muko preskrbelo I Ijuilske plasti. Odtujila se je . službo slovenskega potovalnega j nam predvsem inteligenca, ki je | učitelja za kmetijstvo. Ta človek ; poutala gospodarsko odvisna od 'je takoj nato, ko je imel službo i ne.nške deželne in državne upra- že v žepu, prestopil k nemški i \ e. Odtujila se je slovenski za-' vladni stranki, postal zato rav-: vesli tista plast našega naroda, natelj kmetijske šole v Velikov-ki je drugod postala stržen na-|cu, iz katere jc napravil trdnja-rodne zavesti v dobi narodnega ; vo in vzgojevalnico pangerma-prebujenja, to je malome.ščan-' rizma. Iz najnizkotnejših nagi-stvo. Odtujili so se nam z mali- bov se je enostavno prodal močmi trgovci, oštir i, močnejši nojšeniu in bogatejšemu gospo-trmečki posestniki, posebno tisti dar ju. .Potem je postal voditelj I tip koroškega kmečkega posest-' Landbunda. Šumi je tipičen I niiia, ki se pri nas imenuje "Her- predstavnik nemčurske genera-n nbauer," to je gosposki kmet: cije. I in ki ga drugod po slovenskem j kjerkoli v Evropi je imperia-j ozemlju ne poznamo. , močnejših narodov hotel I Zaradi političnega razvoja sc podjarmiti slabejSo, male naro-j je nan odtujilo tudi delavstvo c'e, [ovsod je znal s pomočjo I in so se narn odtujili tudi b ijlar- j plehkih gesel iznaličiti gotove I ji, ali kakor Ee jim na Koroškem ljudske p'astl in jh izkoristiti l[)r:>\i: "knjžirji." Socialdemo- ^ svoje cilje, toda nikjer jih ni i k:'a':k;i r,'.r.inka, ki je te sloje po-j znal izkoristiti na tako široki li.;;uio zajela skoraj v celem ob- pudingi najnižjih negativnih i sogu, je veljala za napredno strani človeku, kakor se je to! jt.anko, a e istočasno podpirala zgodilo na Koroškem pri sloven-: "Trr.nanizntorsko politiko držav- skem narodu. Uspelo mu je iz' nih ollastnikov. !te^a u.stvariti tako močno poli-' Iz tega razvoja, ki je trajal tično gibanje, ki je imelo dolgo j več kakor pol stolet a, so nastali časa prvo besedo v deželi. To takozvani "nemčurji." Ti nem-j mu je tem laž je uspelo, ker so čurji so kmalu postali važen po- bile stranke, ki so gojile nem-: litičen faktor v deželi- in to v ^ čurstvo, v gospodarskem in kul-. vseh strankah, ki so delovale na j turnem (yziru naprednejše, k a-1 slovenskem ozemlju, akoravno kor pa slovenska stranica. Dalje je germanski gospodar dežele nemčurstvo negoval in ga gospodarsko podpiral, kjer je le mogel. Ko je v dobi modernejšega razvoja kapitalističnega gospodarstva na Koroškem začelo nastajati delavstvo, ki bi po svojem poslanstvu moralo biti nosilec pravilne rešitve narodnostnega vprašanja v tem delu Evrope, je imel nemški imperializem pasjo srečo, da je to delavstvo dobila v svoje roke social-demokraška stranka, ker je bila ona sama idejno in praktično popolnoma v službi nemškega imperializma. V svoji borbi za socialne reforme, to je za začasni napredek ene ali dveh generacij človeštva, je ta stranka ob pomanjkanju prve napredne delavske stranke pomenila za nastajajoče koroško delavstvo brez-dvoma neki napredek. Zaradi socialnodemokraške vzgoje se je koroško slovensko delavstvo skoraj popolnoma odtujilo pravim načelom rešitve narodnega vprašanja in se je leta 1920 skoraj brez izjeme opredelilo proti elementarnim pravicam koroških Slovencev. Tako se je moglo zgoditi, da je v bojih leta 1918-20 ravno delavstvo bilo glavni nosilec borbe za "ne4e-Ijivo Koroško." Dejstvo, da je koroško slovensko politično gibanje, ki so ga predvsem vodili duhovniki, nosilo pečat nazadnjaštva, je seveda zelo pripomoglo k taki opredelitvi koroškega delavstva. Vse, kar je tilo južno od Di'r,\e, južno od Karavank, je bilo z/, koroško delavstvo nazadnjaško, zaostalo, nesocftilno, s k r a L k a— srednji vek. V kolikor so bila takrat ta dejstva vsaj navidezno resnična, bi seveda ne smelo vplivati na načelno stališče pravične rešitve narodnega ,vpraša-nja na Koroškem, ki bi ga delavstvo kot tako moralo zasledovati. Ali socialdemokraška stranka je bila v tem pogledu popolnoma na repu nacionalsocialističnih strank. Njena vzgoja je pripomogla, da so pri delavstvu prišli na površje instinkti trenutnega oportunizma, neznačajnega hlapčevstva pred tistim, ki slučajno reže vsakdanji kruh, da so pri njem nadvladah elementi šovinizma. Kako daleč je po zaslugi soci-aldcmokraške stranke taka mentaliteta napredovala med koroškim delavstvom, je dokaz, da je leta 1920 nastal med njimi pravi preplah, ko je prva spregovorila svojo besedo o pravični rešitvi koroškega narodnega vprašanja avstrijska komunistična partija. Njeno stališče je izzvalo pravo revolucijo v delavskih \rr,tnh, in kakor je takratna Kompartija Jugoslavije veljala Ta veleizdajalsko, ker je zahtevala pravično razrešitev narodnostnega vprašanja v Jugoslaviji, tako se je odslej godilo tudi stranki na Koroškem. Leta 1921 so slovenski komunisti na prošnjo avstrijskih komunistov pomagali pri volivni kampanji na Slovenskem Koroškem, ker sami niso imeli dovolj sposobnih in jezika zmožnih ljudi. Tako sva šla takrat s tedanjim poslancem Kompaitije Marcel Žorgom na shod v Železno kapljo. Nemški šovinizem je kil takrat med zbranim, nemčursko vzgojenim delavstvom tako tazpihan, da ae je delavstvo zgražalo, da sva si na shodu .sploh iipala govoriti slovensko. Naju so enostavno pretepli in vrgli skozi okno. V celovški zbornici je sloven-:iki delegat Kacijanka iz Boro-velj na seji prebral spomenico avstrijske Kompartije o slovenskem vprašanju ni v njej zahteval pravico samoodločbe za koroške Slovence. Navzoča birokracija koroških delavskih or-;%aniza( ij, skoraj sami socialdemokrati, se je preplašila. To je bilo zanjo nekaj nezaslišanega. Vsi delegati do zadnjega moža I so zapustili dvorano s predsed-1 (Dalje na 4. strani) UREDNIKOVA POSTA Koncert in igra pevskega zbora "Jadran" Cleveland, O. — V nedeljo 24. novembra bo pevski zbor "Jadran" priredil krasen koncert in igro v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. ob 4. uri popoldan. Na to lepo prireditev vabimo vse Slovence in Slovenke isto kot brate Hrvate. Z odzivom na to povabilo boste pokazali pevcem in pevkam Jadrana, da cenite njih trud in požrtvovalno delo na kulturnem polju. Koliko večerov skozi tedne in mesece se zbori trudijo in učijo, da postavijo na oder koncert, ali pa/ igro! Naše slovenske domove imamo ravno zato postavljene, da gojimo našo kulturo, ter je naša sveta dolžnost, da se okrog teh domov zbiramo priliki vsake kulturne prire# ve. Zbor Jadran bo za v nedeljo vse lepo preskrbel. Naše kuharice vam bodo postregle z čsrjo, točaji pa z sladkim mostom. Godci pa bodo tako angelsko igrali, da vam bodo vaše noge same po podu drsale. Koncert je pod vodstvom dimirja Malečkarja, igra pa režiji Johna Steblaja. Orkestri so za zgoraj Intihar, spodaj I" bodo za naše starejše preskrt^' li glazbo bratje Krištof. Torej, še enkrat, vidimo ^ v nedeljo 24. novembra ob 4. popoldne v Slovenskem dela^ skem domu na Waterloo Rd- Vsi ste vabljeni! Leo Wolf, predsednS- Sodnijski proces proti slovenskim izdajalcem (Nadaljevanje) Njegovo stališče proti narod- j da dobro vedela, da je jug^ no osvobodilnemu gibanju je'vanska vlada podpirala so^ jasno iz vseh njegovih govorov ■ iiike!) in pismenih ter ustnih i^jav . . ! da j« Obtecm dr. Krek je prejemal ^ožman sodeloval pri <■»«" preko Vatikana različna poročila, na primer od Ivana Avseni-ka, Natlačena itd. Glede pošiljanja denarja je jugoslovanska /lada v emigraciji večkrat spre-ela predlog obtoženega Kreka, ia se pošlje denar preko Švice :a izdajalce v Sloveniji. V lotidonskem tisku je bila sep-embra 19Jf5 objavljma skupita '.zjava dr. Kreka, Topaloviča in Adama Pribičeviča, ki so zahtevali vojaško intervencijo zapad-nih sil proti Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Franc Snoj priča proti Kreka Naslednjo pismeno izjavo je podal bivši minister v kraljevi vladi in ameriškim Slovencem poznani Franc Snoj, ki se mu je 20studilo izdajalsko početje svojih bivših vladnih tovarišev in je v zadnjem momentu pristopil v osvobodilno fronto: "Opominjam se, da je bil dr. Korošec, tedanji vodja Slovenske ljudske stranke, v Slovaški pri dr. Tisu." (Ko Snoj opiše svoj vstop v vlado in njen beg v inozemstvo, nadaljuje): "V Londonu sem bil pri dr. Kreku, kjer sem že dobil nekaj poročil iz domovine. Ta poročila so se v glavnem nanašala na nemški del okupirane Slovenije. Vsa poročila so prihajala pod psevdonimi. Pošiljali pa so jih njegovi strankarski prijatelji kot na primer Avsenek, Miloš Stare in pozneje dr. šm-ajd. "Ta porodila je dobil dr. Krek po svojih zvezah preko Angle-,žpv in preko Rima. V letu J9lt2 •icm preko Kreka izvedel o 7ista-lovitvi vaških straž. (Snoj je bil tedaj že v Ameriki). Ker pa mi je dr. Krek pošiljal tudi posebna pistha, v katerih mi je komentiral i a porodila, sem vedel, da on 'opravičuje ustanovitev vaških strni.' Iz teh poročil sc jc tudi videlo, da pri njih sodelujejo tuli italijanski oficirji.. "Jaz sem dr. Kreku izjavil, da jrajam tako postopanje, on pa je to opravičeval. Vedeli smo tudi, da sodeluje pri vaških stražah iudi duhovščina. Zvedeli smo tiuli za ustanovitev 'Slovcn-"ike zveze.' Tam jc omenjena tudi osvobodilna fronta. Vem, da je londonska vlada pošiljala denar ' Slovctiski zvezi,' v kakih zne-s'dh, pa mi ni znano. Denar je jtreko Švice v Slovenijo. Dr. Krek jc v londonsknn radiju vrčki at izjavili izdajalcem v domovini): Vaša pot jc pravilna, nadaljujte z njo! Mi srno tedaj že dobivali v Londonu poročila iz Slovenije, na ta način, ker je imel dr. Krek radio zvezo z domovino preko angleške sluibe. (Torej je tudi Churchillova via- branski prisegi v navzočo"® Nemcev, sem to obsojal in no z dr. Izidorjem sporočil dr. Kreku v Rii». to obsojamo. Sporočil sein tudi svojo namero, da se v domovino in se pridružn® rodno-osvobodilni borbi s< ii Monsignor Gabrovšek je "Jaz sem na njega ^ na j izdajstvo v domovini -Njegov odgovor je bil negO'^^ Ameriki propagandno naM" je zastopal Krekovo stalil Snoj. (Franc Snoj je torej pis potrdil ono, kar je SANS * mer trdil glede Franca ška in njegove misije v ACjef' ki: Organizirati Slovenci SANS v prid interesov ske vlade. Ker se to ni je dobil nalogo, da SANS ^ ' Istočasno pa je skušal P-brožič izvabiti iz blagajn® y SS $10.C00 "v pomoč sirota^^ Ljubljani," kar bi se ako ne bi nekateri odbor ^ SANSa pomagali nakano viti, za dokaz, da tudi Slovenci moralno in podpirajo ljubljanske m 1°® ske izdajalce." "Posojilo" ^ njene \ sote je posebno zag®* ^ ial tajnik JPO-SS Jože je ves čas—po svojih las itniH javah na sejah SANSa-pismcne zveze. (O "poštenem" kaplana Franca GabrovškAt ^ ravnatelja Zadružne ^ Ljubljani, pa bomo poroči drugi pi Možnosti).) .. giii'' Iz koledarčka slovenskih grantov za leto 1946 je nik sodišča Modic prečita slednje: se "Dne 6. aprila 1941 so 9«^ čele nemške sovražnosti P Jugoslaviji "2e en teden pred tci« vom, se je v pričakovanj*^ g ne, sestal izvršni odbor ^ ^jir določil, da nemudoma o P ^ jeta v Zedinjene države Ameiike msgr. t ranc C šek, narodni poslanec in .^<0 telj Zadružne zveze, v pa dr. Alojzij Kuhar, gja* Slovenca, da bi zabtops^^^jiji-vensko stvar med vojno ^ ni. Na isti seji se je sklC^ ministra dr. Kulovec m v pnireru ostaneta v sovražnega vladi in potuJ njo kakor koli se bo oH® mikala. (Natlallovanje na 3 si''''''' % iet®. Prispevajte za l/oi nja, nc hcaed! Prispo otroško bolnico v SloV' lenir 20. novembra, 1946 enakopravnost STRAN 3 FRANCE BEVK: MED DVEMA VOJNAMA ČRTICE IN NOVELE (Nadaljevanje ) "Zapravil sem si jo", je rekel in pol iz grenkosti, a pol iz srda stisnil ustnice. "Poleg tega sem zadolžen .... pomagal si bom drugod — skraja moram začeti ..." , "Drugod, drugod", so pritr-kavale pete. "Skraja, skraja", je vpila harmonika. Kadar koli je Peter pogledal godca, so ga uporno spremljale njegove oči. Milka je molčala. Strmela je po vrsti v miličnike, v luč, v kmete, v peč . • . Na gladkem celu so se ji nabirale misli. "Kam pojdeš?" Povedal ji je, a ona je stisnila ustnice. Vselej, kadar je Biedla svetloba obsijala njen obraz, se je Peter trudil, da bi po dekletovem licu in očeh uganil njene misli. Milkina duša je bila kot zaklenjena, ključ je ležal v njenih nedrih. Za Petra je bilo tistega večera vse zagrnjeno in zagonetno. Podjemač, Milka, Flor, še on. Zaman se je mučil v mislih in trgal zagrinja-lo. "Ali imaš drugega fanta?" jo Je vprašal. Bilo mu je do nebes od žalosti in obupa. Plesalko je stisnil, <^a je zaječala. Ob ledja ga je tolkel samokres, kakor da ga opominja in mu grozi. Milka mu je strmela v prsi, kakor da ga ne more gledati v ®braz, ali kakor da mu hoče prodreti v srce. "Neko vprašanje sem imela, to je res", je slednjič dejala. "Pravili so, da te dolgo ne bodo izpustili ..." "Laž, laž!" je Petru razbijalo srce. "Štirje meseci, štirje meseci", je jokalo izpod Dominikovih prstov, prehajalo v plešoče pare, ki so se vrteli po podu. Petra je obhajala čudna omotica; zdelo se mu je, da pleše nad prepadom. Samokres mu je ve-' nomer tolkel ob boke. Milka mu je bila kot uganka, vsa zapletena v dim, ni je mogel razvozlati. Najrajši bi jo bil pustil sredi izbe in odšel. "Kdo je bil?" je stežka izdavil skozi grlo. Kaj mu je bilo toliko do imena? Saj mu ga tudi ni marala povedati. Peter je ob vsakem obratu videl Dominikove oči, ki so ga preganjale. Valček je postal glasnejši, počasni takt se je spreminjal v naglega. "Saj to je skoraj polka", si je rekel Peter. Znova se je zavedel, da drži Milko v rokah. Kdo je bil, ki jo je snubil? Saj je vse eno. Ona se nikomu ni obljubila, a to naj mu zadostuje. Da, saj ji je verjel. A je tudi čutil, da njega več ne mara, dasi mu tega noče povedati in priznati. Tesno sta se privijala drug k drugemu, vendar si nista bila še nikoli tako narazen kot tedaj, med njima je zijal prepad. Kako je prišlo vse to? Ona mu vzroka noče povedati, morda ga tudi ne ve. I^ač, saj ona bi še zmeraj hotela ... da je tako, kot je bilo .. . Ali je zdaj kaj drugače? Nov, trd molk, Milka mu je strmela v prsi. Vprašanja in od- POITR . , . Waced these four President in 1948. Governor of New ^'P of California governor, and Arthur H. Their election on the Republican party ticket has as contenders for the Republican nomination for Top, left to right: Thomas K. Dewey, re-elected York; Earl Warren, who again won the governor-wit^ little opposition. Bottom row, left to right:' John \\. Bricker, selected to serve Ohio in the s«n-Vandenberg, re-elected senator by Michigan voters. atomic energy control commission . . . The all-civilian omestic atomic energy control commission, headed by David E. '■'enthal, former chairman of Tennessee Valley authority, are shown they conferred with President Truman, following announcement of jy®'!" appointment. Left to right: Sumner Pike, Lubec, Me.; Lewis h Strauss, New York City; President Truman; Chairman Lilienthal; ' Bacher, Ithaca, N. Y.; VV. W. Waymack, Des Moines, Iowa. govori, čustva in misli, vse je tonilo v glasovih harmonike in plesa, v mraku, v tobakovem dimu, ki je zagrinjal še podobe na stenah . . . Miličniki so bili medtem nehali kvartati in odšli na patruljo . . ; Nekdo je med plesom zadel ob Petrov samokres in zaklel. Peter je še vedno držal dekle v rokah, a se mu je zdelo čudno težko, kakor da vlači breme s seboj. Kdaj bo konec plesa ? Po hrbtu mu je tekel znoj, srajca se mu je oprijela pleč. "Ali res ne prideš za menoj?" Dolgo mu ni odgovorila. "Na to ti nocoj ne morem odgovoriti", je dejala. Tedaj so jo Petrove roke same od sebe izpustile. V tistem hipu je harmonika obupno zastokala, zagnala poslednji, za-tegli glas in utihnila. Peter se je omotičen opotekel do mize in zagledal Florjana pred seboj. Ta se je bil pravkar vzdignil, da bi odšel. "Nekaj bi rad govoril s teboj", mu je rekel in izpil kozarec vina na dušek. V globokem mraku pred hišo Peter ni opazil Florjanovega spremenjenega obraza. Molčala sta nekaj trenutkov. V drevju za hišo je šumel veter, veje so šklepetale. Krivec je podil oblake, ko so tekli čez mesec, kakor da bi se valovi pretakali čez bakreno oblo. "Florjan, kdo me je ovadil?" "Kako naj jaz to vem?" je dejal ta in se presenečen umaknil za korak, "če te je sploh kdo ovadil." "Da me je nekdo izdal, to vem", je Peter pribil. "Kdo je bil, o tem ljudje pač govorijo." "Če govorijo, boš že izvedel. Jaz za nič ne vem." Florijana je posilil smeh, ki mu je v hipu zamrl na ustnicah. Odgovarjal je mrzlo, neprijazno, nestrpno. "Kaj se sme ješ ?" je rekel Peter strastno. "Lažeš, ko praviš, da za nič ne veš. Jaz moram vedeti, še nocoj ..." Nastal je molk. Florjan je stal ob plotu kot senca, ni se premaknil. Peter ga je preba-dal z očmi; nekdanji odpor do tega človeka se je bojeval z zavestjo, da sta si bila vendar prijatelja. Že je imel pripravljeno ostro besedo in psovko, ko je nekdo stopil iz krčme in ju zmotil. Bil je kmet z zalisci. Florjan se ga je očjvidno razveselil in spremenil glas. "Gašper, ali greš domov? Kos poti lahko greva skupaj." Odšla sta v mrak. Peter je ostal na mestu in nekaj minut gledal za njima. Stisnil je pest in siknil kletev. Nato se je vrnil v izbo. Izpil je čašo vina in udaril po mizi. "Hudič! Moram ga najti, ovaduha, četudi poginem!" Fantje in dekleta so bili končali ples, odpravljali so se domov. V smrtni tišini, ki je bila nastala, s6 začudeni pogledali vanj. "Peter, pij, ^ a pameti ne za-pij!" se je oglasil postaven dedec. "Ovaduh gori ali doli, če je sploh bil . . . Prestal^si in amen, kaj bi z glavo buril skozi zid!" "Ne, pri moji duši, dokler bodo gledale te moje oči . . " Peter je zavihtel s pestjo v zrak, a so ga nenadoma popustile moči. Sesedel se je na klop, roke so mu pa^dle na mizo. Pogled je uprl v Milko. Ta je zdaj sedela ob mizici pri kamri, ves čas ni pogledala vanj. Šele tedaj je bil opazil, da ima skoraj čisto novo obleko na sebi. Čemu se je bila ta večer tako nafrknila? Okrog njs ste je motal Dominik, ji pihal na srce in se objestno smejal. Ponavljal je nekp laško besedo, ki jo je bil prinesel od vojakov. Milki je njegova pozornost laskala: smejala se je, da so ji valovile prsi. (Dalje prihodnjič) Kratke vesti ANGLEŠKA GOSPO ■ DARSKA POLITIKA V NEMČIJI LONDON, 13. nov. (O.N.A.) — Govorice, da je Velika Britanija skušala preko angleških industrijalcev izkoristiti kontrolno komisijo v svrho pridobitve nemških produkcijskih tajnosti, je izzvala ogorčen protest v britanskih uradnih krogih. Predstavniki vlade so poudarjali, da bi bilo to vnasprotstvu s politiko vlade. Ta politika zahteva, da morajo take produkcijske tajnosti služiti v blagor celokupne industrije in ne le nekaterih posameznikov. Poseben sporazum je bil sklenjen z Zedinjenimi državami in z Francijo glede delitve teh tajnosti. Izmenjava med Ameriko in Britanijo je na osnovi popolne enakopravnosti, do čim je Franciji oblpubljena delitev le v nekaterih slučajih. Kar se tiče Sovjetske unije, zatrjujejo ti uradni krogi, da je bilo težko doseči sodelovanje z njo. AMERIŠKI PARNIK NAPRAVIL REKORD COBH, Irska, 19. nov. — "America", kakor se imenuje največja potniška ladja United States parobrodne črte, je danes završila plovbo iz New Yor-ka preko Atlantskega oceana v rekordnem času, ki je znašal štiri dni, 22 ur in 22 minut. Ta rekord pa velja samo za ameriške parnike. Mednarodni rekord za isto razdaljo pripada britskemu parniku ''Queen Mary", ki je leta 1938 napravil vožnjo preko Atlantika v treh dneh, 20 urah in 42 minutah. PODRŽAVLJENJE BRITSKIH RUDNIKOV LONDON, 18. nov. — Minister za kurivo in električni silo Emanuel Shinwell je danes naznanil v parlamentu, da bo brit-ska vlada izvršila nacionalizacijo premogovnikov s 1. januarjem v smislu zakona, ki ga je parlament že osvojil. Lastniki premogovnikov bodo plačani za lastnino z državnimi obveznicami. ZRAČNI ČRTI ODSLOVILI 1000 UPOSLENCEV WASHINGTON. — Pennsylvania-Central Airlines je odslovila 10 do 15 odstotkov svojih uslužbencev ter navedla padec prometa in zvišanje stroškov za vzrok. Iz New Yorka se istočasno javlja, da je družba American World Airways z 20. novembrom odredila odslovitev 20 odstotkov svojih uslužbencev, ker je padlo število potnikov, odkar se uvaja redna paro-plovba. ŠTIRJE MRTVI, 100 RANJENIH V EKSPLOZIJI GREENVILLE, S. C., 19. novembra. — Nocoj se je tukaj v neki pralnici primerila eksplozija, v kateri so bile štiri osebe ubite, okrog 100 pa jih je dobilo poškodbe. Razstrelba je I razdejala poslopje, ki je bilo I štiri ure pozneje še vedno v pla-I menih. 1% LETNI DEČEK SE JE OBESIL ' CHICAGO, 19. nov,—Neki 13-letni deček se je včeraj nehote obesil, ko je vršil poizkuse, da vidi, kako dolgo lahko vzdrži, brez da bi mu t6 škodovalo. Duluth, Minn. — V bolnišnici St. Mary je iTrostal operacijo Albin Boben. Zdravje se mu obrača na bolje in se zdaj že zdravi doma. SODNIJSKI PROCES PROTI SLOVENSKIM IZDAJALCEM SUPERIOR GARAGE Splošna avtomobilska popravila 5132 SUPERIOR AVE ENdicott €367 AL LEVEČ, lailnik (Nadaljevanje s 3. strani) "Nato govori o Narodnem svetu, ki se je med okupacijo spremenil v Slovensko zavezo ter nadaljuje: Protikomunistič-ni borci so pod navidezno nemško zaščito reševali sebi in ha-rodu življenje in imetje v oblikah in s sredstvi, ki so bila možna v času okupacije. Tako je nastalo domobranstvo, ki je vodilo legalen boj za ohranitev našega položaja v območju zapadno evropskih krščanskih kultur. "Podtalno je bilo slovensko domobranstvo speljano v smer Slovenske zaveze kot slovenska vojska, anglofilsko orientirana. "Narodni odbor je pripravil organizacijo vseh slovenskih protikomunističnih borcev v eno skupino: v slovensko vojsko kot del kraljeve jugoslovanske vojske v domovini, v katero so vstopili—s prisego kralju še pod nemško zasedbo: Slovensko domobranstvo, Narodna varnostna straža na Primorskem, deli Mi-hajlovičevih četnikov. Slovenske legije, Sokolska legija in manjši ilegalni oddelki." Vojaški tožilec kapetan Vivo-da nato vpraša: "Kaj nam dokazuje ta Koledarček slovenskih emigrantov za leto 1946? Slovenski emigranti razširjajo v inozemstvu vesti, da so se njihove oborožene formacije 'Milizia voluntaria anti communista,' vaški stražarji in domobranci borili proti okupatorju. Dokazovanje na našem procesu pa je dokazalo ravno nasprotno. Prosim vas, tovariš predsednik, da vprašate obtoženega Rupnika, ali je domobranstvo izstrelilo samo en strel proti okupatorju, proti Nemcem in Italijanom?" Predsednik se je obrnil proti Rupniku in ga pozval, da odgovori na tožilčevo vprašanje. "Kolikor jaz vem, ni streljal nihče na okupatorja!" je odgovoril Rupnik. Tožilec nadaljuje: "Taka je torej bila ta borba proti okupatorju! Emigranti pa kleveta jo osvobodilno borbo in trdijo, da so se oni organizirali v 'samo-branstvo.' Vprašati pa se moramo, kdo se je branil. Branil se je slovenski narod pred temi banditi, pred okupatorji in njihovimi hlapci!" Te besede so poslušalci sprejeli z gromovitim ploskanjem. "Koledarček tudi trdi, da so bili belogardisti in domobranci anglofilsko nastrojeni (imeli prijateljsko nagnjenje do Angležev). Na razpravi pa se je ugotovilo, da so ravno ti ljudje napadli angleške padalce in jih izročili Nemcem; da so prisegali Hitlerju, da se bodo borili proti Angležem in Amerikancem. Koledarček tudi trdi, da se bodo oborožile vse bande, četniki, domobranci, ustaši in se združili v tako zvano jugoslovansko vojsko. Ce bi se njihovi načrti uresničili, potem si lahko rtiislimo, kakšna bi danes bila Jugoslavija." Natlačen je izdal domovino še pi%d kapitulacijo armade Na predlog vojaškega tožilca je predsednik sodišča bral poročilo bivšega bana dr. Marka Natlačena, v katerem opisuje zasedbo Slovenije. To poročilo je Natlačen poslal Kreku v London, ta ga je pa izročil vladi Slo-bodana Jovanoviča. V prevodu prinašamo važnejše odstavke iz poročila, ki je ohranjen v arhivu londonske vlade pod označbo "strogo zaupno" V. K. br. 770, 28, avg. 1942, London; Najprej je poročal Natlačen, kakšne proglase je izdajal slovenskim županom, ki naj vzdržujejo red v svojih občinah ob zasedbi Slovenije. Dalje o konferenci, ki jo je imel istega dne s predstavniki starih političnih strank tedanje Dravske banovi-jne in pravi: I "Po sporazumi z vsemi stran-' kami je bil na moj predlog usta- novljen Narodni odbor in smo izdali proglas, katerega so podpisali v imenu svojih strank določeni zastopniki in člani Narodnega odbora. Ta proglas je bil objavljen 6. aprila, naslednjega dne pa tiskan v časopisih." Potem Natlačen poroča, kako je preprečil rušenje tovarn, mostov in drugih važnih objektov in je dosegel pri generalih Petru Nedeljkoviču, Dušanu Trifuno-viču in Levu (Leonu) Rupniku, da so izdali svojim podrejenim povelje, naj ne rušijo vojaških objektov. Dne 10. aprila je Narodni odbor izdal proglas prebivalstvu Ljubljane, naj discip-lirano počaka okupacije. Natlačen piše: "V tem smislu sem uplival da bi se z interniranimi narodnimi manjšinami do skrajnosti obzirno in blago postopalo. Na veliki četrtek sem s svojim posredovanjem pri generalu Rupniku uspel, da nobenega pripadnika nemške narodne manjšine ne odvedejo v ozadje in končno je izšlo povelje, naj vse spuste na svobodo." {Izpustitev nem-ško-petc*oloncev v Sloveniji še predno je bila okupirana po nemški armadi!) (Nadaljevanje sledi) Chicago. — Dne 8. novembra je umrl za srčno hibo Frank Jež, star 53 let. Pred več leti je bil član SNPJ V Indianapolisu, po preselitvi v Chicago pa nekaj let društva 131. Precej let je bil član čikaške policije. Kdor je človekoljtub, daruje za otroško bolnico v Sloveniji Išče se opremljeno sobo za poštenega starejšega moškega. Najraje pri odrasli mirni družini v st. clairski ali collinwoodski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu "Enakopravnosti." Hiša naprodaj na 18201 Windward; 6 sob za eno družino, sedaj prazna. Se proda ali zamenja za majhno dvo-družinsko hišo. Pokličite lastnika po 4. uri popoldne IV 3465. Splošni pomagač pn izdelovanju lahkih kabinetov iz kovine, zabojev, vrat, itd. Pomagač bo skupaj spravil, brusil, izravnaval dele in pomagal i pri raznih strojih. Starost je ne-važna. Vas izučimo. THE J. CLYTEL MFG. CO. 3603 E. 82nd Si. blizu Union Ave. SACCHARINE kolikor ga hočete za pošiljke v domovino mesto sladkorja. 23c ZA 100 TABLETOV Arrowhead Drug Co. 774 E. 200 St., KEnmore 7066 Naša specialiteta je izpolnjenje zdravniških predpisov. PRINESITE TA OGLAS SEBOJ The EMBASSY Bar 300 W, Center St., Anaheim, Calif. In the Heart of the Orange-Raising Country 28 Miles From Los Angeles on Route 101 • ♦ • Cocktails - Beer - Liquors Food • • « ALL FRIENDS AND VISITORS CORDIALLY INVITED » $ * Owned and Operated by: Bill Sitter and Chas. Lusin, Former Clevelanders ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi I Janko N. Rt>gelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicottWlS DRUGA IZDAJA ENGLISH-SIOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri; ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 20. novembra, 1946 Drava teče proti vzhodu. Prežihov Voranc (Nadaljevanje z 2. strani) stvom vred in Kacijanka je bral spomenico popolnoma prazni dvorani. Celovška delavska zbornica je veljala za oskrunjeno, pravi so-cialšovinistični mir se je šele potem naselil vanjo, ko je jugoslovanska policija pozneje nekje na Karavankah vlovila Kacijan-ko, ga za štiri leta zaprla v Sremsko Mitrovico. Zanimivo je, da ima ljudska plast negičurstva na Koroškem tudi svojp kulturo. To je gotovo edinstveni primer na svetu. Ta kultura je v celoti seveda del nemške kulture ustvarjavnosti, vendar ima svoje značilne posebnosti. Ima svojo literaturo, svojo likovno umetnost, svojo glasbeno umetnost, svojo histo-rigrafijo. In zgodilo se je celo to, da je ta kultura tu in tam dosegla celo neko umetniško višino. Začela se je ta kultura seveda s potvorbo slovenskega narodnega blaga posebno na glasbenem polju. Predstavnik take kulture je znani nemški umetnik Tomaž Košat, ki je bil na gimnaziji še zaveden Slovenec, potem pa se je prodal oblastnikom in delal zanje. Na literarnem polju imamo več znanih delavcev, med njimi je najbolj znan pisatelj Josip Perkonig, tudi rojen Slovenec. Na polju likovne umetnosti je znan slikar Wiegele. Pri znan-stvu imamo imena kakor Les-jak, znan dialektolog, zgodovinar Wutte in drugi. Ta kultura je bila popolnoma v službi nemškega imperializma in je predvsem njena znanost na glasu, da je s potvorbo zgodovinskih dejstev skušala dokazovati upravičenost germanskih teženj na Koroškem. Zatorej ni nobeno čudo, da je pri taki duhovni in čustveni predpripravi nemški fašizem na Koroškem našel zelo ugodna tla. Zajel je nenavadno močno vso deželo in ker je bilo v slovenskem delu dežele nomčurstvo zelo razpaseno, je po njegovih kanalih lahko prodrl tudi tja. Koroška je postala hitlerjevska trdnjava. To se je pokazalo že pri nacifaaističnem puču leta 1934. Po Hitlerjevi zasedbi Avstrije je postala cela dežela pijana od nacionalšovinizma. Dolo Korošcev je bilo, da ponesejo meje tretjega rajha čez Karavanke do Save in Jadrana. Korošci so bili najzanesljivejši del aparata, ki je od leta 1941 strahoval Gorenjsko in Štajersko in pozneje vso Slovenijo. Koroška je dala Meier-Kaubiča, največjega zatiralca Slovencev. S takim političnim razvojem in pod takimi pogoji je moralo seveda tudi koroško delovno ljudstvo, tudi delavski razred, nujno zapasti hitlerizmu in njegovi demagogiji. Socialdemo-kraška birokracija se je skoraj brez izjeme preselila v hitler-janski tabor in jasno je, da je tudi dobršen del delavstva vsaj v prvem hipu šel za njo. V kolikor že itak ni bil šovinistično vzgojen, so ga omamila še nova demagoška gesla hitlerizma. Tista plast šovinistov, špekulantov in oportunistov, ki se je pred hitlerizmom še delila na razne stranke, je zdaj nujno zrasla skupaj. Z delavstvom se je to še tem lažje zgodilo, ker je tukaj manjkal tisti faktor, ki budi in zbira v delavstvu zdrave, napredne sile in mu kaže pravo pot. Komunistična stranka je sicer bila tu, toda ideološko in organizacijsko zelo slaba. Tistih par njenih pristašev je fašizem zmlel mimogrede, nekaj se jih je uklonilo in tako je fašizem ha Koroškem imel prosto pot. Na potu so mu stali le še Slovenci, ki so bili zbrani v slovenski stranki. Že prej smo povedali, da je ta stranka nosila pečat nazadnjaštva, razen tega je imela še neljubi sloves, da ni bila državotvorna, ampak vsaj revi-zijonistična, da škili čez Karavanke ha jug. Zato je mogla zbrati v svojem okrilju le izrazito patriotične, nacionalno čuteče sloje ljudstva, predvsem srednje kmete. S prihodom hitlerizma je ta grupacija morala nujno izginiti. Fašisti so se z vsemi silami vrgli nanjo. Hoteli so v kratkem času iztrebiti slovenski element. S pomočjo Meier-Kaibičevega izseljevanja, s pomočjo lagerjev in vislic, so fašisti upali, da bodo koroške Slovence štrli, ali niso jih mogli uničiti. Slovenska stranka je bila po prihoda KP na Koroškem edina stranka, ki je zahtevala rešitev koroškega slovenskega vprašanja. Postavljala ga sicer ni pravilno, zamotano, neodločno, na jugoslovanski imperialistični podlagi, ne pa na podlagi prave demokratične rešitve. Ljudstvo, ki se jo zbijtalo v njenih organizacijah, je posebno v prosvetnih organizacijah nadaljevalo tradicijo Drahosnjaka Matije Ma-jarja-Ziljskega in drugih mož, ki so se v prošlosti borili za pravice slovenskega naroda. Ljudstvo je gojilo in nadaljevalo kult Miklove Zale, te poosebljenosti trpljenja in žrtvovanja. Ob prihodu fašizma se je tudi vodstvo te stranke umaknilo na pozicijo neodločnosti in čakanja. Slovensko ljudstvo na Koroškem je bilo zbegano, ker so tako odpovedali vsi vodilni čini-telji v borbi proti zatiralcu. Šele potem, ko je na Slovenskem oklicala boj proti fašizmu Osvobodilna fronta in ko je ona zanesla ta boj tudi čez Karavanke na samo koroška tla, je odpor koroških Slovencev proti fašizmu lahko zadobil pravo obliko in pravilno vsebino. Pristaši koroške stranke so postajali pristaši OF. Boju OF proti fašizmu se je na Koroškem sčasoma priključilo vse, kar je zadnja leta postalo nezadovoljno ali razočara no. Osvobodilna fronta je bila splošno antifaši-stično gibanje, obenem borba za združitev slovenskega naroda. Seveda so bili osnovna sila Osvobodilne fronte koroški Slovenci, a postali so zavezniki avstrijskih komunistov, ki so se zadnja leta fašistične okupacije zopet začeli smelejše zbirati in nastopati. Pravična stvar koroških Slovencev je na ta način tudi pri nemškem delu prebivalstva, pri njegovih demokratičnih silah zelo pridobila. Vse, kar je v slovenskem delu Koroške poštenega, ljudskega, resničnega demokratičnega, danes ne gleda več na slovenske narodne zahteve, kakor nekaj izdajalskega, nekaj revizijonističnega ali celo vele-srbskega, ampak smatra te zahteve kot nekaj elementarnega, nekaj resnično ljudskega in demokratičnega. V tem ravno leži tista velika razlika med danes in med dobo 1918-1920. Takrat je bila borba Slovencev za odcepitev od Av-stri je sektaška, neljudska, nede mokratična. Takrat so se ljud ske množice z orožjem v roki borile za "nedeljivo Koroško." Na jugoslovanski strani niso mogli zajeti širokih ljudskih množic za svoje zahteve. Majhni odredi Malgarjevih borcev in drugih niso resno prišli v poštev. Danes je naša osvobodilna borba uspela zbrati v svojih vrstah nad 2,000 partizanov Korošcev in na tisoče drugih aktivistov-antifa-šistov. Gibanje Osvobodilne fronte je na Koroškem zbirališče vsega, kar je napredno in kar je ljudsko. Osvobodilna fronta ne rešuje koroškega vprašanja na sentimentalni, ne na kateri koli drugi nerealni podlagi. Danes je na Koroškem postala parola po "Nedeljivi Koroški," parola reakcije, parola nacizma in fašizma. Kadar analiziramo položaj na Koroškem, moramo pogledati resnici v obraz. Kakšno je razmerje sil na Slovenskem Koroškem? V tistem delu Koroške, ki ga mi zahtevamo na podlagi etničnih pravic, gotovo še ni večina ljudstva za nas. Temu se ne moremo čuditi. Tu je nemčurstvo bilo močan činitelj v javnem življenju. Nemčurstvo se je pod fašizmom silno kompromitiralo. Tukaj živi gotovo nad 50,000 fašistov ali bivših fašistov, ki so kakorkoli zvezani s Hitlerjevo preteklostjo in so si umazali roke in srca. Njim je treba prišteti se tiste, ki so živeli doslej na račun delovnega ljudstva in ki se bojijo nove Jugoslavije. Potem ne smemo pozabiti na tisoče fanatičnih beguncev iz Jugoslavije, Madžarske itd., ki danes na Koroškem hujskajc domače ljudstvo proti Jugoslaviji. Veliko vlogo igra še vedno nacionalni moment pri nemškem delu prebivalstva. Vsi ti elementi se bojijo nove Jugoslavije, kakor hudič križa. Sile reakcije so na Koroškem neprimerno večje, kakor pa na primer v Julijski Krajini. Naše sile številčno niso tako velike, kakor sile reakcije, sile nasprotnikov. Vendar je naša moč ravno v tem, da se mi borimo za pravico, za napredek, za demokracijo, za dosego končne-i ta žila koroškega življenja, ne ga miru v tem delu Evrope, za I teče na zapad ali sever, kjer se mir med,slovenskim in nemškim : utrjuje reakcija, ampak proti narodom. V tem boju bomo zma- j vzhodu, v Jugoslavijo, kjer vlagali, ako ne takoj, pa v bližnji!da demokracija, bratstvo in na-bodočnosti. In končno: Drava, i predek za vse njene narode. NOVICE IZ JUGOSLAVIJE Ponatis iz "Slovenskega poročevalca" Tlakovanje se je pričelo 15. ju-; nija in je, kakor rečeno, bilo do- j vršeno daleč pred določenim rokom. Osrednje cestišče je 7 in | pol metra široko in bodo zdaj dogradili še stranske pasove na I obeh straneh in hodnike, nato' bo celotna širina ceste znašala' SLA VINKE NA PRO STOVOL,INEM DELU V nedeljo 29. septembra so | prikorakale na most Prestranekj z lopatami in krampi žene iz; Slavine, se postavile ob kupu: kamenja in začele urno natovar-1 jati na vagone, šest žena je v treh urah naložilo iz vagonov na vagončke 18x3 materiala in ga zvozilo na zasip. Tako so tudi žene doprinesle s svojim de-i lom k obnovi mostu v Prestran-ku in je njihovo delo tudi velike moralne vrednosti. "Še bomo-prišle," so dejale, "prihodnjič nas bo še več prišlo." f- KULTURNI FESTIVAL NOVOMEŠKEGA OKROŽJA Od 5. do 13. oktobra se je v Novem mestu vršil kulturno prosvetni festival. Tekmovale so igralske družine in pevski zbori vseh okrajev novomeškega okrožja. Igralska družina Mokronog je 6. oktobra priredila Linhartovo "Županovo Micko"; 7. oktobra je skupina iz Pod-grada igrala Finžgarjevo "Razvalino življenja". Dramatska skupina iz Črnomlja je nastopila 8. oktobra s Katajevo "Kvadraturo kroga"; 9. oktobra je gledališka skupina iz Kočevja igrala Achardovo "Življenje je lepo"; 11. oktobra je bil recitacijski večer slovenskih književnikov; 12. oktobra je gostovala igralska skupina iz Raj-henburga z Borovimi "Raztrgane!". Vse navedene prireditve so se odigrale v Domu ljudske prosvete ob 8. uri zvečer. Dne 13. oktobra, ob 3. uri popoldne je bilo v telovadnici osnovne šole ^ tekmovanje pevskih zborov in nastop folklornih skupin. ! GRADNJA CESTE HITRO i NAPREDUJE V ponedeljek 9. septembra so bila končana na cesti Ljublja-na-Ježica dela na osrednjem tlakovanem tlaku. To pomeni velik korak naprej, v izgradnji ceste Maribor - Ti'st in ob enem nov dokaz požrtvovalnosti in zavednosti naših delavcev in delovnih prostovoljcev, po katerih zaslugi je bilo cestišče dograjeno mesec in pol pred določenim rokom. Dne 1. oktobra je bila na je-žiški strani skromna slovesnost, h kateri mimo slavnostnih mlajev prikorakali požrtvovalni delavci. Zbrano množico delavstva in prebivalstva je nagovoril pomočnik ministra za gradnje inž. Marijan Tepina, ki je najprej poudaril važnost ene bodočih najmodernejših cest Maribor-Trst ter podčrtal vnemo ter delovne " uspehe, s katerimi slovensko delovno ljudstvo ustvarja v svobodi svojo srečno bodočnost. Razdeljene so bile tudi razne nagrade delavcem. Dela na cesti Ljubljana-Ježi-ca so se pričela 4. maja letos. Zlasti pri osnovnih delih je sodelovalo mnogo delovnih prostovoljcev iz Ljubljane, letošnje poletje pa so bile dva meseca na delu tudi mladinske brigade. Prispevajte za otroško bolnico v Sloveniji! NOBLE OKOLICA V EUCLIDU 894 E. 236 St.—Zidana hiša s 6 sobami za eno družino, lota 50x150. Nekaj pohištva in ma-šinerije za lesorezanje je zraven. Cena za vse skupaj samo $14,000. Town & Country Inc. PRospect 5530 Mr. McQuade IVanhoe 3456 POZOR! Ako si zaželite dobrega svežega piva ali vina, se oglasite pri nas Imamo irazne vrste pive in vina v steklenicah, da ga vzamete za na dom Se priporočamo Remic Delicatessen 921 E. 1Q5 St. Naprodaj je duplex hiša, s 5 in 6 sobami; velika lota; vse moderno, for-nez in hrastovi podi; lesena obi ta hiša. Na 1254 in 1252 E. 60 St. Cena zmerna. Poizve se na 1254 E. 60 St. ali pokličite EN 0352. PLES IN ZABAVA VSAK PETEK IN SOBOTO PRIČENŠI V PETEK, 22. novembra NOniNGHAM TAVERN 18526 ST. CLAIR AVE. KE 9857 Za ples bo igral fin Mickey Ryance orkester Za prijetno družbo in dobro zabavo, obiščite nas 21 metrov. V FESTIVAI.II JE NA STOPII.O 32 ZBOROV V okviru kulturno-prosvetne-ga festivala so nastopili ljubljanski pevski zbori v nedeljo 29. septembra v veliki filhar-monični dvorani. Pevska tek-j ma se je pričela ob 8. uri zju-1 traj. Za to tekmo se je prijavi-1 lo 32 zborov. Po večini so vsi ti zbori ustanovljeni po osvoboditvi, nekaj pa šele med pripravami za festival. Posamezni zbori štejejo od 20 do 72 članov. Najbolji zbori so nastopili v veliki filharmonični dvorani ob 8. uri zvečer na koncertu. Pri ocenjevanju zborov se je komisija ozirala na okolnosti, ki so v njih nastali, na socialni se- stav, na delovne pogoje, na program itd. Dala je vse prižnanje tistim, ki delajo v najtežjih okolnostih ter tako vzbujajo v slovenskem delovnem ljudstvu zanimanje za umetnost. Stanovanje se odda ženski srednjih let, pn vdovi. Lahko si kuha in perG. Vse udobnosti. Vpraša se na 15908 Corsica Ave., KE 4343. Naprodaj je kuhinjska peč na plin in premog; v dobrem stanju. Kdor želi kupiti, naj se zglasi na 1069 E. 66 St., po 5:30 uri popoldne, ali pokličite HE 8838. oglašajte v 'enakopravnosti" Ali potrebujete nov avto? Jaz potrebujem stanovanje. Takoj se bo dostavilo nov avto osebi, ki mi bo preskrbela stanovanje za ženo in troje otrok, ki bodo iztirani iz sedanjega stanovanja. Pokličite čez dan GL 0964 ali ob večerih ONtario 2773. Dve odrasli osebi, srednjih let, brez otrok, želita dobiti v najem stanovanje s 3 ali 4 sobami med E. 55 in 76 St. ali pa v collinwood-ski naselbini. Naslov se naj pusti v uradu tega lista. Pomivalke posode dobijo dobro delo polni g-H delo' čas. Tovarniška kafeterija. ča do ure. Dobi tudi obede io uniforme. Pokličite HE 4444 in vprašajte za Mrs. Guenther. B. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. — HE 3028 SOUND SYSTEM INDOOR—OUTDOOR Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov Tubes, Radios, Rec. Play®'^ Vse delo iamčeno Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113 Farmer's Poultry NAJBOLJŠE VRSTE PERUTNINE ŽIVE IN OČIŠČENE — DOBITE VEDNO PRI NAS CENE ZMERNE — POSTREŽBA TOČNA 4303 SUPERIOR AVE. — EN 5025 JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAUt AVE. ENdicott 0S8S Avtomobili ta bolnlikl voe redno In ob vsaki url na razpolago. Ml smo vedno pripravljeni z najboljto postrežbo. OOLLINWOODSKI URAD: 452 Ewt ISZnd Street Tel: KEnmore 311: Mi imamo najbolj krasno izbero ZAVES. PREGRINJAL ZA POSTELJE IN PREPROGE ZA KOPALNICE Izplačalo se vam bo napraviti vaše nakupe za božična darila pri nas, Poizvejte kako lahko dobite pri nas Nylon nogavice brezplačno. Parkwood Home Furnishings ENdicott 0511 "4 7110 St. Clair Ave. Jennie Hrovat TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., jp okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotike z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.: EN 5013 KRASEN NAKUP J 1256 E. 60 St. — 1253 E. 59 St., S verno od Superior Ave. Moder zidana hiša za dve družini; 5 vsako stanovanje; za dve druz lesena hiša; zid^a garaža za tomobil. Samo zidana hiša bi ^ j več kot $18,000, ko bi jo dali zida'_ Prodam obe hiši na lahka odP čila za samo $16,500. Da si , znotrajnost, pokličite za dogo V PRospect 5722. Prosi se, da ne " legujete najemnikov. MARTIN M. REISS Ob večerih PR 5722 _____^ za prekladanje tovora Nickel* Plate tovorno skladih E. 9th St. in Broadway Plača 931/20 na uro Cas in pol za nad 8 ur*. Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R.R» ^ e. 9th & Broadway ŽENSKE ZA ZAVIJANJE PAKETOV Polni čas ali 5 ur dnevno Tedenska plača Zglasite se na Employment 8. nadstropje THE HALLE BROS-CO. Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HE 2730 POMOČNICE ZA URADNIŠKI LUNČ ROOM Delajte v čistem, prijeto^ ozračju. Morate biti vešči angleŠ^^ Samo čedne, snažne in ve žene v starosti 20 do 35 se naj priglasijo. Plača $29 za 40 ur del®-Dobi jse obede in unifo*"^^ Zglasite se pri THE OHIO BELL TELEPHONE CO- Soba 901 700 Prospect Av^*