Leto LXXV., št. 97 Speđizione is abbonamento postala Poštnina plačana v gotovini. Lftifcliana, petek 30. aprila 1ojih z našimi lovci: 4 v Neaplju, 2 v Mesini in 1 ob obali Agrigenta. Pripomba k poročilu št. 1069: Zaradi letalskih napadov, ki jih omenja današnje poročilo, je beležiti med civilnim prebivalstvom: 41 mrtvih in 88 doslej ugotovljenih ranjencev v Neaplju. S mrtvi in 12 ranjenih v Mestni in skupno 5 ranjenih v Siracusi in T.ainpodusi. Lonđznski radio o borbenosti italijanskih čet Rim, 29. aprila, s. Komentator londonskega radia .-■ takole izraža slede borb , v Tunisu: ^Italijani se enako kakor Nem- i po italijanskih letali !i letal sestreljenih ci bore z teredno srditostjo in ujeti Italijani predstavljajo vrste tistih, ki ne govori; o samo o usodi imperija, temveč se zanj bore.« Ogromne angleške Berlin, 29. aprila, s. Hrabra obramba italijansko-nemških čet na tuniski fronti, pravijo v tukajšnjih pooblaščenih krogih, je staia A_ngieže in Amerićane od 20. ao 25. aprila ogromne izgube na ljudeh, orožju in tankih. Izgube so bile izredno hude v odseku divizije »Herman Gbring*, kjer se je glavni napad sovražnika v smeri iz južnozapadnega Tunisa ob podpori 400 tankov razbil tudi zaradi protinapadov 10. nemške oklopne divizije. V vseh teh borbah so morale nemške edinice prestati sunke odločno močnejših sovražnih sil. Trdni odpor italijanskih in nemških čet, njih uspešni protinapadi in hude izgube agloameriških skupin so se končno pokazali v morali sovražnih sil. že od 25. aprila se resnično kažejo pri nasprotnih skupinah očitni znaki utrujenosti, ki so se pokazali z vso očitnostjo zlasti med napadom naslednjega dne. 26. aprila so čete osi lahko prešle v protinapad in so tako ojačile lastne postojanke. Zmagovite akcije junaških letalcev Operacijsko j • ; <\je, 29. aprila, s. Včeraj so bili oddelki naše letalske armade junaki zmagovitih zaščitnih akcij pomorskega pi meta in obrambnih akcij ozemlja Ttalijt . med tem ko so druge skupine napadale oskrbovalna pomorska oporišča sovražnika v Severni Afriki. Prvi spopad se je dogodil ob 10. uri, ko sta dva oddelka spremljevalnih lovcev nad nekim konvojem prisilila nekaj bombnikov tipa »Bostona, da so opustili napad, katerega so namjeravali izvesti proti našim pomorskim edinicam. Dve od napadajočih letal sta bili učinkovit-* obstreljevani s stiojnicami. Ko je bila sovražna akcija strta, so se naši zapletli v ostro borbo z lovci, ki oo spremljal1 bombnike. Navzlic številčni inferiorne sti so naši v besnih, dolgo trajajočih letalskih dvobojih zrušili v morje tri težke lovske dvomotornike ameriškega tipa. četrto letalo, na katerem je nastal požar, je padlo na obzorju. Ob 12.40 sta dve veliki skupini italijanskih lovcev, ki sta odleteli na zaščitno križarjenje, prestregli številno skupino sovražnih lovskih bombnikov, katere so spremljali Spitfiri. Naša letaLa so takoj sovražnike zapletla v borbo in jih prisilila, da so se obrnili. V spe padu je bilo 9 sovražnih lovcev obstreljevanih s strojnicami. Ob 16.35 so štirje na Si lovski enokrilniki ob sodelovanju štirih nemških lovcev ponovno napadli tri torpedne čolne, ki so se skušali približati nekemu nšemu konvoju. Torpedni čolni, katerim so se zoperstavila naša letala s tem, da so se spustila do vodne površine, so bili prisiljeni opustiti akcijo. Eden izmed motornih čolnov, katerega so italijanski lovci zažgali, je zle tel v zrak. Med povratkom je nekaterim lovcem, ki so se udeležili akcije, pa so bili napa i eni od šestkrat močnejših Spitfirov, uspelo oprostiti se in se vrniti z nepoškodovanimi letali na oporišče. Neka druga skupina lovcev, ki je odletela, da bi ščitila isti konvoj, se je hrabro upirala ponovnim napadom številnih Spitfirov in štiri zadela s strojnicami. Med tem ko so hrabri oddelki našega lovskega letalstva zadrževali poizkuse sovražnih napadov in ščitili nacionalni pomorski promet, so druge letalske skupine napadle oskrbovanje sovražnika za armaie, ki operirajo v Tunisu. Torpedna letala so opazila in takoj napadla angloameriške ladje v središču Phi-lippevilla in zadela s torpedi en parnik nedoločene tonaže, ki je bil prepuščen plamenom. Med tem so lovci, ki branijo ožino, odleteli na alarm, da bi prestregli skupino štirimotornikov Li bera tor, namenjenih nad Messino. Sovražna letala so bila takoj dosežena in v borbah, ki so potekle zelo visoko, je bil en bombnik v polno zadet, do-čim sta se nadaljnja dva ločila od skupine in puščala za seboj goste pramene dima^ Drugi lovci, ki so odleteli iz notranjosti otoka, so dosegli in napadli dva poškodovana štirim otornika. Eden od teh je bil sestreljen pri Messini, drugi, katerega so zasledovali dolgo, pa je strmoglavil v morje pri Agrigentu. Nad Neapljem je obrambno letalstvo tudi u činkova to interveniralo proti strnjenim skupinam I^beratorjev, katere je zapletlo v ostre borbe nad zalivom. Navzlic silovitosti sovražne reakcije, je našim letalom, ki so operirala v patruljah, uspelo sestreliti 4 štirimotornike in verjetno se nadaljnja dva*. Vznemirjenje Američanov zaradi sovjetskega nastopa proti Poljakom Uzbona, 28. apr. s. Ameriški tisk ne prikri-va kočij ivosti položaja, ki je nastal med zavezniki po prekinitvi poljsko-sovjetskih diplomatskih odnosov. Tisk predvideva možrn st še resnejšega razvoja. »New York Heralda piše med drugim, da ameriška vlada, čeprav nada» ljuje zadržanje, katero je ne more kompromitirat!, mora vendarle vedeti, da odnosi med Sovjetsko zvezo in zavezniki trpijo zaradi starih in globokih sumn:čenj. Buenos Aires, 29. aprila, s. Vest o prekinitvi diplomatskih stikov med Sovjetsko zvezo in poljsko viselo je spravila iz ravnovesja severnoameriške časopisne agencije in liste, ki se trudijo, da bi zmanjšali pomen tega resnega dogodka. Nevvyorški listi pripisujejo odgovornost za sovjetski sklep ne toliko trsgičnemu oi kritju v katvnskem gozdu, kolikor nasprotju glede določitve povojnih mej, o čemer se že dolgo kaže spor med boljše vik i in Poljaki. Argentinski listi pa med tem poudarjajo, da predstavlja sovjetska surovost resno grožnjo za ves svet. Znak nemirne vesti ženeva, 29. apr. s. Glede na prekinitev diplomatskih odnosov med Moskvo in tako zvano poljsko vlado v Lonlonu piše list >Courriere de Geneve« med drugim: Sovjetska nota je samo krik jeze. ki vzbuja sum v nemirno vest. Bolgarski odmevi Sofija 29 aprila, s. Bolgarski tisko poudarja, ha več se s polemiko v anglosaškem taboru o rusko*poljskem sporu, da Anglija stalno .zdaja lastne zaveznike, ki jih najprej izrablja za svoje sebične namene To je trad cionalna angleška politika brez kakršne kc* morate navdahnjena od dvoličnosti :n laži. pripravljena prekrsti sleherno častno obvezo, ki je bila prej svečano sprejeta. Velenje Anglije v rasko-jBoljskem incidentu naj bi bilo svarilo tistim narodom, ki imajo še utvare glede angleške odk ri tosrčnosti. Nova izjava poljske emigrantske vlade Lizbona, 29. aprila, s. Tako zvana poljska vlada generala Sikorskega je po dvodnevnih sejah in razgovorih Sikorskega z britanskimi državniki izdala snoet v Londonu poročilo, v katerem se med drugim poziva na vzajemnost med »združenimi narodic, zlasti v Imenu najosnovnejših človeških pravic, in zahteva, naj hi se upoštevala žalostna usoda Poljakov, ki so ostali v SSSR. Razen tega izjavlja, da je v Rusiji na desettisoce žensk in otrok, sorodnikov poljskih oficirjev in vojakov, ki so sedaj v Veliki Britaniji na vežbanju ali pa se bore na raznih bojiščih, ki prosijo, da bi se njihovi ljudje vrnili s sovjetske zemlje. Nadalje zahteva izjava, naj bi se osvobodili vsi Poljaki, ki so sposobni «a vojaško službo, da bi tako ojača li poljsko vojsko, ki ji je potrebno sodelovanje rojakov. Poljska vlada si pridržuje pravico, da bo pred vsem svetom zastopala stvar vseh teh žrtev boljseviskega režima. v Iranu Ankara, 28. aprila, s. Iz Teherana poročajo, da se je posebni zastopnik pred. sednika Roosevelta general Hurlev raz-go var j al s sovjetskim veleposlanikom in drugimi eksponenti Moskve in se pogajal glede raznih gospo da rs km vprašanj in zlasti vprašanj, Id se tičejo transportov. Na sestankih pa ni bil dosežen sporazum spričo sovjetskih namer izpodriniti Američane od nadzorovanja, ki ga zdaj izvajajo nad 1---........• ——----* OONCESSIONARIA ESCLUSIVA per ia pubblicfta dl UNIONE PUBBLJCTIA fTAJLIANA 8. im"1. Italiana od MILANO. Izmenjava straže cijah in konfederacijah — Gianni v ministrstvu za korporacije Rim, 29. aprila s. Duce je odredil naslednja imenovanja: na a svet. Gianni Baccarinj za držnvne-ga podtajnika v ministrstv-u za korporacije; prof. Giovanni Balella za predsednika fašistične konfederacije industrijcev namesto senatorja Giuseppa Volpija di Mi-sura ta; nac. svet. Laciano Gottardi za predsednika fašistične konfederacije industrijskh delavcev namesto nac svet. Giuseppa Landija; nac. svet. Alessandro IVIe!chi*>ri za predsednika fašistične konfederacije trgovin-skh delavcev namesto nac. svet. Pasquala Paladina; nac svet Reno Bonfatti za predsednika fašistične konfederacije delavcev kreditnih in zavarovalnih zavodov, namesto nac. svet. Ferraria; nac. svet. Giuseppe Ferrario za generalnega direktorja fašističnega nacionalnega zavoda za socialno skrbstvo; nac. svet. Rosario Massimino za generalnega tajnika splošnega sveta korpora-cij namesto Renata Marzola. nac. svet. M»rio Famoni za podpredsednika korporacije za notranji promet namesto nac. svet. Maria Giovanninija; nac. svet. Alberto A^qiiini za. podpredsednika korporacije za tekoče kurivo In gorivo namesto nac. svet. En za Casani-nija; nac. svet. Bruno Biagi za podpredsednika konfederacije tekstilnih proizvajalcev namesto nac. svet. Pia Teoderanija Fabbrija; nac. svet. Bernardo Busetti-Bonsem-hiante za podpredsednika korporacije za ' gostinstvo namesto nac. svet. Alessandra ■ Melchiorija; nac. svet. Giuseppe Gorla za predsed- j nika generalnega podjetja za petrolej na- > mesto nac. svet. Giuseppeja Cobollija | Gigiija; nac. svet. Giuseppe Mastromattei za predsednika italijanskega premogovnega podjetja namesto nac. svet. Giovannija Vasellija; nac. svet. Giuseppe Landi za predsednika italijanskega podjetja za lignit (ALI) namesto Giuseppeja Mastromatteia. Gianni Baccarini Rim, 29. aprila, s. Gianni Baccarini državni podtajnik v ministrstvu za korporacije je vojni prostovoljec in p; ha bi j ene c. ooiikovan s savojskim vojaškim redom in z dvema srebrnima kolajnama za vojaško hrabrost ter generalni konzul Milice in peli tni polkovnik. Ko se je vrnil iz vojne 1915—18, je bil med ustanovitelji akcijskega odbora pohabljencev za notranji odpor legije pohabljencev. Leta 1919 je vodil milanske pohabljence in je bil prostovoljec v vojn- za csvojitev Imperija kot poveljnik bataljona Črnili si*ajc. sestavljenega iz naval dov zr stvar Revolucije, arditov in vojnih pohaoljencev. Ta bataljon je bil odlikovan z zlato kolajno za vojaško hrabrost. Od letri 1939 je Eksc. Baccarin. predsednik narodne organizacije vojnih invalidov in zavodov, ki jih je ustanovil s sodelovanjem k mfecJeracije industrijcev in poljedelcev za prevzgojo in napetenje na delo j mladoletnikov. Bil je poslanec v 28. in 29. zakonodajni dobi. Nacionalni svetnik je postal v 30. zakonodajni cic-bi. Opravljal je zlasti v tujini neprekinjeno propagandno i delo. Je tajnik nacionalnega sindikata knjigovodij in član proračunske komisije Zbornice fašijev in koimoracij. Iz „OdreObenega listo" FNF i Prisega najvišjih hierarhov Stranke Rim, 29. aprila s. CMredbeiii list PNP objavlja: Statutu PNF je dodan naslednji člen 12: TajnJk Stranke, podtajniki. člani nacionalnega direktorija in zvezni tajniki bodo prisegli, ko se imenujejo, Duceju po temle obrazcu: »Jaz, fašist ,.......m poklican od Duceju na položaj ........... prisegam, da bom izpolnjeval njegove ukaze in služil z vsemi svojimi si'ami, če je potrebno, s svojo krvjo, stvari fašistične Revolucije.« Po svoji visoki in pomembni vrednosti bo ta obred posebna častna obveza, s katero bo pred Duce jem posvečena predanost stvari Revolucije do žrtvovanja krvi. Izjalovljeni sovjetski napadi na jugu in severu Sovražne čete so brezuspešno napadale ob kubanskem predmestju in pri Petrogradu — Zmagovita pomorska bitka v Rokavskem prelivu Iz Hitlerjevega g'avnega *tana, 29. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poroč-lo: Ob kubanskem mostišču in jugovzhodno od Petrograda so bili sovražnikovi napadi brezuspešni. Na ostalih odsekih vzhcdne fronte je dan potekel mirno. Letalstvo je uničilo brez lastnih izgub 52 sovjetskih letal. V Tunisu je bil severnovzhodno od Me-die« eJ Baba premočni sovražni oddelek oklepnih voz, ki mu je uspelo vdreti v naše postojanke, zapleten v borbo z nemškimi rezervami, poražen in v protinapadu s hudimi Izgubami vržen preko lastnih izhodiščnih postojank. Na ostali fronti so bili krajevni napadi zavrnjeni deloma v protinapadih. Oddelki letalstva so v vseh odsekih tuniške fronte podpirali kopno vojsko. Lovci so z bombami zažgali sovražni hitri čoln pred rtom Rcno. V noči na 28. aprila je prišlo v Rokav- Duce predseduje seji medministrskega odbora za avtarkijo Rim. 29. aprila. s. Pod Ducejevlm predsedstvom se je ob 17. uri sesUil medministrski odbor za avtarkijo. Navzoči so bili tajnik PNF, minister za finance, minister za poljedelstvo in gozdove, minister za promet, minister za javna & minister za devize in valute in mini--* r za vojno proizvodnjo, general Pazi za glavni stan. predsednik narodnega ^ za raziskave, guverner Bankr u It a! i. tajnik vrhovne obrambne komu^ije, r. svet. Augusrto Venturi, tajnik mednimi-strskega odbora za oskrbovanji1, ral levanje in cene. Seja je bila Eakljucena ob IS.45 in se bo nadaljevala v soboto Sprejemi pri Duceju Ran, 2^. apr, s. Duce jc iprejc CT9 Rtverbcrija, ki je v Rusiji poveljeval »Tndentina«. katera je v vslIi borbab J< kazala s\ojo hrabrost. Duce je nftk i generalu Rever beriju, naj pozdrav; planinec hrabi. d Kini, 29. aprila, s. Duci j\ i gospo Reutcr Marseill, mater kapitana n itn-škega letalstva Jcahima BCaraeiUa, ki " po sestrelitvi 158 sovražnih letal padel v zračni bitki v Cirenaiki. K p tan M seille je bil odlikovan z itaii ansko z!ato kolajno za vojaško hrabrost m z vttl -štvom nemškega žoh zniga kJ I m« in briljanti. Čestitke Črnih srajc odlikovanim polkom Poslanice tajnika Stranke Rim, 29 .'.prla. s. Tajnik s?al poveljnikom polkov, k so bile nedavno odlikovane z zlato k la n 1 za. voja^co hrabrost, naslednje p »slanic •: sPfeveljniku po^ka Bavojalcc kon — črne srajce Italije isra&ajo z man Siv stitke lamatiaiinimii polku niče. ki je srčno premagal VSA <( zaslužil najvišje hrabrost no odlik in jo, Z globokim občudovan '• tn ■] zdravlja jo padle v i>i a . • >* naprej vo'iili silne eattadroiM na poti 7.' ge.« ^Poveljniku 6. polka bersaljerov. Op-ne srajce Ital'je so ponore na vinofloo oo%-likovanje Za hiabrost, ki ft bila podeljen* zastavi savnega 6. p^lka bersal. <»rov. 7* najbolj živina obČuUuvan m men najtoplejše čestitke z gO*0*ootjo V vo slavo.c -Poveljniku polka su 11 carjev Iz Ne«af% — V imenn crni': mjc l1 ' 1» večje cbčudovanje hrabremu polil - 1 jev iz Novare za zlato kc^ajno, ki fa pn:-\*ično n*igradila DJOgOvo iua joč pobožno miaei i padlim ko: •■ nikom, i-zražam p ropi :ć-"n>i v a<> we6J vo za neizbežno zmago.: skem pre-Hvu do bitke med zaščitnimi od-i delki nekega nemškega konvoja in oddelkom angleških rušilcev, ki so bili v spremstvu več hitrih čolnov. V bitki sta bila dva sovražna tepniška hitra čolna potopljena, dva nadaljnja in en rušilec pa težko poškodovani. V teku kratke, toda ostre borbe, v katero so pozneje posegli tudi sovražni bombniki, sta bili izgubljeni dve lastni enoti. Sestreljeni s« bili trije bombniki. Preteklo noč so prodrla sovražna letala , do severnozapadnega nemškega obalnega : ozemlja in na prostor nad Vzhodnim morjem kakor tudi na vzhcdno Prusijo. Z bombami, ld so jih metala brez načrta, je bila povzročena neznatna škoda. Pri teh napadih je bilo sestreljenih 18 sovražnih bombnikov, 4 nadaljnji pa še nad zasedenim zapadnim ozemljem. Nemška bojna letala so v noči na 29. aprila metala bombe težkega kalibra na i nekatere kraje v južni Angliji. Pomorski spopad v Rokavskem prelivu Dve sovražni topnicarki sta bili potopljeni, dve nadaljnji in en rušilec močno poškodovani Berlin 29. aprila., s. Glede borb, ki so bile včeraj med spreiriljevalnimi pomorskimi sredstvi nekega nemškega konvoja in skupino angleških rušilcev, katere omenja današnje poročilo nemški« oboroženih sil. se doznavajo naslednje podrobnosti: V prvih jutranjih urah dne 28. aprila je številčno močnejša sovražna skupina napadla nemški konvoj v južnem delu Rokav-skega preliva. Nemške spremljevalne edinice so takoj sprejele borbo in obstreljevale s svvr jim topništvom, dve sovražni topni čarki, ki sta se druga za drugo v kratkem času potopili. Dve drugi angleški edin ci istega tipa in en rušilec so bili j»skodo-vani. Med tem so druge lahke nemške edinice. dodeljene stružni službi ob obali in vodene od svita obojestranskega topništva, takoj odplule na bojno prizorišče. Ena izmed njih, ki se je znašla v odličnem položaju, je takoj otvorila ogenj proti enemu sovražnemu rušalcu. Med niajhnimi nemškimi edmicami ki najmočnejšrimi angleškimi ladjami, se je v majhni razdaljenosfci razvil dramatičen dvoboj, med ki_-erim je eni izmed nemških edini c, čeprav je bila ponovno zadeta, uspelo prizadejati hudo škodo na poveljniškem mostu in topništvu sovražnega rušil ca. Ta se je obnvl in po zaslugi svoje brzine izginil s prizorišča. V hudih borbah med ladjami je sovražna skupina izgubila dva edini ci, tretja je bila poškodovana, pa se je vendarle zoperstav-$ala neki nemški edmici. Posadka te edini. ce je bila hudo razredčena zaradi izguo, pa se je hrabro branilat uporabljajoč ročae granate in avt»imatično orožje ter nekaj rrecstalih topov. Spričo te besne reakcije je sovražn>k opuar na konju pregledal i/hranc Čete pod poveljstvom generala Nakamure. (*XU to nato defilirale v paradi s pehoto, mor n top ništvorn in tanki pred vladarjem. Okrog S > letal je letelo nad ve/bali-ćein. Pn ; ttm bil v kraljevi palači obred Seotita i oesarju. Vladar jc sprejel pnnee. :Lfc m W9€ EttOC vla de. oficirje oboroženih sil in diplomi ki so se mu poklonili. Sledil je sprejem m nikov, po katerem je ljudstvo toplo vzklikalo cesarju Po vsej državi so bili fOfSk obredi za srečo vladarja. Rim, 29. aprila, s. Na rojstni dan japonskega cesarja, se je vsa japonska kolonija zbrala v veleposlaništvu pred novim veleposlanikom Hidako in japonskimi vojaškimi in civilnimi zastopniki .Meni drugimi so bili navzoči veleposlanik pii Sv. Btotlci Arada, minister Kase, admiral Abe. general Simizu in poveljnik Mitunobe. Po pokloni tvi pred podobo vla lar ja, je veleposlanik prečital cesarjev odlok ob napovedi vojne Ajigloameričanov in znova- potrdil trdno voljo 100 milijonov Japoncev p > vztrajanju v borbi do dosege zmag*- skupno z zavezniki trojnega pakta za vsako c* no Japonska manifestacija v Šanghaju šanghaj, 30. aprila, s. Nad 100.0O0 v šanghaju bivajočih Japoncev se je zbralo v parku Honkeva in proslavilo cesarjev rojstni dan. Vojaški in eivilni odučnlld so govorili množici. Nato sta bili japonskim oboroženim silam izroC.-ni d. v.* letali, kateri je podarila šanghaj*ka >tx ino. Radijski govor predsednika bolgarske vlade Sofija, 29. aprila s. Minerski predsednik Filov bo jutri 30. aprila ob 15.30 govoril po radiu. Govor bodo oddajale vse bolgarske postaje. Nameščenci in delavci bodo prekinili delo. da bodo lahko govor poslušali V sofijskih novinarskih krogih predvidevajo, da bodo izjave Filove velike politične važnosti. izvesti svoje akcije na boljševiške kolone, dodeljene oskrbovanju. Na ostalih frontah je nemško letalstvo sestrelilo nadaljnjih 6 sovražnih letal. V tukajšnjih vojaških krogih pravijo, da so ti uspehi nemškega letalstva izredno vaS-ni. Ne gre samo za številčne uspehe, kajti te dol so Sovjeti govorili o bližnjih ope-raciiah velikega sloga proti kubanskem« mostišču. Sovjetske Izgube kažejo, da sovjetsko letalstvo ne more ovirati neprestane akcije skupin nemških bornih nikoM. Stran 2 "S L O V E N S K T N A R Q D«, petek, 30, aprila 1943-XXI. Stcr. 97 Akvarelna tehnika je najstarejša na svetu Nekaj vrstic o akvarelih in kratek slikarjem Ivanom Kosom razgovor z akad. Ljubljana, 30. aprila. V naših dnevnikih je bilo v zadnjih dneh že povdarjeno, da je pri nas ukoreninjeno zmotno px-eprič3nje, da so akvareli neprimerno manj vredne umetnine kakor olja in mcrda Se kaj. Na vrednost akvareov so opozorili pisci z razgledanim obzorjem ob priliki dveh uspelih razstav akvarelnih slik in sicer razstave m'j?tra naše sodobne akvarelne tehnike akad. slkarja prof. Iva-na Kosa ta nepr čakovanega priznanje vzbujajočega nastopa znanega ljubljanskega zob:zdravnika dr. Roberta Hlavatvja. Da bi izvedel kaj več-, sern obiska] pi of. Ivana Kesa. ki je v prejšnjih časih imel stike tu.U s tujimi akvarelisti iz držav, kjer je akvareJna tehnika na višku in z-iv-zema poleg ostalih »razredov« sHcarske umetnosti mesto, I:i ji upravičeno gre. Pri tem se se spomnil, di je pred prvo srvetovno vejno vlaJalo glede slikarstva povsem drugačno rr.nen.e k ikor danec. Terkij so akvarele spoštovali, olja pa omalovaževan, nekak- te.ko, kakor omalovažujejo danes akvarele. Ce pogledamo v daljno preteklost, vidimo, da so že stori Egipčani delali v akva-relni tehn ki. ko so slikali na stene in se posluževali vode. ki je vezala barvo in podlago — zid. V sredniem veku so v samostanskih celicah slikali z akvareknimi barvami miniaturne podobe v knjige, a v renesančni dobi so veliki mojstri svoje risbe lahno barvali z akvarelnimi barvami. Znameniti Aibrecht Durer ie na svojem umetniškem potovanju napravil nekoliko šele danes cenjenih akvarelov — krajin. Sele v 19. stoletju pa je v Angliji zaslovel mojster odlične svetlobe v pokrajinah in mojster v akvarelu William Tur-ner. Od tam naprei sc je ta tehnika gojila zlasti v Franciji in Italiji. Danes imajo v Angliji in Italiji posebne klube akvarel istov. V teh državah se slikarji poslužujejo akvarelne tehnike v isti meri kakor oljnate. V tem pogledu je šlo doslej pri nas počasneje, ker so ime'.i ljudje izvestne neutemeljene predse:lke Akvarelnih barv se poslužujejo učenci v šolah, ker so te mnogo cenejše kakor oljnate, vendar s tem že ni rečeno, da je manjvreden materijal. Ako hoče akvare'ist napravit: dobro in trajno delo, mora vzeti najboljši papir in najboljše barve, ki vzdrže ravno tako dol- go življenjsko dobo. ako so primerno zavarovane nod steklom in na suhem prostoru, kakor oljnate slike. Tudi oijnate slike so izročene poginu, ako niso slikane na dobri podlagi in z dobrimi barvami. Delo torej zavisi tudi od dobrega materiala. V naših šolah ne delajo v olju, ker je, kakor rečeno, predrag materijal in so v zvezri ž njim potrebne tudi druge potrebščine: stojalo itd. Pri akvarelu je ^enostavnejše, ker se lahko dela brez stojala. Uporablja pa se lahko posebno stojalo tudi v akvarelne namene. na katero se lahko v poševni legi pritrdi na okvir napet akvarelni papir. Učenci delajo v šoli z akvarelnimi barvami, ali sami uvide-vajo, da je zelo težavna tehnika. V olju se da popravljati, da, celo odstraniti barvo z zato določenim nožem in znova slikati na isto platno, pri akvarelu pa je ravno težkoča v tem. ker se zlahka ne da popravlati. tu in tam je sploh nemogoče. Zato zahteva akvarel gotovosti v risbi in v tehniki polaganja barv. Posebno težko je pa napraviti portret v akvarelu, ker mora biti nnslikan takorekoč v enem zamahu, ako hoče učinkovati sveže in živo. Prof. Ivan Kos mi je pokazal nekaj svojih najnovejših akvarelov, ki jih ~;e ni razstavil. Med njimi jo tudi portret, ki ga je imenoval ^Hlapec Jernej« in neizpodbitno dokazuje, da takega portretista pri nas ne najdemo zlepa. Slika jc v vsakem pogledu dovršena in obraz izčrpane-ga, trpečega, nad svetom razočoranesa in z nezaupanjem in grozo v svet gledajočega človeka presenetljivo poduhovljen in živ. Zelo je uspel tudi po lak t »Sedeča dck'ica% ki ga odlikujeta milina potez in redko prelivanje barv; nadalje tudi dobra dela so: sPevnices, odličen motiv v medlem soncu: : Krajina s cerkvico r, lep motiv v značilnih barvah in iPozna iesen« z mojstrsko prikazano jesensko vlago. Akvareli. Id odtehtajo najboljša olja. Pred slovesom mi je prof. I. Kos dejal: >-Rad slikam glave, toda take. ki res nekaj vsebujejo, ki so značilne. To mi da impuls. Prav tako pokra i ine. Vsak ima načrte za bodočnost, jaz tudi. a to je v rokah — bodočnosti. Delal bom tudi nadalje in skušal doseči, kar želim. < —mir. Izpred »sksražsiega sodišča Lesiie-Mfna Grc&sIttlJcova in EstaSi Ksirct oteofeaa skora v celoti po obtožnici — Kuret je dobil 3 teta in dva meseca rcMje Ljubljana. 30. aprila. Včeraj ob 10. dopoldne sc je v razpravni dvorani št ~° na okrožnem sodišču nadaljevala razprava proti Emilu Kurctu in Leopoidini Glo-belnikovi. O obtožbi smo obširneje poročali že včeraj. Državni torke jc <1<.'.: 1 Flmila Ku-reta poskusa umora moža Globelnikove. pomoči pri dveh splavih, ki naj bi jih izvršila Globelnikova. ko jc z njim zanosila, in ogro-zitve varnosti Vla limirja Globeln'ka st. z resno pretnjo zločinstva. Globelnikova je morala odgovarjati zaradi dveh splavov. Ozadje te razprave, ki je živo osvetlila usodo treh ljudi, ki jih je življenje spravilo najprej v najprisreni i:e. celo intimne odnose, nato pa jih točilo m vsakega po svoje udarilo, smo že opisali. Kakor žc v preiskavi, tako sta tudi na razpravi obtoženca vztrajala ona pri priznavanju, ki jc pomenilo obenem ob rente* nje vanje njenega ljubimca, on pa pri popolnem zanikanju. V začetku razpoloženje v sodni dvorani obtoženki ni bilo naklonjeno. Splošno se je mislilo, da je proces predvsem akt njene maščevalnosti in užaljenosti, ker jo je Kuret zapustil. Kasne ie je Globelnikova s svojim zagovor*.m * vi pravi L: !>o!j»i vtis kakor obtoženec. Proces je nastal neodvisno od njene volje. Sprožil ga je njen mož. ko ga je obtoženec pred velesejmom nahrulil z grozilnimi besedami. Segel pa je preko tega okvira, ker je med preiskavo prišlo v roke sodišča pismo, ki ga je Globelnikova pisala Kuretu. ko jo je zapustil. V njem je podrobno opisala razvoj vsega njunega razmerja in apelirala nanj. naj se zaveda odgovornosti do nje, ki mu ie dala vse. Spomnila ga je tudi na dejanja, ki so bila predmet obtožbe. Pri zasliševanju prič je bil prvi zaslišan mož obtoženke Vladimir Globelnik. Izpovedal je med drugim tudi naslednje: Da ga je žena varala z obtožencem, jc zvedel šele, ko je bil že ločen. Prej ni b:l doma niti podnevi niti ponoči. Tako ni videl, k:ij sta počenjala. Da ga bo »fental«, mu jc obtoženec zagrozil, ko jc bil že poročen. Odločno je zanikal, da bi bil sodeloval pri sestavi inkrimintranega pisma. Opisal je, kako jc rešil obtoženca, ko se ie po prepiru z obtoženko- obesi! v shrnmbi in pokazal tudi vrv, ki jo je prinesel s seboj. Pra\m zastopnik Globelnikove v civilni pravdi proti Kurctu dr. Ccle&tiu Jelene je dobil vtis, da obtoženke v nastopu proti Kuretu ne vedi samo premoženjski interes. Bila je pri; pravljena na poravnavo, obtoženec pa ne. Do Kureta je bila obtoženka včasih sovražna, po- tem pa zopet naklonjena. Da bi se z možem skrivaj sporazumela proti obtožencu, ni imel vtisa, saj mu jc naročila, naj izpesluje proti njemu deložacijo. Mati obtoženke jc potrdila, da je Kuret večkrat vpričo nje obljubil Glo-belnikovi. da se bo poročil z njo. Obtoženkina hči ic izpovedala, da sta se obtoženca pogosto prepirala in da jc videla, kako se je obtoženec hotel obesiti. Ko ga jc oče rešil, je imel okoli vratu odrgnino. Nekoč jc Kuret nadlegoval rudi njo, ona pa ga je odločno zavrnila. Enako jc potrdi! obtoženkln sin. da se mati in Kuret pogosto n'sta razumela in da sta se prepirala in tepla. Tudi on je videl, da je imel Kuret no ;usu obešenja kožo na vratu odrinjeno. Obremenilno za obtoženca je izpovedal brat obt ,;ženkmeg-a moža. Obtoženec je o njem nekoč natpisa! neko pisano, v katerem ga jo dol žil raznih izmišljen'h nepošteno-Hotcj ga je tožiti, pa ga jo mož ob-t ;';onke pregovoril. Mam S. je opisala, kako f?s jo spoznala z obtožencem in ce z njim hotola poročiti. Kasneje se je premislila, ker se jo v njune odnose začela vmešavati obtoženka, kj je zatrjevala, da je j z njim noseča. Rekla da je tudi, *da ga ne pusti, če prav bi morala iti za njim v Ame-: rikrv* O obtožencu je bila priča mnenja, j da ni nič kriv. Svakmja cbtoženke je zvedela zri rar--I merje med obtoženko in obtožencem šele j kasneje. Obtoženka ji je rekla, da ne bo j dopustila, da bi ;*o Kuret kar tako pustil. ' Bila je zelo jezna nanj, ni pa opazila, da b: mu bll-» sovražna. TucrJ njej je izjavila, »da ga bo že našla, če ji bom kam ušel in da mu ne bo odpustila.« Proti drugi svoji svakinji se je obtoženka izrazila, ko jo je K u »nt že zapustil, »da bo vse dobro, če se vrne nasaj.« Sicer ta Je priča izpovedala podebno, kakor prejšnja. O maščevalnih namenn rbteženke je vedela povedati snmo Frančiška S., mati obteženčeve b'vse neveste. Njej naj bi obtoženka nekoč dejala: >Ce g-a jaz nimam, gra tudi druga ne bo Imela. Mi je vseeno, čeprav boni zato zaprta.« S tem je bilo zasliševanje končano. Posamezni sodniki do stavili na cbteženko še razna vprašranja, ki naj bi p:;asnila nekatere podrobnost* glede zastrupljanja polente in pisanja obtoSujočega pisma. Obteženima ja ni vse odgovarjala zelo mirne in prepričljivo. Obtožencu je povedala tak: j, da :e nap sala omenjeno pismo in da ji*ga ]C mož vzel. Obtoženec je to nje- I no navedbo ssnikBt. K zastrupitvi moža i jc je veano nagovarjal en, ona pa ce je I upirala. Pretepal jo jet ker se nista atri-■ nrjala glede odnosov do moža in do otrok, ; nad katerim Js hotel imeti popoln > oblast. Sledili so govori državnega težilca in 1 obrambe. Vsi so s-e zelo potrudili in obš.r-i no razpravljali o ovoji tezi. Ker s> zast>-i pali tri nasprotujoča si stalUCa, ao nla I njihova, izvajanja zelo zanimiva. Državni težilec Gosiar je vztrajal v celoti pri obtežbi in se prj tem oprl na izpovedi obtoženke. za katero >e zahteval, da se ji prizma popoinfB veirr-dostojnc-st, ieaker tudi 1 da se prizna za avtentično in iskreno mišljeno njeno pismo. Zn obtoženca je po mnenju državnega tožilca najbolj značilno, da zan ka prav vse. Xi mogcč-3, da bi si bila I Glcbelnikcva vse izmls-ila. Zastopnik Vla- i dimirja GFobelnika dr. Jereb se je pridružil ( državnerr.u tožilcu in zahteval v imenu svojega klienta, naj sodišče obtoženca j spozna za krivega tudi prestopka zoper ' čast, ker ga je v inkriminiranem stavku nahrulil z. barabo. Za obteženega Kureta se je zelo toplo zavzel njegov branlec dr. Dušan Smodej. j Izpodbijal je ven: dostojnost Globelnikove in pokaza] na razne neskladnosti v njenih j izpovedih, zlasti v opisovanju poskusa za- j stru pit ve. V mnenju da ženska ne izb'-ra sredstev, ko gre za njeno ljubezen, je pr3d-lagal za Kureta pcpolno oprostitev. Dr. j Ljuba Prenerjeva^ ki je zagovarjala cbto- j ženko, je proaDa za milo kazen v zvezi z \ njenim popolnim primanjem, obenem pa odtočno bran'da obtoženkino žen3ko čast, češ da je bila žrtev svoje prevelike ljubez- i ni. V njej ni bilo nilcoli maščevalne misli, j pač pa silno hrepenenje, da si ponovno pridobi nezvestega ljubimca. Mali senat se je posvetoval približno tri četrt ure. Predsjednik sos Baričevič je nato [ razglasi naslednjo sodibo; Oba obtoženca sta kriva. Emil Kuret peskusta usmrtitve, enkratne pomoči pri onpravi plodu in pa žalitve obteženkiniga, moža, ne pa tudi o grozi t ve njegove varnosti. Opro^šćeai je bii| zp.iadi pomanjkanja dokazov drugega primera splava. Obt; ženka Globebaikcva je kriva, da je odpravila po obtoženčevem nagovarjanju v enem primeru plod. Po § 167 in 172 je bil Kuret obsojen na 3 leta in 2 meseca rcbije ter na 50 lir denarne kazni, ćas-tne pravice izgubi za dobo treh let. Deležen pa Je amnestije in se mu po členu 2 amnestijskega dekreta otip usti pogojno za dobo 5 let 3 leta robije. Globelnikova je bila obsojena na 1 mesec in 15 dni zapora, pOgrcjno za dobo 3 let. Amnestije ni bila deležna. Sedniki so dali vero obtoženki in oprli svoj krivdorek na njene iz^>ovedi in na njeno pismo. Verjeli so. da je bil poskus umora -zvršen, dv:rnili pa so le. ali je bil dotični prašek res zmožen usmrtiti človeka. Zoto so Kurctu odmerili kazen po svobodni oceni. Tudi glede odprave plodu, je sodišče verjelo obtoženki, ki je en primer priznala, za drugega pa ni bila sigurna^ ali je tedaj šlo za nrsečnost. Obsojeni Emil Kuret j1« prijavil proti sodbi rev z:jd in prbav, Globelnkova se je z njo zadovoljila, državni tožilec pa je prijavil za oba piiziv zaradi prenizke kazni. lal ob mrtvaškem odru slikar M. Gaspari in sedem najnovejših fotografij velikega pokojnika delo slikarja« Mihe Malesa. Izložbo izpopolnjuje lovorjev venec in primerna črnina, ki se izliva z ostalimi slikami v harmonično celoto. Izlcžba vzbuj.i splošno pozornost mimoi ločih. (ZSe/cz Zupan Leon Rupnik obiskal Novinarski dom Ljubljana, 29. aprila. Ljubljanski župan general Leon Rupnik je v sredo popoldne obiskal slovenske novinarje v njihovem domu v Gosposki ulici. Ko\dnarji so ga pozdravili v svoj; sredi in se mu po predsedniku zaiivaliL za razumevanje, ki ga je do njihovega stanu pokazal, posebno pa za dar, kj ga je namenil za podpiranje brezposelnih članov. Zupan Rupnik se je v prijetntm neprisiljenem razgovoru pozanimal za težnje, delo in potrebe društva, da bi tako dobil pravo sliko o organizaciji slovenskih novinarjev. Obljubil je, da bo mestna občina z razumevanjem zasledovala socialno delo novinarske stanovske organizacije in jo bo tudi podprla, kjer koli in kadar koli bo mv>gla. Zahvalil se je novinarjem za njihovo tvorno delo in zvestobo poklicu, vse v korist ljudstva Ljubljanske pokrajine. czttfca KOLEDAR Danes: Petek, 30. aprila: Katarina Sien- ska. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Za njegovo srečo in Trgovec s sužnjami. Kin° SfcŠ*3 Marjeta me I tremi. Kino Union: Mala gospodična. Razstava akad. slikarja Rilca Debenjaka v Obersnelovi galeriji, odprta od 9 do 19. Spominska razstava umetnin Ivana Vav-potu-a v Jakopičevem paviljonu. Koncert tenorista, Miloša Brišnika ob 19 v veliki Filhannonični dvorani. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Bleiwoisova cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus. Moste, Zaloška cesta 47. Odobritev učbenikov za šole v Ljubljanski pokrajini Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja smatrajoč za potrebno, da se uredi odobrovanje učbenikov za uporabo v šolah Ljubljanske pokrajine: Čl. 1. V prihodnjem in naslednjih šolskih letih se v šolah vseh vrst in stopenj v Ljubljanski pokrajini ne bodo smele uporabljati knjige, ki bi jih ne odobril za dotično leto Visoki komisarijat. Cl. 2. Ze natisnjene knjige, katerih ponovna odobritev se namerava zaprositi, kakor tudi rokopisi še ne izdanih knjig in že natisnjene knjige, katerih odobritev se namerava zaprositi, se morajo predložiti v treh izvodih vložišču oddelka IV (prosveta) Visokega kom i sari j a ta do vštetega 30. junija pred šolskim letom, za katero se prosi odobritev. Cl. 3. Za vsako predloženo knjigo je navesti vrsto Šole in razred, za katera se prosi odobritev. Ta naredba je bila objavljena v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 24. aprila 1943-XXI, Predaja mesa na. odrezek „CW Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 1- maja t. L potrošniki lahko dobil? pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka *C* na-vadnih živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani: 70 gr svežega govejega mesa in 30 gr prekajenega govejega mesa. Cena prekajenemu mesu bo Lir 25.— za kg. Zavodi, ki prejemajo rncionirana živila na po.?ebna nakazila, morajo mesarjem predložiti potrdiio Mestnega preskrboval-nega urada. V počastitev Jakopičevega spomina Ljubljana, 29. aprila Takoj, ko se je po Ljjbljani bliskovito razširila nepričakovana novica, ki je globoko odjeknila v srcih nas vseht namreč da je mojster slovenske upodabljajoče umetnosti umrl, so nekateri trgovci pohiteli, da bi vsaj na skromen način počastili velikega pokojnika. Danes je v Ljubljani mnogo trgovin, ki imajo v izložbah vsaj sliko Riharda Jakopiča. Najlepše pa je v srx>rnin Rihatrda Jakopiča, okrašena sreinja izložba umetnostnega salona v prehodu Nebotičnika. Sredi izložbe je veliko pokojnikovo delo ^Kristus zdravnik«. Ko je to umetnino ustvarjaj, je Rihard Jakopič mislil na Krista, ko jo poln vere v svoje božje poslanstvo izrekel na Oljski gori meti drugim tudi samozavestne in odločne besede: »Jaz sem luč sveta! Kdor gre za menoj, ne bo hodil po temi. temveč bo imel luč življenja«. In naslikal ga je v mogočni svetlobi večernega sonca. Na sliki vidimo, da se je Kristus z levico pravkar dotaknil borne matere, ki jo je sin položil pred njegove noge, v ozadju pa vodi delavec bolnega tovariša, ki ga bo čudodelni zdravnik ozdravil. Nadalje je v izložbi mojstrov j avtoportret, posmrtna risba, ki jo je izde- Natecaj za propagandno-turistični lepak Ljubljana, 30. aprila. Stremljenje za povzdigo umetniškega delovanja, ki bi naj združilo \se umetnike naše pokrajine, se razodeva v naslednji posebni prireditvi, ki bi morala zaradi svojega značaja vzbuditi vso pozornost. Mislimo na razstavo turističnih propagandnih lepakov, ki jo bo priredilo Pokrajinsko po« verjenišhro za tujski promet v Jakopičevem paviljonu od 12. do 27. junija istočasno z umetniško razstavo, posvečeno športu Namen razstave, ki jo imamo v mislih, je, zbrati učinkovito podana dela. razumljiva tako z umetniškega stališča kakor tudi s stališča. da pokaže način življenja ali poglede na dele ljubljanske pokrajine. V bližnji bodočnosti, ko bo dnevno življenje zopet potekalo normalno in v polnem tempu, moramo računati s tujskim prometom kot veleva/nim činiteljem goapodarskega življenja t*r pokrajine. Za to potrebo mor.ijo biti pripravljeni vsi činitelji, ustvarjajoči učinkovito propagando, pred vsemi zlasti taki lepaki, ki morejo takoj vzbuditi zanimanje in pri\abiti potnika in obiskovalca. Umetnike pokrajine opozarjamo, da naj bodo kompozicije v barvah pripravljene za reprodukcijo za tisk in da morajo biti 0.62 m široke in 1 m visoke. Vsak umetnik lahko sodeluje s poljubnim številom tlel, mora pa svoj pristop sporočiti Fokraj'nsktmu peverjeništvu za tujski promet (Gledališka ulica 11) do 20. maja z označbo števila del in nazivov. Malo jezikovna naše Kot član (nekdaj so rekli ud) človeške druž* be mora biti človek vse po vrsti: posameznik, občan, državljan, bodisi dežeian ali me:čan. gospodar aH hlapec, načelnik ali sluga, posestni ali berač. Vseh njegovih vlog pa ne bomo naštevali, ker moramo upoštevati, da je človek tudi čitatelj: naj bi bilo torej malo nrizanešeno vsaj čitateljem »paše«, ko že nekaterim čitateljem nihče ne prizanaša. Pesnik uživa nekakšno pravico, da razstavlja pred občestvom či* tateljev svoie bolečine in nesreče, medtem ko je pravica nesrečnega čitatelja vedno le v tem. da molče prenavlja vse. kar maže nedolžni papir. Vendar vedno ni tako lahke mo'čati. Včasih pisci tudi dele čitateljem zelo nezaslužene priimke, ki jih ne moreš tako iahko razumeti, če razumeš slovensko. Nihče se ne bo pritoževal, če je n. pr. poča;čen z imenom poslušalec, ko se udeleži koncerta ali predavanja; upravičeno imenujemo tud' obskcvalce gledališča gledalce: ljudje, ki obiskujejo raz* stave, so obiskovalci; na cesti so udeleženci; na sprehodu sprehajalci; na tramvaju potniki; na pojedini gostje. Nad tem bi se res nihče ne pritoževal Toda pritožiti se moram vsaj jaz kot udeleženec pogrebov. Pri nas pravijo lepo. da ie bilo v sprevodu mnogo ljudi. Sprevod pomeni v tem primeru »žalni sprevod« aH »pogreb« (»zadnja pot«), kakor pravijo temu naši mešča- ni. Naj bo pogreb, sprevod ali žalni sprevod, o tem se ne bomo prepirali. Toda, če se udeležim pogreba kot udeleženec v sprevodu, mo* ram odločno ugovarjati, da sem pogrebec. Zadnja leta nekateri poročevalci dosledno dolže vse udeležence pogrebov, da so pogrebe! Kako in kdaj so to dognali, naj raziskuje kdo drug; tu naj bo le naglašeno, da jc za udeležence pogreba grda žalitev, če jih kdo kratko malo zamenjava s pogrebci. Posel pogrebcev sanrh na sebi je časten in potreben, da moramo tudi pogrebce primerno spoštovati: če se pa udeležim pogreba, da spremim pokojnika na »zadnji poti«, si nikakor ne želim, da bi me prištevali med pogrebce. Da ljudje, ki stopA}- j mo vse zainteresirane, da se danes ob 18. j uri zaključi vpisovanje za pokrajinsko predtekmovanje »za veliko nagrado na srednji progi-, ki se bo vršilo v nedelV> 2. mr\ja cb 16.45 na Hermesu. Vpisnine naslovite na lahkoat'etsko zvezo. Bleivveiso-va c. la. Pri ozona li mora biti taksa v znesku 1 Lire. Atleti, ki nimajo izkazjiii-e Flda'n ali športne izkaznice za tekoče leto, morajo zahtevati cd zveze začasno izkat-nfca (1 Lira). V prijavi mora tekmovalec navesti številko izkaznice ali športna izkaznice ali začasna izkrznice in izjaviti za k?toro društvo bo tekmoval. — Harjrij zmagovalec v teku čer dm tn strn. Iz Stokholma poročajo, da je svet v-vni orvak Gunder Ilaegg za trening nastopil v nekem teku čez drn in strn In zmaga1 na nro^i dolgi 3 km v času 11:30. — Rekordni čas v izločilnih tekmovanji* za Veliko naerado za srednio progo je dosegel v nedeljo v Livornu Mario Cinacchl* k je oretekel 1 km do'go progo v 2:38A Pcdrbno tekmovanje bo v nedeljo tudi ▼ Ljubljani v prireditvi ljubljanske lahko-atletske zveze. Stev. 97 DNEVNE VESTI — Srebrni duhovniški jubilej triestin-skega škofa m«>ns. Santina. Dne 1. maja t. L praznuje 25-letnico svojega mašni-skega posvećenja triest in?ki škof mons. dr. Anton San! in. Pred 10 leti je bil posvečen za škofa v Poli, pred petimi leti pa je bil imenovan za triestinskega ter ca-podistrijskega škofa. V nedeljo 2. maja ob 10 bo daroval v katedrali sv. Justa v Triestu svojo srebrno mašo z zahvalnico Te Deum. ki ji bo prisostvovala triestinska duhovščina z zastopstvi škofijskih cerkvenih organizacij. — Nagradni natečaj za novinarje in pisatelje. Vodstvo razstave faš stične revolucije je razglasilo nagradni natečaj za najboljši članek o omenjeni razstavi. Omenjenega natečaja se lahko udeležijo italijanski novinarji ter vsi, ki so vpisani v fašističnem sindikatu avtorjev in pisateljev. — Umrl je umetnostni zgodovinar in pisatelj Calzecchi Ouesti. V Florenci je umrl arhitekt Karol Calzecchi Ouesti. nadzornik lepih umetnosti, sin znamenitega izumitelja in fizika Temistokla. Pokojnik je bil odličen poznavalec in gojitelj lepih umetnosti. Bil je med najbolj znanimi in najboljšimi restavratorji v Italiji. Pridobil si je številne zasluge za vzpostavitev ter osvetlitev starinskih umetnostnih ter zgodovinskih spomenikov iz starega ter srednjega veka. Njemu gre priznanje za umetnostne obnove, ki jih je izvedel v Perugiji. Bariju. Milanu in zlasti v Bolo-gni. Pokojnik je bil rojen v Fermu 1386 ter se je udeležil bojev v prvi svetovni vojni, v katerih ?e je zelo izkazal. — Na pol.iu slave sta padla bersaljerski višji kaporal Ercole Gazotti in topničar Ivan Pisoni. Gazzotti je bil do rodu iz kraja Areore pri M lanu. Pisoni pa je pripadal milanski fašistični skupini Corridoni. — Poroka vojnega ranjenca. V kapeli nacionalnega doma vojnih ranjencev v Florenci je bila svečana poroka vojnega invalida Petra B a srani j a, ki so mu morali z-aradi poškodb na grškem bojišču amputirati obe nogi, ter gdč. Adrijane Astretti. Poroki so prisostvovali tudi zastopniki florentinskega Prefekta, vojaških oblastev :n združenja vojnih ranjencev ter pohabljencev. — Posmrtno odlikovanje. Srebrno svetinjo so prejeli v spomin junaško padli ka-pitan Dom'nik Marocco :z Supina pri Fro-sdnonu; kapitan Lukrecij Brocco iz Ve-nezie: poročnik Alojz Vettori iz S. Lueie del Piave pri Trevisu; podporočnik Karol Fioretta iz Caprina pri Veroni; podporočnik Salva tor Fancello ie NorgaLija pri Nuoru; podporočnik Elij Indiv a iz Po-tenze prj Macerati; narednik Mario De Rosas iz Rima; višji kaporal Ivan Maiuri iz Torchiare pri Salernu; pešec Linij Or-tombina iz Ale pri Trentu; pešec Lino Paulctta iz Maniaga pri Udinu; šofer Anton Brignola iz S. Marca pri Neaplju. Delovna prcvzjrojitev vojnih invalidov poUedeVev. Iz Rima poročajo: V vrsti številnih ukrepov v zadnjem fesu, namenjenih vn;n:m invalidom ter pohabljencem, zasluži posebno pozornost ustanovitev zavodov za poklicno de'ovno prevzgojitev vojnih invalidov. Agencija -Lltalia d*oggi« pripominja, da pripada pohvala za hvalevredno pobudo nacionalni organizaciji za pomoč vojnim invalidom, ki Je hila organizirana v sporazumu s P. N. F. in ob sodelovanju poljedelskih sindikalnih organizacij. Namen ustanovitve omenjenega zavoda je predvsem v tem, da se napotijo in pripravijo za delo vsi oni vojni invalidi, ki so si že pridobili sposobnost in ki imajo potrebne fizične pogoje za primerno zaposlitev. Tudi je nalaga tega zavoda poskrbeti za zaposlitev invalidov na kmetskih gospodarstvih, organizirati tečaje za specializacijo v poljedelskem delu po raznih agrarnih šolah, zavodih in gospodarskih ustanovah, dopolnjevati vsako drugo obliko delavnosti, ki ustvarja bo'jše pogoje za bolj učinkovito poklicno prevzgojitev ter zaposlitev invalidov v pojedel-stvu. Novo ustanovljeni zavod ima svoj sedež v Rimu. V vsakem glavnem mestu posameznih pokrajin deluje posebna pokrajinska komisija, ki izbira invalide, primerne za napotitev na delo po raznih kmetskih gospodarstvih, in ki ugotavlja koristi pripravljalnih ter prevzgojevaln h tečajev, nakar predloži zadevno poročilo osrednjemu upravnemu svetu. — Zarodek nerojenega brata dvojčka v mladin i če \ cm črevesju. M ~> 50.000 lir za štev. 298.367; 1 372.572: 1.P39.426 in 1.967.978. Serija F: dve na.crrrdi po 100.000 lir za štev. 582.474 in 5R3.591. Stir: nr^rade po 50.000 lir za štev. 1.183 626: 1.378.200; 1,427.690 in 1.433.122. — Za 50 lir je dobil 212.fOO lir. Iz Ere-scije poročajo: Nenavadna loterijska sreča je doletela igra'en F. R., ki je stavil v loterijski pcsiovnlnic: San Faust no na štev. 7. 17 in 77. Pacal je 50 lir. Milansko kolo mu ie bilo naklonjeno. Vse tri številko so mu pripomogle do dobitka 212.000 lir. — Zjvahna operna de'avncsf^ Dopolavo-ro bo razvil v 'eto^niem maiu v spera-zurnu z mm strem za ljudsko kulturo i/redno delavnost v organizacij oremih pre I-stav. Skupno bo uprizorjenih 54 predstav. Od 2. do 9. maja bn v gledališču TCr.^rvc-cino v Chietifu ciklus opcm:h predstav, med dT^m b~-?ta uprizorjeni Pncc —. jevi operi ^Manon Lescaut* in »Tcsca«. Od 12. do 16. maja br>^ta v Avellmu predstavi ^Travia:?- in »Tosce«. Pokrajinski Dopo-lavoro v B^logni b^ orsr.r [žira! vrsto opernih nred^ + av v Imo]i. Rudr v.. M^linelli, Altedu !n C-evrdcoru. V Leern bodo uprizorjene predstave »Tosca«, »Gioecnda« in Rigoletto Fazen ter.a bo v M !nr»u 13 opernih predstav. n-Tienjc^ib. predvsem nižjim ljudskim slojem — Priročnik sodobnih italijanskih umetnikov. A^encii^ ^Ala« poroča, da p'-iprn,•-lia Tvan Scheawil er v sodelovanju s slikarjem Rabertcm Aloi po^eb^n slovar, posvečen sodobnim italiiansk m likovnim umetrrknm. Ta pr;r-čn*k bo prava enr;-k'opedija sodobne italijanske umetnosti — Uspeh prvega v Frane ji izd?!ar."-a italijanskega fdma v kinogledališču Ps-ramount v Parizu so rredvaja1! prvi talijanski film, ki ie bil izdelan v Frr.n-ciii in sieer • Potn k Vseh svetih«. No-ilka glavne ženske \d0.2e je Ar:a Naris. Film so snimali cb sodelovanju fim^kih družb •E:a< in -Francincx«. Film ie žel lep usoeh ori strokovni filmski kritiki in pri ^bčinctvu. — Krst Gherardijeve komedije v Rer-Unu. Na odru »Volksblihne« v Berlinu je bila nemška krstna predstava znone ko- ljubljanski kinematografi šest kratkih Ravnatelj Kikec je kup'1 svoji ženi krasen avto. Gospa ie seveda takoj krenila na krožno potovanje po svoji lepi domovini. — Ali se javlja gospa s potovanja? — ie vprašaj Kikca prijatelj. — Ali je vse v redu? — Vse gre tako. kakor sem pričakoval Naj* prej sem dob'! od nje dve dopisnic: z orož-nisKe stanice, včeraj pa iz neke bolnišnice. Njeeova reka ie nežno božala ovitek knjige. — Kako morete tako ljubiti mrtve stvari? — ga je vprašala ona. Ni opazila, da je v knjigi mnogo več živ* ljenja kakor v nji. nit: tega — kar je tudi važno — da je knjiga tudi mnoge lepša. — Vem, dragi, da se mnogi mošk; oženijo samo zaradi denarja, mislim pa, da bi ti mene ne vzel zaradi denarja. — Ne. draga, tudi če bi imela vse zaklade tega sveta, bi te ne vzel. Ona je bila lepa kakrr marmornat kp Če jo je človek zagledal, ni mogel odvrniti pogleda od nje — dokler ni odprla ust N'e. ni imela grdih zob. kakor ste gotovo pomislili Tudi nien: zobje so bili pravo remek delo narave. Toda ko so se začule iz teh prekrasnih ust besede, je postalo tudi največjemu tepcu jasno, da je ta ženska še boli bedasta. On ie bil majhen, droben možic z veliko glavo. Tcda v tej glavi je bilo precej možganov. On m ona sta sklenila zakonsko zvezo. Z najboljšim namenom. Hotela sta svetu podar;ti otroka z njeno 'e-poto in njegovo pametjo Otrok se je rodil in dora^čal. Bilo je dekle. Od očeta je imela lepoto, od matere pa pamet * Gospod profesor je kreni) na znanstveno potovanje v centralno Afr.ko Večkrat se ie javil gospe j z dopisnico, potem pa dve 'eti n! bilo o njem nobenega ^Iasu Za nym je b"!a izgmila vsaka sled Vsi so mislili, da je dnspod prt fesor postal žrtev znanosti. Gospa se je po kratki in globok- žalost' omožila z enm izmed svojih priiatebev. Čas je hite! in nekega lepec-i dne je pr'» Spela dopisnica od gospoda — profesor'a. Pisal je ženi naj se nikar ne iezi. da se tako dolgo ni oglasil. Izgubil je bil beležmco. ki je imel v nji njen naslov, zdaj se je pa končne spomnil, kje stanuje .. Gospa je hitela k advokatu. Advokat je vzel precej lepo vsotico na račun in stopil v stik z cbema soprogoma podjetne gospe. Gospod soprog številka dve se e takoj odpovedal zakonski zvezi v korist gospoda profesorja. Gospod profeacr jo pa istočasno telefonično sporočil, da se odpoveduje zakonski zvezi v koTist svojega naslednika. * Velika stenska ura je zgrmela raz steno ne» kcj trenukov r^ptem, ko je šla ob steni pod njo Rakičeva tašča. Rakič je vea razjarjen odbite! k urariu. KINO UNION Telefon 22-21 Zanimiv roman mlade sirote in slavnega pisatelja Mala gotpedi&ia V glavnih vlogah: Laura Nucci, Loreda na, Nino Bcsozzi in drugi Predstave: ob delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri: ob nedeljah ob 10.30. 15.30. 17.30 in 19.30 uri KINO MATICA Telefon 22-41 Najboljši pevski film pretresljive vsebine očarljive Žarah Leander Za njegovo srečo Predstave ob 17. in 19.15 uri MATINEJA: Trgovec s sužnjami Predstave ob 15. url — Včeraj sem vam plačal sto !r za popravilo, pa ura že zopet zaostaja! — ga 5- «*- brulil. je ni. KINO SLOGA Živahna, ljubka, vsemogočna in presenetljiva Assia Norls v lepi zabavni komediji Marjeta med tremi Poleg: nje še: Carlo Campanlni. Giuseppe Porelli — Doknmentarij Luce: Guidonia Pričetek predstav ob: 14., 15.50, 17.40 in 1930 med-'ie Gherardn Gherardija -Ljubavna Fisnia~<. Omenjeno komedijo je priredila Za nemške odre Marijana Wantzel. Komedija ie doz vela prepričljiv uspeh. — Pirandellovo cdrsko delo bo fi'mano. Iz Rima poročajo, da se pripravlja snimanje PirandcIIovesa odrskega de*a »Izključena^. Snimanje organizira Universalcine. — Nesreče, včeraj so bili sprejeti v ljub-Jansko bo'n'co n?.s!?clnji ponesrečenci. Zj-f :"a Bra.lsč, 15-'ctni &C1 posestnika iz Kr-lmu mesru m ne samo &v-o.;i okelici v okras. Scstavlaio jo U je veliki :n visoki stebri. Ka b:d.o sedim j a dcia končana, pride na vrsto vstavitev zapar-nic, ki so prav za prav bstveni de! vsake Eaporoiee. Dviganje in snuš.^anje zapornic bo avtomatično na električni ;^ gon, z d: vršit vi jo nov? zapcrnicc bo dokončno tešeno vp;aSanjc vcdr.cga stor.ja w strugi Ljubljanice. —Ij Ljubljanski mostovi Da bna naie mesta mnogo mostov, vsakdo ve. a m:Jo-kđo, koliko. Naj navedemo važnejša mostove, ki vežejo bregove Ljubljanice, njenega bratca Giuberjev^ga prekopr. n hčerkeOra-dr.rc ice. Od špice .0 konca Most je razpstih čez LjubljBliieo 12 mostov. Za osebni m tcvoiTii promet so: ProJskt Sentjakabski Oevljarskl, Zm-jski. Senpeteraki in Poljan-slvi most ter most na Koieljev^jm: 'amo za voaovnj promet: srednji most tromosti--, samo za osebni promet: stransl:a mosla trom ost ja in brv, ki vež? Koaeljevo z Mostami; dvrnaisti m^st pa je železniški ni Kcdeljevem. Brego\-a Gruberjevega prekopa veže cd špice do štepanje vasi 5 mostov. Eden je železniški. Karlovški in Polj-nski mest in most v štepanji vasi z* vezevni in osebni promet, a nova brv pri zapornici samo za pešce. Grad-ečica im3 štiri mostove za vozevni in osebni promet: enega pri izlivu v Ljubljanico, enega v Trnovem, enega v Koleziji in enegra na Viču: eno sodobno brv « osebni promet v Trnovem, lesen most v Koleri ji in nalaljne brvi v Kolesi ji in na Viču. Vendar to niso vsi mostovi v Ljubljani. Naj omenimo še most na koricu Opekarske ceste in mest na Tržaški eesti na Viču čez GlinSčico. kjer je tudi železniški most. Tramvajska proga je speljana čer trom ost je, fientpeterski most, Karlovški most in čez GlinSčico na, Viču. Nekateri mostovi so novi in imajo asfaltirano ali tla- itcvano cescišće ter urejene hodnike za pešce. Novi so; Čevljarski most, stranska mosta tromostja. Trnovski most, Kolezijski most in obe brvi: temeljito prenovljena pa ^ta srednji most tromostja in Karlovški most. To So samo n'jvsžnejši. V načrtu pa so nekateri novi mostevi. med njimi most Cez Ljubljanico, ki bo vezal Vodnikov trg s Kolodvorsko ulico v smislu dokončne uie-ditve. —ij Pokrito poMarMiMV eleKtrlčne cestne železnice pred glavno železn ši;o postajo nedvomno ne bo ostala osamljeno, ker so v načrtu še nadaljnje take naprave, ki jih zahteva zmeraj živahnejši tramvajski promet. Pokrita čakalnica "vidi tramvajskim potnikom varna z^v-.l? pred padavinami in jh šMt: pred osthni in mrzlimi vetrovi, kadar pričakujejo zaželen tramvaj. Čakalnica na cesti Bo#ke divizije pred železniško postajo je dovoj velika, da lahko sprejme pod svojo streho kakršno koli število tramvaja k h potnikov.' Ima tudi udobne klepi. da trudnoj, ši čakalci Lahko s*dejo. malo prrdajuln^ z raznimi dobrztami in v podzemlju sodobna stranišča. —Ij Samo še tri dni bo cđprta dru za kolektivna razstava del akademskega slikarja Riharda Debenjaka. M'adi likovmk je postavil na oe:led 58 o'.j, grrfik in rrh. S sedanjim nastopom je zlasti dokazal, da odlično obvlada tehniko grafike. Razstava je v zgornjih prostorih Obeian 1« ve ga>-rije na Cesti Arielle Ree in ne bo podaljšana. — V izložbi iste tvrdke pa je postavil na ogled nekaj uspelih keramičnih izdelkov mladi kipar Srečko Ko:ar, ki je s svojim nast'pom pokazal mnogo smisla za to umetnost. Njegcva dela ne zaostajajo za najboljšimi tujimi tovrstni, mi izdelki. Na nastop miadfga likevn ki zlasti opozarjam a ljubitelje domače keramike. —Ij Akademski slik*r prof. Ivan Ko«. mejster sodebne akvarelne teh.nke. je doživel pomembne uspehe s svoj mi na.s'opi na razstavah v Pragi in v Milanu tela 1939. S svojo sedanjo razstavo najnovejših akvarelov v umetnostnem salonu v prehodu nebotičnika je obnovil zanimanje za to vrsto slikarstva pri nas. Razstava bo cdprta le še nekaj dni. —Ij Instrukcije — Novi (Turjaški) trg Z.1 razredne, privatne, nžje in višje tečajne ter završne izpita na srednjih in strokovnih šolah pripravljamo trikrat po dve uri tedensko, kak:r tud instruiramo dijake dnevno po dve uri v vseh predmetih in posamezna zi nizek lianerar Prijave vsak dan od 8—12 in od 14—16: Novi (Turjašk ) trg 5-III. Instrukcije. —Ij Na koncertu Ljubljanskega Komornega dua, kj se ba vršil v ponedeljek, dne 3. maja t. 1. bocleta izvajala cdl.čna naša solista prof. Anton Trost in prof. Jan šlais med drugim tudi Mozartovo Sonato v D-duru. Mozart je brez dvema prvi klasik komorne glasbe in njegova dela so neprecenljive umetn ške vrednosti. Na videz morda ene stavna stava jo na izvajalca izredno vekke zaht-ve, pred. vsem v pogledu interpretacije, pa tudi v tehničnem. Brez vsakega dvoma je, da bodeta naša umetnika izvedla to dele v resnici umetniško dovršeno. P;leg Mozarta so na sporedu še tri sonate, ki so jih napisali Tartini, Vomačka In S^-ymanovv-ski Koncert se bo vršd v veliki filhar-monični dvorani. Začetek točno ob 19. Predprodaja v Kniis;a?ni Glasbene Matice. —Ij Najdena zapestna ura. Včeraj po-popoldne je bila najdena pred glavno pošto zape^tna ura. Lastn k jo dobi pri blagajni Hrandnice Ljubljanske pokrajine. —Ij Kako stojimo » plinom? Sedanja vojna je prines'a že nešteto novosti v gospodarevu. Med drugim čitamo zdaj v listih, kako nai ravnamo, da bomo prištod li Čim več plina. To dosežemo že z navadno kopeljo plinskih naprav. Gorilec in deli okoli njc£a so v mneg h primerih politi oi jedi in ne puščajo plina pravilno. Kadar vidimo plamen z rumenimi jezički, name.-to moIrovijolićastega z zelenim jedrom, je okoli gorilca ne!;aj naicbe. Treba ga ja ►okopati«. Položimo ga v vročo vodo m ra pustimo v n ej toliko časa. da se vsi ostanki starih jedi odmočijo. Potem posamezne dele lepo skrtačimo ia jh s pot namestimo, kamer spadajo. Zc po tem enostavnem či-očenjn bomo z veseljem ugotovili, da plamen bo'je gori in zaradi tega p~ej skuhamo jedila. Z očišćenim gerilcem lahko prihranimo 10 odstotkov plina Razen tega pa imamo tudi še večje veselje pri kuhanju. -Ij Nocojšnji koncert t^nor'^ta M. Brišnika bo imel naslednji spored: 1. Mi-lilotti: Ubogi mern^r. H'fmeister: Narei-sov cvet: Krek: Izkušnja; Lajavic: Iskal sem svojih mladih dni: 2. skerjuic: Vizija; Billi: Prepeva či ček; G leg: Eros; Spros-s: Včeraj in danes. Po kratkem odmoru sledi 3 Handl: aii-ia iz oratoiija »Mesija*; M^ssen't: Sanje iz opre -Ma-Don«; Mozart: arija iz opere 'D n Juanc; 4. Čajkovski: arija Lenskega iz opere •^Evg^nij Onjegin«: Gounod: arija iz opare *Faust* in Rossni: arija iz op^re »Se vil jaki brivec«. Na klavirju bo spremljala kenceftanta pianistka Silva Hriišo-vec. Po temeljitem, vestno nr.pravljenem študiju. stopa tenerist M. BrSnik danes pr%-'č s celo večernim koncertom pred n?.še občinstvo, da pokaže lepoto in tehnično izvežbanost Tvojega glasu. Zač^i^k bo tečno ob 19 v veliki filharmonićni dvorani. Vstopnice v Knjig-arni Glasbene Matice. —ij Ljubljanski športni klub opozarja svoje člane na redni občni zbor, ki bo v petek 30. t. m. (danes) ob 19 v lovski sobi restavracije Slamič. GLEDALIŠČE DRAMA Petek. 30 anria. ob 17: V času obiskan ja Izven. Zaključena mladinska predstava, travniku B k. ki I tem 0C1 vidno ni bi EadovcIJCB, sc ic arefito /ukadil proti njemu Prestrašeni lord jc saesl seveda ni vso moč bežati -n pr'h'ttl jc do pl< ta, ki j»a jc v strahu preskočil, kakrr da jc k mladenič. — G ispod. k:«i pn tn pomen:? — je nahrulil moža ki ga je /a^tii! ni driji strani plota, — kake si dr/nete puhati to bcitiJG brc/ nadzorstva r,a travniku? Moiakaf pa ic mimo skem qn;l 7 rameni. — kaj pomeni to. — jc kr:čil ra/;arjcr>i Inrd. — Ali vc^tc. kdo sem? .Ta/ sem lord Dubberton. ć'an lordalce A m ee. — Zakaj pa gpspod lotd ni na to opo/«»riI bika? — mu ic odgovor.1 kmet snuve. Newion K slavnemu ongrle?kcmu fiziku Nevvtonn Je pr:šel na dom nekdo, ki bi bil rad s^vo-t il z njim. P veilali so mu. da j«? Netvtoal v svojem kabinetu fn da g tam aince na sme motiti; zato naj počaka iio obadi • Jedilnici. Gost Je sedel za mizo in kmalu Je prinesel sluga skledo z juho. G st ja m slil. di je juha" rrinešena zani in jo je pojedel« Takoj potem je pa vstopil v jed lnic- Hewton, ki je bila juhn pripravljena zanj. — Izvolite že malo počakati, da DOObC jem, potem bova pa v miru p kramlja-a, je dejal go&tu. Dvignil je pokix>v skledo, da bi si napolnil krožnik z ;iuhr-. — Oh. kako rastresen sem! Glejte, pozabil sem,'da sem že obedoval . . . je dejal getu, ko je opazi prazno skica;. Radio Lfubliana SOBOTA. 1. MAJA L943-XX1 7.30: Pesmi in nape vi: 8.on: Napoved 5aaa; poročila v italijansčni. 12.20: PloSče. 12 PcrcčUa v slovenščini. 12.40: Lahka glaaba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljniStva ( prožen Ti sil v slovenščini. 13 25: Znane pesm:. iz\a;a orkester, vodi dirigent Gorni Kramcr. 14.00: Poročila v itanjanSttai 14.10: Koncert radijskcaa orkestra, vodi dirigent D M. Sija-ncc. Operetna glasba. 15.00: Poročil* v ilovcn ščini. 15.15: Pokrajinski vestn;k. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.15: Nove plošče »Cctra«. 17.55: Gospodinjsko pre* davanje v slovenščini 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovcm šč'ni. 20.00: Napoved časa; poročila v italijan -čini. 20.20: Pripombe k dogodkom 20.40: Koncert tenorista Antona Slad'djcva. 21.05: Koncert šramia »Ljubljane«. 2145: Klasični orkester, vodi dirigent Manno. 22.20: Lahko glasbo vodi dirigent Gallino 22.45: Poročila v italijanščini. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 0, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubijo nsko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z v&teto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 dre: testenine iz enotne nvke .'1.90 lire za kg; enotna pšenk'na moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; rfž navadni 270 lire: fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28 40 lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. KI«, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzirano mleko v dozoh po 880 g 15.90 lire za dr-zo, v dozah po 385 g 7.55 lire za lozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8 25 lire zn kg, v kockah 8 35 lire. 6. Mehka drva, r?zžagana, franko skladišče trgovca v Liubljani 33 60 lire za stot; mehki rnblr.nci (žamanie), približno 1 m do'gi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno mil°. ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg. Zlogovnica št. 13 a — al — ba — bo ur — do — do — e — e — el — falk — goš — ja — je — ka — ko — lem — lib — me — mel — na — ne — ni — ni — no — o — o — o — ra — ri — ri — ri — sej — sto — stri — ta — tu — um — va — za — zov. Iz teh razlogov šestavd 13 besed s pomenom: 1. bolgarski pesnik; 2. jezero v Severni Ameriki; 3. oseba s*ore zaveze; 4. reka v Južni Ameriki; 5. mrliški oder (tuj.); 6. evropska država 7. sibirska reka: 8. hroSč rogin: 9. mesto v Avstraliji: 10. da Ima-tinsk otok; 11. italijanski klasik; 12. učenec sv. Metoda; 13. bajna dežela. Prve in nato zadnje Črke vsake besede, brane navzdol, povedo citat iz Hamleta. RESrnCV ZLOGOVV1CE ST. 12 1. Damask. 2. Ekvador. 3. Sambesi, 4. Fma-nuel, 5 Toledrj, 6. Idict. 7. Bratislava, 8. re-nomist. 9. Apatin. 10. Taormina. Deseti brat — Soecdov sin MALI OGLASI MODRA PAPIGA ja uila v bližini nove cerkve v sliki. Vrniti proti nagTadi: Dreni-koA-a ulica 12. AU KCfiS •C NE VESTE* da vam oelaa v »Slo* venskem Narodu« 00V vzame vse Vaše skr-01? Ce iščete službo ali stanovanje. Ce telite karkoli kupiti, aa ibrntte na oglajtni od« lelek »Slovenskega Naroda« ki Vam bo • ;enenim oglasom l> poLiii željo. Stran 4 »S L O V E N S K. I N A R O D«. petek, 30. aprila 1943-XXX. Stcv. 97 »Apno obogati očete, osiromaši pa sinove" pravi ljudski ie f Id je jedrnato — Na opozoril, da |e pri Ljubljana, 30. aprila Kako važno je za kulturne rastline gnojen ie z apnom in kakšen pomen ima trošenje apna zlasti po vrtovih, je bilo rudi v teh stolpcih že večkrat razloženo. Apno je za rastline nepogrrešno in ga vedno najdemo tudi v rastlinskem pepelu. Prav tako moralo v botaničnih institutih, kjer eksperimentirajo z vzgojo rastlin v hranilni vodni raztopini, vreči vanjo rudi nekaj apna. da rastlina lahko uspeva. Aono oreorečuje skisanje zemlje Dasi je apna v zemlji običajno dovoli za potrebe rastlinske prehrane, je vendar koristno, da ga od časa do časa nekaj raztrosimo po njivah in vrtovih. Apno pospe-: "ie z vezaniem kislin razkroj organskih snovi v zemlji in preprečuje njeno popolno skisanje. Apno lahko že v kratkem razdobju spremeni debele plasti žote. ki so v njej nakopičeni ostanki odmrlih rastlin, zelo bogati na ogljiku in nepopolno raz-krojeni zaradi pomanjkanja zraka, in s tem. da omogoči bakterijam načeti kislo šoto. Celo v običajni zemlji, ki v njej ni mnogo strstenine, se poveča po primešan ju majhnih količin nnnn v prahu že v nekaj dneh število zarodkov bakterij 50- do 100-krat. Tako omogoča apno izrabo snovi v zemlji, ki bi jih sicer rastline ne mogle neposredno izkoristiti. To se zgodi običajno zelo naglo, v kra*kem razdobju se pridelek irredno poveča. Kasneje pa to naglo izboljšanje navadno popusti in se koPčina pridelkov zopet zmanišn. Star pregovor prav ; -»Aono ohos^ti očeta, osiromaši pa sinove. Zato je frebn ori gnoieniu z apiom nr-topati zelo previdno Preizkus vlo^e ann? v hranilni raztopini Rastlinsko klice lahko raseio do neke velikosti rudi v destikrani vodi. ker vsebuje seme samo nrav majhno kobčino rudnin-skih »r • Pogosto pa manika v niem oo-•rebnm količin nrma. o čemer se ie moeoče preorič iti s posebnim poskusom. Napoln'mo dva kozarca, enega s nopolno hranilno raztopino, dmsega pa z raztopino, r kateri ni aorta. V kozarca vložimo mlnde klice fižola, ki smo ga preie namakali v desfdirani vodi in pripravili do cimljanja no filtrirnem papirju, nanojenim z destilirano vodo. da tako preprečimo dostop apna. £e čez nekaj časa se pokaže v rasti mladih rastlinic razlika. Tista, ki živi v raz+opini brez apna. zaostaja v rasti, zlasti stebelce in korenine. Kmalu brstna konica v rastni okolici porjavi in odmira. Ce dodamo hra-n;lni raztonini pravočasno nekaj apna v obliki kredo ali pa p*adre, si novi brsrH in rastlina naglo opomorejo. Ali odloča kemična sestava aH fizikalične lastnosti Neglede na številne nižje alge in glive potrebujejo vse rastline apno. Vendar se napram raz.Včnim količinam apna v zemlji ne obnašajo vse enako. Znano je, da v apnenčastem gorovju rasejo rastline, ki jih ne najdemo v gorah, kjer je malo apna, tem več pa krem en ca (granita, peščenra, skrila i t d. V Tako so prirodopisci ugotovili, da rasejo v zemlji, ki je v njej obilo apna. močvirnica (Epipaetis rubiginosa). mračica (Globularia vulgaris). podkevca (Hippocre-pis comosa). neke vrste sliva (Pnmus maha leb i in planm^ki vrednik (Teucrium montanum). Skoro izključno r»a nastopajo na kremen-časti zemlji, torei v zemlji, kjer je malo apna: navadni vrm ali jesenska resa (Cal-:na vulgaris) Hoči nnprstee fD;gitalis purpurea). navada- ,:shca ali ščav fhVumex acetosella"). relikj ^nrothamu? sconarius). mešič (Soleranth- oorennis>. vrste šotnega mahu f5>nhagr»r— borovnica (Vnccinuim mvTtillus) in di Mrog- -o b?1 nja. d* ie za ra pojav odloč Inri k en -"-tnva zomlie. prevla- dovanje apr in kremenčeve kisline na drug' c«- Nasproti temu mneniu so drue; o • *eor;^n. In razdelilev rast-ni ;enn .no kemičnih lastnostih :*>m!je. tem- " no f -;' "nih. Ta spor še danes ni por nan V 'nnosti se tu ne moremo spuščati, p<~ i. rimo naj le, da je kemična sestava tal v mnogih primerih gotovo v n^'c^oj^ zvezi s pojavljanjem nekaterih ras+lin. Solitrne rastline raseio vedno v zemlji ki je v njej mnogo solitra ali amonijaka, kuhinjska sol pa je odločilna za obmorsko rastlinstvo, k: ljubi sol. Količina apna v zemlji pogosto odloča o bitju in nebitju neke rastline, ker učinkuje določena mera apnenih spojin strupeno ali pa vsaj škodljivo. Šotnim mahom škoduje že razredčena raztopin.* ogljikovo-kislega apna. med-tem ko jim ni sadra niti v nasičeni razto- pini Škodljiva. Zelo verjetno je, da torej ne bo odločilno toliko apno, kakor pa alka-hjska reakcija nekaterih apnenih soli. Vpliv apna na nekatere rastline Kako vpliva apno na nekatere rastline, pokažejo tudi naslednji primeri Sorte rosik (Drosera) uspevajo, če jih gojimo in zalivamo z vodo, k: je v njej obilo apna. Občutljivost njihovih listov je mogoče popolnoma paralizirati z apnenirni solmi določene koncentracije, podobno kakor z etrom Velikega pomena je končna apna pri vodi. s katero zalivamo vrste vresja in azalej. Te zahtevajo mehko vodo, v kater: je malo apna. Ce je v nekem vrtnarstvu ni na razpolago, začnejo kmalu bolehati, listje rjavi, rastlina zaostaja v rasti, medtem ko zalivamo z mehko vodo. v kateri je malo apna. ali pa z deževnico v sicer enakih okornostih, zelo dobro uspeva. Tudi pri gojitvi alpskega cvetja moramo pri napravljanju skalnjakov paziti, kakšne skale, kamenje in prod uporabljamo. Za rastline z apnenih gora bomo morali uporabiti apnenčasto kamenje, za druge pa skril, granit, mlo ali podobno na kremen-cu bogato kamenje, v katerem je zelo malo apna. Ce lahko gojitelj alpskega cvetja izbira med studenčnico, vodo iz potoka ali rek, je priporočljivo uporabljati slednji dve. ker običajno ne vsebujeta veliko apna. Žveplo, fosfor, kalij in magnezij V rastlinskem pepelu so našli razen železa in apna tudi žveplo, fosfor, kalij in magnezij. Žveplo služi rastlini predvsem za izdelovanje beljakovin. Sprejema ga i: zemlje z vodo v obliki sulfatov. Fosforja je v zemlji vedno vsaj majhna količina. V rastlino vstopa kot fosforjeva sol in sodeluje med drugim tudi pri tvorbi staničnega jedra. Za kalij sicer vemo, da je za rastlino nepogrešljiv, njegovo delo pa nam še ni znano. Tudi o vlogi magnezija vemo do danes z gotovostjo zelo malo. Ker je na eni strani potreben za tvorbo zelenila, na drugi strani pa tudi neželenim rastlinam, gobam, izhaja iz tega, da mu pripadajo vsaj dve različni funkciji v življenju rastline. Prva vožnja pod morjem Podmornico je izumil nemški strugarslti pomoćnik Wilheltn Bauer Približno 90 let je minilo, odkar so dela-1 v pristanišču v Kielu prve poskuse a čolnom inž VVilhelma Bauerji. To je bil predhodnik sedanje podanornice. Kaicor mnogi izumitelji, je moral tud; genijalni strugar-ski pomočnik in podčastnik Wilhelm Bauer premagati mnoge ovire, že pred njim so sicer poskušali fiziki zgraditi naprave za bivanje pod vodo. Toda prakt čnega pomena njihovi poskusi niso iimeli. ker se ni nobenemu fizku posrečil^ uporabna rešitev vprašanja vožn e pod morsko gladino. Bauer je ubral svojo debro premišljeno pot. Na prejšnje poskuse in prizadevanje drugih ae ni oziral, odločil se ni za pctapljaški zvon. temveč je zgradil potapljaški čoln. v katerem sta bili dve posodi za vodo. Ce so bili posodi napolnili, se je čoln potopil, če sta bili prazni, se je pa čeln dvignil, čoln je bil seveda zgrajen tako. da ni mogel vanj prodirati zrak. Tako je bila zgrajena prva uporabna pod-mom ca, ki so ji pa bile potrebne še mnoge tehnične izpopolnitve, da je dosegla sedanjo konstrukcijo. V Diiligenu ob Donava lrta 1822. rojeni VVilhem Bauer se je najprej ukvarjal z drugimi izum:, že kot 18-letni prostovoljec v 4 bavarskem polku je izumil posebno dvigalo za topove. Ko se je leta 1848. udeležil bitke pri Diipp^lnu. je prišel na misel razstreliti mo^t pri Sonder-burgu, da bi se o-n.skt vojaka ne mogla umakniti. To bi bilo pa mogoče samo. če bi se približal mestu pod vxlo. In ta ovira je ostala Bauerju d hro v spominu. M stil je na to tudi po povratku v augsbmško gamizijo. Poskuse je delal z ..ajčnimi lupinami in počasi so dobival) otipljivo obliko. Da bi mogd svoj izum praktično preiz-kusitit je vstopil Bauei kot \>- a misel potopkaškega čolna je bila že prodrla^ Ko je slišal o Baucrjevcm izumu paveljuioči general schlezung-hol'.-ste:n-ke vojake, je imenoval <-r'bor, ki nri je bilo naročeno, na i zbere potrebu: denarna sro- d M. v a za gradnjo takega čolna. I^eta 1850. jo bil Čoln zgrajen in v prisotnosti va-like množice radovednežev so ga v kielatcem pristanišču spustili na merje. C"In ie bil dolg 7.9 m visok 3 m, š rok pa 2 m. Za pogoni mu e služilo kolo. ki ga je bilo tieba poganjati n->go. Mornariška k^nii?lja se pa ni bčno držala Bauerjevih načrtov, ker je hotela šteditl na času in denarju. Tako so se pokazaJe razne pomanjkljivosti, ki pa izumitelj za nje nj mogel odgovarjati. Prišla je pa še katastrofa, in sicer med prvo vožnjo z Biueijev.m čolnom leta 1851. Napačno so bil položili v čoln eno železno traverzo in posledica je bila, da se čoln ni potopil v vodoravni legi. Dober stot težile kos železa se je zvalil v zadnji del čolna, ki se je postavil poševno. Bauerjeva spremljevalca sta začela godrnjati in Bauer jih je meral s samokresom v roki prisiliti pokoršč ni. Po brezuspešnih poskusih ;n napetem čakanju 7 dolgih ur so gledalci obupali, da bi posadko čolna še kdaj videli. Prof. Christian vnet Bauerjev pomočnik, je nagovoril razburjeno množico in v govoru se ;e že poslavljal od nesrečne posadke. Tedaj se je pa zgodilo nekaj nepričakovanega. Močan vrtinec je dvignil vse tri člane posadke na morsko gladino. Posreč'To se jim je b^lo zlesti iz potapljajočega se čolna in imeli so srečo, da jih je zgrabil močan morski tok in jih dvilnil na površje Ta katastrefa je ležala liki prokletstvo nad izumom in nihče več v Nemičiu se ni hotel ukvarjati z njim. Celo Anglija in Francije nista kazali nobenega zanimania. za izum. Tako je nastopilo leto 1855. Angleško vojno brodovje je blokiralo petro-grajsko pristanišče. Bauer se je odpeljal v rusko prestolnico in ponudil svoje načrte ruski admiraliteti. Sprejeti so bih z navdušenjem, žp čez dva dni je začela leuchten-berška ladjedelnica graditi Bauerjevo podmornico, ki je bili zgrajena leta 185,1 ;n Bauer je ctož'vel veliko zadoščenje, kajti izkazalo se je. da jo njegov Čoln uporaben. Pred Kionstadtom je napravil s svoim čolnom 133 posrečenih voženj in s posadko 30 mož je ostal pod vodo do 7 ur. Pozneje je doživel Bauerjev čoln še eno nesrečo, in tedaj je nastalo vprašanje sabotaž**. Navzlic temu je bil pa priznan Bauerju naslrv podmorniškega inženjerja in ma;"orski čin. Ko se je Bauer leta 1955. vrnil v Miinelien. mu je podelil bavarski kral častno rento ki mu je omogočila nadaljevati pofllrase. so vodno 5?o mu rojile po glavi misti na uporaben potapljaški Čoln, Pa ti:d: tretja podniofnica, ki jo je zgradil 7. mnogimi izp : ••:n"--'«-mi, se je potopila v kielskom pristanišču zaradi nesposobne posadke. Ko je Bauer 1S75. v Munchenu umrl pač ni sluti dalekcsežnosti svoje genijalne ideje, ki je ni mogel uresničiti zgolj zaradi pomanjkljivega tehničnega znanja in nezadostnih tehničnih pripomočkov. Gospodarski stiki med Francijo in Hrvatsko Na nedavni seji akcijskega odbora za gospodarske in carinske zadeve v Parizu so se posvetovali zastopniki Francije in Hrvatske o trgovmskih st kih med obemn drŽavama v okviru lan; 16. maja sklemene trgovinske pogodbe. Pegodba ie bila sk'e-:vena na podlag -bila Madžarska lani 10.000 novih stanovaoi. Letos je aaaao ^ Budimpešti t načrtu «jm»-ditev 3000 novih stanovanj. V zrcalu anekdot Igralec Kemble Redki so igralcu ki bi tudi mnogo boljšim svojim tovarišem pri/nali slavo in nadarjenost. Ena takih redkih izjem jc bil angleški igralec Kemble, ki je užival svoj čas velik ugled v Londonu. Iz zdra\st\xri|h razlogov se je bi umaknil iz gledališkega življenja. Za njim » jl pridobil naklonjenost londonskepa občh»-htva igralce kcan. največji dram&M igralec Anqlije vseh časov. Ko ga jc Kemble prvič videl v vlom. od kosrar prn'jk val kakšno koH korist. dobi.< rasli v življcnju. — Kaj počenjate? — je vpraaal Voltaira mladeniča, ki je .sedfl na klopi in zam1£lje* no zil pifJse. — GSovoi ta naga ■ seboj, — odgovoril književn k. — P alt n« verjemite tlsteran, ki n njim govorite, vsega, kar boste stiiah hi njegov h urt. On jc provri k priliznjene«, dal bi vas no hvali! prrtiranoi — mu jft dft>al Voltaire. Descartes Slavni filozof Descartes je aefeo rsd dobr« jedel. Nfkor j. p:v