232. številka.
Ljubljana, v sredo 10. oktobra.
XVI. leto, 1883.
I uhaja vsak dan sveder, izimai nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vs»» leto 14 j',' * i , M pol leta 8 gld., M četrt leta 4 gld., i jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za   .jn bljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se pc
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znata Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Ljubljani n Prana Kolmana hiši »Gledališka stolba*. U pravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Deželni zbor kranjski.
(VIII. seja dne 6. oktobra.)
(Dalje.)
Poslanec S ve te c: Slavni zbor! Jaz bodem n&vel nekoliko nepostavnostij, ki sem jih zapazil pri volitvi velikega posestva, katere je vse zakrivala večina volilne komisije velikega posestva. Prvo je pooblastilo gospoda Globočnika, katero se je b popolnem ničevimi razlogi od volilne komisije zavrglo. Reklo se je, da ni pooblastilo uradno poverjeno, ker je prišlo iz druge kronovine, kar pa je v neprepirnih Btvareh v obče popolnem nepotrebno. Tudi deželni volilni red kranjski v tej zadevi nema nikake določbe. Analogije je tedaj treba iskati v državnem volilnem redu, in le-ta razločno določuje, da le če dohajajo pooblastila iz inostranstva, izven Avstro-Ogerske, je treba, da so uradno poverjena. Tedaj je bilo, kolikor je volilna komisija od tega slučaja vzela razlogov, da se zavrže glas gosp. Globočnika, to le samovoljnost. Rekla pa je tudi večina volilne komisije, da jej selo Mnihovce ni znano; in vender je kraj Mnihovce poštna in telegrama postaja, blizu Prage, kar bi bila volilna komisija lahko poizvedela in kar bi jej bil povedal lahko tudi poverjeni gospod vitez Schneid, ako bi se bil vprašal. Volilcu pa vzeti volilno pravico zaradi nevednosti nekaterih udov komisije, to je nečuveno.
Drugo pooblastilo, katero je večina volilne komisije iz ravno tako ničevih razlogov zavrgla, je pooblastilo „Alpine Montau-Gesellscbaftu na Dunaji. Reklo se je, da se imeni pod natisneno Štampilijo društva ni moglo brati. To pa nikakor ne gre, kajti podpis, naj bode kakoršen hoče, je vender, dokler se proti njemu ne ugovarja, veljaven pred vsako gosposko. Volilna komisija bi bila pa tudi lahko vprašala poverjenega gospoda grofa Hohenvvarta, in ta bi jej bil povedal, da imata gospoda Frey in Palmer pra-
vico podpisavati za društvo „Alpine Montangesell-schaftu. Tudi bi se bila volilna komisija lahko upitala pri trgovinskej zbornici, zato merodajuem uradu, ki ima zapisnik vseh firm v Avstro-Ogerskej, in tam bi bila določno lahko zvedela, kdo sta podpisana gospoda in imata li pravico podpisavati pooblastila, ali ne. To je bila tedaj druga nezaslišana samovoljnost večine volilne komisije. Ko bi se bila ta dva popolnem postavna in pravilna glasa takoj prvokrat, ko se je volilo, vzela v poštev, bi bil resultat volitve v velikem posestvu kranjskem ves drugačen, in ne bi bila voljena ne Dežman, ne dr. Schrey, ne dr. Mauer. Jaz tedaj to krivico, ki se je očitno godila, pred svetom konštatujem.
Kar se tiče grofa Karola Lichtenberga in dveh 8odedičev, ni njih glasovanje nikakor opravičeno. Grof Karol Licbtenberg je reklamacijsko dobo zamudil in deželni predsednik ni mogel na njegovo ulogo nobenega ozira jemati. Tu je tedaj večina volilne komisije prekoračila §. 40. deželnega volilnega reda. Ravno tako nepostavno oddal je svoj glas gospod Kari Germ, kajti njegov oče istega imena, ki je bil posestnik, je umrl, Kari Germ, ki pa je glasoval, ni imel pravice za tega delj, ker ni bil na posestvo prepisan. To so tedaj nezakonitosti, ki so se vršile in katere so predrugačile volilni resultat.
Gospod profesor Suklje je rekel, da so bili le formalni pogreški pri tej volitvi. Jaz na to odgovarjam, da če ni trdne formalnosti pri volitvi, tudi ni trdnega reda in volitev nema nobenega trdnega stala. Gospod baron Apfaltrern je izjavil, da ako ne bi bile volitve potrjene, bi to imelo slabe nasledke; jaz pa istih ne vidim, zakaj bi nastali, kajti pravica je prva in če se ravna po pravici, me tudi ne ustraši groženje barona Apfaltrerna in njegovih somišljenikov, da bi zapustili zbor, ker to storili bi brez  vsacega   uzroka.   Sploh  pa,   ko  bi stranka
g. barona Apfaltrerna zapustila zbor brez uzroka, ne bi bilo to nič novega, saj je to prakticirala Že pod ministerstvom grofa Hohenvvarta in tedanji deželni predsednik, nomišljenik te stranke, g. baron "VVurzbpch je takrat v imenu vlade v zboru izjavil, da so to storili iz uajmalovrednejših uzrokov. (Dr. Zamik kliče: .%!■» «len nlclitAWurdi|f*tcii Oriinden!) Jaz tedaj mislim, da bi si baron Apfaltrern in drugovi njegovi stvar vender nekoliko premislil', predno bi zapustili zbornico.
Gospoda Sukljaj a duh je posegel daleč, za 90 let nazaj po imenitne može in migiusVval, da danes tako imenitnih mož nemarno. No, jaz ne vem, kaj imajo ti imenitni možje z narodnostjo in denašnjo volitvijo "praviti, to pa vem, da smo imeli slavne mož»« pred sto leti in da jih borno imeli tudi v prihodnje, akoravno moram reči, da možje, katere je navi*jal goap. Šuklje, so se mulo ali nič brigali za slovensko narodnost. Koristili so tedaj našej deželi in slovenskemu narodu malo ali nič, kajti njih delovanje bilo je svetovno. Delovanje narodnih mož dandanes je bolj pohlevno, a posvečeno je vsemu slovenskemu mi rodu in zato je za Istega tudi koristneje, ker je slovensko in narodno. (Dobro! Dobro!) (Konoo prih.)
Slavnostni govor
1» i- i Nluvlfon ji N«Mle ni<loHotlotuitM*
doktorja Frana viteza Miklošiča.
Govoril Božidar Raju v Ljutomeru dne 2. septembra I ms:;.
MihIrijun pridobi si pri svojem tiaroiln slavno imo, katero ostanu neumrljivo.
J. Sir. 37.
Petnajst let jo letos, kar je obila množina Slovencev /.brana v prvem taboru na Slovenskem pri Ljutomeru sklepala v burnem navdušenji skon-čatke, katere so jim rodoljubni govorniki predlagali,
LISTEK.
Prva ljubezen.
(Povest J. C. Turgenjeva, poBl. Ivan P.) (Dalje.) XX.
— Oho! zaklical je on in zmračil čelo. A to ste vi mladeneč! Pokažite se vender! Vi ste še vedno rumeni, a vender oči neso več tako motne? Zdaj ste podobni človeku, ne pa salonskemu psičku. To je prav. No, kaj pa? alt delate?
Vzdihnil sem. Lagati nesem hotel, resnico povedati me je pa bilo sram.
— Nič ne de, nadaljeval je Lušin, ne obupajte. Glavna stvar je: živite normalno in ne udajte se nagnenjem. Kako korist imate od tega? Kamor bi vaB tudi nesli valovi, — vse je slabo; človek mora stati na lastnih nogah, če je tudi na skali. Jaz, glejte, kašljam ... a Djelovzorov, ali ste slišali?
— Kaj takega? ne.
— Brez sledu je izginil; pravijo, da je Sel na Kavkaz. Dober nauk za vas, mladeneč. Pa vsa ne-
sreča izvira iz tega, ker se ne umetno, dokler je še čas, iztrgati se iz mreže. Iu, kakor se vidi, vi ste sreeno skočili ven. Le glejte, da se zopet ne ujamete. Z Bogom!
— Nikoli se več ne ujamem, mislil sem . . . saj nje ne bom videl več; pa bilo mi je sojeno, videti jo še jedenkrat.
XXI.
Moj oče jezdil je vsak dan na sprehod; on je imel lepega rudečega angleškega konja, z dolgim tenkim vratom in z dolgimi, tenkimi nogami, ne utrudljivega in hudobnega. Ime mu je bilo Elektrika. Razen očeta nikdo ni mogel jezditi na njem. Jedenkrat prišel je k meni jako dobre volje, kakor že davno ni bil, pripravljal se je jezditi nekam in pripenjal je že ostroge. Začel sem ga prositi, da naj me seboj vzame.
— Igraj rajši Čehorda, odgovoril je oče, s svojo kl j usu me tako ne boš mogel dohajati.
— Bodem že dohajal, ko pripnem ostroge.
— No le.
Odjezdila sva. Jaz sem imel črnega, kosmatega konjiča, ki je bil trduih nog in nagajiv; res, da je moral napenjati vse sile, a vender ni ostajal zadej.
Jaz še nesem videl jezdeca, očetu podobnega; on je sedel tako lepo in spretno; zdelo se mi je, da to čuti celo konj pod njim ter se ponaša I njim. Ob-jezdila sva vse boulevarde, bila sva na Devičjem polji, preskočila sva več zagraj (s prva sem se bal skakati, a oče je pretiral boječe ljudi — zato sem se nehal beti), jezdila sva dvakrat čez reko Moskvo, — mislil sem že, da se vrneva domov, tembolj, ker je opomnil oče, da je moj konj utrujen, pa kar obrnil je v stran proti Krimskemu brodu in skakal doli po bregu. — Jaz sem se spustil za njim. Pri-jahavši do visokega kupa zloženih brunov, skočil je z Elektrike, velel je tudi meni zlesti s konja, podal mi uzdo svojega konja in rekel, da naj počakam pri brunih, sam pa je odšel v ozko ulico in izginil je. Jaz sem začel hoditi gori in doli po hrenu, vodeč konje, jezil sem se nad Elektriko, kateri je pri hoji otresal glavo in razgetal, ali se je pa ustavi), kopal zemljo s kopitom in grizel v vrat mojo kljuso; z jedno besedo, obnašal seje kakor razvajeni „pur sang." Oče se ni vrnil. Od reke sem vlekla je vlažna sapa : dež je naletaval in škropil z majhnimi, sivimi lisami črne brune, okrog katerih sem hodil, in katerih sem se  že bil naveličal.   Meni je bilo dolgčas, a
recimo o zjedinjenji vseh Slovencev v jedno upravo, o uvajanji slovenščine v vse urade na Slovenskem, da se osnovne učilnice postave na čisto slovensko podlogo . . . Ugoden spomin na izredno navdušenost še dnes krepi narodno zavest po slovenskoj domovini. — V šestih dneh minejo tri leta, kar smo v društvu z južnimi bratovi Hrvati slavili velikega pesnika in narodnega pisatelja Stanka Vraza v sosednjem rajskem Cerovci v toliko veličanstvenej svečanosti, kaka se dosle na slo-venskej zemlji ni vršila; vsaj častili smo čegar blagi duh je hlepel strastno po književnem združenji Srbov, Hrvatov in Slovencev, khv njali se iskrenemu narodnjaku, kateri dobro znajoči naše bridke razmere peval je v „Dpoviesti" . . . vi drugovi . . . rodnog prava, vienac za vas na križu visi. Ostra istina te grenke izjave potrjuje se na premnogih značajnih našincih.
Dne  25. septembra 1881  spominali smo se slovesno v bližnjem Dravskem Središči panonskega pesnika Štefana Modri ujaka kot predstavnika slovenske pomisli na slovenskem Štajerji v početku tekočega stoletja; on speva:  „Zadnji človek je na sveti, ki svoj rod za nič drži . . .; rjav k akt i Judaš  bodi,   naj te pes za plotom je, med Slovence naj  ne hodi, kdo prav Slovenec ne." — Danes kaže se Ljutomer v prazničnoj obleki, zastave plahečejo po lepem trgu in hramovih, sinoči razlegal se je prijetno mirozov po trgovišči, v jutro rano grmel je stresalni strel, budnica brnela, mnogobrojni gostovi prihajali iz raznih tudi daljnjih dolin in ravnin, gričev in holmičev, in glej: izredna množina slovenskega občinstva, kakor še morebiti nikoli, zbrana je sredi Ljutomera, krasnega trga na vzhodnem Slovenskem.   Kak pomen javlja ta prijazna prikazen? .Ie-li se Ljutomer slavno spomina svojega zleženika,  davnega pesnika Mer kas a V   .legov  spomin  izročen je tcmnej pozabljivosti.   Je li hoče zahvalno slavo spe vati hrabremu in junaškemu župniku Simonu Po ratu, kateri je na čelu svojih vrlih župljanov 1683. 1-, tore  pred '200 leti, Kruce napadajoče Ljutomer in okolico pretiral daleč na Ogersko V   Župnik  Porat mirno počiva v hladnem  naročaji   matere  zemlje,  na  njega in na nekdašnje divje  Kruce   sedaj   malokdo več misli. Je-li se kani počastiti dostojni  spomin Levoslava Vol k m era, ovdešnjega domačina in panonskega pesnika V   .legovo slovesnost opravili so pred kratkim častno naši narodni dijaki. Je-li se hoče zaslužena čast skazati pokojnemu profesorju In pisatelju dni. Gottvveissu, kateri je mnogo storil za olepšanje Ljutomera in ustanovil napredovahu šolski razred V Jegova dobra   dela so  očividna,  a  jegov spomin pripada zgodovini.   Dnes* slavijo  Slovenci v Ljutomeru sedemdesetletnico najslavnejšega svojega rojaka,  največega   učenjaka jezikoslovca  in jeziko-znanca slovanskega, kateremu vrstnika še Slovenka ni porodila,  dra. Frana viteza  Miklošiča, pisatelja  in  c. kr. profesorja Dunajskega vseučilišča,
učenjaka, kateri po vsem svetu učence ima, kateri je ves svoj žitek posvetil v prid znanosti iz ljubezni do maternega jezika, in je sedaj predstavnik vseh slovanskih rodovin, broječih 100 milijonov ljudij; zato je Ljutomer, podarivši mu dne 13. avgusta častno tržanstvo, a občina Kamenščak, pod katero spada Radomerščak, častno občanstvo, toliko lično okrašen in ozaljšan, zato prijetno razleganje ubrane godbe, silno gromenje slavnostnega strela, zato tolika množica slovenskega naroda iz raznih krajev in rojaka, j končin. Na potrebno poznanje tega velikanskega učenjaka razgrnem vam dotične črtice iz njegovega marljivega in mnogoletnega delovanja in istega sadu.
(Dalje priti.;
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 10. oktobra.
Iz nemškega mesta na Ceskera dobili so fakcijozni Nemci dobro poučilo in svarilo, da se jim ni utikati v ondukajsnje zadeve ter hujskati narodnosti drugo na drugo. Trideset najodličnejših meščanov Kraljevo dvorskih, nemške narodnosti, izjavlja nr.mreč, da se v njihovem mestu in njega okraji čisto nič ne čuti ona razburjenost duhov in pritožba o zatiranji Nemcev, kakor se to zapored čita v fakcijoznih listih. Oni da žive* s svojimi someščani češke narodnosti v ljubem miru in spora zumljenji ter. nemajo nobenega povoda za pritožbe. — Ta izjava bivšim ustavakom se ve da ni po volji; zatorej so napeli vse žile, da so izcimili neko jalovo protiizjavo, v l.aterej se nekaj Kraljevodvorskih meščanov pritožuje, da se jim urivajo češki dopisi.
Budgetni odsek itališkcg*** deželnega zbora bode predlagal najem deželnega po-ojila, da se po krije deficit, ki je vztic vsemu črtanju pri posamez nih postavkah deželnega  proračuna precej znaten. Deželnemu zboru so do;le peticije, da naj bi vlada podržavljenje Ferdinandove  severne že iezmee takoj v roko vzela, ko ugasne privilegij te železniške družbe.
Naduljevaje debato o lirvat«lt<»m vprašanji govorili so v ogerskej državnej zbornici poslanci grof Apponvi, Pulszky i o Polit. Prvi govoril je s stališča zmerne opo/.ie.ije ter je odbija resolucijo Tisze. Tožbo hrvatskih poslancev o ne znosnih davčnih br menih je označeval neopravičeno, ker da so bas hrvatski poslanci vedno podpirali vlado ter s Bvojim glasovanjem vedno pripomogli da so se ustvarjali rovi davki. Srb Polit je dejal, da se bode oger.s-a samostalnost končala jedenkrat z občnim uporom. Magjarski narod ni zadostil svojemu političnemu poklicu ter ni držal svojih obljub. Govornik je navajal trditev francoskega pisatelja Montague, da se nahajajo narodje, ki zuajo le zapovedovati, ali pa izginejo iz površja. Značaj ma-gjarske politike je, da ne znajo biti zmerni proti drugim narodnostim Vladi, ki tako lahko mi sijeno prouzroeuje resne konflikte, da govornik ne more dati absolutorija; sicer pa h te mirne resolucije ne spozna več onega Tisze. ki je pred nedavnim še uovoril o poteptanji narodnostih Ta izrek je dal Tiszi povod, da ju sploh mogel kaj odgovoriti proti izjavam Polita; poudarjal je namreč, da je le govoril o Bfttrenji agitatorjev in demagogov. Nadalje so govoriii včeraj še Polonvi, Mozei in Iranvi.
Tisza bode imel najbrž danes zadnjo besedo o tem. — Nekoliko dnij že kroži po Budimpešti govorica, da bode baron Lev in Rauch nesrečnega spomina zopet imenovan hrvatskim banom.
VnaiiJe države.
Iz ■!«■ I«»k«rrada se poroča „Pressi", da se je razburjenje zadnjih dnij poleglo m da vse stranke z neko radovednostjo očakujejo, kam da bode krenilo novo ministerstvo. O neposrednem razpustu skupščine ni več govora, nego se pričakuje, da se bode čez nekoliko dnij, ko se nemirni duhovi še boli poležejo, zopet sklicala ter se jej bode predložila železniška konvencija v potrjenje. Ra-dikalci, kakor tudi reakcijonarji prorokujejo novemu ministerstvu le kratko življenje in vsaka teh strank je prepričana, da jej pripade dedščina po Krističevem kabinetu. V Belemgradu se pričakuje, da bode na-prednjaška stranka v vseh vprašanjih, ki se ne dotikajo neposredno njenega programa, novo ministerstvo podpirala, bodisi s časopisjem, kakor tudi v parlamentu.
Kunliš car in carica odložila sta svoj povra-trk do 15. oktobra. V četrtek odšel je iz Peter-hurga kurjer, nesoč carju poročila tajne policije o nihilistovskem gibanji, mej katerimi se nahaja baje tudi smrtna  obsodba,  katero  so   sklenili teroristi
0 carji. Nihilistje so se po poročilih policije razcepili v dva taborja, v jedno anarhično-teroristuo in socijalno-revolucijonarno stranko. — Na Ruskem pride zopet židovsko vprašanje na površje in dotična komisija se bode kmalu sešla pod predsedstvom grofa Pahlena, da privede to vprašanje, kakor se pričakuje, do radikalne rešitve. O namiš-Ijenji te komisije in pričakovanih resuitatih se ne ve nič določnega; v židovskih krogih pa se pričakuje od nje ugodnih podatkov. Občno mnenje, kolikor se da razvideti iz ruskih časnikov, si v tej važnej zadevi ni jednako. Dočim pričakuje jeden del, da bodo vse nesrečne židovske hajke nehale, ko zadobe židje popolno jednakopravnost s kristijanskimi sodržavljani, pravijo drugi, da bi taka jednakopravnost to zlo te še pomnožilo; sicer p* da je židovsko vprašanje socijalno vprašanje, katero se ne da odpraviti s postavami iu upravnimi n&redbami, nego morajo sodelovati v njega rešitev vsi socijalni faktorji. Temu zlu odpomore samo to zdravilo: Država in ljudstvo naj skrbita /a to, da se nižji krogi otresejo židovske mošnje in ob jednem napredujejo v izomiki; bolj ko bode mužik izobražen in neodvisen od židovskega kredita, rejše bolo židovske hajke in le v tem zmislu se zamore rusko židovsko vprašanje temeljito in trajno odstraniti.
Narodno sobranje  bolgar«ko vzprejelo je
1 veliko večino glasov konvencijo o ruskej vojnej odškoditvi in o železniškej zvezi. Minister vnanjih stvarij je izjavil upanje, da bode vlada, ker je Turčija odpovedala se trgovskim pogodbam, sklenila nove pogodbe, ki bodo v prid Bolgariji; tudi je izrazil upanje, da bode Avstro Oger-ska pri volji opustiti še obstoječe poštne urade v VVidinu in Ruščuku. — Pred obravnavo o železniškej konvenciji vprašal je Balabanov, minister vnanjih stvarij, oficijalno Joni na, ima-li kot zastopnik Rusije česa ugovarjati proti ratifikaciji te konvencije, kar je Jonin odločno zanikal. — Bolgarski uradni list ostro kritikuje po odpotovanji ruskih generalov Soboleva in Kaulbarsa delovanje prvega; mej drugim konstatuje tudi, da je razsvetljava s 15. dne maja t. 1. stala 173.000 frankov. Obznanja tudi stroške preselitve Kaulbars-
očeta  še ni bilo.    Nek star policist finskega rodu, j na glavi s staro čako,  ki je bla loncu podobna, s helebanlo v roki, (čemu je bil neki policist na bregu reke Moskve!)  približal  se je k meni in obrnil mi j svoj star emršen obraz, ter rekel:
— Kaj vi delate tukaj  s  konjema, gospod? Dajte, ,ih bom jaz držal.
Jaz mu neseni odgovoril; on me je poprosil tabaka. Da bi se ga znebi) (k temu me je silila tudi nestrpljivost), odšel s> ni v stran, kamor je šel oče: £el sem sko/.i one ozke ulice, zavil se okrog ogla in obstal sem. Nn ulici, kakih štirideset korakov od mene, pred odprtim oknom lesene hišice stal je obrnen s hrbtom proti meni moj oče; opiral se je s prsi na okno iti v hišici, za pol /agrnenim okninim zagrinjalom sedela je ženska v temnej obleki in pogovarjala s<; z mojim očetom;— ta ženska bila je Zinajida.
— Jaz sem obstal, kakor bi bil okatnenel. Povem vam, da kaj takega nesem pričakoval. Hotel sem bežati. „Ako se oče ozre nazaj", mislil sem, „■gubljen sem"; pa neko Čudno čuvstvo, ki je bilo BilnejŠf od radovednosti, silne; 3o  od ljubosumnosti,
silnejše od strahu — me je zadržalo.  Gledal sem iu vlekel na ušesa.   Zdelo  se mi  je, da je nekaj trdo zallteval oče; a Zinajida mu ni hotela dovoliti. Še zdpj vidim njen obraz,  žalosten,  resen in lep, kako je izraževal ob jednem predanost,  žalost, ljubezen in nekako obupauje — jaz druge  besede ne morem najti. Govorila je kratko, oči j ni povzdignila in  samo  smejala  se je — udano in  ob jednem tniovratuo. Po tem smehu spoznal sem mojo prejšnjo ZiiiHJido. Oče zmajal je z ramama, popravil je klobuk na glavi — kar je pri  njem bilo vselej znamenje nestrpljivosti . . . notem sem zaslišal besede: Vous devez vous separer de cette . . .  Zinajida je ustala in pomolila je roko ven . . . oče je vzdignil bič, s katerim je prej  otepal prah s svoje sukne — in udaril jo je po  nagej  roki. — Jaz sem se jedva premagal,  da nesem zakričal; a Zinajida je zatrepetola, molče pogledala mojega očeta ter počasi nesla je roko k  ustnim  in  poljubovala je rudečo prasko na njenej rokj.   Oče vrgel  je bič proč in hitro   tekel   po  majhnih   stopnicah v   hišico . . . Zinajida se je obrnila I— stegnivši roko in vzdignivši glavo odšla je od oklna.
Ves prestrašen in obupan tekel sem nazaj, tako hitro, da bi se bil mogel meriti z Elektriko, iu vrnil sem se na breg reke. Nič nesem mogel razumeti. Vedel sem, da mojega hladnega in vzdržljivega očeta včasih popade jeza — pa vender nesem mogel razumeti tega, kar Bem videl ... To sem čutil: naj bi še tako dolgo živel, pozabiti b\ ne mogel Zinajidinega gibanja, njenih pogledov in njenega smehljanja, in da se mi je ta nova njena podoba, ki sem jo tako nepričakovano videl, za zmiraj utisnila v mojo dušo. Gledal sem brez vseh mislij na reko in nesem zapazil, da so mi lile solze. Njo tepo, mislil sem . . . tepo . . . tepo . . •
— No, kaj pa ti ? — daj meni konja! razlegel se je za menoj glas mojega očeta.
Mehanično sem mu podal uzdo. Zavihtil se je na Elektriko ... ves zmrznen postavil se je konj na zadnji nogi in skočil je naprej za dva sežnja . . . pa oče ga je hitro ukrotil; dregnil ga je z ostrogama v strani in udaril s pestjo po vratu . . . Eh, biča nemam! zamrmral je.
Jaz sem se domislil nedavnega cvrčanja in udara tega biča iu stresel sem se.
ove in potovanja Sobolevega na Rusko, dočim pou darja nesebičnost ruskega generala Ernrotha, ki si je bil svoje dohodk« sam za polovico znižal in še te pri svojem odhodu iz Bolgarije daroval blagajni prve družine. Ta objava namerava nasproti napadom in obtožbam ruskih listov dokazati, da je naglost, s katero so se hoteli knez in ljudstvo izne-biti teh generalov, veljala le njihovim osebam, da torej pn tem ni bilo nobene neprijaznosti proti Rusiji in njenemu narodu Knez in liudsvo bolgarsko da želita, ne da bi zatajevala svoje dolžne zahval nosti proti Rusiji, biti neodvisna v notranji upravi svoje dežele.
Francoskemu ministru-prvosedniku je bilo veliko ložje iznebiti se vojnega ministra Thibau-dina, kakor pa najti mu pripravnega naslednika. Generali Saussier, Leval, Fevrier iu Campe-non, katere je zaporedoma vabil v kabinet, nemajo veselja stopiti v ininisterstvo, katero se bode imelo že čez kakih štirnajst dnij pred kamorami bojevati za svojo bitnost Zatorej se je vodstvo vojnega rai-nisterstva začasno izročilo mornarskemu ministru Pevronu. — „Figaro" javlja, da se je Francija, ker se s Kitajci ni mogla sporazumeti, pogodila s „Črnimi prapori41 s tem, da jim je izplačala za ostalo dnino ter prepustila svobodno lastuinštvo zemlje mej Saokai in Honghoa. Ta pogodba se je dovela s posredovanjem anamskih mamiarinov. Trdi se, da so Francozje dospeli že v S on ta y, katero mesto da so „ČJrni prapori" i/.prazndi, ter da je baje polkovnik Badens pri Bacnimb-u pobil regularno kitajsko vojsko, katerej je z ladijami in kenoni odrezal povratno pot.
Dopisi.
Izpod Nanosa 7. oktobra. [Izviren dopis.J (Predlog dr. Vosu jaka in tovarišev.) Občo radost in zadovoljnost je po vsej Kranjskej vzbudil predlog g. dr. Vošnjaka in tovarišev, s katerim so pokazali ti gospodje, da jim je blagor našega zapuščenega ter tako propadajočega kmetijskega stanu pri srci
Skrajni čas je pač, da bi se resno pričelo pre trescvati, kje da tiče pravi uzroki hiranja ter obubo-ževanja najpotrebnejšega in največjega stanu cele dežele. Seveda, s preiskovanjam ter poizvedovanjem ne bode nič pomagauo, ako se ne bode tudi resno skrbelo, da se vse ono izvrši, kar se bode od strani izvedencev, in to od »izkušenih izvedencev", predlagalo ter nasvetovalo. Da pa bode ta izvršitev trčila na silne zapreke, je pač vsakemu, komur so znane sedanje potrebščine, koje nas tlačijo, prav lahko umevno. Za to pa ne smemo dneva pred nočjo hvaliti ter ne smemo za trdno misliti, da se bode to tako važno in potrebno vprašanje kmalu in ugodno za nas rešilo: dobra stvar, pravijo, da potrebuje časa, in najbrž da bode tudi ta potrebovala nekaj večnosti. Sicer mi pa ne bode nič žal, ako bodem kriv prerok. Ne! nasprotno; še močno me bode veselilo, ako bodem dočakal, da se bode našemu stanu z vsemi potrebnimi močmi pomagalo do pravega bla bilo gotovo v veliko koriBt vsem z malo izjemo.
S tem predlogom je pa dana lepa prilika vsakemu, da pove svoje mnenje iz lastnega prepričanja, kje da tiči kak uzrok kmetijskega propada. Nič ne de, ako se tudi vselej prave ne zadene. Neovrgljiva je trditev, da „več glav resnico prej zasledi", in dostikrat se pripeti, da kdo pokaže kako malo napako, za kojo se pa potem zapazi jako izdatna Uzrokov, zakaj da kmetijstvo oziroma kmetijski stan tako moćno hira, je mnogo, torej se nikdo ne more izgovarjati, da za nobenega teh ne ve. Kdor bi se pa skušal izgovarjati, da ti njemu neso poznati, ta bi dokazoval, da njemu je kmet deveta briga ter da mu ni nič na tem, se li poslednjemu opomore ali ne.
Kakor sem že gori omenil, jaz se ne zanašam popolnem na po g. dr. Vošnjaku stavljeni predlog; kajti določbe, koje bi našemu kmetijskemu stanu koristile, kakor rečeno, imajo kaj kratke noge ter navadno kje obtiče, da potem ni ne duha ne sluha po njih.  No, da se bode ta predlog resno pretresoval, mogoče tudi izpeljeval, se je sicer nadejati; kajti uboštvo je po več krajih Kranjske, kakor tudi dru god, prišlo malo da ne do skrajnih mej in: ali se mora, in to kmalu, zapuščenemu kmetu odločno po mogati, ali pa popolnem  propade.  To bi pa bilo veliko škodo vsej deželi, oziroma vsej državi. Torej dežela in država bosti naposled primorani odločno skrbeti, da dobi ubogi zatirani kmetic potrebno pomoč.
Rešitev vprašanja: kako zabraniti propad kme tijskega stanu, je pa jako  težavna.   Torej  k reče nemu posvetovanju ali etiketi  treba je klicati ali izvoliti res zaupne ter izvedene može,  može stro kovnjake,  koji  imajo  priliko vsaki  dan opazovati uboštvo po deželi, može, koji so sami deležni gorja, ki ture kmetijski stan.   Ti in le  samo ti  bodo zamegli razjasniti ter razkriti uzroke, vsled kojih nastaja vedno večje uboštvo.   Torej pri  izbiranji teh mož treba bode pazljivo ravnati, ne gledaje na stan, ne na bogastvo, kakor se pri nas čestokrat godi. Dosti je mož, koji se puste voliti v jedno in drugo opravilo,  pa to le iz častihlepnosti, brez da bi potem
Domače stvari.
— (Dnevni red mestnega odbora seji), katera bode v petek 12. dan oktobra 1883. eta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Naznanila prvosedstva. II. Personalnega in pravnega odseka poročilo o mestnega magistrata nusvetu glede po-polnenja izpraznjenega mesta prvemu magistratnemu svetniku. III. Finančnega odseka poročilo o računskih zaključkih za 1882. leto. IV. Združenega stavbenega in olepševalnega odseka poročilo o prošnji Alojzija Korzike glede ograje ob njegovem vrtu na Vrtačah
— (V Malo Losinjskem glavarstvu) bo v občinskih uradih v Veleraselu in v Malemselu razobešeui zemljevidi, na katerih so južna Tirolska, Trst in na Soče levem bregu ležeči del Goriške pripisane I ta li j i. „Narodni list" priobčevaje to vest, dostavlja, da c. kr. okrajni glavar in deželni poslanec vitez Eluschegg za vse to ve. Ako je to istina, ne razumemo, da se zemljevidi ne odstrani jo in ne prične preiskava.
— (Iz Poč priCirknem) piše se nam: „Kako si je znal naš  okrajni  sodnik Kodri č pridobiti ljubezen in splošno spoštovanje v vseh krogih, pričal  je njegov „valete" v 27. dan m. m. v dvorani tukajšnjega narodnega gostilničarji. Udeležitev bila je mnogobrojna.  Mej živahnim razgovarjanjem, ubranim petjem, sviranjem  domaće godbe in pre-srćnimi napitnicami, minul nam je le prehitro večer. Odhajajoči gosp. sodnik vidno ganjen  odzdravlja v daljšem govoru na napito mu zdravico in izpolbuja prisotne k uadaljnemu napredovanju in vzajemnosti, se zahvaljuje za izkazano zaupanje in obljubi, delovati tudi v bodoče,  kakor do sedaj.   Trajajoči navdušeni živioklici odmevali so temu  izvrstnemu govoru. Razhajajoč se pozno v noć, čulo se je splošno obžalovanje, da smo izgubili tako izbornega sodnika in tako priljubljenega in neumornega pospelevatelja naše Čitalnice. — Preti nam pa še druga izguba. Bržkone bode prestavljen g. duhoven Ribniški v Ga-
izvrševali dano jim nalogo. Poprej obečajo nebo in >ru> ker Je tamošnji vikar hudo obolel. Ze pred zemljo, potem pa na vse pozabijo,  mogoče da neso |leti 80 na,n Sa hoteli vzeti» a,i ,etos se        da ne
tudi zmožni, ter se tolažijo: obljubiti in izvršiti je preveč. To pa ni prav. To se mora tudi uštevati več ali manj mej uzroke kmetijskega propadanja, kajti noben stan, koji ima slabe, malomarne in nevešče zastopnike, ne more napredovati, in kdor ne napreduje, ta zaostaja. In naj ima vlada ali kdo drugi še boljšo voljo, jednemu ali drugemu pomagati,
bodo vse prošnje nič pomagale. Zares britka izguba."
— (Novi deželni muzej Rudolfinum) bode stal na prostoru 0500 □ metrov obsezajočem, ki se neobhodno potrebuje za poslopje z ograjo vred. Nakupila pa je še dežela 8088 □ netrov prostora, ki leži mej hranilničnim poslopjem iu „Itudolfinumom" In kateri se prepusti Ljubljanskemu mestu brezplučno,
vse je zaman, ako nema pravih,   izvedenih ter za-|da ga porabi za javni prostor.
gosta 1 ija, kar bi ostalim stanovom
in dirjal je dalje. Jaz hotel  sem  videti njegov
— Kam si ga del? vprašal sem očeta čez nekaj rasa.
Oče mi ni odgovori sem ga dotekel, vsakako obraz.
— Ali ti je bilo dolgčas brez mene ? zamrmral je skoz zobe.
— Malo. Kje si pustil tvoj bič? vprašal sera ga zopet.
Oče me je ostru pogledal. — Kje sem ga pustil? Vrgel sem ga proč. — Zamislil seje in povesil je glavo ... in tu sem prvikrat in morda po-slednjikrat videl, koliko rahločutnosti in pomilovanja mogle so izraziti te stroge poteze.
On je zopet pognal konja in nesem ga mogel več doteči; prišel sem domov pozneje, kakor on.
„To je ljubezen", govoril sem sam seboj, ko sem sedel po noči za svojo pisalno mizo, na katerej so se že prikazovali zvezki in knjige: „to je strast! . . .H Kako je možno, da bi se ne jezili, če nas udari tudi najljubeznivejša roka. A vender je možno ... A ravno jaz . . . sem si domišljeval . . . (Koneo prib.)
nesljivih mož, koji bi nasvetovali, na kak način jednemu in drugemu zlu v okom priti. Toraj om, koji se ponuja ter se da voliti za jednak posel, brez da je zmožen izvrševati ga, nego to čini le iz go'e častihlepnosti ali sebičnosti, ta je pravi sovražnik ah zločinec svojemu narodu. Torej pozor! Ako pride do rečenih volitev, naj se volijo pravi pravcati možje.
Pri tej prliki mi je tudi omeniti, da mi No-tranjci smo jako zadovoljni z možkim obnašanjem na^ih treh gg. deželnih poslancev, iu to g. dr. VoŠ-ujaka, dr. Zamika in dr. Dolenca, osobito o verifikaciji poslancev veleposestva. Obžalovati pa je. da so drugi gg. tako naglo se pomislili ter da so naposled celo nezakonitost odobrili. Prav ima g. Sehrev in drugi, da se porogljivo smejejo; vsaj vedo, zakaj da se —, Hinko.
Iz Hrenov Mite županije 7. oktobra. [Izviren dopis.] Odkar je bila volitev tukajšnjega župana, preteklo je štiri leta. Neka postava pa pravi, da se ima župan voliti vsake tri leta. No, pa ta postava za nas ni veljavna in naš župan se za njo ne zme:ii. Podžupanje oziroma odborniki so pa že voljeni bili pred dvema mesecema. Ti bodo pač dovolj časa imeli za pomislek, koga da bodo v pri hodnje volili. Gotovo je, da najraje nobenega, ker občna želja je, da se naš., tako nepotrebna velika občina razdruži. To željo polagamo i gg. dež. poslancem na srce, da bi že jedenkrat razmotali ono občinsko postavo, kamera naj bi pa potem bila veljavna za cel j Kranjajko, ne pa samo za nekatere občine, kakor se tO tfdaj godi.
Po odobrenem načrtu ima poslopje deželnega muzeja spadati v tri dele, iu sicer v podzemeljskega, v visoki parterre in v prvo nadstropje.
V podzemlji nahajajo se shrambe muzeja, potem delaluica in pa prostori za spravljanje drv in druzega kuriva, in sicer v severnem, zahodnem in južuem delu. Te prostore veže med seboj mostovž, ki drži okrog in krog dvoriščiuega zidu. Iz podzemlja se pride po glavndi stopnicah v vzhodnem, ali pa po stranskih stopnicah v zahodnem krilu poslopja v parterre.
V visocem parterru so prostori tako-le rat« vrsteni: V glavnem delu na vzhodni strani je prostorna veža, v katero se pride skozi glavni uhod od tukaj drži pot po koridoru v vse sobe tega nadstropja, iu po glavnih stopnicah, ki bodo v polukružnom prizdku na dvorni strani in pa po stranskih stopnicah v zahodnem krilu poslopja, se pride v prvo nadstropje. V glavnem delu na severni strani Viže je soba za vratarja iu tikoma te v severnem kotu je dvorana za rudninske iu geologiške zbirke, na južni strani veže pa je dvorani za knjižnico; v severnem krilu ste obe sobi na vogalu, potem dvorana mej tema dvema sobama namenjeni za rudninsko - geologiške, stavbeno - tehnične m rudarske zbirke. V južuem krilu poslopja preskrbela se je majhna zbornica oziroma čitalna soba, delaluica arhivarja in pa jedna dvorana in jedna soba na vogalu, kjer bode arhiv; /a tem pride v južnem delu še jedna arhivua soba, potem pa stanovunje vratarjev«) oziroma služabnikov«) in preparatorjevo. Na dvorišče, katero od vseh stranij obdaja poslopje in
T čegar severno-vzhodnem kotu se nahaja hišni vodnjak, pride se skozi vežo v zahodnem ali pa skozi vrata stopničnega prizidja v vzhodnem krilu poslopja.
V prvem in ob jednem zadnjem nadstropji je na sredi vzhodnega krila nad vežo velika in zraven te proti severu majhna dvorana, odločena za starin-Bko-kulturno-zgodovinske zbirke, na drugej strani pa je tik srednje dvorane soba za živalski oddelek, v severnem krilu je še jedna soba za st.arinsko-kul-turno-zgodovinske zbirke, takoj za to pa pride velika soba za slike, kabinet za zbirko denarjev, drugi kabinet za zbirko bakroreznih slik in v kotu soba za obrtnijsko šolo. V zahodnem krilu se nahaja velika dvorana za umetne razstave oziroma za večje shode, soba za rastlinstvo, potem pisarna muzej nega varuha s predsobo in stransko sobo. V južnem krilu ste obe sobi na vogalu in velika dvorana mej tema sobama odločeni za živalske zbirke.
Prostorni in svetli mostovži v visocem parterru in v I. nadstropji zamorejo 96 porabiti pri večjih razstavah in pozneje, ako bi bilo treba, tudi za raz-postavljanje muzejnih stvarij sploh.
V vseh prostorih so obokani stropi, v visokem parrteru in v I. nadstropji pa so stropi sklenjeni z Železnimi poprečnimi tramovi.
Pot v podstrešje drži po stranskih stopnicah v zahodnem krilu.
Stroški za zidanje in opravo poslopja bodo znašali vkupe 196.996 gold., od katerih bode dala kranjska hranilnica 100.000 gld. Drugo mora dati dežela. Prodale se bodo obligacije muzealnega zaklada in odpovedala posojila, kar bode vrglo 31.029 gld.; prostovoljni doneski znašajo 5226 gld., razen tega kupnina za licealno poslopje 40.000 gld., drugo pa se bode štelo iz deželnega premoženja in se bodo v ta namen prodale deželne obligacije. Zastran odškodnine Ljubljanskemu mestu predlaga deželni odbor deželnemu zboru:
Deželnemu odboru se naroča, da naj mestni občini Ljubljanski še jedenkrat ponudi odškodnino v znesku 6000 gld. pod že stojenimi pogoji, in ako se ta ponudba ne vzprejme brez vseh pridržkov v teku kratkega določenega roka, ki se ne sme prekoračiti, naj se smatra ta ponudba, kakor bi je ne bilo in deželni odbor naj takoj odpove prostore, v kate rib je prva mestna ljudska šola v licealnem poslopji ter naj se po pravdni poti išče pripoznanje popolne in neomejene lastnine dežele do imenovanega poslopja nasproti zahtevam mestne občine.
Tujci:
dne 9. oktobra.
Evropa; Loukavič iz Reke.
Pri Nionu : Oauch iz Trsta. -pl. lioggav iz Somagija.
Pri  Mallel:  Reitz z Dunaja, glije. — VVenzel z Dunaja.
Pri avstrijskem  cesarji:  Kruleč iz Bistrice. — Stan ta iz Trata.
Berkeš iz Pešte. — — Scheuiger iz Ve-
ITmrl i so v JLJiiItljaiii:
5. oktobra: Marija Zupančič, delavčeva hči, 14 m., Poljanska cest* št. 18, za vodenico v glavi. — Ana Murin-čič, zidarjeva žena, 77 I., Flor j unska cesta At. 39, za oslab ljenjem.
6. oktobra: Katra Lapajne, kramariea, 57 I., sv. Petra cesta št. G, za mrtvoudoiu.
7. oktobra:  Jožef Porko, prodajalec ovocja,   79 1., Gradišče Št. 2, za spridenjem jeter.
V deželuoj bolnici:
3. oktobra:  Jakob KuSar, gostač, 48 1.,  za krčem vsled rane.
4. oktobra: Janez Bukovnik, črevljar, 22 1, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
a
a
Čas opa-!baSr^JJ zevanja ;   v mm
Temperatura
O
7. zjutraj
2. pop. 9. zvečer
746-67 mm. + 5-4" C 744-18mm. -f 140°C 744 10 mm. -|- 7-6nC
Vetrovi
si. szh. si. szh si. zah
Nebo
Mo-
krina v mm.
megla jas. jas.
0-00 mm. dežja.
Srednja temperatura -f- 90°, za 3*5° pod normalom.
Tržne cene v IJ ubijan I
dne 10. oktobra t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, u ...
Ječmen        „ . .
Oves, „ ...
Ajda, „ ...
Proso, . ...
Koruza, „ ... Leča „ ...
Grah „ .   . .
Fižol r ...
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. .
Mast, „      . .
Speh frišen „      . .
„ povojen, „ . . Surovo maslo,      r      . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, k \giam Telečje „ „
Svinjsko „ „
Koštiunovo     „ „
Kokos...... .
Golob...... . .
Seno, 100 kilogramov . . Slama,   „ „ . ,
Diva    trda, 4 kv. metre .
»    mehka, . ,
gld.	kr.
8	12
5	20
4	23
2	76
4	87
5	4
5	40
8	50
8	50
10	—
2	68
—	96
—	88
—	70
—	78
—	85
—	»Vi
—	8
—	60
—	60
—	60
—	32
—	40
—	17
1	96
1	69
6	60
4	40
2D"U-a^.aJs^ca- "borza
dne 10. oktobra t. I.
(Izvirno tolegrafičuo poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ....       . . .
Zlata renta ........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije...... . .
London . .....
Napol. . .........
Srebro ........
C kr. cekini.       .   .       ...       . .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz 1. 1864.         100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0......
n n n        - . „ ....
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4,/9°/0 zlati zast. listi . Prior, oiiliElizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolfove srečke .... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 n Trainuiway-dru8t. velj.  170 gld. a. v.
78 gld.		35	kr
78		70	
99	•	10	n
92	•	85	
840	■	—	H
288	■	—	r
120	■	—	n
	n	51	|
5	» n	68	* n
58	n	75	n
120		20	n
167	n	25	n
99	n	45	n
119	n	60	n
87	n	—	n
85	D	75	n
104	11	—	n
114		50	n
118	n	75	n
103	n	10	n
105	B	—	n
168	»	50	n
19	n	—	n
107	j>	75	n
224	n	30	.t
Vence za gomile
iz umetnih cvetlic
in trakove z napisi
oskrbuje točno in cenci v vsakeršnej izpeljavi        (656—1)
J. S. BENEDIKT
pri „Spinnerin am Kreutz".
Priznano nepokvarjene, izvrstne
voščene sveče
izdelujejo (452—1)
P. & R. Seemann v Ljubljani.
Jaz kupujem raznovrstne
suhe orehove plohe,
potem zdraiTe orehove jo (hlode) od 18"
naprej, javorjeyo pa od 15" naprej.
Plačujem jih dobro.   Prodajalci naj se mi naznanijo pod adreso
(115—9) Kari Hofbauer,
fournierfabrika v Tržiču na Gorenjskem.
i
♦« ♦« ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦»♦♦♦+.
♦ Umetne (234—49) X
z žabe la _
£ ustavlja po najnovejšem amerikanskom načinu x
:brez vsakih bolečin ter opravlja ploiuliovauja in + vse lobne operacije ♦
I zobozdravnik A. Paichel, |
O        poleg Hradeckjjevega mostu. I. nadstropje. o
Salicvl - ustna voda,
uspešno sredstvo proti v-tem boleznim v ustih in na zobeh, ohrani prijetni duh in naravno bojo zob; steklenica po 40 kr.
Anatherin-ustna voda
po 60 kr.
Zobni prašek
po 40 kr.; priznano najboljše sredstvo za čiščenje ust.
Dr. Pfeffermann-ova
zobna pasta
v ikatljah po 1 gld. '25 kr.
Dr. Poppov-a ustna voda
po 1 gld. 40 kr. prodaje (291—8)
Cr- PICCOLI,
lekarnar v Ljubljani, na Dunajgkej cesti.
Naznanilo.
Dajemo si čast ter naznanjamo, da smo izročili
MT glavni nastop
naše družbe za Kraii|t»ko in Npodnje Štajersko gospodu
Florijanu Rogl-u,
•tanujočemu v Ljubljani.
Dunaj, v 1. dan oktobra 1883.
Zavarovalni oddelek prve Dunajske pogrebniške dražbe „ENTREPMSE DES POMPES FTOŽBRES".
Dr. Ev gon Herzfeld, 1. r.
p. p. Klemen« Kautsoh, 1. r.
Ozirom na predstojeće naznanilo usojam si čestito p. n. občinstvo najuljudneje pozivati k udeležbi I opombo, da ae vzprejemajo naročila na zavarovanje kapitaiij za slučaj smrti Bploh, kakor tudi samo na zavarovanje pogrebnih stroškov in sicer z jako nizkimi premijami in najugodnejšimi pogini, ter m odškodnine izplačujejo v najkrajšem času, — pri pogrebninah celo že v 24 umb.
V Ljubljani, v 4. dan oktobra 1883.
ITloirijaii TJogl,
(654—2) glavni zastopnik.
zavarovalno
Filijala za Avstrijo. Filijala za Ogersko:
Dnnaj, &iselastee št. 1, i Pešta,Franz-Josefsplatz5,
,: '     v hI« društva.
v hiši društva.
frank. 79,368.882-80 15,412.821-75
Društvena aktivu . ..............
Letni dohodki i>\ nremijuh in obrestih dnč 30. junija 1881 . . Izniačitve z:iv;i<o\ ulnin ib rent in zakupnin itd. za obstanka dru-
Itva (1^48) ved kot............. n 128,300.000-—
V slednjej dvanaJBtmeseČuej poslovalnej perijodi ulovio se je pri
društvu za..................                                                                    • » 07,185.575-—
ponu<lh, vsled česar znaša skupni znesek v s'ednjih 25 letih
na u>o'-enib ponudbah več kot........... n 1.077,022.110'—
Prospekte In druga razjasnila daje
(Jlaviui agentura v LiuMjani, na TržaS"ej cesti št. 3, II. nadstropje pri "Vri 1. 55o«olaliotix. (162—8)
1/datelj in odgovorni urednik M&kso Armič.
Lastnina in tisk rNarodne Tiskarne'
88
1994