Leto 1887.
201
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XIX. — Izdan in razposlan dne 1. maja 1887.
Ukaz ministcTstva za trgovino od 18. aprila 1887,
s katerim se v dodatku k policijskemu redu za pomorska pristanišča od 14. marcija 1884 (Drž. zak. št. 33) izdajo posebna določila za Puljsko pristanišče-
§• 1.
Notranje pristanišče Puljsko, t. j. oni vodojem (basên), ki ga oklepajo grebeni ali hridi (Scogli) sv. Katarine, Franov in sv. Petra, razdeljuje se na vojaško in na trgovinsko pristanišče.
§•2.
Kot vojaško pristanišče je smatrati vse notranje pristanišče razven onega dela pristanskega vodojema, ki ga okrožujeta severovzhodni zunaj orožarnične (arsenalove) ograde ležeči breg in pa črta, mišljena od plitčine (proda) na vzhod od Olivskega grebena do dola sv. Petra.
§. 3.
Kot trgovinski pristan služi v §. 2 določeni del, in prostor pred pristanom Puljskim, na zunaj omejen s črto od rta Krista do nosa (glave) Kompare; a poraba poslednjega pristanskega dela je trgovskim ladjam dopuščena samö toliko, kolikor se z njo vojaška delavnost ne opovira.
§• 4.
V vojaškem pristanišči smejo v obče zakotviti in z vrvmi pripeti se samö c. kr. vojne ladje in takšne trgovske ladje, katere svoj tovor (naklad) na ravnost v orožarnico oddajö ali iz nje vzprijemajo, in pa one ladje, ki so tjakaj namenjene zarad kake druge vojaške svrhe.
Vse druge trgovske ladje dolžne so vzeti si kotvišče (sidrišče) v trgovinskem pristanu.
Tuje vojne ladje, katerim se je dalo dovoljenje zapluti v vojno pristanišče, smejo se samö in edino privezati v prostoru pred samim pristanom.
;ti9v«uj»cno	41
§. 5.
Po vojaškem pristanu, kateri je izkljuöljivo vojno-pomorstvenim svrham namenjen, ter stoji na razpolog e. kr. pristanskemu admiralatvu, zvršuje pristansko policijo c. kr. vojaško pristansko poveljstvo, odnosno temu poveljstvu podstoječa stražna ladja.
§. 6.
Pristansko in pomorsko-zdravstveno kapitanstvo zvršuje pristansko policijo samö v trgovinskih reččh, a pomorsko-zdravstvene uradne poslove nasproti v obeh delili pristanišča.
Trgovske ladje, ki so po §" 4 namenjene za vojaško pristanišče, a pri katerih pristansko in pomorsko-zdravstveno kapetanstvo najde kak pomislek v pomor-sko-zdravstvenem oziru, dolžne so privezati se v trgovinskem pristanišči ter pod-stojé v takih slučajih, kar se tiče pristanske policije, izkljuöljivo pristanskemu in pomorsko-zdravstvenemu kapitanstvu.
•§. 7.
Vojaško pristansko poveljstvo ima oblast, vse one trgovske ladje in plovila, ki so sumne v vojaškem oziru, dati čuvati, obsesti in preiskati, naj bodo privezane v katerem koli pristanskem delu.
§.8.
Vsaka pomorsko-trgovska ladja, ki zavozi v Puljsko pristanišče, dolžna jo narodno zastavo razpeti uže tedaj, kadar se približa na streljaj najskrajnišim trdnjavam.
§• 9.
Vojaško pristansko poveljstvo hode, kakor in kadar samo za dobro izpre-vidi, nasproti pošiljalo v pristan zavozivšim ladjam ladjico (čoln), katere voditelj, ne stopivŠi v ni kako dotiko z ladjo, je povpraša, čemu je namenjena in kaj namerja.
Kadar je ladja namenjena za kako vojaško ali pomorstveno svrho, odkaže so ji začasno kotvišče, katero bodi, če se more takö, eden ali drugi od obeh pri-penjalnih poplavkov (boj) nameščenih med grebenom Franovim in Olivskim. Ladjar naj po tem pri pristanskem in pomorsko-zdravstvenem kapitanstvu izprosi „pratiko“, ter prejme o tem izkaznico. Pokazavšemu to izkaznico odkaže vojaško pristansko poveljstvo ladji kotvišče, ki bode za trdno veljalo.
Hoteč privezati si ladjo v vojnem pristanišči, naj se ladjar obrne na pristansko stražno ladjo ali na vojaško pristansko poveljstvo, ki mu dâ potrebna ukazila ali potrebno pripomoč.
Ako ladja ni namenjena vojaškim ali pomorstvenim svrham, napoti jo prej imenovana ladjica vojaškega pristanskega poveljstva, če veter in vreme dopušča, naj zavozi v trgovinski pristan ter naj v ta konec uporabi prehod med Franovim in Olivskim grebenom.
§• 10.
V trgovinskem pristanu smejo se rabiti samo oni poplavki, katere je pomorska uprava postavila.
§• 11.
Ladje, katerim je poslove nakladanja in odkladanja zvršiti znotraj c. kr. pohorske orožarnice, podvržene su, dokler bivajo ondukaj, v vsakem odnošaji pro-pisom ondukajšnjim v oziru na to, kako je postopati z ognjem in lučjo, v oziru na vhajanje in izhajanje in drugo občenje ljudi in promet blaga.
Imenovani poslovi opravljajo se praviloma samo v delovnem času orožar-Qioe, to je od jutranjega do večernega z zvoncem dajanega znamenja, ter je po te® dolžnost takih ladij zopet zavzeti kotvišče, katero jim je vojaško pristansko poveljstvo za trdno odkazalo.
Kadar bi ladje tudi čez noč v orožarnici privezane ostale, ni dopuščeno hoštvu takih ladij v orožarnici prenočiti.
§• 12.
Ladjam, katere imajo kak gledé ognja nevaren naklad, odkazuje, tudi Če so namenjene za trgovinski pristan, pristansko in pomorsko-zdravstveno kapitanstvo v porazumu z vojaškim pristanskim poveljstvom, kje jim bodi stojišče.
§• 13.
Ladje jadrenice, ki vozijo petrolej (kameno olje), ne smejo po noči zapluti v 1’uljsko pristanišče.
Ako naloženi petrolej ni namenjen za Pulj, prepovedano je sploh zavoziti v Puljsko pristanišče, razven v slučaji premoči (višje moči).
§• 14.
Kadar ladja parnica ali jadrenica, ki vozi za Pulj namenjeni petrolej, Zaplove v pristan, naj pristansko in pomorsko-zdravstveno kapitanstvo to precej priobči občinski upravi in ta uprava dâ potrolej z ladje spraviti in v svoje hra-hšče prevoziti.
Z ladje se petrolej spravlja pod nadzorom dotičnih pristanskih, finančnih in občinskih postavljencev.
Petrolej se mora o vsakem vremenu in precej, čim dojde ladja, spraviti z nje na mestu, katero v to določi pristansko in pomorsko-zdravstveno kapi-tanstvo.	/
§• 15.
Zastran ognja nevarni predmeti, ki so lastnina vojaškega ali pomorstvenega erarja, smejo, ako bi ne bilo moči poprej spraviti jih v stran, po noči pod strogo v°jaško stražbo na bregu ostati.
§• 16.
Trgovske ladje ne smejo nikdar v vojnem pristanišči popravljati se, ter jim Je> tudi če so bile namenjene v vojno pristanišče, zarad kake poprave oditi v trgovinsko pristanišče, kjer jim pristansko in pomorsko-zdravstveno kapitanstvo odkaže stojišče.
§• 17.
Ladjarji pomorskih trgovskih ladij imajo dolžnost, izpolnjevati, kar jim Vojaško pristansko poveljstvo ukazuje.
§• 18.
V slučaji kake nesreče je dolžnost pomorskih trgovskih ladij, na zahtev vojaško-pristanskega poveljstva precej pomagati, kolikor koli morejo.
§• 19.
Prestopki zgornjih propisov kaznijo se po §. 47 policijskega reda za pomorska pristanišča.
Baequehem s. r.
43.
Razpis ministerstva za finance od 24. aprila 1887,
da je prepoved izvažanja konj raztegnena na izvažanje kônj prek čolnih izimkov.
•
Po sklepu ministerskega svéta in v porazumu s kralj, ogerskim minister-stvom razteza se prepoved izvažanja kônj dana 2. februvarja 1887 (Drž. zak. št. 10). na izvoz kônj čez čolna izimka Tržaški in Reški.
Ta prepoved pridi v moč z dnem razglašenja.
Dnnajewski s. r.