GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ O ŠT. 13. G LETO XI ® 1. APR. 1972 » Orodjarna « Ljubljana Na poti k boljšim poslovnim rezultatom ne manjka ovir B3 P« E 3 B4 rb i' a ra K« ea RS LJ ra p» RJ K» RS ra ra »g K4 ra ca KS fcS Pred volitvami samoupravnih organov Spomladansko obdobje je po navadi čas, ko v delovnih kolektivih razpravljamo o uspehih, ali pa iščemo razloge za morebitna neuspešna gospodarjenja. Iz leta v leto opažamo sicer večjo ali manjšo aktivnost slehernega zaposlenega, ki pa le želi dati svoj doprinos v smi-siu prikaza kazalnikov uspehov, ali pa pokazati pomanjkljivosti, oz. vrzeli, ki se porajajo pri gospodarjenju v samoupravni družbi. V zadnjem obdobju opažamo nekakšen zastoj ali celo nazadovanje dejavnosti samoupravljanja na ravni osnovnih samoupravnih celic. Od nekdaj tako forsiranih »ekonomskih enot«, ki se niso razvile po napovedanih programih, prehajamo do osnovanja »temeljnih organizacij združenega dela«, pri katerih pa lahko trdimo, da ta oblika dobiva vse drugačen vsebinski značaj. V 21-letnem obdobju razvoja naše samoupravnosti so bili nedvomno doseženi vidni uspehi pri preoblikovanju naše družbe. V tem času smo spoznali tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so bile posebno jasno prikazane Pogled na vsakomesečno tabelo o proizvodnih dosežkih delovnih organizacij združenega podjetja Iskra, nam je v januarju in februarju 1972 pokazal, da je tovarna orodja ta dva meseca svoje proizvodne obveznosti izpolnila komaj s 47 in 40 odstotki. Zaskrbljujoče nizki proizvodni rezultati so nas vzpodbudili, da smo pri v. d. direktorju tovarne orodja, ing. Zdravku Tckavcu povprašali po vzrokih, ki so pripomogli do tako skromne proizvodne realizacije. treba ukrepati, da bo tovarna čimprej zašla na pot normalnega postavanja in boljših poslovnih rezultatov. Kaj nam o tem lahko poveste? Kdo ve kako globokih ana- Kot v. d. direktorja tovarne orodja še ne delate dolgo, pa vendar menimo, da ste v tem času vsaj spoznali dejansko stanje v tovarni in na osnovi Ugotovitev spoznali, kako bo Ukrepi proti črnim kozam V Sloveniji poteka prvič množično cepljenje po posameznih delovnih organizacijah. Za ostale občane bodo zdravstveni domovi organizirali cepljenje po posameznih enotah, hkrati pa bomo po dispanzerjih cepili predšolske otroke in mladino. Vsakdo, ki je bil cepljen proti črnim kozam, mora o tem dobiti potrdilo. So nekateri, ki se cepljenja bojijo, češ da imajo »hude« posledice. Pretirana bojazen je odveč, kajti Slovenija je uvozila najkvalitetnejše In zelo prečiščeno cepivo, ki povzroča le mile reakcije. Pri tistih, ki se ponovno cepijo, prihaja do reakcije prej in v blažji obliki kot pri tistih, pri katerih je minila vrsta let, odkar so se zadnjič cepili. Reakcije so lahko trojne: običajno se pojavijo med tretjim in sedmim dnem po cepljenju mehurčki oziroma rdeča, srbeča oteklina in pri nekaterih bolj pri nekaterih manj — zvišana temperatura. Ta reakcija pomeni, da je oseba že vsebovala določeno odpornost, ki pa jo je cepivo spodbudilo. Drugi primer je, da se reakcija pojavi še prej in v 8e blažji obliki; tedaj je težko reči, ali se je cepivo »prijelo« ali pa gre samo za alergično reakcijo kože, ki pa ne pomeni odpornosti. (Dalje ua 6. strani) IB ■■ ■ ■ K« Ul Eta E9 ■ a ta BI 9 BO na tla f:m «a Ing. Zdravko Tekavc liz in visokoletečih načrtov ib po tako kratkem času služ- J* bovanja v tovarni orodja res g ^ (Dalje na 6. strani) 52 • r na drugem kongresu samoupravljalcev. Tudi ustavna določila vse bolj jasno prikazujejo vlogo, položaj in organiziranost naših kolektivov in z njimi slehernega našega samoupravljalca. Menim, da moramo to predvolilno obdobje — obdobje, ko izbiramo kandidate za spremljanje, ugotavljanje ter odločitve o gospodarjenju, posebej zaznamovati, si ustvariti kritičen odnos do kandidatov ter izbrati le tiste, ki bodo zastopali pri odločitvah celoten kolektiv in ki jim bo prioritetni cilj nadaljnja rast organizacij združenega dela in s tem seveda tudi celotnega podjetja. Delavski svet združenega podjetja bo po določilih 47. in 48. člena statuta v celoti voljen na novo in bo štel v mandatni dobi 1972/73 58 članov z dveletno mandatno dobo, oz. 57 članov, kolikor bo organizacijska enota počitniške skupnosti priključena volilni enoti strokovnih služb ZP, kot je bilo to doslej. Volitve bodo po sedanjem predlogu 20. aprila. Te dni so se po enotah ZP Iskra že začeli zbori delovnih ljudi na katerih se bodo pogovorili o najbolj perečih problemih. Zbori bodo opravljeni do volitev. Jože Čebela, predsednik Sindikalnega odbora ZP Iskra Vtisi sili. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije Tretji kongres sindikata delavcev v industriji in rudarstvu Jugoslavije, kateremu je prisostvovalo okoli 500 delegatov, kot zastopnikov našega 1,300.000 članskega sindikata, se je v preteklih dneh končal. S potrditvijo in sprejetjem šestih temeljnih dokumentov, ' ki opredeljujejo bodočo akcijo in hotenja sindikata in se nanašajo neposredno na položaj in vlogo delavca v združe- nem delu, se je održalo to zasedanje. Blizu 100 razprav-ljalcev je več ali manj skušalo dati svoj doprinos v smeri prikazovanja problemov, ki so v našem gospodarstvu prisotni in katerih reševanje nam ne daje posebno vspodbudne prognoze. 2e iz uvodnih izvajanj dosedanjega predsednika Milana Rukavine in predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Dušana Petroviča je bilo razbrati, da de- Gostje in udeleženci skromne slavnosti v Klubu poslancev SRS, nagrade za uspehe v preteklem letu (K članku na 4. strani) ko so sodelavci ZZA prejeli državna odlikovanja in denarne lavski razred terja učinkovitejše in odgovornejše reševanje vseh problemov, ki so naši družbi prisotni in to na vseh ravneh. Od pristojnih organov na vseh ravneh, je bilo zahtevano, da se sedanji odnosi delitve usoglasijo z ustavnimi amandmaji in, da se z razvojno politiko določi dinamika jačanja materialno osnove združenega dela v industriji in rudarstvu. Na tej nalogi naj vsaka organizacija in organ položi izpit iz samoupravne opredelitve, ker ne bomo realizirali neposrednega odločanja delavcev v organizacijah združenega dela in širših asociacijah brez hitrejšega jačanja njihove materialne osnove. Razprave so potekale tudi: o politiki osebnih dohodkov in pogojih gospodarjenja v združenem delu, o delovnih in življenjskih pogojih delavcev, o družbeno-ckonomskem razvoju do leta 1975. itd. Motile pa so me nekatere razprave (katerih žal tudi ni bilo tako malo) kjer so posamezniki prikazovali bilanca in dosežke svojih podjetij. Tudi prikaz, da ima večina podjetij veliko terjatev in skoraj nikakršnih dolgov, se mi zdi nerealen. Zanimivo je bilo tudi prikazovanje posa-(Dalje na 6. strani) »Avtoelektrika« Nova Gorica Volitve v samoupravne organe 20. aprila E: š: DS je na seji 21. marca razpisal volitve v samoupravne organe za 20. april 1972. Člani kolektiva bodo volili v 18 volilnih enotah; število mandatov 31. V DS ZP bodo volili 4 člane. Zbori volivcev bodo končani do 6. aprila. Volilna komisija: Jože Cestnik, predsednik, Dušan Tersič, namestnik in člani: Dušan Petrovič, Marko Rakušček ter namestnika: Edvard Sčukovt ter Milka Špik. DS je med drugim obravnaval in z nekaterimi dopolnili sprejel pravilnik o sistematizaciji delovnih mest. Obenem je delavski svet sprejel sklep, da lahko zasedajo delavci prosta delovna mesta v posameznih sektorjih in službah le takrat, če je taka zasedba delovnega mesta nujna; o vsaki zasedbi prostega delovnega mesta mora biti seznanjen kolegij, ki da svoje mnenje odboru za kadre. Odbor za delitev sredstev sklada skupne porabe je 16. marca sklenil, da se za vse jubilante, ki v letu 1972 dopolnijo 10 let neprekinjene zaposlitve v tovarni, priredi v marcu sprejem v delavski restavraciji z zakusko. ®b tej priliki se jubilantom 10-letne-ga dela podeli spominske značke in denarno nagrado v višini 1.400 din, kolikor Je znašal poprečni OD v letu 1971. Odbor za delitev dohodka in osebnih dohodkov je ponovno obravnaval predlog dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Ker so bile na seji podane pripombe in predlogi, odbor zadolžuje strokovne službe, da predlog dopolnitve pravilnika dopolnijo in pripravijo prečiščeno besedilo do prihodnje seje. Letos poteče mandat vsem članom DS ZP Ob zadnjem razpisu volitev v delavski svet ZP na 5. zasedanju tega organa dne 2. 4. 1971 je delavski svet ZP, upoštevajoč dejstvo, da je bil tedaj predlog novega statuta ZP ISKRA Kranj že tik pred Zasedanje DS ZP Delavski svet združenega podjetja Iskra ima na zasedanju v petek, 31. marca 1972, naslednji dnevni red: © Obvestilo o izidu dopolnilnih volitev v ISKRI — Tovarni industrijske opreme, Lesce in verifikacija mandata novoizvoljenega člana DS ZP. ® Razpis volitev v delavski svet združenega podjetja ISKRA Kranj za 20. aprila 1972. © Razprava in sklepanje o pripojitvi podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljubljana: a) obvestilo o izidu referenduma v podjetju ELEKTRON Vrhnika o vprašanju propojitve k ZP ISKRA Kranj s 1. 1. 1972 v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljubljana; b) obravnava elaborata o proizvodno-tehnični in ekonomsko-finančni utemeljenosti pripojitve podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljubljana; c) obravnava in potrditev pogodbe o pripojitvi podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce; č) sklep o pripojitvi podjetja ELEKTRON Vrhnika k ZP ISKRA Kranj v svojstvu organizacije združenega dela pri organizaciji Iskra Commerce Ljubljana. @ Informacija o formiranju konzorcija CITROEN — ISKRA Avtoelektrika — TOMOS. © Predlog za spremembo pogodbe med ZP ISKRA in Počitniško skupnostjo ZP ISKRA. © Soglasje DS ZP za prodajo sredstev industrijske lastnine v tujino. ® Informacija o izvajanju akcijskega programa ZP ISKRA Kranj. © Poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP od 1. 1 1971 in 1. 10. 1971 ter pregled neizvršenih sklepov odbora za poslovno politiko ZP in DS ZP. © Razno: a) Soglasje DS ZP k imenovanju glavnega direktorja ISKRE — Zavoda za avtomatizacijo, Ljubljana; b) Imenovanje članov komisije za prevzem dolžnosti med dosedanjim direktorjem ISKRE — Tovarne orodja, Ljubljana, in novim v. d. direktorjem te organizacije; c) Imenovanje članov komisije za prevzem dolžnosti med v. d. direktorjem ISKRE — Tovarne usmemiških naprav, Novo mesto, in novim direktorjem te organizacije; č) sprememba liste članov komisij za imenovanje direktorjev organizacij enot ZP in samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb. O razpravi in sklepih bomo poročali v prihodnji številki. fazo sprejema sklenil, da se določi članom delavskega sveta ZP ob spomladanskih volitvah 1971 enoletno mandatno dobo, ker bo na prihodnjih volitvah v letu 1972 voljen novi delavski svet v celoti po določbah novega statuta ZP ISKRA Kranj, ki bo takrat že sprejet. Novi statut v 46.-48. členu določa status delavskega sveta ter volilni postopek. Vsaka organizacijska enota ZP in enota, katere ustanovitelj je ZP, predstavlja volilno enoto. Postopek za mandate in določanje njih števila, pa je ostal enak kot je to določal prejšnji statut. Novost je le v tem, da traja mandatna doba članov delavskega sveta ZP dve leti in da nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za člana delavskega sveta ZP. Letos torej poteče mandat celotnemu delavskemu svetu ZP in voliti bo treba na novo celotni delavski svet. Volilne enote so organizacije v ZP ISKRA Kranj ter druge organizacijske enote. ca BH H ■a BH :: KB na um ES BH BS BS sa 11 §■ BS ■L ■■ ua ■■ EIB BH B9 SB ■■ a» DH »Avtomatika« Ljubljana Še vedno brez sredstev in materiala V prejšnji številki smo kratko poročali o velikih težavah, ki so nastopile med drugim tudi v naši tovarni za elektroniko in avtomatiko na Pržanu, ker zaradi nelikvidnosti nimajo sredstev za dvig materiala s carine, Da bi prebrodili kritično obdobje, so se odločili pre. tekli teden za kolektivni dopust celotne tovarne, torej tudi obeh dislociranih obratov v Mokronogu in Višnji gori, v upanju, da se bo ta čas stanje s finančnimi sredstvi in prepotrebnim materialom kaj izboljšalo. Žal se vsa pričakovanja in obljube niso uresničili Kolektivni dopust je minil, glede sredstev se ni obrnilo še nič na bolje in medtem, ko materiali šc vedno leže na carini, v tovarni teče zasilna proizvodnja, ki komajda še zasluži to ime. Vprašanje proizvodnje televizijskih sprejemnikov kot glavne postavke v proizvodnem programu tovarne, je ostalo še naprej povsem odprto vprašanje, saj so se praktično izjalovile vse možnosti, da bi tovarna od kod dobila prepotrebna finančni sredstva za zagon te proizvodnje, ki je nedvomno zelo perspektivna in bi jo Iskra Commerce lahko plasirai na tržišču. Proizvodnja brivnikov bo sicer nekaj dni še tekla, vendar tudi tu ima svojo odločujočo besedo pomanjkanje materiala. Prav enako pa se dogaja tudi s proizvodnjo elektrolitskih kondenzatorjev v Mokronogu ter vozičkov — za oboje namreč manjka materiala, ki so ga sicer pravočasno naročili, a šc vedno leži na carini, kjer je zaradi pomanjkanja denarja — pičlih . 850.000 din še vedno nedosegljiv. Takšna proizvodnja, kakršna te dni teče v tovarni »Avtomatika« na Pržanu, zanesljivo ne more biti rentabilna in tudi ne zagotavlja kakšnih posebnih rezultatov. Medtem pa teko dnevi, ki prinašajo še nove težave, iz katerih bo vedno teže najti pot k normalnim pogojem. Resnost položaja narekuje intenzivno iskanje dolgotrajnejše rešitve, ki bo omogočila redno delo in ustvarjanje akumulacije, sicer se delovnemu kolektivu tovarne na Pržanu obetajo še težji časi — občuten rebalans gospodarskega načrta, pa tudi najbolj boleč poseg — zmanjšanje števila zaposlenih, česar pa ne bi smeli dopustiti. Te besede naj sicer ne izzvene kot črnogleda, brezizhodna napoved najhujšega, pač pa naj skušajo prikazati dejansko stanje v tovarni, ki so jo splošni gospodarski tokovi v državi in njihove posledice postavili na trdo preizkušnjo in preg težko rešljive probleme, čeprav je vse doslej delovni kolektiv trdo delal in leto za letom dosegal boljše poslovne rezultate. -J- Kljub večji stopnji občinskega prispevka koristno naložena sredstva Poslovni odbor kranjske tovarne je obravnaval resolucijo o gospodarskem in družbenem razvoju občine Kranj v letu 1972. Seznanjen je bil z osnovnimi ekonomskimi pokazatelji poslovanja gospodarstva v kranjski občini v letu 1971, kakor tudi s programom razvoja v letu 1972. Poslovni odbor je bil mnenja, da pri izračunu formiranja sredstev občine Kranj za leto 1972 ostane občinska stopnja 4,3 % neizpremenje-na. Iskra Elektromehanika se zaveda, da io pomeni precejšnjo obremenitev zanjo, saj znaša vrednost teh sredstev v letu 1972 744 milij. S din proti 480 milij. S din v letu 1971. Kljub temu pa poslovni odbor smatra, da so to koristno naložena sredstva, zlasti tista, ki gredo za temeljno izobraževalno skupnost. Poslovni odbor pričakuje, da bo na ta način mogoče bistveno modernizirati celoten sistem osnovnega šolstva v kranjski občim, kar predstavlja dolgoročno usmeritev glede izboljšanja kadrovske strukture v kranjskem gospodarstvu. Po drugi strani PO meni, da je treba v najkrajšem času rešiti v občini in republiki vprašanje izgradnje srednjih šol, zlasti se kaže potreba po izgradnji tehniške srednje šole za šib-kotočno elektro stroko, ker bo Elektromehanika le na ta način dobila prepotreben srednji strokovni kader. Poslovni odbor je razpravljal tudi o 4% prispevku za stanovanjsko izgradnjo. Bil je mnenja, da je nesmiselno povečevati ta odstotek vse dotlej, dokler v kranjski občini nimamo na razpolago dovolj gradbenih kapacitet. Kot je znano smo v stanovanjski izgradnji v velikem zaostanku in iz tega naslova ostaja neizkoriščenih milijardo b din. Glede na to predlaga po' slovni odbor, da se zagotovi1 jo potrebne gradbene kapacitete in da se v urbanisti*-1 nem načrtu predvidijo večja območja v okolici Kranja; kjer bi bilo mogoče razvil1 individualno gradnjo. PoteS tega predlaga PO, da se neizkoriščena sredstva za stana-vanjsko izgradnjo iz preteklega obdobja dajo kot dolgoročna posojila individualnim graditeljem in da se del sredstev, ki se bodo akumulirala iz 4®/0-nega prispevka, nameni tudi za individualne gradnje. »Elektronika« Horjul AKCIJSKI PROGRAM STABILIZACIJE POSLOVANJA IN DRUŽBENO EKONOMSKIH ODNOSOV 1 Delavski svet tovarne elektronskih instrumentov, Horjul je na svojem 6. zasedanju dne 5. 10. 1971 sprejel naslednje sanacijske ukrepe: Za izboljšanje stanja v naslednjem poslovnem obdobju, zlasti do konca leta 1971, je potrebno izpeljati ukrepe, ki izhajajo iz naslednjih glavnih nalog: 1. Izvršitev plana proizvodnje za leto 1971 2. Izvršitev plana prodaje za leto 1971 3. Ostvaritev gospodarskega plana za leto 1971 4. Saniranje zalog in poslovanja z materialom 5. Uvajanje novih proizvodnih dokumentov za AOP 6. Ureditev delitev dohodka in sistema nagrajevanja 7. Ureditev zastarelih splošnih aktov in organizacijske predpise 8. Za izvedbo gornjih nalog ustrezno aktivirati vse člane kolektiva. OBRAZLOŽITEV: Takoj po letnem dopustu je upra- n va tovarne začela z delom za izboljšanje nastale situacije in na podlagi sklepa DS z dne 4. 8. 1971 pristopila k pripravi tega programa. Najnujnejše naloge za realizacijo proizvodnje in prodaje so bile takoj dolo- čene in tudi začeto njihovo izvaja- ■ nje. V dani situaciji ni bilo mogoče g čakati na rezultate obširnejših analiz, prav zato pa se je izdelava tega programa nekoliko zavlekla. V vmesnem obdobju so se po-'slovni pogoji že bistveno spremenili, zlasti pri zvezah. Tako smo koncem julija dobili tehniške zahteve za serijsko proizvodno RT 20 TC 6, kar nam je omogočilo, da smo do konca septembra že izdelali in plasirali večina naprav do količine 400 kosov vključno s pregledom od.vojne kontrole. S tem je podana možnost, da do konca leta izdelamo in odprodamo vso planirano količino teh naprav in tako rešimo najobsežnejšo nalogo letošnjega gospodarskega plana. Vso problematiko je strokovni kolegij intenzivno obravnaval na številnih sejah tega organa. Na njih je pretehtal vse dane okoliščine, ocenil izglede za prihodnje obdobje, izoblikoval v uvodu navedene naloge in definiral aktivnosti ter konkretne zadolžitve posameznih služb tovarne. Vsebinsko so v uvodu navedene naloge razčlenjene takole: — za izvršitev plana proizvodnje je ugotoviti potrebne in razpoložljive kapacitete proizvodnje, zagotoviti nabavo manjkajočih materialov, določiti dinamiko preostalega dela pla-. na, poostriti delovno disciplino in povečati angažiranost kadra, I — za realizacijo plana prodaje in finančnega plana moramo pospešiti aktivnost prodaje gotovih izdelkov, skrajšati zadrževanje istih v poslovnem ciklusu, intenzivirati izterjevanje kupcev, odprodati odvečne zaloge, nadzorovati poslovne in režijske stroške, ugotoviti in uvesti pravilne planske cene. poostriti splošno varčevanje z izdelavnim in režijskim materialom ter določiti in predpisati ustrezni način vrednotenja zalog nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov, — za saniranje zalog in poslovanja z materialom je končati inventuro skladišč in določiti odgovorne skrbnike, vsa skladišča vključiti v avtomatsko obdelavo, ugotoviti odvečne zaloge, uvesti nadzor nad novimi nabavami, nadzorovati premike materiala glede na vrste prometa in ažurnosti ter določiti faktorje obračanja zalog. Materialne nabave nadzorovati s pomočjo sistema Georga. — za modernizacijo poslovanja prilagoditi poslovne in proizvodne 9 dokumente za avtomatsko obdelavo podatkov. Do konca leta vpeljati avtomatski obračun OD, nabavne dokumente, proizvodne dokumente, prodajne dokumente in dokumente za materialno poslovanje, — sistem nagrajevanja in delitev dohodka oblikovati v ustrezne pravilnike, ki morajo biti usklajeni s samoupravnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov, oziroma na novo izdelati pravilnik o delitvi dohodka tovarne. To skupino nalog je tretirati kot prioritetno in kratkoročno, medtem ko moramo urejevanje zastarelih splošnih aktov in organizacijskih predpisov, spričo obsežnosti, smatrati za trajno nalogo, katere reševanje je prilagajati objektivnim pogojem, — tekočo kadrovsko problematiko moramo reševati s kratkoročnimi premestitvami članov kolektiva glede na trenutne potrebe brez formalnih odločb po neposrednem nalogu direktorja tovarne. ZAKLJUČEK: V zgornjem pregledu so podane aktivnosti, ki so potrebne, da zagotovimo uspešen zaključek poslovanja letošnjega leta. Nadrobne zadolžitve bo vodstvo tovarne po normalni organizacijski poti naložilo posameznikom in skupinam. Del dejavnosti je še v izvajanju saj jih ni bilo odlašati ob relativno kratnem obdobju. Za nadaljevanje prizadevanj za uspešen zaključek tega poslovnega leta in nadaljnje ekspanzije v prihodnjih letih je potrebno aktivno sodelovanje vseh članov kolektiva; zlasti pa so potrebna odločna stališča in odločitve samoupravnih organov, da bo uprava tovarne imela oporo za dosego postavljenih ciljev. DS Elektronika Horjul >> Elektromehanika « Kranj S seje poslovnega odbora Poslovni odbor je obravna-'al predlog organizacije teh-Moškega področja (razen I obratov orodjarne in meril-naprav), kakor tudi osnovne sheme vodstvenega i Podsistema na prvem nivoju, kroženja informacij pri pla-no^nju tehnološkega razvo-la. informacijskega procesa razvoja izdelkov in funkcio-, nalnih odnosov v tehnolo-i skeoi področju. V zvezi s tem je poslovni odbor sklenil naslednje: Poslovni odbor je potrdil kompleten predlog organizacije tehnološkega področja, s pripombo, da je treba pri izdelavi predloga za organizacijo obrata orodjarne dobro proučiti, kje naj bo locirana dejavnost male avtomatizacije, da bi od nje dosegli res najboljše rezultate. Poslovni odbor je ugotovil, da predložena organizacija tehnološkega področja premalo poudarja ekonomski vidik, zato posebej opozarja razvojno področje na zelo važno vlogo vrednostnih analitikov, katerih dejavnost se bo morala razširiti tudi na tehnološko področje, ’ zlasti še na dogajanja v razvojno tehnološkem oddelku pri izdelavi idejnih in dokončnih prototipov. Poslovni odbor meni, da mora biti v skupini, ki se formira v okviru tehnološke projektdvc v RTO, vključen tudi razvijalec oziroma kon-strukter novega izdelka, ki mora biti na tekočem z vsemi dogajanji, ki se pojavljajo v teku osvajanja novega izdelka. Poslovni odbor je potrdil predloženo sistematizacijo razvojno-tehnološkega oddelka, ki zajema 32 delovnih mest. S tem preneha veljati dosedanja sistematizacija oddelka za poskusno proizvodnjo. Za prototipno delavnico sistematizacija ni zaključena in jo bo PO v skladu s potrebami in možnostmi potrjeval sproti. PO je odobril dopolnitev sistematizacije teh- nološko-analitskega oddelka z dvemi novimi delovnimi mesti, ostala sistematizacija tega oddelka ostane nespremenjena. Odobrena je bila tudi sistematizacija laboratorijskega centra s tremi novimi delovnimi mesti. Skladno s povečanim obsegom dejavnosti odseka za tipske preizkuse bo poslovni odbor naknadno odobril potrebna delovna mesta tega odseka. Ostala sistematizacija dosedanjega oddelka za preiskavo materiala ostane neizpremenjena. Poslovni odbor je naročil upravi tovarne, da postopoma preskrbi novo ustanovljenim oddelkom in tistim, katerih dejavnost se širi, potrebne kadre in opremo, ker drugače ne bo moč opravljati nalog, ki so predvidene. Državna odBilcovanja in nagrade za najboljše raziskovalno - razvojne naloge poseben poudarek na dopolnilnem izobraževanju že zaposlenih ter pridobitvi nekaterih manjkajočih poklicev. Prav tako bo potrebno bolj analitsko obravnavati vzroke fluktuacije. OSEBNI DOHODKI Ob upoštevanju, da je eden temeljnih problemov višina osebnih dohodkov, je predvideno povečanje istih na 1.664 din. Ta višina je v skladu tako s samoupravnim sporazumom, kakor tudi s poprečnimi osebnimi dohodki nekaterih delovnih organizacij v naši skupini oziroma občini. Seveda pa je dejanska izplačana višina osebnih dohodkov odvisna od same realizacije proizvodnega plana. Primarna naloga pri realizaciji ciljev politike osebnih dohodkov pa je zagotoviti realne možnosti, da vsak delavec, ki dosega normalne delovne rezultate, prejme mesečno 1.000 din. OBRATNA SREDSTVA Znano je, da bo obstajalo kronično pomanjkanje virov obratnih sredstev. Ob poslabšani likvidnosti bo to eden največjih problemov, kajti kreditna politika bank in možnost pridobitve kakršnihkoli kreditov za obratna sredstva ni posebno velika. V letošnjem letu se postavlja pogoj, da se vezana sredstva v zalogah materiala in polizdelkov hitreje obračajo. Predvidevamo, da bomo skupni koeficient obračanja povečali na 0,3 oziroma 12 dni, s čimer bi si nekoliko olajšali situacijo. Vprašanje pa je koeficient obračanja pri kupcih, oziroma v koliko bo sploh mogoče to stanje bistveno izboljšati. NABAVA Opazen je močan porast materialov iz uvoza, vendar to ni količinsko povečanje, pač pa posledica devalvacije naše valute, oziroma revalva- V ponedeljek, 27. marca, 1.1. je bila v zgornjih prostorih Kluba poslancev skromna slavnost, na kateri je predsednik občinske skupščine Ljubljana—Vič—Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing. 23 zaslužnim sodelavcem ZZA podelil visoka odlikovanja predsednika republike, glavni direktor ZZA dr. Jože Gogala pa 26 sodelavcem denarne nagrade za uspešne skupinske in posamične raziskovalne naloge v preteklem letu. Poleg večine odlikovancev in nagrajencev so se slavnosti udeležili tudi generalni direktor ZP Iskra Vladimir Logar, predsednik občinske skupščine Ljubljana—Vič—Rudnik Slavko Korbar, dipl. ing., Lev Pipan, tajnik ZROS in zastopnik Sklada »Boris Kidrič« Dušan Marinček. Zbrane je najprej pozdravil sekretar ZZA Janez Čebulj in na kratko orisal namen današnje slavnosti, nato pa besedo predal Karlu Hribšku, dipl. ing. — predseniku sindikata ZZA, ki je za odlikovance z državnimi odlikovanji najprej pre-čital obrazložitve, predsednik občinske skupščine pa jim je nato izročil odlikovanja. Ob tej priložnosti so za svoje zasluge v ZZA prejeli visoka državna odlikovanja naslednji: prvi direktor ZZA Franc Dobnikar, dr. Zvonko Krevelj, Marjan Lavrenčič, dipl. ing., dr.' Anton Ogorelec — vsi red dela z zlatim vencem. Red zasluge za narod s srebrnim vencem je prejel Rudi Omota, red dela s srebrnim vencem pa Breda Dou-gan-Gorišek, Marko Gliha, dipl. ing., Miran Gorup, dipl. ing., Jože Jekovec, dipl: ing., Mario Jež, dipl. ing., Marjanca Kobe-Kramar, dipl. ing., Franc Logar, Ivan Marc, Miroslav Meden, dipl. ing., Jože Oblak, Dušan Pirc, dipl. ing., Ljubo Planinšek, dipl. ing., Branko Robavs, dipl. ing., Malija Seli^er, dipl. ing., Emilija Soklič-Kozič. Z medaljo dela pa so bili odlikovani še: Peter Kavčič, Rozalija Pelko-Tičar in Franc Peterca. V imenu odlikovancev se je Glavni direktor ZZA. dr. Jože Gogala predaja nagrade najštevilnejši skupini raziskovalcev za uspešno izpeljano nalogo ZAKLJUČEK 'Grobo prikazani proizvodni in gospodarski plan t°" varne za letošnje leto narekuje polno aktivnost na yscn področjih, saj bi kakršnikoli večji izpadi povzročili pad celotne strukture s ci; mer bi bistveno otežkociU realizacijo srednjeročnega programa. Seveda pa mora biti prva skrb posvečena realizaciji proizvodnje, saj je od nje odvisno vse naše poslovanje. Vse planske postavke P» bo mogoče dosegati le ob pol; ni angažiranosti in hoten} volji vsega kolektiva, Posc“^ pa družbeno-političnih org nizacij in samoupravnih organov. V. M- » Instrumenti <( Otoče Kako nameravamo gospodariti predsedniku občinske skupščine Ljubljana—Vič—Rudnik zahvalil Franc Dobnikar. V nadaljevanju slavnosti je predsednik komisije za interne nagrade ZZA Stane Jenko, dipl. ing. prečital obrazložitve za skupno 26 sodelavk in sodelavcev ZZA, ki so se v preteklem letu izkazali, bodisi skupinsko ali posamič s svojimi raziskovalno-razvo i ni-mi nalogami. Glavni direktor ZZA dr. Jože Gogala pa je nato nagrajencem izročil denarne nagrade. To pot so za nagrade najuspešnejšim raziskovalcem namenili skupno 62.000 dinarjev, pri čemer so se posamezne nagrade gibale v razponu med 3.500 do 1.000 dinarjev. Za skupinske raz-iskovalno-razvojne naloge v L 1971 so nagrade to pot prejeli: Alenka Hudoklin, Vojko Rozman, dipl. ing., Anton šporn in Maruška Trobec; Matjaž Leskošek, dipl. ing., Laslo Reškovič, dipl. ing., Jože Maček. dipl. ing., Stane Grošelj, dipl. ing., Franc Bojc, Štefka Kolenko, dipl. ing., Franc Stefančič, ing. in Cveto Jamnik; Deso Javornik, dipl. ing., Jože Brus, dipl. ing., Valentin Kalan, dipl. ing. in Daniel Langus, dipl. ing.; Marko Jeruc in Jože Pi-slak, ing.; Jože Gregorčič, dipl. ing. in Karl Hribšck, dipl. ing. Posamične denarne nagrade za najbolj uspešne raziskoval-no-razvojne naloge v preteklem poslovnem letu pa so prejeli naslednji sodelavci ZZA: Dimitrij Trpin, dipl. ing., Erno Petrič, dipl. ing., Valentin Zajec, Jože Podlipnik, dipl. ing., Jože Petkovšek, dipl. ing. in Franc Perčič. -C- Izhodišče za pripravo planov proizvodnje in gospodarjenja za letošnje leto je bil naš akcijski program stabilizacije poslovanja ter zapažanja in ugotovitve tako strokovnih služb kakor samoupravnih organov. Ob zavestno prisotni misli, da bodo pogoji poslovanja v letošnjem letu verjetno še težji kakor v lanskem, saj terja proces stabilizacije našega gospodarstva določene družbene premike (problem nelikvidnosti, razmerja v cenah) tudi od nas določene prilagoditve. Nasprotno se zavedamo, da se bo potrebno angažirati na reševanju notranje problematike, kajti pri mnogih zunanjih faktorjih smo največkrat v veliki meri nemočni. Ob teh dejstvih pa smo tudi upoštevali nujno potrebne korekture, ki jih zahteva od nas sama organizacijska rast tovarne in razvoj merilne tehnike v svetu. Pri tem je bilo seveda nujno upoštevati tudi zahteve družbenega standarda zaposlenih, za katerega vemo, da je primarni. PROIZVODNJA Letošnja vrednost proizvodnje je planirana v višini 48,581.850.— din. Predvideni obseg poslovanja je za 16% večji od lanske realizacije. Glavne postavke po vrednosti predstavljajo temperaturni regulatorji, univerzalni instrumenti, katerim sledijo po padajoči vrednosti instrumenti z vrtljivo tuljavico in vrtljivim železom. Pomembna postavka so tudi indikatorji. Razmeroma širok asor-timan proizvodnje nam sicer omogoča ugodnejše tržne pogoje, zato pa na drugi strani zahteva veliko število sestavnih delov, od teh pa razmeroma dosti uvoznih. KADRI Poprečno število zaposlenih se bo dvignilo le za 1 %. To bo zahtevalo od vseh zaposlenih dodatne napore, ki pa so nujni, če hočemo doseči nekatere temeljne planske postavke, med njimi tudi vskladitev osebnih dohodkov s sorodnimi delovnimi organizacijami. Pri kadrih bo dan cija nekaterih zahodno evropskih valut. Visok uvo2 iz konvertibilnega področja nam narekuje, da pospešeno iščemo vse dodatne možnosti zamenjave ali z domačimi materiali ali pa iz področij, kjer so ugodnejši nabavni pogoji. PRODAJA Prodaja je v celoti realizirana prek ISKRA COMMERCE. Od skupne prodaje je predviden izvoz v vrednosti 9,524.000 dinarjev, od tega velika večina na konvertibilno področje. Povečan izvoz V primerjavi s preteklim letom je naša ekonomska nujnosti saj bomo le tako sposobq) zagotoviti polno zaposlenost ter v stiku s tujo konkurenco ustvarili tako kvaliteto proizvodov, ki jo svetovni trg zahteva. INVESTICIJE Nujna potreba po modernizaciji strojnega parka m opreme bo realizirana le, \ kolikor bo mogoče pridobi» ustrezen kredit. Lastna sredstva ne zadoščajo niti za najnujnejše potrebe. Poleg tega moramo glede na dolge dobavne roke posamezne opre; me še dodatno zagotavlja» sredstva zaradi višjih cen. Državna odlikovanja je sodelavcem ZZA predal predsednik občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudnik — Slavko Korbar, dipl. ing. Predlaganje kandidatov za organe upravljanja Druga konferenca Zveze sindikatov Jugoslavije V Beogradu je bila 21. in 22. marca druga konferenca Zveze sindikatov Jugoslavije, o čemer smo sicer na kratko poročali že zadnjič. Iz vsebine razprav in ugotovitev konference pa danes objavljamo kratek izvleček najpomembnejših mnenj. Iz izvajanj predsednika jugoslovanskih sindikatov Dušana Petroviča-Saneta povzemamo misli, da je učinkovitost dela sindikatov v tem, koliko pospešuje neposredno samoupravljanje uveljavljanje ustavnih dopolnil. Dejal je tudi, da se sindikat ne bojuje za osrednje razredne smotre delavskega razreda, če se ne bojuje za nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov Mesto sindikata je v bazi, torej v temeljni organizacij združenega dela. Tam se namreč razrešuje osredno razredno vprašanje. »Ce neposredno samoupravljanje v tej osnovni celici ne bo postalo resničnost, ne bomo prišli do celovitega socializma,« je menil Dušan Petrovič. Na konferenci so bila sprejeta stališča o vlogi sindikatov v samoupravnem družbeno-političnem in gospodarskem sistemu. Iz teh izhaja, da so sindikati za stabilno gospodarjenje tudi za to, ker bo zagotovilo gmotno in socialno varnost delavcev prek stabilnih osebnih dohodkov, cen, življenjskih stroškov. Splošna potrošnja naj bi pri nas poslej rasla počasneje od družbenega proizvoda, zagotoviti pa je treba prednost izplačilu osebnih dohodkov. Nujen je tudi odločilen preobrat v prid gradnje in delitve stanovanj za delavce in njihove družine, zlasti za tiste z nižjimi osebnimi prejemki. Vrata šol naj bi bila na široko odprta otrokom delavskih družin. Nadalje so se na konferenci zavzeli za odstranjevanje vzrokov socialnega razlikovanja tako, da bodo delavci imeli enak, ali vsaj približno enak štart pri vključevanju v delovne procese in odločanje. Povečal naj bi se tisti del splošne potrošnje, ki vpliva na družbeno raven. Z davki bi morali zajeti predvsem tisti del dohodka, ki ni sad dela. Pri obdavčevanju celotnega dohodka naj bi v prihodnje bolj upoštevali družinski dohodek; premoženje, ki pa prinaša dobiček, naj bi visoko obdavčili. Sc bolj pa je vsekakor treba obdavčiti vse luksuzno blago in dobrine visokega standarda. Končno je druga konferenca ZSJ sprejela tudi stališča in naloge sindikatov v političnem sistemu. Kot temeljno nalogo sindikalnih organizacij in vodstev navajajo organizirano in trajno uveljavljanje ustavnih dopolnil. Kadrovska politika ZP Prejšnji mesec smo v našem glasilu obravnavali »Resolucijo o osnovah kadrovske politike SRS«, ki je bila sprejeta v Skupščini SRS 22.11. 1971, zdaj pa nameravamo v grobem obravnavati »Smernice kadrovske politike ZP Iskra«, ki so bile sprejete na zasedanju DS ZP dne 22/1-1971. Čeprav so bile naše »smernice« sprejete kar 10 mesecev pred »resolucijo« pa se z njo močno skladajo. To je še en dokaz več, da dokument, ki je šel skozi široko razpravo (in tak dokument naše »smernice« prav gotovo so!) in ki sp ga oblikovali tako teoretiki kot praktiki (z dopolnjevanjem stališč drug drugega), da tak dokument izraža dejansko voljo in prepričanje večine samoupravljavcev, večine naših delavcev. Edino vprašanje, ki se pri tem pojavlja je: IZVAJANJE! Na ,em pa bolujemo vsi, in člo- vek bi skoraj obupal, tako težko ozdravljiva je ta bolezen. Ko bomo tu obravnavali »strokovne delavce«, moram pojasniti, da v to veliko skupino prištevamo vse delavec od kvalificiranih pa do najvišje kvalificiranih strokovnjakov (od KV — VS). Torej kaj pravijo Iskrine »smernice« kadrovske politike? Osnovna ugotovitev je v tem, da je edini temeljni kamen učinkovite ekonomske varnosti ISKRE (posameznika kot celote) visoka raven produkcije. Za visoko raven produkcije pa je potreben visok delovni učinek, ki je odvisen od kvalitete kadrov, od njihove tehnične kulture, od stopnje prizadevnosti pri delu in od stopnje intenzivnega napredovanja znanosti in s tem tehničnega napredka v Iskri. Zato smatramo, da šolanje strokovnjakov ni Letos kandidira več žensk in več mladih V Elektromehaniki so bili po sklepu delavskega sveta tovarne sklicani zbori delovnih ljudi za 17. 3. 1972. Zgodnji rok za sklicanje zborov je bil določen zaradi tega, ker se je na zborih obravnavalo tudi poslovanje ZP Iskra in tovarne za leto 1971 ter podane smernice za nadaljnje poslovanje. Pregled kaže, da je bilo na zborih izredno malo razprave, prisotni pa niso postavljali niti vprašanj, kar kaže na pasiven odnos do problemov tovarne. V opravičilo lahko le navedemo, da je bilo na zborih zbrano veliko število ljudi in da je v takih grupah težko pričakovati obsežnejšo razpravo. Na zborih so bili tudi predlagani in potrjeni kandidati za člane delavskih svetov ZP Iskra, tovarne in enot. Skupno se voli 156 članov. Predlaganih je bilo 318 kandidatov ali kar 162 več, tako da bodo volilci imeli možnost izbiranja. Predlog kandidatov so pripravile kadrovske komisije družbeno političnih organizacij. V celoti je bilo upoštevano stališče, da naj v organe upravljanja kandidira več delavcev iz neposredne proizvodnje, več žensk in več mladih ljudi. Tako je med kandidati za DS tovarne 9 žena (24 %), za DS enot 67, (ali 42%). Med kandidati je tudi 75 delavcev, ki so stari manj kot 27 let. Kandidatne liste so sestavljene tako, da bodo organi upravljanja v precejšnji meri odražali strukturo zaposlenih, od volivcev pa je odvisno, katere kandidate bodo izvolili. Vsekakor se ne bi smele ponavljati dosedanje metode, noben luksus temveč za nas življenjska potreba odločilnega pomena. Povpraševanje po sposobnih kadrih danes raste hitreje od tega, kolikor jih lahko da redni program izobraževanja. Pri tem ne smemo pozabiti, da rast Iskre že sama po sebi zahteva vedno nove in nove različne sposobnosti strokovnih kadrov. Sposobni kadri pomenijo torej začetek in konec neke organizacije, zato v naših organizacijah temu problemu posvečajo iz leta v leto večjo pozornost in skrb. In sedaj (izvleček) sklepi: 1. Za uspešno vodenje kadrovske politike je nujno treba izvesti enotno zajemanje podatkov o kadrovskih pojavih; 2. Vse organizacijske enote ZP morajo najskrbneje izdelati akt o sistemizaciji delovnih mest z opisom del in s potrebnimi poklici za delovna mesta; da je bilo izvoljenih izredno malo žensk, pa čeprav jih je med volilci večina. Akcijski odbor ZP ISKRA Kranj je skozi svoje preteklo delo pripravil predlog tez o ustanavljanju statusa in organizaciji temeljne organizacije družbenega dela v ZP ISKRA Kranj. Na svojtm zadnjem delovnem sestanku pretekli teden je te teze obravnaval skupno s člani komisije za samoupravljanje v združenem delu Centralnega komiteja ZKS. Prišli smo do enotnega stališča, da so naše sedanje BmgaEsazsufgtjgasi1 i ■ ■ .»ii'in» vir 3. Organizacijske enote ZP morajo v svojih letnih in perspektivnih planih razvoja obvezno določiti tudi potrebe po kadrih in to po poklicih in ne samo po kvalifikacijah; 4. Organizacijske enote morajo v svojih letnih in perspektivnih planih planirati tudi sredstva za kadre kot tudi sredstva za stanovanja; 5. Vsi delavci ZP Iskra naj bi imeli enake pogoje iz delovnega razmerja neodvisno od uspeha posamezne organizacije (dopusti, regresi, potni stroški, dnevnice, nagrade ob upokojitvi in dr.); 6. Vse organizacijske enote so dolžne napraviti program zaposlovanja pripravnikov; 7. Kadrovsko strukturo je treba stalno izboljševati in to na način, da se na vsa vodilna in vodstvena delovna mesta nameščajo delavci samo po razpisu oz. razglasu. Pravico enakopravno kandidirati mora imeti vsakdo, odvisno izključno od njegovih sposobnosti, znanja ter moralnega lika in družbenopolitične usmei jenosti; V tovarni so tudi aktivne priprave za volitve, ki bodo 20. aprila. lin ... organizacije v sestavi ZP tudi temeljne organizacije združenega dela. V teh organizacijah pa obstajajo posamezne enote, ki bi lahko tudi imele status temeljnih organizacij združenega dela. Akcijski odbor bo te teze predložil samoupravnim organizacijam in organizacijam v ZP, nakar bomo pričeli posamezne konkretne razprave tudi v samih organizacijah. 8. Pri sprejemanju in premeščanju delavcev naj se organizacije ZP po možnosti poslužujejo psihološkega testiranja; 9. V OKP naj se osnuje po- sebna evidenca, ki naj vsebuje kadrovske potrebe po poklicih, odpovedi (in vzroke zanje) ter pregled nad pri» javljenci na posamezna delovna mesta; ! 10. V Iskri naj se uveljavijo humani delovni odnosi, obenem pa je treba odpraviti birokratizem, samovoljo, pristranost, privilegije in zapostavljanja povsod tam, kjerkoli se to še pojavlja; 11. V Iskri ima vsak delavec pravico in dolžnost izobraževati se na področju, ki je koristno za podjetje; 12. OKP bo organiziral pri posameznih rednih izobraževalnih institucijah posebne oddelke izrednega študija; 13. OKP bo izdelal plan in program funkcionalnega izobraževanja vodilnih, vodstvenih in drugih strokovnih kadrov, pri čemer so se: Leopold Drirota V nedeljo ponoči je bolezen naših dni dokončala trpljenje tovariša DRMO-TO LEOPOLDA. Z njim je odšel iz naše sredine eden tiste predvojne generacije delavcev, ki so še poznali vso trdo in. grenko pot borbe za kruh in osnovne pravice. Tov. DRMOTA izhaja iz številne družine malega kmeta in je že razmeroma mlad pričel delovati v delavskih organizacijah. V veliki tekstilni stavki v Kranju je bil eden njenih voditeljev, za kar je bil tudi postavljen na cesto. Skupno s sodelavci je bil med ustanovitelji Tekstilne zadruge v Otočah, kjer je danes naša tovarna. Z okupacijo Jugoslavije leta 1941 je pričel takoj z organiziranim delom v osvobodilni fronti vse do osvoboditve. Po osvoboditvi je nekaj let služboval kot gozdar, od leta 1951 dalje pa se je vrnil v Tekstilno zadrugo in nato nadaljeval delo vse do svoje upokojitve v ISKRI. Njegove bogate življenjske izkušnje in revolucionarno preteklost je vedno rad posredoval novim generacijam delavcev, saj mu je bilo v zadovoljstvo, da je videl uresničenje svojih življenjskih idealov v naši družbi. V našem spominu bo živel dalje. Uresničevanje ustavnih dopolnil TEŠČE Na poti k boljšim poslovnim rezultatom ne manjka ovir (Nadaljevanje s 1. str.) nc morem dati, postrežem lahko pa z vrsto ugotovitev, ki naj pomagajo osvetliti dejansko stanje v naši tovarni. Pri tem poudarjam da so to moje ugotovitve in z njimi nimam namena prizadejati kogar koli, pač pa na njihovi osnovi poskušati, s pomočjo celotnega delovnega kolektiva in odgovornih služb v tovarni najti bližnjico iz sedanjega položaja. Predvsem menim, da so doslej vladali v kolektivu dokaj napeti medsebojni odnosi, ki nikakor nc morejo koristno vplivati na delo in, da so posamezne službe v tovarni kadrovsko še vedno'nezasedene. Na primer nimamo vodje tehnološke grupe, niti vodje konstrukcije, tehničnega vodje in sekretarja tovarne, manjka pa nam razen nekaterih strokovnih delavcev v proizvodnji še tudi nekaj delavcev na režijskih delovnih mestih. Prav tako nimamo še od 1. 1966 sem razčiščenih računovodskih poslov, ker so se v tem obdobju računovodje preveč pogosto menjavali. Razumljivo nam takšno stanje Obvestilo Zaradi tehničnih ovir bomo »PISMO IZ JAPONSKE« nadaljevali v prihodnji številki. Uredništvo onemogoča zajemanje podatkov, pa tudi učinkovito ukrepanje za sanacijo stanja. Vendar na tem področju skušamo dohiteti zamujeno, saj tudi s te strani lahko veliko pripomoremo k boljšemu poslovanje v prihodnje. V čem menite, da so vzroki za tako nizko realizacijo proizvodnje v preteklih dveh mesecih, ko ste obtičali pod 50 % načrtovane obveznosti? Ugotavljam, da v tovarni še ni prave razmejitve med nalogami posameznih služb, kar vsekakor — vidimo tudi iz doseženih dosedanjih rezultatov — ne more roditi kdo ve kakšnih rezultatov. V proizvodnji na primer je stanje takšno, da planska služba nima pravega vpliva na eni strani na proizvodnjo in na na drugi strani na komercialo. Posledica je nekje velika prezasedenost nekaterih strojev. medtem ko na nekaterih drugih skoraj ni pravega dela, kar povzroča zakasnitve dobavnih rokov, nato pa plačilo penalov in dodatne težave pri izterjavi. Mesečno in letno realizacijo so v tovarni doslej ugotavljali na osnovi fakturirane realizacije, ki največkrat niti še ni bila potrjena od naročnika. Najbolj očitna posledica tega je dejstvo, da še sedaj dodelujemo nekatera orodja iz 1.1970 in 1971 (povečini celo tudi že plačana), kar obremenjuje obstoječe zmogljivosti na eni strani, na drugi pa nujno povzroča, da kasnimo pri izpolnjevanju zadostnih tekočih naročil. Odtod tudi tako nizki dejanski realizaciji v letošnjem januarju in februarju. Prav iz tega razloga smo doslej izpol- — vsi vodilni delavci dolžni udeleževati seminarjev v organizaciji ZP Iskra; — vsi drugi strokovni delavci dolžni funkcionalno izobraževati v skladu s potrebami svoj ih delovnih mest in so se obvezni udeleževati seminarjev in tečajev, ki jih zanje organizira ZP Iskra; 14. V organizacijskih enotah ZP Iskra je potrebno organizirati sistematično usposabljanje priučenih delavcev (ozki profil) za delovna mesta; 15. Sprejme naj se nov pravilnik o štipendiranju, veljaven za vse organizacije ZP; 16. Za številnejši odziv na razpise štipendij, se organizirajo na vseh za Iskro pomembnih šolah kompleksne propagandne akcije (predavanja, razstave, ekskurzije); 17. Zaradi boljše povezave med štipendisti, šolo in Iskro se organizira na vseh šolah, kjer imamo več kot 20 štipendistov, mentorstvo; 18. Pripravi naj se potrebna dokumentacija za izgrad njo študentskega doma v Ljubljani; 19. Klubu štipendistov je treba zagotoviti klubski prostor; 20. Za izvedbo nalog skupnih za vse organizacije enote ZP naj se formira ustrezni sklad za kadre, katerega upravlja komisija za kadre pri PO ZP; 21. Za izvedbo zgornjih nalog je v pretežni meri zadolženo OKP, ki naj se kadrovsko (strokovno) primerno ojača. Moj zaključni komentar: Nekaj nalog seveda nisem v celoti navedel, nekaj sem jih celo izpustil, vendar upam, da niso tako bistvene, da bi kvarile celotno sliko »Smernic«. Mnoge od teh so v izvajanju, mnoge od njih pa si s težavo utirajo svojo uveljavitev. Na nas samih je rešitev in njihovo izpopolnjevanje in izpolnjevanje. Čas pa nenehno beži in naši napori se morajo podvojiti, da obdržimo korak z dragimi, da ne bi zaostali. Igor Slavec nili le tako skromen delež sprejetih naročil, hkrati pa nam to onemogoča, da bi bolje izkoristili tudi ugodno stanje na trgu, kjer so orodjarske zmogljivosti vedno bolj iskane. Če' prav razumem stanje v tovarni orodja, imate precejšnje preglavice tudi zaradi ne-zasedenosti nekaterih ključnih delovnih mest. Ali ste s tem v zvezi uspeli v tem času že kaj ukreniti? Z veliko prizadevnostjo iščemo ustrezni kader za nezasedena delovna mesta, ki sem jih prej naštel. Delno smo v tem že uspeli, za ne katera delovna mesta pa še naprej iščemo, a dokler tega perečega vprašanja nc bomo zadovoljivo rešili, ne moremo računati na večje premike iz sedanjega težkega položaja. Nadalje skušamo poživiti delavsko samoupravljanje v kolektivu, zlasti pa čim prej preiti na realno planiranje in na osnovi tega na sprejemanje konkretnih naročil, še prav posebno pa skušamo izvajati strogo disciplino pri izvajanju planskih nalog, ker le v tem vidim možnosti za izboljšanje našega nadaljnjega poslovanja. Prav v času, ko nam ne manjka že sicer pomembnih in odgovornih nalog, pa se moramo hkrati ubadati še z izdelavo statuta, ki ga tovarna nima in z vrsto drugih aktov in pravilnikov, ki so potrebni za normalno poslovanje. Posebno nujno je trenutno delo na pravilni sistemizaciji delovnih mest in pravilniku o stimulativnem nagrajevanju zaposlenih. Kaže torej, da bo v tovarni prišlo do korenitih sprememb, k| bodo nedvomno spodbudne za celotni delovni kolektiv, da bo svoje naloge izpolnjeval s še večjo prizadevnostjo? Na to upam, oz. sem prepričan, saj bomo skušali najprej rešiti najbolj pereča vprašanja. Mesec februar lahko po mojem štejemo kot prelomnico med dosedanjim in novim načinom dela, ki naj našo tovarno čimprej sanira in naše poslovanje uredi. Eden izmed konkretnih ukrepov s tem v zvezi, ki nekako po svoje tudi opravičuje nizko proizvodno realizacijo je ta, da smo dejansko fakturirali samo tista dela, ki so bila do konca meseca dejansko izvršena (prej do 8. v naslednjem mesecu) in le tijta izvršena naročila, za katere je bil dejansko tudi že opravljen prevzem s strani naročnika. Iz najinega razgovora povzemam, da ste se, družno z ustreznimi službami v tovarni, odiočno lotili vsega, kar' terja ureditev stanja v tovarni. Ali menite, da boste pri vsem tem imeli dovolj zaslombe in pomoči v vodilnih sodelavcih in strokovnih službah ter končno v celotnem kolektivu? Tega si vsekakor naj boi j želim, pričakujem in tudi računam s tem. Stanje v proizvodnji in pa že dosedanji rezultati pri urejanju naštetih problemov, že dajejo upanje, da se bo v naslednjih mese- cih iz meseca v mesec pove. čeval obseg naše proizvodne realizacije, kar jamči izhod tovarne iz sednjega stanja, Vsa svoja upanja s tem v zvezi pa gradim na veliki pripravljenih služb in vseh članov delovnega kolektiva, saj se slej ko prej jasno zavedamo vsi. da je le od dobrega in dobro organizirane ga dela in od discipliniranega izpolnjevanja postavljenih nalog odvisen nadaljnji uspeh tovarne, s tem pa tudi osebni prejemki, ki jih bomo lahko izboljšali le, če bomo več in bolje delali. Posebno podporo pri tem čutim zlasti v starejših, prekaljenih kadrih, ki so vajeni zgrabiti tam, kjer je to najbolj potrebno, tistih, ki so glavni nosilec vseh bremen in, ki bodo s svojimi zgledi lahko koristno vplivali tudi na ostale, da nam bo izpolnitev predvidenih ukrepov in ureditev v tovarni lažja. -J. C,- n BU mm EH BU fc/J BB mm Bfl mm mm §! ■■ £9 ■a en hb ES ■n EB IB BB BS mm mm Ukrepi proti črnim kozam (Nadaljevanje s 1. strani) Tretji primer pa je, ko ni nobene reakcije na cepivo, tako da se čez dva, tri dni vidi samo urez na površini kože. V obeh zadnjih primerih običajno zahtevajo ponovno cepljenje. Po cepljenju se morajo ljudje zato čez nekaj dni, kot bo to določil zdravnik, vnovič oglasiti na mestu za cepljenje, kjer bodo ugotovili učinek cepljenja. Glede na to, da v zadnjem času večkrat omenjajo nižjo odpornost, naj povemo, da je to v bistvu samo gamaglobulin, ki ga namesto cepiva dajejo ljudem z posebna beljakovina, ki vsebuje kri in katere osnovni namen je obvarovati telo pred raznimi infekcijami, zaradi česar ga je treba dajati samo v posebnih primerih, ko določi zdravnik. Drugače pa je s tako imenovanim liiperimunim gamaglobulinom, ki učinkovito varuje pred črnimi kozami, vendar pa samo za obdobje treh tednov. Zato ga običajno dajejo zdravstvenemu osebju, ki je v neposredni nevarnosti pred okužbo, medtem ko je za druge, zdrave ljudi, najbolj učinkovito sredstvo proti črnim kozam običajno cepivo Supcrimuni gamaglobulin je koncentrat določenih protitclcsc, ki ga jemljejo iz človeške krvi in sicer 15 dni potem, ko dobijo običajno cepivo proti črnim kozam. Pri tem naj poudarim, da o njegovi uporabi odloča edinole zdravnik in bi tisti, ki bi ga hoteli izsiliti, kaj lahko škodoval ostalim, ki ga nujno potrebujejo — na razpolago ga je namreč v omejenih količinah. Medtem pa prihajajo poročila o preventivnih ukrepih zoper črne koze predvsem iz Kosova, Vojvodine, Srbije, Črne gore in Makedonije. Zdravstvena služba v Beogradu je že končala s cepljenjem — cepili so milijon prebivalcev. Včeraj pa so začeli cepiti že vse tiste, ki se jim cepivo ni prijelo. Pojav črnih koz v Jugoslaviji je seveda povzročil tudi precejšnje pisanje v tujih časopisih. Leti-piŠcjo o obširnih ukrepih v Jugoslaviji in izjavljamo optimizem, da bo spričo teh akcij v naši deželi ta bolezen kaj kmalu zatrta. Hkrati pa tuji časniki tudi pišejo o ukrepih v njihovih deželah glede pojava črnih koz pri nas. Tako v ČSSR zahtevajo obvezno cepljenje proti črnim kozam za vse tiste, ki potujejo v Jugoslavijo, ali pa prihajajo iz Jugoslavije. Podobno je tudi na Poljskem, Madžarskem in v Bolgariji. Vtisi s lil. kongresa sindikata delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije (Nadaljevanje s 1. str.) meznih razpravljalcev, kako je nujen dvig cen v vseh panogah v industriji in rudarstvu Jugoslavije. Toda vseeno menim, da je kongres uspel. Sprejeti dokumenti bodo za delavske mno- žice vseh naših panog, nadalj-na vspodbuda za ureditev reda ter poštenih odnosov in nadaljnega razvoja naše samoupravne družbe. Do IV. kongresa ali v prihodnjem obdobju 4 let bomo lahko ocenjevali koliko in v čem smo uspeli. V delovnih kolektivih si ne želimo v preteklosti si ponavljajočih resolucij in deklaracij, ampak konkretnih dejanj izhajajočih iz naših skupnih dogovorov. Jože čebela delegat ZP ISKR4 Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ¡ZDRUŽENO pdiriEtJE SKLEPI 8. SEJE POSLOVNEGA ODBORA ZP (21. 3. 1972) £ Poslovni odbor združenega podjetja sprejema predlog gospodarskega plana združenega podjetja ISKRA Kranj za leto 1972 z naslednjimi dopolnitvami: a) Predlog plana znanstve-no-raziskovalnega sklada — splošna tehnična dejavnost sprejema PO ZP v višini 6,300.000 din .PO ZP bo skupno s člani komisije za dejavnost I in II ponovno razpravljal o predlagani drugi varianti gospodarskega plana v višini 8,300.000 din za to dejavnost. b) PO ZP naroča Počitniški skupnosti in strokovnim službam ZP, da do naslednje seje PO ZP pripravita kompleksno poročilo o celotni problematiki počitniške dejavnosti v ZP z razčlenjenim proračunom počitniške skupnosti za leto 1972. 0 predlogu proračuna počitniške skupnosti za leto 1972 bo PO ZP sklepal in odločil na naslednji seji. c) Proračun strokovnih služb ZP se odobrava v predlagani višini s tem, da se predvideno rast osebnih dohodkov v strokovnih službah giblje v skladu z rastjo osebnih dohodkov v združenem Podjetju. č) PO ZP z ozirom na gospodarsko situacijo, na pričakovane ukrepe in nove sistemske rešitve s področja dmžbeno-ekonomskega življenja daje gospodarskemu planu ZP ISKRA za leto 1972 prvenstveno mobilizacijski poudarek pri prizadevanjih organizacij ZP ISKRA za doseganje ciljev nadaljnjega razvoja ZP ISKRE. d) Pri realizaciji določil gospodarskega plana ZP ISKRE ra leto 1972 je potrebno spro-vajati — interne ukrepe: (izvajanje akcijskih programov po- zvezi z izplačili OD pa je treba proučiti tudi možnost uvedbe izplačevanja OD prek hranilnih knjižic); — zunanje akcije: (o situaciji v ZP ISKRA je treba formirati slovenske republiške organe in doseči njihovo soglasje in podporo pri realizaciji gospodarskega načrta ZP ISKRE za leto 1972). PO ZP pooblašča predsednika PO ZP, da imenuje delegacijo, ki naj informira Republiški izvršni svet s predvidenim razvojem ZP ISKRE v letu 1972, z namenom, da ga seznani z nastajajočimi težavami in pojavi, ki ogrožajo izpolnitev gospodarskega plana ZP ISKRA za leto 1972. 9 PO ZP ugotavlja, da je potrebno v vseh primerih, kadar višina obveznosti posameznih organizacij do združenega podjetja po določilih statuta ZP ISKRA odstopa od sredstev, ki so jih že odobrili samoupravni organi ZP na osnovi predloženih smernic poslovanja ZP ISKRA v letu 1972, ponovno dobiti pristanek samoupravnih organov organizacij v sestavi ZP za nastale razlike. PO ZP predlaga predlog go-spodarsega plana ZP ISKRA za leto 1972 s prednjimi sklepi delavskemu svetu ZP v obravnavo in sprejem. PO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da obravnava predlog gospodarskega plana ZP ISKRA za leto 1972 istočasno s poročilom o poslovanju ZP ISKRA v letu 1971. @ PO ZP sprejema na znanje informacijo direktorja ISKRE — Tovarne avtoelek-tričnih izdelkov, Nova Gorica, o formiranju konzorcija CITROEN — ISKRA Avtoelek-trilca — TOMOS. PO ZP naroča, da se delavskemu svetu ZP na prvem zasedanju posreduje podrobnejšo informacijo o formiranju konzorcija CIMOS. • PO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da dd soglasje k imenovanju dr. Jožeta Gogale za glavnega direktorja ISKRA — Zavod za avtomatizacijo, Ljubljana. 9 Dne 11. 2. 1972 je republiška skupščina izvolila sekr. ZP ISKRA tov. Pavleta Gantarja za člana Izvršnega sveta SRS in ga imenovala za republiškega sekretarja za delo. PO ZP imenuje za v. d. sekretarja ZP tov. BOGDANA MOHORJA, dipl. prav. 9 PO ZP predlaga delavskemu svetu ZP, da v komisije za imenovanje in razrešitev direktorjev organizacij, organizacijskih enot ZP s statutom pravne osebe, ki jih je DS ZP imenoval na svojem 4. zasedanju dne 22. 1. 1971, namesto tov. Ivanke Kukovec iz Avtomatike Pržan, ki je odšla iz te tovarne, imenuje tov. Janeza ŠEBENIKA iz Avtomatike Pržan. 9 v smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja ISKRE — Tovarne elektronskih naprav, Ljubljana — Stegne, naslednje tovariše: 1. Janeza Čebulja — ZZA, 2. Slavca Igorja — Strokovne službe ZP, 3. Simona Primožiča — Iskra Commerce. Ostale tri člane imenuje DS Tovarne elektronskih naprav, Ljubljana. 9 V smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja šolskega cenlrna ZP ISKRE, naslednje tovariše: 1. Franca Klemenčiča — Elektromehanika, 2. Igorja Slavca — Strokovne službe ZP, 3. Staneta Košnika — Šolski center. Ostale tri člane imenuje svet šolskega centra ZP ISKRE. 9 V smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja ISKRE — Tovarne elektromotorjev, Železniki, naslednje tovariše: I. Petra Durjavo — Orodjarna, 2. ing. Franca Jana — Elementi, 3. ing. Franca Vrš-naka — Aparati. Ostale tri člane imenuje DS Tovarne elektromotorjev, Železniki. 9 V smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja ISKRE — Tovarne električnih aparatov, Ljubljana, naslednje tovariše: 1. ing. Franca Jana — Elementi, 2. Marjana Trevna — Naprave, 3. Igorja Slavca — Strokovne službe ZP. Ostale tri člane imenuje DS Tovarne električnih aparatov, Ljubljana. 9 V smislu pooblastila DS ZP (47. sklep 4. zasedanja DS ZP z dne 22. 1. 1971) imenuje PO ZP v komisijo za razpis in imenovanje direktorja ISKRE — Tovarne kondenzatorjev, Semič, naslednje tovariše: 1. Ivana Zajca — Usmerniki, 2. ing. Franca Jana — Elementi, 3. Marjana Trevna — Naprave. Ostale tri člane imenuje DS Tovarne kondenzatorjev, Semič. 0 PO ZP imenuje v komisijo nagradnega sklada »Mario Osana« pri ZZA kot člana ZP ISKRA Tov. Franca Silo, dipl. ing., iz Elektromehani-ke. 9 PO ZP imenuje za predstavnika v odbor za izobraževanje strokovnih kadrov pri Gospodarski zbornici SRS za štiriletno mandatno dobo tov. Milana Rcgovca, vodjo kadrovske službe v organiza-cijsko-kadrovskem področju ZP ISKRA. 9 PO ZP imenuje v svet Izobraževalnega centra Litostroj za mandatno dobo dveh let naslednja tovariša: 1. Janeza Drašlerja — vodjo kadrovsko-socialne službe v Iskra Commerce, 2. Slavo-mira Mihajloviča — kadrovi-ka v Aparatih. 9 Zaradi odhoda dosedanjega glavnega urednika časopisa »Iskra« tov. Pavleta Gantarja na novo službeno dolžnost PO ZP imenuje za glavnega urednika časopisa »Iskra« tov. Igorja Slavca. ramezmh organizacij ZP; v Elektromehanika soustanovitelj sklada »SVIario Osana^ Poslovni odbor je sklenil, da postane tovarna Elektromehanika Kranj soustanovitelj sklada »Mario Osana«, ki se formira pri Zavodu za avtomatizacijo Ljubljana, z namenom, da bi pospešili znanstveno tehnične dosežke na področju elektronike, predvsem telekomunikacij.' Iz sklada se bodo podeljevale 3 nagrade: za najboljšo diplomo II. stopnje Elektrofakultete, ra najboljšo magistrsko diplomo in za najboljšo doktorsko disertacijo. Razpisna komisija ISKRE — Tovarne električnih aparatov Ljubljana, v ZP ISKRA KRANJ razpisuje na podlagi 68. člena statuta delovno mesto DIREKTORJA TOVARNE (reelekcija) Kandidat mora poleg splošnih pogojev po zakonu izpolnjevati še naslednje pogoje; — da ima visokošolsko izobrazbo s 5-letno ustrezno prakso v gospodarstvu in organizacijske sposobnosti, — oziroma srednjo strokovno izobrazbo z najmanj 10-letno ustrezno prakso v gospodarstvu in organizacijske sposobnosti. Kandidat mora predložiti poleg vloge še dokazila o strokovnosti, opis dosedanjih zaposlitev s kratkim življenjepisom in potrdilo o nekaznovanju. Kandidati naj pošljejo pismene vloge do 15. aprila 1972 na naslov: Iskra — tovarna električnih aparatov, Ljubljana. Savska cesta 3 z oznako: »Za razpisno komisijo«. ISKRA — TOVARNA ODODJA, Ljubljana, Stegne 15 razpisuje zaradi povečanja obsega proizvodnje, na podlagi 42. čl. statuta tovarne, naslednja prosta delovna mesta: 1. VEČ ROČNIH ORODJARJEV 2. VEČ STRUGARJEV 3. VEČ NASTAVLJALCEV ORODIJ 4. NK DELAVKE za dela na stiskalnicah 5. ADMINISTRATORKO z znanjem strojepisja 6. TAJNICO DIREKTORJA z aktivnim znanjem nemščine, strojepisja in stenografije ter nekaj let prakse 7. DVE SNAŽILKI Pogoji: Od 1.—3.: Poleg strokovne izobrazbe zaželena tudi nekajletna praksa v orodjarstvu; pod 5.: dvoletna administrativna šola, z nekajletno prakso; pod 6.: srednja strok, izobrazba z nekajletno prakso. Osebni dohodek je zagotovljen s pravilnikom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov tovarne. Nastop dela mogoč takoj ali po dogovoru. Prijave pošljite kadrovski komisiji na gornji naslov. Vabimo na turni smuk Po uspešnem prvem planinskem Izletu v 1. 1972 vabi Planinsko društvo Iskra svoje člane — smučarje na TURNI SMUK V POGORJU TRIGLAVA, ki bo v dneh 15. in 16. aprila. Izlet bo to pot vodil Franc Mojškrc iz ZZA. Odhod avtobusa bo s Trga revolucije v Ljubljani (nasproti univerze) 15. aprila ob 6., z običajnimi postanki pri Remizi, v Šentvidu, Medvodah in pred Kinom Center v Kranju. Po prihodu v Bohinj (slap Savica) se bodo udeleženci povzpeli na Komno in do doma Pri sedmerih jezerih, kjer bodo prespali. V nedeljo vstajanje ob 4., nato prečkanje čez Hriba-rice (bolj utrjeni se bodo spotoma lahko povzpeli tudi čez Kanjavec), nato v čudovitem spustu v dolino Velega polja, kjer bo pri Vodnikovem domu krajši počitek. Nato spust do kovinarske koče v Krmi, kjer bo izletnike čakal avtobus. Predvidena vrnitev v Ljubljano okrog 20. ure. Prispevek vsakega člana PD za stroške izleta znaša 20 din. Prijave do vključno 10. aprila sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, tel. 57-969. Ob rob prireditve »Saturn 72« Prireditev' »Saturn 72« je za nami, vendar ne tako daleč, da bi jo že prekril prah pozabe. »Saturn 72« je bilo srečanje mladine petih velikih podjetij, ki pomenijo nekaj tudi v jugoslovanskem, da ne rečem evropskem merilu. Srečanje so omogočili »Saturnus (od tod tudi ime) kot gostitelj tn pobudnik, 7.P ISKRA, »Steklarna« Hrastnik, »Alpina« Žiri, »Peko« Tržič in »Tomos« Koper. Prireditev je bila 10. marca v dvorani doma JLA v Ljubljani. Program se je začel ob šesti uri s tekmovanjem v obliki kviza, od 20. ure pa do nekaj čez polnoči pa je trajala zabava s plesom. S strani nepoučenega je vse potekalo lepo in prav. Za nekoga, ki pa je vsaj malo poučen o stvareh, pa je stvar nekoliko drugačna. Že mnogo dni prej je bilo govora o »Saturnu 72«; zamišljen je bil velikopotezno. Srečanje naj bi bilo v hali Tivoli, igrale bi »Bele vrane«, prireditev naj bi vodil Marjan Kralj, za zabavo bi skrbel »Tof«, oddajo naj bi gledalo najmanj 3000 gledalcev, vse skupaj pa bi prenašala televizija! Res lepa in dobra zamisel! Potem je za lep čas vse potihnilo in nekaj dni pred »usodnim« datumom se je izvedelo, da hale Tivoli ni moč dobiti, »Belih vran« ne bo, Kralj ne gre brez Tof a, kart pa je maksimalno petsto. Ne- Železniki: Mladina bi rabila klubske prostore spremenjeni so ostali le str» šlci! Samo primer: Kako sl upa neki ansambel »Gora«, za katerega do tedaj ni h nihče slišal, računati štiristo-petdeset starih tisočakov 2a svoje slabo igranje? Kdo j« to dopustil, kaj so mislili prireditelji? Ne razumem, kako so naši predstavniki mogli dovoliti kaj takega! Nazadnjo je ZP Iskra dobilo sto kart za deset tisoč mladih ljudil K skupnim stroškom prireditve pa smo prispevali 3000 ND! Ena karta 30 ND! To ni. kakor ni dopustljivo in to so v bodoče ne sme več zgoditi! . Vsi smo pri tem enako krivi in ne smemo se tolažiti s tem, da se na napakah učimo! če so nam mladine! ».kazali zaupanje, tega ne smemo izrabljati in se moramo zavedati odgovornosti, ki so pred nami. Bolj racionalno moramo razpolagati s sredstvi, ki so last nas vseh in Srečali smo se mladi iz Železnikov — mladi Iskraši v soboto, 18. marca. Bilo nas je čez sto. Kar lepo število, če upoštevamo dejstvo, da smo doma iz vseh vetrov, da imamo en obrat, kjer je največ mladih, y Idriji. Pregledali smo delo preteklega akcijskega leta. Vsega smo se lotili: izletov in športnih tekmovanj, baklade ob 25-letnici kovinarstva v Železnikih ih drugih akcij. Res, pri nas ne manjka udarniške- ga duha. Škoda, da se nam je izjalovil izlet v »Tomos« ker nismo dobili proste sobote pri nas takrat, ko bi tam delali. Za to akcijo je bilo precej zanimanja, saj je vendar v modi vse, kar je vsakdo ima pravico, da vpraša, kako smo porabili to, kar smo ustvarili! Predsednik sekretariata ZMS obrata števcev Jože Perko Športna dejavnost naj se razvija v okviru sindikalne organizacije Pred kratkim smo poročali o mladih in uspešnih vaterpolistih v kranjski Iskri. Vaterpolo klub Iskra, tako se namreč imenuje, rabi za udej- stvovanje tudi finančna sredstva, zato je poslal zadevno prošnjo poslovnemu odboru kranjske tovarne. Znano je, da imajo samo- upravni organi v Elektrome-haniki izreden posluh za športno in kulturno udejstvovanje, vendar je prošnjo odstopil sindikalni organizaciji z mnenjem, da je prav, da člani kolektiva, predvsem pa mladina gojijo čimveč športa, toda naj se športna dejavnost razvija v okviru sindikalne organizacije, ki ji je v te namene že dodeljen letni prispevek. V kolikor pa sindikalna organizacija nima dovolj sredstev tudi za vaterpolo klub, naj dostavi predlog za zvišanje dotacije. OBVESTILO Klub štipendistov ZP ISKRA Kranj organizira v petek, 7. aprila 1972 smučarski izlet na Vogel. Prijave in vsa pojasnila na referatu za štipendije Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1. V ISKRA COMMERCE USTANAVLJAJO PLANINSKO SEKCIJO V Iskra Commerce imajo gr lepo število ljubiteljev ra, planincev, ki se prav te i pripravljajo na ustanovi- tev lastne planinske sekcije, s samostojnim odborom in delovnim programom. Letos nameravajo izvesti dolgo mm um mm ■ m Mi . ,r~ . ?-• vrsto planinskih izletov in kot prvi, na katerem naj bi planinsko sekcijo I. C. tudi ustanovili, bo 1. aprila izlet ha Lubnik nad Škofjo Loko. Glede na zanimanje pričakujejo na tem izletu številno udeležbo, zato so si za prevoz iz Ljubljane do škofje Loke priskrbeli dva avtobusa. Ob tem prvem letošnjem planinskem izletu želimo planincem Iskra Commerce predvsem lepega vremena in dobro izbiro lastnega odbora, ki bo znal delo ljubiteljev naših planin voditi uspešno. DOPISUJTE V ISKRO! na kolesih. Od kulturnih dejavnosti smo imeli predvsem precej predavanj iz ciklusa »Sola za življenje«, posamezno pa smo bili gotovo naj-štcvilneje zastopani na vseh kulturnih prireditvah v Železnikih. Vse leto nas je trlo vprašanje kluba; ni in ni prostora. Bivši klub mladih je postal gostilna, da sami niti nismo opazili, kako se je to zgodilo. Tako smo pred dejstvom, da v kraju z nad 600 mladinci ni kluba, obe knjižnici pa sta zaprti. Stvari smo se lotili resno. Organizirali smo sestanek vseh mladinskih aktivov tovarn iz Železnikov in izvolili akcijski odbor, ki trdo vrta za prostorom. Nekaj se že svetlika ... Zavedati se moramo resnosti problema priseljenih delavcev v samskem domu. Tem bi bila kulturni dom in mladinski klub zelo potrebna. Sprejeli smo tudi program za bodoče leto: precej obširen je. Ker nas je precej smučarjev, bomo šli že v kratkem na Vogel. Udeležili se bomo srečanja mladih eiek-tro in elektroindustrije Jugoslavije v Zagrebu. Hodili bomo v Dramo in Opero, poživili šport in nadaljevali plodno delo starega odbora. Vključili se bomo v akcijo TRIM in se še aktivneje angažirali pri delu in vodstvu tovarne. Debata je bila kratka, pa stvarna. Čutil se je utrip tovarne. Smo le dosegli; da se čutimo del samoupravnega aparata. Ob koncu so zaigrali »Veseli Gorenjci«. Zavrteli smo se, da je bilo veselje. Pogovor pa je tekel pri omizjih. Večkrat bi se morali srečati! F. K. ZAHV ".'.A Ob smrti mojega dragega očeta FRANCETA ZORETA se iskreno zahvaljujem sodelavcem zaposlenim v obdelovalnim tovarne »Iskra« Aparati, Ljubljana, za izraze sožalja, darovani venec ter spremstvo na njegovi zadnji poti. hčerka Angelca Kccur ZAHVALA Ob smrti mojega dragega moža ANTONA ŠKARJE se iskreno zahvaljujem kolektivu Šolskemu centru »Iskra« za izraze sožalja, podarjeno cvetje ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej Se zahvaljujem tudi tov. Milanu Adlešiču za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Žena Kati ter svojci ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehansko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez S'lc-— Izhaja tedensko — Rok0" pisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kran> Savska loka 4, telefon 22-2*.« int. 333 — Tisk in klišeji; »ČP Gorenjski tisk« Kranj