KATOIJgK CEKKVEN LIST. -Danica" izhaja vsak petek na celi polj. in velja po pošti za celo leto 4 gl. 20 kr . za jol leta 2 gl. 2<» kr. za .'-i-tert leta 1 e\. 20 kr V tiskarn i ci sprejemana za c«do leto 3 gl. 60 kr.za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako zadene na ta «lan praznik i/.id- J»ani.-a" dan p< prej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 2o. kimovca 1891. List 39. Sveti Mihael. Vsini Mihaelom za vezi!o! O Mihael! knez rajske vojne. Goreč. ves v not za božjo čast; Ti zmagal zlobne trume bojne Si satanske, jim vzel oblast; Glej. k tebi. vojvoda nebeški. Ki Bog ti dal modrost in moč. < >treei kličemo človeški. Proseči milo za pomoč! Te vidimo, kn dvigaš z desno Svoj meč, z Najvikšega močjo, Drakona. s černo trumo besno. Prekucneš z neba v večno fin«"»: Lepo te diči zmage krona. S svitlobo večno ves obdan. Prav blizo božjega si trona. Načelnik angeljski odbran. Vendar, v neskončni tej radosti Na nas ti gledaš smiljeno; Nas vidiš v boju in bridkosti, Da žalostni zdihujemo; Ti veš. da enkrat k Bogu, k tebi. Dospeti v raj je naš namen; Zato v nadlogi in potrebi. Si zmir nam priprošnjik iskren. Serce zdihuje. moli. prosi. Ga čuješ v ljubeznjivosti; Kdo naše prošnje k Bogu nosi, Prijatelj rajski, kakor ti V Kdo več dobrot nam naklonuje. Kot ti. premili Božji sel? Na potih kdo nad nami čuje, Tak zvesto, kot ti, Mihael? Oj, da bi vedno te slavili, Hvaležno-vročega serca; Si tebe za izgled volili, Bili ko ti brez madeža! V skušnjavah vsili da zmapovnti I'.i mogli satanov ostrog; X;i Božjo čast, se bojevati. K<'t ti, rekoč: Kdo je kot. Log! — Je tudi nam veselje večno Namenil Log, Stvaritelj naš. Da bi dosegli kdaj ga srečno. Pomagaj nam. saj moč imaš! (Jj ljubi angelj! — domovino Povodnji. glada nam varuj. Vojsko, neznano bolečino. Požar in kugo odvračuj. Ko strašni glas bo troinb«' tvojo Vse mertve sodnji dan budil: C pomni nas. častilce svoj«-. Skazuj se nam prijatelj mil: Ti sprejmi nas. pri nas os kini. Govori za nas pred sodbo; Si znami ti. — na tvoji strani Sodnik pogubil nas ne bo. Ibitiosltir. Zveličani Peter Marija Alojzij Sanél (Chanel), duhoven Marijinega društva, misijonar in pcrvi mučenec v Oceaniji. Avstraliji. (I)alje.) Smert zveličanega Petra. Bilo je zvečer 27. malega travna, ko so se zarotili Musunmsu in njegovi pomagači usmerti zveličanca. Slučajno je slišal P ipiscga, eden izmet najbolj gorečih mladih katehumenov. v svoji hiš na otoku Alofi-ju o smertnem naklepu ter se je hotel hitro peljati v Futuno, da bi opomnil to o. Sanelu. Bavnokar je bila odrinila ladjica od brega: njega pa kljubu njegovim prošnjam niso na njo sprejeli. Zelo razburjen preživel je na. 'ednjo !N \ • nor. „Drugo jutro/' tako pripoveduje sam, „peljal sem «e na vse zgodaj z Namusiganom proti vasi Avaui. Tu popustila sva našo ladjico ter takoj hitela v Poi. Ko sva dospela v vasico Avo, prišel nama je naproti stari Galugalu. Namusi-gano ga je poprašal. kaj da je novega. Galugalu odgovori: „Izšli so glavarji otoka, in služabnik božji je mertev". Hitela sva urno dalje, da sva dospela do hiše božjega služabnika. Našla sva ga pri vstopu v hišo še živega, toda čisto ker-vavečega'4. Kaj se je bilo zgodilo? Precej, ko se je jelo daniti, napadli so glavni zarotniki hišo katehumenov v Avaui ter ravnali surovo in gerdo z mnogimi mladenči, ki so tukaj prenočili. Tudi Meitalu. Niuliki-jevemu sinu. in Flori, Mcitalovi sestri, niso prizanesli. Pri tej priliki dobil je Musumusu na nos udarec, ki ga je pa le lahko ranil. Nato zažgali so hišo in zarotniki napotili so se v Poi. V Lalui jih je srečal tudi stari (Jalu-galu, ki jih je iskreno i močno i prosil, da bi ne zveršili tega černega naklepa. Toda nobeden se ni zmenil za njega. Musumusu izvolil si je dobro svoj čas (trenutek). O. Sanela bolela je namreč noga, zatorej moral je ostati vedno v hiši. Razun tega bil je še sam, ker se je mudil br. Nizier že nekoliko dni pri č. g. Tomažu na drugi strani otoka. Najberž da je maševal zveličani po svoji navadi zjutraj ter molil brevir, ko so se bližali m<»rivci. Musumusu poslal je Filitika s tem govorom naprej, da izprosi za njegovo rano zdravila. „Stopil sem v hišo,'4 tako pripoveduje Filitika sam pri sodbi, „vendar služabnika božjega nisem našel. Sel sem tedaj na vert, in tu sem ga dobil, ko je posipal kuretnini hrane. Zagledavši me stopi k meni ter me povpraša, kaj me je k njemu napotilo. Rečeni, da se je ranil Musumusu in da prosi nekaj zdravilne vode, če bi mu je hotel dati? Tu rekši stopil sem z njim v hišo-. V tem hipu stopil je tudi Fkul a ter prosil božjega služabnika, naj mu |H>sodi palico, ktero nosi v rokah. Takoj mu jo je dal o. Sanel. Sedaj pokazal se je tudi Musumusu na pragu. Zveličani mu gre naproti ter ga vpraša: „Od koti prideš Musumusu?" — „Iz Assue". — „l'o kaj si prišel sem ?" — „ Prosim zdravila za mojo rano*. — ..Kje si jo dobil to rano?41 — „Pri tresenji kokosovih orehov". — „Dobro, počakaj tli. hočem tu prinesti zdravila". S temi besedami oberni 1 se je o. Sanel ter stopil v notranjo izbico. Pilitika in Ikuloa pa mu sledita. Ko je zveli-ličanec stopil zopet iz izbice. vidil je Filitika z velikim kosom platna v rokah. „Kaj! Filitika, ti kradeš v moji hiši ?" Ne da bi odgovoril, bližal se je Filitika oknu ter vergel platno vun. Nato stopi o. Sanel na hišni prag ter zapazi zdaj zunaj četo, ki je grabila njegovo blago (imetje). Jezen zaklical je Musumusu svojim ro-paželjnim tovarišem: „Ste-li ropat semkaj prišli? Zakaj dvomite ubiti tega moža?" Nato zgrab? Filitika neoboroženega misijonarja, ga močno stresa ter reče Umataulu: „Udari in dobro pogodi!" C mata uli zgrabi kol ter ga suče nad glavo zveličanca. Aeua, aeua! t. j. „Ne stori tega!" reče ta v svojem pervem strahu morivcu in nehote stegne desno roko. da odverne smertni udarec. Toda kol zahrumi z vso silo: spoznoval-čeva roka se razdrobljena poobesi in on sam skoči 2—o korake nazaj brez zavednosti. Hitro zasuče Finutaiili v drugič kol ter zadene levo sence. Veliko kervi priteklo je iz velike rane. Ravno v tem času vergel je z vso močjo Fuasea sulico". Železna ost ferčala pa je ravno pod ramo. in ga ni zadela; drog sulični pa je s toliko močjo priletel na ramo, da je pahnil zveličanca več korakov nazaj; obležal je s tihim glasom: Malie fuai, t. j. „Tako je dobro". V tem hipu stopita Pipisega in Namusigano, mlada katehumena, čez prag. Našla sta svojega učenika v kervi ležečega, z ramami pa slonečega na bambusovi steni: glava se mu je naprej poobesila; z levico si je brisal kri, ki mu je po obrazil tekla. „Poklical sem ga po imenu," tako pripoveduje Namusigano, in odperl je oči ter me pri jazno pogledal. „Petra so umorili," sem dejal. — „Malie fuai, loku mate," t. j. „dobro je za me, da umrem," mi je odgovoril. Nato obernem se razserjen k Musumusu ter rečem: „Zakaj si umoril tega dobrega duhovna?" Musumusu pa kriči: „Zgrabite tega mladeniča in odpeljite ga; kajti on je tudi eden izmed priveržencev te vere", .laz pa stopim zopet t je, kjer je ležal božji služabnik, ga primera za roko ter ga hočem vzdigniti in odpeljati. On pa pravi: „Pustite rae tu ležati: kajti dobro je, da uraerjem". Pustil sem ga tedaj ležati ter sem odšel, ker pretenje Musu-musevo me je prestrašilo. V tem trenutku, ko sem stopil čez prag, slišal sem znotraj hud udarec. Vernil sem se ter vidil, kako je padel božji služabnik po dolgosti na svoj obraz in mu je tičala sekira globoko v glavi. Musumusu pa, pri-pognjen nad truplo, je silno majal sekiro, da bi jo izderi iz smertoe rane. Ko se mu je to ko-nečno vendar pogodilo, deržali so se kosci belih možganov na nji. Jaz pa sem ves prestrašen bežal". S tem poročilom strinjajo se tudi besede Pipisega in Filitika. Od Filitika pa zvemo še naslednje: Komaj se je zveličani zgrudil težko ranjen, odpravili so se morivci, ko je vsak ukradel in odnesel kako blago. Zastonj kričal je Musumusu za njimi, da naj umore duhovna popolnoma. Ker nobeden ni vbogal, splezal je Musumusu sam skozi okno v sobico br. Niziera, našel tu pod posteljo sekiro ter z njo se vergel nad m učenca, in z močnim udarcem celo glavo mu presekal. Kristusov m učenec prestal je vse bolečine ter počival od svojega truda in terpljenja v sladkem in veselem objetji svojega Boga. (Dalje nasl.) Modroversko kermilo zdrave cmike. (Dalje.) VI. Poglavje. 0 potrebi in obstoju vidne oblastnije v Cerkvi. 4. Kakošnost oseb združenih v Cerkvi je tretji dokaz za njeno oblastni jo. Bog kliče k veri male in velike, siromake in bogatine, hlapce in gospodarje, nevedne in učene. Doslednje je tedaj moral vstanoviti pravilo resnice, primernost zmožnosti vseh, ker neskončna modrost Božja ne more zanemariti pripravnih sredstev za svoj namen. Kje pa najdemo to pravilo vsem vstreženo, ako ne v vidni oblastniji. Potreba in obstoj te oblastnije izvira tedaj neobhodno iz kakošnosti onih, ki so k kerščanski veri pozvani. r». Namen, kterega si cerkev stavi, je četerti dokaz za njeno oblastnijo. Kteri namen ima po pravem kerščanska vera na zemlji, če ne tega, da ljudi ravna k miru, k edinosti, k dobrotljivosti in ponižnosti? Je-li mogoče dospeti k temu srečnemu koncu brez oblastnije, ktera ukrenja pod isto zastavo ? 1 j udi same sebi prepuščati brez vseh vajeti, ali bi to ne bilo žertvovati jih prevzetnosti, sebičnosti in vsakterim razcepom, kar nam skušnja dovolj kaže v onih širokih pokrajinah, ktere so zavergle oblastnijo versko? G. Nevarnost za vestno svobodo je peti dokaz za cerkveno oblastnijo. Neobhodno potrebno je, da izvoliš eno izmed tega dvojega: ali vidno oblastnijo, ktero vsi poslušajo, ali vestno svobodo. Tretjega ni, ker nikdo nima pravice bližnjemu ukazovati način mišljenja.*) Bog ni hotel, da bi človek po kaki *) Cur illi est potius. quam mihi certa fides? predpravici svojega bitja gospodoval nad človekom. temuč nad živalijo.*) Ali vestna svoboda, kako si jo domišljujejo oni, kteri jo zahtevajo, nasprotuje ob enem veri in umu. Kaj bi jim zares bila? Bila bi le pravica, da morejo misliti brez postav, umovati brez načel, soditi po termi, verovati po veternici, trositi neumnosti, broditi bogokletstva in ne smelo bi se jim kaj odrekati, ne nasprotovati. To pa nikakor ni svoboda, temuč razuzdanost. Sercu je treba postav, da berzdajo njegove strasti: zakaj bi tudi duh ne imel svojih postav v okoni njegovim napakam? Ali postav nikakor ni brez oblastnije. 7. I k. kterega cerkev oznanja, je sesti dokaz za njeno oblastnijo. Ta uk obsega nekaj nerazumljive nauke, nekaj svete, ostre zapovedi. Na obe strani je enako treba vidne oblastnije. da obvaruje pervim vernost, drugim spolnjavo. Jezus Kristus je pre-videl. da se bo človeška ošabnost koj upirala veri v skrivnosti in prederzna se strast puntala zoper ostre zapovedi. Najvarnejše sredstvo pa. da se ti napadi odbijajo, je vedno obstoječa sod-nija, z nalogo, da varuje obojno to zalogo: da brani vseh verskih sprememb in vsako skazo v nravnosti, ter ednako obsojuje kvarivce ene ali druge zaloge. Jezus Kristus bi tedaj ne bil po-skerbel za svojo Cerkev, ak* bi ne bil postavil te oblastnije, kar se ne sme še misliti ne. s. Lastnost vere nezedinljive z dvombo je sedmi dokaz za njeno oblastnijo. Zanesljiva vera ne terpi nobene dvotnbe: mora tedaj biti sad sredstva zmote varnega, ker učinek ne more popolnejši biti od vzroka. Ktero pa bo to varno sredstvo? Ne mara pretresovanje? Ali njegovi priverženci radi priznavajo, da niso po pretresih nezmotljivi v svojih razsodbah. Treba je torej druge pripomoči. In ktera iu«»re ta biti, če ne pomožnost oblastnije? (Dalje nasl.) Molimo za onega, ki bode pervi za le-tem merličem šel na oni svet. Tako se moli pri pogrebih (kjer je to navada Vr.i To vselej napravi poseben vtis, glob-»k vtis na pričujoče. Kedo bode naš nasledoval pervi?" vpraša se marsikdo, ko gre domu in čudno mu to vprašanje zvoni v serce. „Kaj pa če bi bil ti? Kaj bi potem še danes storil?" Poznal sem moža (piše nekdo v atnerik. Vande-rerji), ki je pri tej molitvi vselej sklepal po obrazu, *) Non hominein homini. sed hominem p«-n»n voluit iloini-nari (S. Aug.) po bolezni in starosti navzočih, kedo da bode pervi uinerl, in ]>riznal mi je, da je le redko kedaj pravo pogodil• Nekemu drugemu pa se je godilo še slabeje. Bil je mlad zasebnik, ki je bil prav dobro prodal pivovarno in je mogel prav bogato živeti od obresti. .Otrok niinava z ženo.- dejal je, „denar imava in zdrava sva oba; zakaj tedaj ne bi mirno (brezskerbno) živela I je-ta rudečeličnik stal je neki dan pri grobu svojega soseda. In ko s»» je molil tretji očenaš za onega, ki bode pervi umeri, zagledal je poleg sebe vaškega kovača, kterega je ravno spet napadel kašelj. _ kevež." dejal je zasebnik, ko se je s svojim sorodnikom vračal domu, _komaj se je še priplazil na p-»kopališče; on bode gotov»• pervr ... In vendar ni bil pervi jetični kovač, ampak naš zasebnik, in pa že čez tri dni. Po kosilu se je nekoliko ulegel in dejal ženi: „Ob dveh me pokliči, moram iti s sorodnikom nekam po opravkih^. In kmalu je zadremal. /ena je natančno pazila na uro. in ko je bilo dve. šla ga je budit. A bilo je vse zastonj: ni se dal zbuditi! Pričela ga je tresti, a tudi to ni pomagalo. Ustalo ni tedaj druzega, kakor poklicati zdravnika. Toda tudi to je bilo zastonj: mož bil je mertev, popolnoma mertev; med spanjem ga je bil zadel mertvoud. Na sorodnika napravilo je to globok vtis! Redar koli tedaj greš za pogrebom, nikar toliko ne čenčaj, kakor se navadno godi v Ljubljani grede za merličem k sv. Krištofu, temveč: „Čuj in moli, ali vsaj zveličavne misli obujuj. ker ne veš ne ure ne dneva; ne \eš. kedo bode pervi. zato bodi vedno pripravljen stopiti pred božjega Sodnika. Ogled po Slovenskem in dopisi. Ljubljana. (Francoski delavci pred sv. očrtom » Naj strašnejši rogovileži so Francozi, ktere hudobni duh obsede; pa tudi naj gorečniši katoličani so Francozi, kteri se dajo sv. Duhu voditi. Ne manj kot 20.000 delavcev se je odločilo, da v enem samem mescu hočejo priti pred namestnika Kristusovega in se osebno zahvaliti za preslavno okrožnico, ki so jo dali na svitlobo Oče kerščanstva v prid delavskega stanu. Ker jih pa tolika množica ne more na er1 • * pred papeža, se bodo razdelili v kerdela. Pervih v-v i tisuča sta bila pred njimi lit. septembra. Po stari navadi so sv. Očeta prinesli na tronu pred romarje. S kolikim navdušenjem je množica sprejela namestnika Kristusovega, to si je lahko misliti. Dve adresi ste bili prebrani in nato so papež v daljšem nagovoru razodeli veselje, da francoski delavci so pervi, ki so se osebno prišli zahvalit za encikliko o delavcih. Omenili so, da deželske postave, ko bi bile tudi naj boljše, delavskega vprašanja rešiti ne morejo. Reč je verska. Deželske postave tičejo le zunanjo stran pravi« e. do notranjosti ne morejo, to premorejo le samo nauki od Boga razodete vere. Cerkev v zvezi z očitno oblastjo torej je zmožna to doveršiti srečno rešiti. Opomnili so še zlasti med drugim, kako imajo delavci pravico zahtevati nedeljski počitek. Pa svoboda naj jim bode pri voljena od kerščanskih delo-dajavcev; naj jo pa obračajo v svoje zveličanje; spolnujejo naj take dni svoje verske dolžnosti, ogibajo se tovaršije malopridnih ljudi, pred vsimi drugimi pa socijalistov, kteri delajo na to, da bi prekucnili očitni mir in delavci nesrečne storili. Delavci naj pod nadzorstvom škofov napravljajo družbe, in ko družinski očetje naj svoje otroke po kerščansko od-gojajo ter z modro varčnostjo skerbijo za mirno prihodnjost. Kako lepi so ti nauki in opomini tudi za naše delavce! Z apostoljski m blagoslovom je bil nagovor sklenjen. Z Dobrove^ (0 bivših šmarnih mašah.) Minul je lepi čas šmarnih maša. S praznikom sladkega imena Marijinega je bila pri nas lepa romarska po-božnost sklenjena, ki se je prav spodbudno opravljala. Bilo je videti ganljivih izgledov prave pobožnosti in detinske ljubezni do nebeške matere Marije. Ne samo pri prosti, ampak tudi gosposki romarji so se kaj spodbudno obnašali in se v veliki množini pobožnosti vdeleževali. Ni ga bilo jutra, tudi o delavnikih, da bi ne bilo nekaj Ljubljančanov pri G. ali 8. sv. maši. Mnogo jih je tudi med tednom bivalo pri sv. Obhajilu. Kakor sem že zadnjič omenil, je bilo že perve tri praznike veliko število pobožnih romarjev ; naslednje 3 praznike pa se je toliko povišalo, da 5 spovednikov ni moglo zmagovati, dasi so jako pridno spovedovali, na večer od 1—!>. ure in zjutraj od 3 nadalje. Nekaj prav veselega morem Vam sporočiti, namreč: da je bilo moških s poveden cev in obhajancev skoro več, nego ženskih, kar se malo kje zgodi. Vsak praznik jih je bilo obhajanih 5 —G sto, pa zadnje tri praznike so bili skoro moški v večini. Vsako nedeljo so bile 4 ss. maše ali njih 5; Angeljsko nedeljo pa je bilo celo osem sv. maš. Velika, slovesna, sv. maša je bila vsakokrat ob desetih Slovesno opravilo so imeli: P. T. gg.: mil g. prelat Andr. Čebašek; dekan in kanonik J. Flis; kanonik K. Klun; g. prošt Ant. Jarc; provincijal P. Placid; gvardijan P. Jožef in zopet prelat Andr. Čebašek. Bodi vsem preč. gg. izrečena priserčna zahvala za toliki trud, ki so ga imeli tudi pri izpovedovanji. Za lepo vbrano, pa ob enem cerkveno-pravilno petje pa je skerbel prav verlo domači pevski zbor pod vodstvom nadučitelja g. Matija Ranta. Zares, to je bil čas milosti, pravi ljudski misijon. Tri osebe so tudi kar naravnost pripoznale in naznanile g. kapelanu. da so bile uslišane na priprošnjo Dobrovske Matere Božje. Ena oseba je bila v veliki smertni nevarnosti. Na tanki nitki je viselo njeno življenje. A sama ne ve, kako da je bila iz smertne nevarnosti rešena, šla je ravno na Dobrovo na božjo pot Drug se je prišel naznanivši svoje ime zahvalit, da mu je Marija rešila ljubo dete. Že je stegala koščena žena po njem svoje roke. Zdravniška pomoč ni znala pomagati. Zaobljubi pa oče svoje dete na do-brovsko božjo pot in — še tisti dan je bolezen od-jenjala. Dete je zopet krepko. Tretja, nepoznana oseba, pa je dejala med darovanjem na oltar svoj dar zavit v papirček, na katerem so bile zapisane te-le spodbudne besede: „Bila sem pred dvema letoma na tej božji poti in sem se k Mariji zatekla v britkostih in težavah. Obljubila sem njej, če me bode uslišala, da ji hočem skromno podobico napraviti. Bila sem uslišana. Ker pa v tej cerkvi nikjer nisem take podobice videla, zato ji darujem te borne denarce, kar sem jih bila za podobo namenila v hvaležen spomin. Bodi češčena Marija! M. A. iz Ljubljane." Upam, da mi dotična oseba ne bode za zelo vzela, da sem tu napisal njene besede. Saj gotovo iz serca želi, da naj se češčenje Matere Božje razširja in vter- juje. — Koliko dušnih milosti pa so še posamezni romarji prejeli, to je znano le ljubemu Bogu. Kako marsikateri je prišel ves potert na duši in nemiren na Dobrovo, in se je vernil ves vesel in zadovoljen na svoj dom! Res božjepotni kraji so drevesa, pod katerih vejami se ohladijo in odpočijejo premnogi trudni popotniki; studenci so, kjer izvira živa voda; kopeli so, kjer jih toliko zadobi dušno in telesno ozdravljenje. — Naj izrečem še vsem drugim čč. gg. spovednikom priserčno zahvalo za njih ljubo postrežbo in trud! Bog poverni, nebeška Devica Marija jim sprosi vsakterih milosti. A. L. Petindvajset letnice v Vodicah V Vodicah, Juhovniji v lepi gorenjski ravnini, je obhajalo is. 10. in 20. avgusta 1.1 sedemnajst mašnikov, součencev. p e t i n d v a j se ti etn ico svojega mašništva. ali sreberne sv. maše, in to jako ginljivo in slovesno. Predragi součenee, Vodiški gospod župnik, si je vse prizadel, da s pomočjo gorečih svojih faranov. zlasti pa še svojega stričnika, blagega b )goslovea g. Frančiška Žužek-a, priredi vse ti redki slavnosti primerno, dostojno; nam mašnikom. součencem pa pripravi tačasno bivanje v prijaznih Vodicah res prijetno, veselo, nepozabljivo. Mora se reči. da seje ljubemu gospodu šimnu v tem oziru blagi njegov namen posrečil — popolno. Iznenadeni smo bili tako veličastnega sprejema in tolikih, pa tako lepih priprav. Vitki mlaji z visoko v zraku plapolajočimi zastavami, oviti in prepreženi z venci in zelenjem, noseči na svojih pročeljih sem ter tje prijazne pozdrave, naznanjali so veselje, redko slavnost, ki se ima obhajati tu v Vodicah. Pred duliovnišnico, kjer je bilo nakinčanje posebno lepo, stali ste med drugim tudi dve iz zelenja napravljeni piramidi, desna noseča na pročelji letnico l>»>t> — t. j. letnico našega n ovomašništva, leva pa letnico 18'Jl — našega sreberno-mašništva. Vmes nekoliko bolj od zadej se je pa lesketal prijazni pozdrav: „Bog vas sprejmi!" V duhovnišnici je bila zlasti obednica lepo okinčana in med slikami posebno oni — Leona XIII in knezoškofa Jakopa. V zgornjem koncu obednice se je svetil napis: „Nevspešen ves trud je človeški; — Podpiraj nas Oče nebeški!" Na drugem, zdolnem konci omizja pa je bila na belo-modro-rudeči podlogi stara naša slovenska prislovica: „Vse za vero, dom, cesarja!" 18. avgusta ob 4ih popoldne zagrome možnarji. Vodiški lepo vbrani zvonovi se v prijetnem priterka-vanji oglase, naznanjajoč slovesnost prihodnjega dne. Mora se reči, priterkavati pa fantje Vodiški znajo, da je veselje poslušati. Malo popred se je Vodiški gospod župnik odpeljal na Vižmarsko železniško postajo, kamor je velika večina gospodov jubilantov došla ob 4ih 41 min. popoldne. Po prijaznem pozdravu se gospodom jubilantom pripno mali šopki iz svežih cvetlic, na kar se vsi — trinajsteri poselejo na došle kolesne, ter se urno odpeljejo čez savski most preko Šmarne gore, skozi Šmartno, Skaručino v Vodice. Že pri pozdravu na Vižmarski postaji zagrome stari topovi z visoke Šmarne gore, topovi, ki so menda še iz turških časov ondi shranjeni, oglasč se z lepo vbranim pri-terkavanjem tudi zvonovi te božjepotne cerkve. Tuli drugod med potom ljudstvo veselo pozdravlja gospode sreberno-mašnike z zvonenjem, oziroma slovesnim priterkavanjem in strelom. Prišle v Vodice sprejme in serčno pozdravi veleč g Frančišek Ks. Waldeker. vp..kojeni župnik v šinkovem turnu, podružnici VoJiški. Vsi gospodje sreberno-mašniki se precej po prihodu v Vodice podajo v župnijsko lepo okinčano cerkev, počastit Jezusa v presv. R. Telesu Domač gosp. župn sprejeinlje nas pri cerkvenih vratih pri vhodu in izhodu iz cerkve, ter slehernemu p »J: t cerkven j kropilo z blagoslovljeno vodo. — Po kratkem oJJihljeji se vsi oblečemo v roke te. ter cerkveno oblečeni v župniski cerkvi odpojemo večernice za umerle misnike sošolce. (Vesperas pro v eonfratribus). Pozneje pridejo na versto druge duhovske molitve „zornice in hvalnice" še pred večerjo. Vse smo opravljali prav po sporedu. katerega je za obhajanje te slavnosti jako primerno in lep t sostavil g. župnik Vodiški, /a kar je prejel že pjpred nekaj pismenih priznanj, tu v Vodicah smo se mu pa sploh vsi za to zahvalili. iK»ii«t uasl.j Od sv. Duha v Kerskeiu preds* jjništvo farne cerkve in možje v .Slovencu* naznanjajo veliko revščino in pjinanjkanje v onem kraju On lotni hribovci imajo malo njiv. še manj košenin. in žilostno gledajo za umirajočimi vinognli. ktere z nagli«-j pokončuje peronospora in morivna tertna uš. Vinogradi so glavna podpora za obstanek Ijuli. Vin» prodati, davke plačati, hrane in obleke si nakupiti, ker vsega je potreba; pa kje je denar ? Bjrijo se za kruh, vmes stradajo že od takrat, ko j i in je peronospora in tertna uš napovedala brezupno vojsko. Žalostno! Denarja nič. To dobro vedo kerčine in oddali so kerčmarji svoje patente. Shrambe so prazne, vinski hrami razpadajo, posoda prazna gnije; k temu je letos 23. avgusta še toča pobila in uzela p » ne-kterih krajih polovico pridelkov, kar jih je bilo še zunaj. Pri tem farna cerkev sv. Duha ni še dodelana, še zidovje ni zavarovano pred vremenskimi vpljivi, ostrešje pri župniji odpaduje, mežnarija ra/.paJa. gospodarska poslopja župnije so v slabem stanji, in tako še več druzega Leta 1*78 je bila strela udarila v zvonik in ga vergla na cerkev, zvonovi, orgije, ura. vse po cerkvi je bilo poterto in razdjano. Ztčeli so cerkev zidati; toda ne more se zdaj nič naprej pri tolikih revščinah. Razun klopi in oltarne mize se vse notranje pogreša. Tako in še veliko huje popisujejo g. župnik in ključarja stanje v Velikem Ternu i pri sv. Duhu) in prosijo za kako pomoč ter milih darov, da bi mogli dozidati svojo farno cerkev. Iz Ternovske fare na Notranjskem (Dopiso l Konec.j Pa dovelj o pokopališču, zdaj še par besed o naši novi župni hiši! Na prostoru starega, razvalini podobnega župnišča, stoji sedaj v Ternovem prostorno, jako lepo poslopje, ktero so gosp. dekan J. Vesel po velikem trudu vendar srečno dodelali. Tako primernega in ličnega farovža skorej ne poznamo, kot je Ternovski. Stara farovška hiša je bila tako slaba, da ni mogla slabša biti. Po groznem požaru 1. 1702., kteri je cerkev in farovž pokončal, je bila ta hiša na razvalinah za silo postavljena Dekana Grašič in Štrucelj sta kerpala, popravljala in vezala; pisalo se je mnogo, govorilo še več o tej zadevi, komisija za krmisijo je pregledavala staro bajto; silo mnogo denarja je vse to pogoltnilo, pa župnišče je ostalo vendar stara podertina. Sedaj stoji tu lepa hiša. pravi kinč Ternovske fare. — še eno delo čaka izveršitve, in to je zidanje kapelanije. Bog daj. da bi č. g. dekan, kteri je srečno doveršil župnišče. postavil tudi kapelanom dostojno in primerno stanovanje — Pa še v enem oziru je naša župnija srečna! Znano je namreč bralcem „Danice/ da imamo pri nas zavod „ubogih šolskih sester de Notre Dame," vstanovljen pred tremi leti po nekem blagem tukajšnjem dobrotniku. Zopet letos je preskušnja v zavodu pokazala, koliko zamorejo po neutrudnem delu doječi učiteljice, ktere živijo le svojemu pokliru. ktere svoje življenje darujejo odgoji mladine. Stariši. kteri so bili pričujoči ter so poslušali odgovore v raznih učnih predmetih, in so gledali neštete praktične pa tudi umetne ročne izdelke, so bili popolnoma zadovoljni ter so se vračali na dom serčno hvaležni verlim redovnicam. Letos, če-t.-rto leto. kar se je ta šola pričela, ostanejo zavoljo pomanjkanja prostora še trije razredi; vendar bojo v tretjem razredu v posebnem oddelku šolarice za 4 razred podučevane. Sedaj bojo otroei po spolu po-polnovna ločeni in ker je dekliška šola — samostanska, in tudi deška v dobrih rokah, zato smemo s šolskimi zadevami, kolikor je to v sedanjih razmerah mogoče, zadovoljni biti Veliko nalogo so prevzele naše čast. šolske sestr»\ nalogo, ktero do sedaj vspešno izvršujejo; vendar s«- bojimo, da jim to dolgo časa ne bode mogoče izverševati. bojimo se. da bodo omagale, da ne bojo mogle brezplačno, brez zdatne podpore ali nagrade t< liko š».|o same vzderževati Pes. velika škoda bi bila za naš kraj in sploh za Notranjsko, ako bi se rasa n d« vniška šola zaj erla : zato naj bo ta zadeva vsim blagim prijateljem mladine gorko priporočena? — Letina je pri nas srednja. Od začetka je vse jako lepo kazalo; pa obiskali so nas hudi nalivi v enih vaseh naše dnhovnije je voda mnogo ik<»de naredila. Na sadnem drevju hrršči. na tertah strupena rosa.tr» j»- vničilo pridelke. Dasiravno so imeli lani naši denarji v tujih deželah jako slab zaslužek, in so mn< gi prišli na dom brez denarja, tako da so na p« tu morali beračiti, se spravljajo vendar letos z-t et mnogi v gozde daljnih dežel; oktobra mesca mislijo že odriniti na Serbsko. Rumunsko. ali celo na Rusko. Oni. kteri grejo v Slavonijo ali v Bosno, pravijo, da ne gredo daleč. Nektere sili siromaščina na tuje. mnogi pa prejo tudi brez posebne sile na pot, ker imajo tudi doma toliko, da se bi z varčnostjo in pridnostjo preživili. Pa to popotvanje je kakor bolezen ali notranja sila. ktera jih goni na ptuje. Škoda dušna in telesna, ktero jim povzročuje zimsko delo v gojz-dih daljnih dežel, je taka. da se mora vsakemu, kteri ima kaj posestva, ali zaslužka doma. odsvetovati podajati se na tuje. Vendar ravnajo naši ljudje, kteri zahajajo v gozdove dervarit. pametneje od tistih Notranjcev. kteri se selijo zapustivši domovje v Brazilijo. Iz fare Ternovske se menda še nihče ni v Ameriko preselil. X—Y. Na Tersatu je dne 4. t. m. v samostanu nastal ogenj. Užgal se je tram, mimo katerega vodi dimnik iz kuhinje. K sreči se je to zgodilo po dnevu, sicer bi bila grozna nesreča. Pa tudi tako je škode precej. Dimnik je namreč izpeljan skozi sobano, v kateri se hrani cerkvena obleka. Dasiravno so ogenj hitro zapazili, vendar je pokončal mnogo cerkvene obleke, paramentov itd., in kar je ostalo, je zelo, zelo poškodovano. K sreči je bila najlepša oprava še v zakristiji, sicer bi bila pokončana še ta, ki ima zgodovinsko vrednost. Tersačani so naglo priskočili, ženske so^ pridno nosile vodo, in tako se je dal ogenj, omejiti. Že je nekoč pogledal skozi okno, če bi se morda ne dalo priti do strehe, a ob pravem času je prišla pomoč, — pomoč od tersaške Matere Božje. Ko so nameč zapazili ljudje veliko nevarnost, tekli so v cerkev, prižgali sveče pred čudežno podobo, in v tem trenotku je prišla nagla pomoč, da se je mogel ogenj omejiti na imenovano sobano. Bog plačaj verlim Tersačanom! — Ker je tersaško predstojništvo zaradi cerkvene obleke sedaj v veliki zadregi, našla se je na tihem že marsikatera roka, ki je darovala kaj denarja ali perila za cerkev. Morda bi bilo dobrotnikov še več, ko bi bila nesreča sploh znana. Zatorej naj služijo te verstice temu namenu. Ko bi hotel kak dobrotnik tersaški cerkvi kaj darovati, prečast o. provineijal radi sprejemajo darove. „Slov/ Iz Egipta. (List do č. g. d r. Se bas t. El-berta) Spominjajoč se nam v Ljubljani skazanih dobrot, derznem se Vam. čast gospod, pisati nekaj verstic o našeui misijonu. V tem ko biva P. Daniel v skoraj (i ur oddaljenem Heluan-u. sem jaz tu pri našem škofu (milgsp. So-garul. Na jugu. našem pravem misijonskem okraji, še vedno gospoduje neusmiljeni naslednik Mahdi-jev, ter ima 7 naših ljudi v sužnjosti — eden je med tem umeri; vender pa se v našem misijonu tu v Egiptu, hvala Bogu, godi še dobro. Naša največja misijonska postaja je zamurska naselbina, uro oddaljena od Kaire. Obsega pa 55 hektarov zelo rodovitne zemlje ob Nilu: napeljevanje vode iz Nila, ktero je tu zelo važno, preskerbljuje stroj, ki vzdigne v eni minuti (iOoo litrov H metrov visoko iz Nila. Število zamurcev v naselbini je sledeče: v naselbini pri redovnih sestrah je 34 dekli«-, pri misijonarjih dečkov nad Dietnih, L"» neoženjenih mladenčev, i ¡s dečkov manj ko 5 let starih. 51 zamurskih družin v dveh vaseh, vse skupaj kakih 21)1 oseb. Zamurci naučč se tu poljedelstva in raznih rokodelstev, kajti zelo važno je, jih že od mladosti navaditi na delavnost in na pravilno življenje, da nam je pri tem kerščanska vzgoja v podlago, to je jasno samo po sebi. V postaji Džezirah, t. j. v zamurski naselbini, vsak dan prihajajo zamurci, ki pr sijo, da bi jih sprejeli. Čeravno je kupčija s sužnji v Egiptu že davno ostro prepovedana, vender iz skrivnostne Mahdi-jeve dežele vodijo še vedno sužnje tako, da se komaj ve na kak način. Ti reveži pridejo iz Egipta največkrat lakomnim turkom v roke, dokler jim ne pobegnejo ter potem prihite v našo naselbino. V Heluanu napravil je naš škof pravilno du-hovnijo. Tamošnja nova cerkev, zidana v romanskem zlogu, se je zadnje leto odperla. Na sv. Rešnj. Telesa dan veršila se je pervikrat slovesno očitna procesija. Cerkev, ki obsega kakih 500 ljudi, bila je zelo napolnjena. Na dveh pobarvanih oknih cerkve je znamenit napis; glasi se v francoščini: „Podarjeno od Nj. Visokosti, kraljice namestnice". Gotovo nekaj redkega, da kneginja turška da napraviti okna za kerščansko cerkev. Za to se nam je posebno zahvaliti posredovanju neke francoske gospe, ki podučuje hčere namestne kraljice. Šola Heluanska štela je to leto v obeh tečajih 00 deklic in pri misijonarjih 50 dečkov. Včeraj bil je šolski sklep. Zidanje naše cerkve zbudilo je pri mohamedanih prenapetost in zavidnost; takoj so pričeli zidati novo mošejo. ki je zdaj dodelana. V njih veliko nevoljo pa je naš cerkveni zvonik višji ko njih stolp, in križ na zvoniku je nekaj metrov višji ko minaretov polu mesec. Razun tega imamo še postajo v Suakinu pri Kudečem morju. Od lanskega leta bivajo naši ondotni misijonarji na svoji lastni zemlji, ker so si naš škof pridobili lastno hišo. Velike skerbi še vedno delajo našemu škofu naši ubogi jetniki pri Mahdi-ju. Eden izmed njih je umeil pred nekaj mesci za vročinsko boleznijo; 7 misijonskih udov pa je že nad S let v sužriosti. lJ"lgo smo upali, da bodo prišli prihodnjo jesen vender enkrat Angleži nad Mahdi-jeve derviše; ker se pa sedaj nič več o tem ne sliši, nam je gotovo misliti, da se tako podjetje za vstanovljenje reda na jugu ne vjema z njih egiptovsko politiko. Tu je sedaj zelo vroče, pa glede na druga leta vender še prenesljivo. Bojimo se pa kolere, ktera razsaja v Meki. po Abesiniji in ob kudečem morju; na vse načine se pripravljamo, to kužno bolezen od-verniti. — 0. Danielu godi se pri veliki vročini skoro gotovo bolje, ko nekdaj v zasneženi Ljubljani; kako se pa vendar le radi spominjamo Ljubljane in njenih dobrih katoličanov! Ko bi bila v Afriki vsaj že polovico tolika gorečnost do sv. vere! Misel na obilno obiskovanje cerkev in na dobrodelnost Ljubljančanov •se mi vedno zbuja in mi bo neumerljiva ostala... P. Ksaverij Geyer, apost. misijonar v srednji Afriki. Kairo, iz zamorskih naprav, 31 julija 18'JI. Razgled po svetu. Rim. Dva tisuč francoskih romarjev je 10. kirnovca dospelo v Rim, da so bili pri sv. maši sv. Očeta, ki so imeli poseben nagovor do romarjev. — G. J. J. Lonbat iz Novojorka je katoliški univerzi v \Vašingtonu daroval zalo podobo, ki kaže papeža Leona XIII, podoba je delo italijanskega po-dobarja Luchtti-ja. Štirnajst čevljev je visoka, iz ka-rarskega marmorja, in stane 10.000 dolarjev. Kaže papeža sedečega, in povzdigujočega desnico k bla-goslovljenju. Jeruzalem. Hudi nalivi 3. avg. so železnico, ki se dela z Jafe v Jeruzalem, zelo poškodovali. Dozdaj je dogotovljen tir iz Jafe v Ramleh, pa ni še za vožnjo odpert; sedaj vozi samo še službeno osebstvo. Kitajsko. V južnem Šangtonu ima sv. misijon velik blagoslov. Leta 1882 se je ta misijon pričel in od tega časa je bilo kerščenih 3500 odraščenih, in to dobo se 10.000 novospreobernjencev podučuje v kerščanskem nauku; 300 sirotinskih otrok misijon vzderžuje in po kerščansko odgoja. Sploh je bilo čez 40.000 poganskih otročičev pred smertjo kerščenih. Kako dobro je tedaj moliti za spreobernjenje poganov, pa tudi za njih spreobernjenje kaj miloščinje podeliti. 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec vinotok (oktober). a) Glavni namen: Misijon na otoku Miiagiszar-u. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII prihodnjič.) b) Posebni nameni: 1. S. Remigij. V molitev se priporočil je: Ta iu vsak d>iu v mescu naznanjene, pa ne še zaziiauiujane ali pa neuadue za«leve in potrebe. 2. S. Kievterij. Cujočiiost zoper spotikljive, tako imenovane ljudske knjigarne (v kterili so pohujšljive kuji^e ali kužljivi liberalni časniki) Milostno olvernjenje zasluženih božjih šib. Tehtne volitve. 3. <'ba s*. K val'I a. S.etjst iu u-enost za duhn'ski stan. Premnoge žeaitvauske zadeve. Iludo terpiučene, bridkostue osebe. 4. Rožen k ran s k a nedelja. S. K ranči še k Asiški. — P ¿do v i sv. Frančiška. Avstrijauski cesar. Pospeševalci molitvenega apostoljstva. 5. S. Placid. Benediktinski red. Visoke šole v začetnem šolskem letu. Proiajaluu okoliščine. Bogoslovska naprava. 0. S. lirunon. Mašniki iu obhajanci. Zatrenje nevrednih strasti. Spokorniki iu spokorui<-e. (Dalje nasi.? II. Bratovske zadeve N. lj. Gtospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošuje N. lj. 5 Cor. \V. 10 th et Johnson Str. Zoper dvoboj so sv. Oče Leon XIII izverstno pismo poslali kardinalu Schonbornu v Prago in drugim višjim pastirjem na Avstrijskem in na Nemškem. V kratkem pismu so tako modri in neoveržljivi nauki, da mora stermeti vsak katoličan, kdor ima občutek za resnico. V knezo-škofijsko deško semenišče „Collegium Aloysianum" v Ljubljani so za šolsko leto 1891/92 na novo sprejeti nastopni dijaki: V. gimnazijskega razreda : Jožef Demšar iz Škofje Loke; Jurij Keržišnik iz Bukovega Verha pri Poljanah; liihard Sušnik iz Loke; -- V IV. gimn. razred; France Majdič iz Čem-šenika; V III. gimn. razr : Ivan Bakovnik iz Hotemaž, fare Šenčurske: France Brežic iz Horjula: France Ga-beršek iz Holmca; Ivan Ilec iz Gorice vasi pri Ribnici : Ivan Juvan iz Srednj»h Gameljnov, fare Šmartno pod Šmarno goro: Jakob Kalan iz Dobrave pri Kropi: Mihael Kogovšek iz Dravelj. fare Št. Vid pri Ljubljani; Lavrencij Lah iz Nasovič pri Komendi; Andrej Magajna iz Dolenjih Vrem pri Divači; Ivan Miklavčič iz "Škofje Loke; Jak. Gazboršek z Doberlevega. fare čemšeniške: Fr. Sever iz Škofje Loke; Ignacij Za-plotnik iz Letenic. fare Gorice. Pridni kuže. štirleten otrok je 17. t. m. v reko Muro padel. Gospod, ki je bival tam blizo. je zdajci svojega velikega kužeta „novofundlanskega" poslal v vodo. Dobra žival precej hiti na svoj posel in otroka, ki je bil ž«*, v nezavednosti in se zopet na verh prikaže, za obleko prime in z njim na breg izplava. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: ('. g. župnik Fr. Vohinee 2 gld — <'. g. kaplan Matej Pintar gl«l. — ('. g. žup. Ažmao lo gld. — C. g. kaplan Val. Kržen 10 gld. — Neimen. 1 gld. — r. ir. župnik Mart. Narobe 5 gld. — Preč. g. prélat, dr. A. Čebašek â gld. — C. g. Kr. Sweiger 2 gld — Msr. M. J. "» gld. — Amiens „Dragomontanus" "> gld — Č. ir. žup Jan. Verhovnik 10 gld. — — Č. g. adm. Mat. Mrak -i «rld. — <'. g. župnik Mih. Gogala ■> gld. — Iz Preserja 3 gld. — <». Jož. Ožura 2 gld.) Za misijon v Afriki. gld. Z a Mati i a n i s č e : Iz 1 'reserja 2 gld. Za s t r a dajo č e r »• d o v niée n a L a s k o m. G. Jož. Ožura 2 gld. Za < i o r e n j «• e p o s k o d o v a n e s p o v o d 11 i j o. Pn. g. pt«d. A. Cebašek 5 gld. Za sv. očeta. C. g. župnik Mihael Gogala 32 gld. Za Sveto dežele. Iz Preserja 1 gld. (Tudi za „Slov. naročilo oddano. Vr.) Za vstauovitev stalne večji rezidence čč. 00. Jezuitov v Ljubljani mesto sedanjega p r o-v iz o r j a : X zbirka 2 gld. — Neimenovan 200 gld. z geslom : „Dajte iu se vam bo dalo". Za cerkev pri sv. Duhu pri Kerskem: P. 11. g. prelat dr. A. Čebasek 5 gld. Za Don-Bos ko ve misijone: Č. g. župnik Mart. Narobe 2 gld. (in za druge misijone 3 gld.) Za D et o ljuba: Iz Preserja 1 gld. Za opravo 11 bo/ni h eerkev in br. S. R. Tel.: Iz Preserja 2 gld. 10 kr. Za pariško br. : Iz Preserja 1 gld.