OB 29. NOVEMBRU
Lani sem bil med pionirji, po-vabljenimi na srečanje predsed-nikov PO * območja Ljubljane. Med nami pa so bili tudi pionirji iz NOB. Srečanja se je udeležila tudi Olga Vipotnik. Ko so oku-patorji pred 40 leti najhuje priti-skali na partizane in_ na vse za-vedno Ijudstvo naše domovine, se jc v Jajcu odvijalo II. zaseda-nje AVNOJ. Tja je takrat prišla skoz zasede na neosvobo-jenem ozernlju, skozi temne gozdove in prek globokih rek tudi slovenska delegacija in z njo Olga Vipotnik. Opisala nam»je več doživljajev, med njimi tudi srečanje s Titom.
... Predavanje je bilo končano in ha vrslije bil odmor. Spremljevalec za slovensko delegacijo, neki Stipeje le nekaterim, med njimi tudi Olgi Vipotnik razkril, da ima doma nekaj čokolade Povabil jih je k sebi na dom. Nihče si ni dal dvakrat reči. Takoj so odšli in se na Stipetovem domu najcdli čokolade, ki je bila v ti-stih časih iskana bolj kot zlato.
Ko so jo pojedli do zadnjega košč-ka, so se hoteli vrniti v dvorano. Toda sreča jih je zapustila. Stražarja sta jim zaprla pot in niso niogli vstopiti. Začeli so ju prepričevati, da so ven-darslovenski delegati, rodastražarja jih nista in nista puslila v dvorano.
V tistem Irenmku pa je prišel ko-mandant vrhovnega štaba tovariš Tito. Začel je poizvedovati, kdo so in kaj želijo. Povedali so mu. da so slo-venski delegati. Tovariš Tito jim je z nasmehom pomignil, naj vstopijo, in dodal da bo šlo naslednjič po drugi poti. Takjat se je Olga Vipotnik prvič srečala s tovarišem Titom, o katerem je do takrat le vetiko slišala.
Ta trenutek se ji je za vedno vtisnil v spomtn.
ANDREJ VOJE, 8. a OŠ Leopolda Mačka-Boruta