il>i|'0lli<l>lli0i|iQlli<|H|i<IH'0'|i<|»i|i0t|i<|»^
VIfVBlgANl INVMAR1
a

IZHAJA MESEČNO - CELOLETNA NAROČNINA ZNAŠA 15 DIN NAROČA SE: PROSVETNA ZVEZA V LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA 8
ŠTEV. 5
M Al 1940.
LETO. XIX.
Slovenski dom v Ljubljani
Prosvetna zveza je osnovala zadrugo »Lastni dom« z namenom, da se pozida vsem centralnim organizacijam v Ljubljani skupni dom. Ideja je v toliiko dozorela, cla se .je lansko ileto kupila parcela na vogalu kdlodvor-ske in lavčarjcve ulice. Letos pa so se začeli izdelavati osnutki, iki naj bi pripravili ugodno streho visem našim centralnim organizacijam. Tu/kaj bodo dobile svoje prostore le osned-nje organizacije in ne ljubljanska prosvetna .društva. Velilk del Ibo zavzel studio nove 'ljubljanske radijske postaje, ki ga ima v najemu Prosvetna zveza za nadaljnjih deset let. Nove prostore bo dobila Prosvetna zveza. Ljudska knjižnica in Zveza ljudskih odrov, čitalnica, filmski oddelek, Zveza dekliških krožkov. Zveza fantovskih odsekov, Slovenska dijaška zv|e-za, Slovenska krščanska ženska zveza s svojo gospodinjsko šolo, velik del stavbe pa bo služil predvsem za tečajnike, bodoče voditelje naših mladinskih organizacij. Imeili bodo lepo urejene spalnice, učilnice, telovadnico in gininastičino dvorano. Seveda ne bo manjkalo v domu velike predavalnice. ki bo opremljena z najmodernejšimi učnimi pripomočki. Zadruga je razpisala javen natečaj, ki je ugodno uspel.
Minuili teden so bili razstavljena v
dvorani A/kademkega doma na Miklošičevi cesti v Ljubljani osnutki za palačo »Slovenskega doma«. 18 arhitektov se je udeležilo natečaja za .izdelavo načrtov. Zanimivo je. cla je pogoje natečaja dvignilo okrog 40 arhitektov in da jih je le polovica načnte izdelala. Dokaiz, da je bila arhitektom zastavljena naloga zelo težka. Gradbeni program za »Slovenski dom« je namreč izrledno mnoigdličen, saj obsega stanovanja, pisarniške prostore, radio studie, gospodinjsko šollo, veliko obednico, knjižnico, čitalnico, predavalnico, kapeli©, spalne dvoiraine, najemne lokale in garaže. Prav zaradi tega v načrtih ni bilo mogoče bolj poudariti momumentail nositi, ki bi ustrezala reprezentančnemu p rosi vetrnemu »Slovenskemu doimu«. Projektanti so večinoma visi imeli težave s pomanjkanjem prostora in so nekateri v pritličju in prvem nadstropju zazidali kar celo parcelo, veliko 1830 kvadr. metrov. Vlečina pa je nakazala potrebo po redukciji programa ali pa pio spremembi stavbne parcele. Udeleženci so res težko nalogo rešili na več zanimivih načinov. Nekateri zelo dobro, drugi zopet manj. Zanimivo je, da je med 18 udeleženci bilo 16 Slovencev in dva Zagrebčana. Povprečna starost udeležencev je okrog 30 let. kar potrjuje dejstvo, da sle mladi ar-
hitekti radi posvečajo težkim nalogam, dočim pri starejših ni videti mnogo zanimanja zia* natečaje sploh.
Razsodišče in nagrade
Osnutlke je ocenjevala žirija izkušenih in objektivnih strokovnijakov. V razsodišču so biili univ. prof. inž. Marij Osama kot predsednik in člani inž. arli. Josip Černivee, tehn. višj i svetnik pri kr. (bamski upravi v Ljubljani, inž. arih. Vladimir Mušič, mestni gradb. višji svetnik v Ljubljani inž. arh. Milan Sever, pooblaščen i inženir za arhitekturo v Ljubljani inž. Janez Umek, priv. uradnik v Ljubljani. Poročevalec razsodišča pa je bil inž. Josip Platmer, pooblaščeni i inženir za arhitjekturo v Ljubljani. Razsodišče je ocenjevalo vsak posamezni načrt po 6 različnih vidikih, ki so določali za idealno rešitev vseh vidikov skupaj 100 točk. Ocena razsodišča je bila že objavljena in ponavljamo le, da je pirvo nagrado v znesku 20.000 din dobil inž. arh. Marjan Tepina iz Ljubljane, drugo v znesku 13.000 din sta dobila iinž. arh. Oton Gaspari in inž. arh. Tomaž Štrukelj iz Ljubl jane, tretjo v znesku 7000 din inž. arh. Edv ard Ravnikar iz Ljubljane, četrto v znesku 5500 din inž. arh. Milovam Kova-oevič iz Zagreba, peto v znesku 4000 din inž. arh. Milan Erbežnik iz Ljubljane, šesto v znesku 4000 din sta dobila giradb. tehn. Franc Kuiglič in stavbenik Anton Mavric iz Ljubljane, Sedmo v znesku 5300 din sta dobila inž. arh. Mirlko Kovač in inž. arh. Ivan Vitič iz Zagreba, osmo pa v znesku 5000 din inž. Pavel Gosti iz L jubljane.
Prvi načrt
Prvi in drugi nagrajeni načrt še v najvišji meri odgovarjata zahtevam gradbenega programa, pri čemer tudi dobro rešujeta organsko povezanost posameznih skupin postorov. Oba sta zazidala vso parcelo do prvega nadstropja, pri čemer je trakt v Kolodvorski ulici petnadstropen, v lav-čatrjevi ulici pa trinadstropen. Zgradba po prvem načrtu naj bi imela dva vhoda: reprezentativnega iz Tavčar-
jeve ulice, poslovnega pa s Kolodvorske ulice. K vsakemu vhodu pripadajoče stopnice naj bi služile kot vertikalne prometne osi, ob katerih bi bile nanizane posamezne skupine prostorov, na eni strani reprezentančne, na drugi strani poslovne. Prav tako kakor vhod, je tudi reprezentativna fasada v Tavčarjevi ulici, obrnjena torej proti jugu. Skozi reprezentančni vhod je dostop za koncertno občinstvo h glav nemil studiu. \ prvem nadstropju se odpira velika slavnostna veža, v kateri je osrednja točka kip dr. Janeza Ev. Kreka. \ tem nadstropju so okrog avle nanizane javna predavalnica, javna knjižnica in čitalnica ter slavnostna posvetovalnica. V drugem in tretjem nadstropju so po glavnem stopnišču dostopne pisarne desetih osredn jih organizaci j, med katerimi imata Prosvetna zveza in ZFO kar po 6 do 8 sob. Od tretjega nadstropja naprej se stopnišče zoži in vodi v četrto nadstropje k šolskemu prostoru tečajnikov in v petem do kapele.
Poslovni vhod iz Kolodvorske ulice omogoča v pritličju dostop vsemu osebju radijske postaje k oddajnim prostorom in ima prehod do telovadi niče. Čez poslovno stopnišče pridemo v prvo nadstropje na eni strani do pisarn organizacij, na drugi strani do upravnih prostorov radia. \ drugem nadstropju so zopet pisarne in liišni-kovo stanova/nje. v tretjem nadstropju zopet pisarne in upraviteljevo stanovanje. v četrtem in petem nadstropju pa stanovanje podeželskih tečajnikov. Tu bo moglo prenočevati 30 tečajnikov. ki bodo imeli različne spaliinij ce, nekatere samo s 4 posteljami, druge pa več. največ pa po 15 postelj. Med posamezni mi večjimi spalnicami so umivalnice, v sredi med spalnicami pa ima stanovanje prefekt. ki lahko nadzoruje vse večje spalnice ne da bi moral stopiti na hodnik. Ob steni, ki loči spalnice od hodnika, so vgra-jene garderobne omarice, ki se dajo odpirati tako iz spalnice, kakor tudi iz hodnika, zaradi česar udeležencem čez dan ne bo treba hoditi v sipal-nico. Ni potreba posebej poudarjati,
Prvi načrt
tla je iiim tudi ambulanta z dvema izcllirnima sobama, mala čajna Ikuhi-hinja, več kopalnic, prh itd. Iz tega stanovanjskega trakta je ugodna zveza z glavnim stopniščem in prehod iz četrtega nadstropja na teraso v T avčarjevi ulici. — Pri irado-studiu je razdelitev prostorov urejena talko, da so organsko skupaj povezani prostori potrebni za oddaje do 8 zvečer, kjer je prav malo sodelujočih, in prav tako zopet vsi prostori, ki služi jo velikemu številu nastopajočih ob večernih urah. Posebno zanimivost ima telovadnica, katere pomična streha bo omogočila prezračenje od vseh strani zaprte telovadniice na dvorišču. \ kleti bo dobila prostore obed niča z gospodinjsko šolo, popolnoma Hočem vhod bo imela banovinska vinska klet. ki bo imela seveda posebno zvezo z javno kuhinjo. Poseben vhod bodo imeli tudi lokali v Tavčarjevi ulici.
Drugi načrt
Drugi nagrajeni načrt daje glavni poudarek pritličju z razsežno vežo. kjer (bo pirvo zbirališče, dostopno le iz glavnega vhoda v Kolodvorski ulici. Po tem načrtu naj bi bila stavba v kolodvorski ulici v pritličju zaradi velikega prometa odmaknjena za 3 m iiavznotraj od stavbne črte. v kateri bi stali le nosilni stebri, ki bi nosiili v višjih etažah zopet za 3 m ven pomaknjeno stavbo. V sredi veže je k rekov spomenik, na obelh koncih avle pa dvoje reprezentančnih stopnic, od katerih vodijo 'ene Je do tretjega nadstropja na vogalu lavčar-jevo in kolodvorske ulice do pisarn, druge pa v kolodvorski ulici samo do prvega nadstropja, kdor je na reprezentančnih stopnicah, ne more na interne in obratno, kar omogoča ugodno delitev prometa. Iz glavne hale v pritličju je dostop v dve skupini prostorov, tako v vse radio-oddajne prostore in pa še v tcjlovadnico s postranski,mi prostori. \ pritličju so dalje le še garaže i u ločen vhod v vinsko Met, kjer so stopnice zopet tako vzgrajene v glavno stopnišče, da se obiskovalci ne srečavajo.
\ prvem nadstropju je niierl obema reprezentančni in a stopniščema velika predava lina dvorana z 250 sedeži. Iz reprezentančnih stopnišč so dostopne v prvem nadstropju na eni strani knjižnica, čitalnica in giinnastična dvorana s pritiklinami. na drugi strani pa posvetovalnica iu celotna uprava radia. Načrt je izdelan tako. da bi se dala telovadnica in vsi radijski prostori s potrebnimi kom umik arijami zgraditi posebej tako. da bi bilo mogoče z ostalo graditvijo tri in .petnadstropnega trakta počakati.
\ drugem in tretjem nadstropju so pisarne. Vse so dostopne iz velikega hodnika. \ trletjem nadstropju je hodnik narejen kakor galerija, tako da se na obeh hodnikih obiskovalci lahko vidijo. Za inedipisarniški piromet pa je določeno posebno stopnišče, nekako v sredi hodnika. Pisarne so urejene tako, da ima vsaka organizacija poseben vhod v predsobo, od koder so dohodi k posamezni ni sobani. Pisarne so vse obrnjene z okni na obe glavni ulici. Poživi je ne pa so v kolodvorski ulici s tem. da so v fasado vgrajene majhne vrtne terase. \ t. nadstropju je velika dnlevna in družabna 'dvorana za tečajnike in tudi šolska predavalnica. I u so dvosobno stanovanje pretekla. prostori za učitelje in tudi nekaj spalnic. Od tu je tudi dohod na teraso na lav čar je v i ulici. V 5. nadstropju so .spalnice tečajnikov, ki so urejene po skupinah i>o 10 postelj, vsaka taka skupina ima svojo slačiil-liico, garderobne omare, dva umivalnika. nožno prho in telesno prho.
Tretji načrt ima v pritličju tudi veliko vežo. Neugodno pri njem je le to. da ima radijske oddajne prostore v dveh etažah. Zanimiv je tudi načrt devetnadstropne zgradbe, ki se ne drži gradbenih .predpisov, ki pa lepo rešuje zamisel krekovega spomenika. Razsodišče je priznalo, da so prvi trije projektanti pokazali mnogo večje razumevanje za naloge Slovenskega doma« kakor ostali. Razsodišče je mnenja, da bo najbrž treba napraviti iz najboljših načrtov nov skupen načrt. Prav tako svetu je, da se zmanjša gradbeni program ali pa poišče novo
stavbišče." VisdkalkoK je natečaj lepo uspel in pripomogel. da smo napravili velik korak naprej k uresničitvi »Slovenskega cloma«.
Do uresničenja in do popolne izgradil ve pa je 'še težka pot. Dasiravno Prosvetna zveza vise svoje dohodke uravnava v blagajno za zidavo novega doma, vendar smo prisiljeni trkati na slovensko javnost. Predvsem pa so poklicana za to naša prosvetna društva, dekliški krožki, fantovski odseki, ženski odseki in naše dijaštvo. da z vsemi »rledstvi podpre naše zbirke. Razpisali smo v februarski številki \estinika javen natečaj, kako naj društva zbirajo prispevke za centralni Slovenski donf. Doslej so da-rovailia sledeča društva svoje prispevke :
Din
Prasv. društvo Stila pri Kaimnilku 200.— Kat. prosvetno društvo v Ši.ški . 80.— Salez. prosv. Kodeljevo, Ljublj. . 1219.— kat. prosvetno društvo na Gradu 360. Pr:>sv. društvo Planina pri Rak. 1147.— Prosvetno društvo Mekinje . . . 100.—
Kat. prosv. d ruš. Cerklje, Kram j	1000.—
Kat. prosvetno društvo Jezersko	1030.—
Prosvetno društvo Kovor . . .	500.—
SI. kat. izobr. društvo Podbrezje	100.—
Kat. prosvetno društvo Tržič . .	500.—
Prosvetno društvo Trebi ja . . .	1189,—
Kat. si. izoibr. društvo Zabnica .	20.—
Kat. dr. rokod. poni. Novo mesto	100.—
SI. kat. izobr. društvo Stoipiče . .	100.—
Prosv. društvo Gorje pri Bledu	550.—
Kat. prosv. društvo sv. Gregor .	100.—
Prosvetno društvo Polica .	154.50
Kat. prosv. društvo Št. Ruipert .	884.-^
Kat. prosvetno društvo Bevke .	100.—
Prosvetno društvo Velesovo . .	500.—
Prosvetno društvo Kaiplaini . . .	140.—
Kat. prosvetno društvo Špitalič .	54.—
Skupaj 9689.50
Forej jo piruspevalo le 23 društev, k je pa jo ostalih 230? Da Ibi se omogočilo prispevati tudi ostalim društvom, je zadruga »Lastni dom« podaljšala tekmovanje za (prosvetna društva, kakor je bilo to objavljeno v 2. številki letošnjega Viestnika. Društva, zganite so, f kličite takoj seje in se pogovorile o vaši zbirki. Tekmovanje traja do I. januarja 1941.
Delo za ljudsko prosveto
\ niajniku so se viršili okrožni sveti |>o 15 okrožjih. Zastopniki [prosvetne zveze so prišli v slik z voditelji društev na sedežih okrožij. Nekaj okrožij se je ponovno orguniziraik), izvolili so se d (doni a novi odbori, talko da je upanje veliko, da bo prosvetno delo po krajih zopet lepo zaživelo. Vršili se bodo dekanijski dnevi za može in fante v Crngrobu. na Litn-barski gori, pri Sv. Roku, pri Štni-helu in v Ajdovcu. Namen teli dekanijskih dni je delo za treznost, delo za zdravje družin, za dostojno rast našega naroda in boj proti na j večjemu sovražniku našega kmeta in delavca, komunizmu.
I ud i nekaj prireditev je predvidenih, ker so bodo vršili tabori olb priliki Iblagasdovtiilve novih prosvetnih domov v Zagraidcu, v Radomljah, na Jezerskem in v Fari pri Kostell.il.
I ako bo nov i prosvetni dom v Za-gradcu blagoslovljen dne 16. junija. Ta prosvetni dom bo nosi I* ponosno
ime dr. Ignacija Žitnika, enega naj-odličmejših slovenskih kulturnih in političnih delavcev oib začetku 20. stoletja. Novi dom bo nosil ime odličnega isllioveniskoga katoliškega žuirna-lista in bo ta slovesnost obenem tudi praznik slovenskega katoliškega 'časnikarstva.
Pa še v nečem je ta dom Izredno pomemben. Pridružil se je celi vrsti prosvetnih domov v naši Suhi Krajini in leni domovom je našo ljudstvo začelo dajati imena tistih slovenskih javnih in kulturnih delavdev, ki so prav posebno povezani z življenjem tistega kraja. Tako je bil lansko leto odprt v Dobrepolju veliki Jaiklliičev prosvetni dom. v Ajdovcu pa je bil blagoslovljeni Baragov prosvetni dom. Letos ipa dobi Suha Krajina že tretji prosvetni dom, ki bo nosil ime bivšega odličnega urodtilika »Slovenca« — ime dr. Ignacija Žitnika.
Pak preletpi in pomembni način poimenovanja naših prosvetnih domov
bi se naj nadaljeval po vsej naši Sloveniji in bi bil tako nekak trajni živi kulturni zemljevid našega naroda. J lasen i bodo blagoslovili prosvetni dom na Jezerskem, ki bo nosil ime »Korotan«. Če se ne motimo, bo v Ormožu letos tudi blagoslovljen velik prosvetni dom, ki fbii lahko nosil ime po zaslužnem možu svojega okraja (Geiršakov dom), drugi prosvetni domovi pa maj bi se počasi poimenovali po graditeljih naše ljudske prosvete.
Krasen prosvetni dom si je zgradilo prosvetno društvo v Fari pri Ko-slelu, tam doli lia Kočevskem, tik ob hrvaški -meji ob Kolpi. Prosvetno društvo v Kamini gorici bo dlovesno proslavilo 40-letnico svojega obstoja. Kamniško prosvetno okrožje pa bo z vleč j o prireditvijo blagoslovilo novi prosvetni dom v Radomljah. Prireditev bo najbrž konec avgusta.
Naše prosvetno delo mora biti v teh težkih časih še ibolj obsežno in smotrno, kajti prav v teh dneh nam naj naše prosvetno delo stalno vliva poguma za našo narodno borbenost in odpornost. Najuspešnejše orožje malih narodov je njihova omika in kulturna razgledanost, kajti maj se kjer koli godi kar kdli, eno vendarle drži: nikdar ni mogoče nobenemu narodu ničesar nasilno vsiliti. Če so se kdaj narodi proti čemu tirajno in ne-
utrudljivo borili, je bilo to. da so se borili proti nasilju za svojo svobodo.
Sedaj pa, ko se mora jo drugod goditi tako žalostne stvairi, se mora pri nas prav v teh časih stalno poglabljati delo za duhovno in narodno enotnost, za odpornost, ki sloni na pravi presoji vseh tistih dogodkov, ki so v zvezi s kulturnim in socialnim napredkom vseh narodov. Največ uspeha pa takemu delu pripravi pravilno ljudsko razpoloženje: naše ljudstvo z veliko ljubezni jo opravlja vse delo po prosvetnih domovih in naših prosvetnih organizaci jah. Zdrav optimizem pa je pri tem delu že polovica uspeha!
Tega optimizma pa je v vseh naših organizacijah dovol j. To najlepše dokazujejo številne pomembne prireditve po malih prosvetnih društvih po vsej Sloveniji, ki se napovedujejo za letošnje poletje. Vse zanimanje pa se seveda obrača na osrednjo stavbo naše slovenske prosvete, na »Slovenski dom«, ki bo letos moral ibiiti že delno dodelan in postavljen.
Da bi pa vsemu temu delu izprosili l>ožji blagoslov, bo Prosvetna zveza v avgustu priredila veliko narodno romanje Ik Materi božji na Višarje, cla bi pri Bogu izprosili milosti za to, da bi naš narod in naša država ostala izven viharjev, ki tako krvavo pretresajo druge narode.
Duhovno in duševno napredujemo"
»Koroški Slovenec« razglablja o na-rodno-prosvetnih razmerah na slovenskem Koroškem za časa sedanje vojne in pravi med drugim:
»Ni za nikogar skrivnost, cla se bo lice naše celine po prestam i vojni močno spremenilo in da bodo zunanje sprememlbe temeljile v novih postavah mednarodnega in narodnega življenja. Tudi naša slovenska narodna družina je na sedanji vojni neposredno soudeležena po svojih fantih in možeh v sivi vojaški suknji in še s tem. da rade volje prenaša bremena vojnega časa. V očigled te dejavne državotvornosti naš človek lah-
ko molče preide krajevne narodnostne neprilike in lahko motri obči narodni položaj z dobro vlestjo z vidika slovenskega dostojanstva in slovenske časti.
Izredne razmere države vodijo med nami do narodno-pclliitičnega premirja in še do narodno-prosvetnoga zatišja. Narodna prosveta se v vojnem času ne more s haskom udejstvovati v velikih zasnovah in prireditvah. Naše narodne organizacije pogrešajo znatno število funkcionarjev. Naše narodno življenje je v tej dobi manj vidno iu manj slišno.
Površno#in plitvo pa bi bilo, če bi
se zadovoljili s to Bežno ugotovitvijo našega (položaja. Dolžnost narodnega glasila je. da seže globlje in razgrne, kako si naše sedanje narodno žitje iišče novim razmeram pirimernih oblik. S tem naj razveljavi še neke nazore o dozdevni narodni smrti koroških Slovencev.
Slovenska narodnost se nami razodeva v novi, lepši vsebini. Globoko v našo duševnost segajo njene korenine in objemajo najdražjo posest: vero v Očeta nad nami, vero v večno ljubezen in pravico, zavest dostojanstva poedinca, družine in naroda, bla-govest trplljenja in trpečih. Nemški svetovni nazor je postaj za nas Slovence zrcalo, v katerem zremo svoj obraz in razbiramo svoje napake in vrline. \ narodnem socializinu izpoveduje nemški narod ne le svoj gospodarski in politični program, marveč tudi svoj religiozni, kulturni in socialni nazor. Za narodno družino nenemškega porekla, za nas Slovence je s toni podana nujnost, da smo si tudi mi s svojim pogledom na življenje in svet na jasnem. To se v slehernem našem človeku tudi dogaja. Smento ugotoviti: duhovno in duševno napredujemo.
Mirna doba terja požrtvovalnosti narodnjakov na svoj poseben način. Možato in glasno se jo (roba postaviti za narodno pravico in narodno čast. Z drugimi besedami: narodno vodstvo mora biti I raj no pred vrat mi pristojne oblasti in terjati tam pravico svojega ljudstva. Vojni čas je doba lihe, požrtvovalne samopomoči. Preprosta beseda o nezniagl j i vosi i' naroda kot naravno življenjske tvorbo nadomešča v isoke n airoc 1 n o-ipol.i tičn c uvodnike. Jasen poudarek, da smo in
da hočemo živeti, mora v vojni zadostovali za velike narodne manifestacije mirnih let.
Vojni čas je doba tihe, podrobne, požrtvovalne narodne samopomoči. Prosvetnih prireditev, mladinskih in gospodarskih ter gospodinjskih tečajev ni. Igre uprizarjajo Ife na redkih odrih. Peviski nastopi naših fantov in deklet izostajajo. Še .mesečni sestanki krajevnih prosvetnih družini so se .iz razumljivih razilogov zredčili, tako da se shajamo ponajveč še na letnih zborih, ki so po .pravilih prosvetnih organizaci j obvezni. To je obči pojav značilen za vojni čas. — Vendar nas pri pozornejšem gledanju narodnega življenja te tišine in tega molka nikakor nii strah. Narodno prosvetno življenje so umika v zatišje vaškega in družinskega življenja. Visoke narodno zbore nadomeščata med vojno naša vas in soseščina. Naši domovi so koncertne dvorane, odri in čitalnice. Doma so naša dekleta v premnogih krajih našla prostora za svojo lepo pesem. Doma vodijo .matere in sestre svoje mladinske tečaje in tod vzgajajo svoje male v lepi materini govorici. Sploh so daje daneis v družini in soseščini več časti slovenski materni besedi in to n'e nazadnje s prebiranjem slovenskih 'knjig in listov. Še tod je bilo treba žrtve, iker so letos izostale običajne Mohorjeve knjige in je treba iskati drugega čtiva.
Še to bi dejalli o živl jenju v zatišju, ljudstvo moli! Kol bi razumelo vso veličino svojega časa in bi izročalo skrb za svojo in mladega roclu bodočnost Njemu, katerega živa stva.v je. lod je odjok na jpileimenite j šega narodnega čustvovanja.«
Slovenska Krščanska ženska zveza v Ljubljani
Na občnem zboru Slov enske krščanske ženski' zveze v Ljubljani 14. aprila t. 1. je odbor podali poročilo o kulturno vzgojnem, socialnem in gospodinjsko izobraževalnem delu.
Predavanja. Zveza je posredovala
ženskim odsekom in dekliškim krožkom predavateljice, kaidar so se zato oglasili. Za predavanja v ženski uri radiu je preskrbela ozir. naprosila 38 predavateljic.
Strokovno izobraževalni tečaj za
služkinje so je tudi lletos vršil od 10. oktobra 1939 do 2. aprilla 1940. Tečaj se je vršili dvakrat tedensko po dve uri.
Zdravstveni tečaji, kjer vse teoretično ipodaja nega bolnika v domači liiši. iprva pomoč, nega dojenčka in pouk o higieni žene in o nalezljivih boleznih so se vršili: na Viču, v Trnovem, v Naklem, Boštamju. Šmairtmeni piod šmarno goro, Selcah nad Škof j o Loko, Mirni peči in v strokovno izobraževal nem tečaju za stlužkinje. Udeleženk na vseh zdravstvenih tečajih je bilo 22.70. Da bi bili uspehi zdravstvenih tečajev tem večji in trajnejši, je Zveza izdalla dve knjižici: Higiena žene in Higiena hiše. Cena knjižici je bila 3 din. Plačljivo tudi v pisemskih znamkah.
Gospodinjski tečaji. Marca 1939 je bij tečaj zaključen v Št. Juriju ob juž. železnici, Na Studencu pri Sevnici, v Mavčičah in na Koroški Beli. Jesenski oziroma zimski tečaj v letošnjem letu se je vršil na Kojjrivniku v Bohinju, v Šmartnem pod Šmarno goro, v Boštanju, v Naklem in v Mirni peči. Sporedno z dnevnim tečajem v Naklem se je vršil tudi večerni gospodinjski tečaj za tovarniške dela vke.	j |
Predlogi in sklepi. Občni zbor je sprejeli naslednje sklepe:
1.	Med zelo važne naloge socialnega programa Slovenske krščanske ženske zveze spada tudi skrb za revne porodnice na deželi 'in one, ki pridejo v ljubljansko porodnišnico. Ako zdravnik izjaivi, da je prišla kak dan prezgodaj, trpi taka porodnica največje muke, ker zaradi pomanjkanja prostora v bolnišnici ne more na porod čakati, na pot naizaj domov pa ne upa. Ženska zveza naj izdela načrt za ustanovitev zavetišča ozir. čakalnice, kjer bi porodnice pod nadzorstvom zdravnika v miru počakale, ko nastopi potreba, cla bi bike sprejete v porodnišnico.
2.	Starostno zavarovanje služkinj in kmečkih poslov je najvažnejše socialno vprašanje, ki ga je nujno treba rešiti. Znano je, cla so kmečki posli in služkinje na starost navezani na
pomoč dobrih ljudi in karitativnih ustanov, ker si od svojega pičlega zaslužka niso mogli za starost kaj prihraniti. Zato naj Ženska zveza z Delavsko zbornico in z vsemi drugimi ustanovami, ki se bavijo s temi vprašanji sodeluje in stav i primerne predloge.
3.	\ industrijskih krajih in v mestih naj oblastva ne dovolijo, da bi bili nočni lokali ob sobotah, ko dobe delavci plačo, vso noč odprti. Možje in sinovi zapravijo v takih lokalih največkrat ves zaslužek, žene in otroci pa žive v pomanjkanju.
4.	Ženska zveza naj na merodajnih mestih posreduje, cla se pijančevanje in lahkomiselno vesel j ničen je v sedanjih resnih časih kar najbolj omeji. Razgovor o filmu je bil nadvse zanimiv. Enodušna je bila zahteva, da se predvajajo samo moralno neoporečni filmi.
Dekliški krožki in ženski odseki prirejajo sestanke in predavanja. Teh predavanj se navadno udeiležujejo le članice teh enot. Za žene in matere, ki so članice prosvetnih društev alli pa one. ki bi sicer spadale v naša katoliška drušKa. pa jih nismo znale pritegniti, je pa nujno treba povabiti na sestanke in prirediti zanje predavanja, za katera imajo največ zanimanja. Zelo priporoči ji vi bi bili tudi zdravstveni tečaji.
Pri volitvah je bil izvoljen odbor, ki je sestavljen: predsednica Lebar Anica, podpredsednica Prijatelj Kristina. iblaganjičartka Srebot Mici, tajnica Gdliob Anica, odbornike: lozon Miriani. Velilkonja Ivanka in \ račko Cilka.
Razgovor o programu za prihodnje poslovno leto. Tečaje, zdravstvene kakor tudi gospodinjske bo Zveza prirejala tudi v bodoče. Društva, ki žele prireditev takih tečajev, naj sporoče to Ženski zvezi čimprej. Zdravstveni tečaji so brezplačni. Vsega skupaj traja tečaj 0 ur. razdeljen v tri dele. \ krajih blizu Ljuibljane se vrši tečaj tri nedelje popoldne. V oddaljenejših krajih, kjer so t taki tečaji prav tako potrebni, bo treba urediti tako, cla se bo tečaj v iršil na
ddlavnik ozir. v nedeljo popoldne in še v ponedeljek. Tečaji se vriše skozi vise leto.
Gospodinjski tečaji ise začno, jesenski s I. oktobrom. zimski januarja. Tečaji so 10 do 12 tedenski. V tečaj se .sprejme 16 deklet. Pouk v tečaju je od S do 16 popoldne. Poučuje se: verouk in v zgo jeslov je, lepo vedenje, zdravstvo, diržavoznainstvo, spisje in računstvo, splošno gospodinjstvo, hira-noslovje. sadjarstvo, vrtnarstvo, mlekarstvo, šivanje, kuhanje.
Da bo mogla Zveza napraviti načrt za zdravstvene in gospodinjskih tečaje, prosimo, da društva čimprej
sporoče svoje želje glede prireditve tečajev. Podlrolbma pojas.nilla dobite pri Slovenski krščanski ženski zvezi v Ljubljani, Pražalkova ulli. S (uprava »\ i gred i«).
Slovenska krščanska ženska zveza ima nekaj primernih predavanj za ženske odseke in dekliške krožke. Predavanja so razmnožena na stroj. Cona predavan j je od 2 din dalje in poštnina. Naslov predavanj: Organizacija, vzgo jeslov je, lepo vedenje.po-seliska etika, dekle na tujem, državljanska vzgoja, poselska in socialna zakonodaja, gospodinjsko delo, hrano-silovje.
Pavlihov oder"
V sredo popdlidme se je predstavil velikim iin malim otrokom Pavliha. star šaljivec, ki živi in se ohranja iz roda v rod. Predstava je pdkaizalla, kako zelo smo bili potrebni takega gledališča, saj naši najmlajši niso imeli doslej ničesar podobnega in so bili prepuščeni slučajnim predstavam v gledališču in od časa do časa kakšni predstavi v kinu. o kateri pa bi čtliovek ne mogel trditi, da bi se mla-dež ob njej tudi kaj naučila in si pridobila tiste hrane, ki je 'današnjemu človeku talko strašno potrebna in katero spričo blokade krivic, nasilja in pohlepa po ugodju človeštvo talko pogreša — kulture srca, ljubezni do svojega bližnjega. Pavlihova druščina je to občutno vrzel v našem duhovnem življenju zamašila in odslej bo naša drobmjad imela večkrat priliko gledati in poslušati življenjsko modrost šaljivega Pavliihe. Pod plaščem njegov e šaljiv osti se /skriva vedno zrno duhovitosti in starih ljudskih modrosti, zrno praivice in dobrote, zrno čistega človeškega nehanja. v katerem dobimo največ zadovoljstva v samem sebi.
Gotovo je, da ravno ime Pavliha ni brez pomena. Saj smo do sedaj poznati samo Gašperčka, tujo nemško navlako. domačega Pa v liho pa je prepredel pajek in se vse do danes ni nihče spomnil, da ta stara slovenska clobri-
čiina še živi, katerega bistvena poteza ni samo šala — včasih tudi cinična — kakor njegovega prednika, ampak da je (pri njem pomešano prijetno s koristnim.
Novost za nas je, da Pavlliha talkoj potegne vse prisotne k sodelovan ju in jim stvar prikaže talko, da v šali naravno naslika ddbro in zlo in da se otroška duša sama oni sebe odloči za tisto, kar je dobro ter obsodi in zavrže tisto, kar je slabo iin krivično.
liella dvorana Uniona je bila polna in drobiž je že nestrpno pričakoval kaj bo. Bilo je ižuiborenja in življenja kakor v spomladanskem gozdu. Najprej je prof. Niko Kuret v uvodni besedi podal prerez slovenskega lut-karstva in poudaril, da se je Pavli-hova druščina po dobrem premisleku le odločila, tla se piolkaže javnosti. Ena stvar je bila, ki je 'bila vredna pomisleka. Tveganost, ker niso časi za to in (ker ni tradicije. Tradicije pri nas res ni. toda toliko je je, da te virste igra pri nas ni popolnoma neznana. Imeli smo jo že ipred v ojno, po vojni pa jo je začel aikad. islliilkar Kle-menčič. Tudi dbčni zbor lutkarjev v Ljubljani ni zapustil vidnih sledov. Časi pa. čeprav so čudni, vendar smo zelo potrebni vsi. veliki iin mali, takih stvari. Saj človek, čeprav ž)e odrasel, rad splava v tisto otroško preprostost, ki jo prav za prav še vedno nosi v
svojem srcu, pa ga je nekoliko sram, ali pa je .postal tako strahopeten ali pa tako konvencionajlen in moderen, cla imiu je nerodno.
Niito se je predstavil Pavliha. Ravnatelj, mož učene glave kar ni mogel do besede in Pavlih! ni ostalo drugega, kakor da se je predstavili sam iin takoj prevzel potek v svoje roke ter takoj stopil v vrsto dogodka. Že s pojavom samim je Pavliha vzbudil mnogo smeha in si takoj pridobil srca malih, pa tucli velikih gledalcev. Ravnatelj s svojo ponarejeno učenostjo je izginil, Pavliha s svojo pristnostjo in humorjem pa se je uveljavil. Palko je bil storjen prvi Pavlihiu korak in tista vez, ki je bila potrebna, je že bila tu. Sedaj mora pa Pavliha nekaj pokazati.
Sledila je igra v petih slikah »Kaznovana trdosrčnost« ali »Peteršiljč-kovo .mamo irubijo«. Zgodba je vzeta iz našega vsakdanjega življenja, ki globoko, pretresljivo iu naravno kaže socialne razmere naših dni, zlasti raz-
mere našega malega človeka. Prebujat hišni posestnik in Peteršiljčkova mama. ki ne more plačati najemnine, pravični sodnik in hud policaj nastopijo v tej zgodbi. Pavliha se takoj postavi na stran pravice in -prosi male p-osltišalce, naj mu pomagajo premagali krivico, kar mu malčki eno-dušno obljubijo, ker njihova duša ne mere razumeti in prenesti tako kričeče krivice. iNe z visoko filozofijo, ampak s humorjem in zabeljenost jo se bojuje Pavliha in s tem si odpre pot do mladih src. Končno zmaga pravica in otrok je vesel, da je pomagal pri tej težki borbi.
In prav v tem je tisti smisel in namen teh predstav, cla otrok samo ne gleda, ampak se tudi sam nekako posredno aktivno udeležuje in soodloča v igri. Vzgojno in na miselni razvoj otroka pomembno plat takega igranja ni treba poudarjati. Pavliha se nam je predstavil, v njem čutimo našo slove irsko pristnost in pomagal nam bo graditi človeka, ki bo rasel v človečnosti in dobroti.
Knjižnica
»Kongres Kristusa Kralja v Ljubljani« je naslov knjigi, ki jo je izdal Škofijski ordinasriat v Ljubljani. Broširan izvod 40 din, vezan 55 din. Naroča se pri škofijskem ordinariatu v Ljubljani. Vsaka knjižnica našega prosvetnega društva mora imeti to knjigo, ki je nekak kažipot za naše bodoče privatno in javno življenje. Čim bolj hočemo spoznati naloge naših organizacij, tem bolj se moramo poglobiti v današnji čas. In prav ta knjiga nam kaže s svojimi temeljitimi govori in članki vise potrebe današnjih pomembnih dni. Zato bo vsak prosvetni delavec našel v knjigi dovolj tvarine za predavanja za razgovore v mladinskih krožkih, pa tucli olbilo tvarimle za poglobitev versko-kulturnega življenja v vsaki župniji. Vsem društvom jo naj topleje priporočamo.
»Doma in v družbi« je nadlov knjigi, ki jo je izdal g. Petirinčič Anton,
jurklošter, cena 15 din. Knjiga, ki ima velilk vzgojni pomen, nudi pred vsem naši mladini, da se izolika. in cla dobi tisto izobrazbo v občevanju doma in v družbi, ki je za slehernega kulturnega človeka nujno potrebna. Knjiga je katoliško usmerjena, cena nizka, zato jo vsem knjižnicam priporočamo.
»Alahov vrt« je naslov publikaciji, katero je v obliki romana založila Jugoslovanska knjigarna. Knjiga bo imela gotovo izreden uspeh in si pridobila naklonjenost občinstva. Dva svetova se čitatelju odkrivata, tragičen nemir pobeglega meniha in skrivnostni prostor puščave.
»Previsi«, niz dogodkov, ki jih je nanizal pisatelj Janez Jalen. Že krepak jezik odlikuje pisatelja, zato bo ta knjiga res pravi užitek za one, ki ljubijo čtivo, kakršnega (pogrešamo pri nas. Tudi ta knjiga spada v naše knjižnice.
Janko Mlakar: »Spomini«. Pisatelj opisuje veselo študentovsko življenje. Opisuje nam na humorističen način svojo življenjsko pot, 'ki vodi od bregov Ljubljanice v gimnazijo in dalje v bogoslovje, od tod v življenje na liceju in v razdobje, ki je tudi za spomine naj veselejši del. Knjiga je opremljena tudi z duhovitimi karikaturami. !ki nam predstavljajo zani-miive profesorske tipe. Če koda j po-tem rabimo danes te vrste berilo. Vsaka ljudska knjižnica naj takoj naroči Mlakarjeve »Spomine«.
Tri nove mladinske igre. Pisatetlij Kunčič ali Kotičkov »triček je spisal v zadnjem času tiji nove igre. Prvi dve sta se predstavili javnosti na materinskem dnevu v Ljubljani v mesecu aprilu: »Ali je kaj trden most?« I o je prav za prav ma jhna opereta, enodejanski prizor, katerega nam je uglasbdl dr. Anton Dolinar. Dve sestrici in šest bratcev se pripravlja za materin god pred spanjem. Ponoči pa se angelčki in hudiČki tepo za njihovo varstvo. Tehtajo dobra in slaba dela, ljubezen do matere, ipa tudi majhne prestopke, končno pa se spoprimejo v trdnem mostu, kjer pa zmagajo angelčki, ki prevzamejo varstvo otrok.
»Triglavska roža« je gorenjska narodopisna igra v 4 dejanjih, kjer nastopajo odirasili pa tudi malčki. Tako odličnih mladinskih igeir vidimo prav malo na naših odrih. Dejanje samo se vrši v okolju triglavskih pastirjev nad Mojstrano in nad Dov jem. Jožek je šel iskat zaklad, pa ga je zalotil gorski mož in ga zaprl v votlino. Mati, otroci in pastirji ga iščejo in končno ga dobi maiti s pomočjo čarovnico žarlkžene, toda odkupiti ga mora od moža Roba vsa za Ceno svojih oči. Jožek se vrne in mati oslepi. Jožek se napoti na Triglav po čudežno triglavsko rožo in živo vodo. To dobi s pomočjo žarlkžene ter vrne materi vid.
»Mirko in abeceda« je nad vse primerna igrica za materinske proslave. Učitelj razlaga v šoli abecedo. Vsi učenci razumejo, le Mirko, prava .lenoba noče. Zato ga učitelj zapre v šolsko sobo, kjer Mirko zaspi. S table stopijo vse črke in nabijejo lenega Mirka, ki v sanjah kriči in privabi učitelja. Spozna, da je samo sanjali, toda tudi sanje so pomagale. Z učiteljem se nauči še lepo de.klaniaci.jo, ki ima isti dan god. Režiserji zavedajte se, da je uprizoritev mladinskih iger hvaležno delo po naših odrih.
Društveni obzornik
Novo inesto. Uspela igra. Igralska družina Prosvetnega društva je z uprizorit i v jo Ben-Huirja postavila na oder lepo igro. ki nas je povsem zadovoljila. Igralci glavnih vlog. zlasti Messala. Bern Hur, Mimonid, liras in Nester so ustvarili dovršene like, zaradi katerih je bila vsa igra do kraja napeta in zanimiva. Pa tudi drugi igralci niso zaostajali. Prijeten okvir vsebinskemu dognanju v igri je tvorila krasna scena z zavesami in močnimi lučnini efekti. Tudi kostnimi in maske so bile izvrstne. Odmore in vmesna dejanja je poživlja! orkester Prosvetnega društva, ki dovršeno igra. Škoda le, da se vedno ponavljajo iste napake pri naših igrah, kakor netočen začetek in predolgi odmori. Večja
disciplina občinstva in igralcev bivše to z lahkoto odpravila. Dvorana je bila obakrat nabito polna; v nedeljo smo opazi I i posebno mnogo okoličanov.
Prečna. Proslava materinskega dneva je v Prečni vsako leto predmet izrednega zanimanja in pripravljanja pri Prosvetnem društvu in materah ter vsega prebivalstva. — Namesto 25. marca je bila letos ta prosilava v nedeljo 14. aprila. »Prosvetno društvo« je v družbi z »Dekliškim krožkom«, »Fantovskim odsekom« in »Marijinim vrtcem« pripravil nad vse pričakovanje lepo akademijo. Gospodične učiteljice so naučile otroke, da so tako lepo. točno in pogumno nastopali z deklainaci jami, petjem, simbolični-
mi vajami ob petju narodnih pesmi teir z ljulbkiimii pri z«rok,i iz ži vl jen ja matere in otroka, da bi človek kar naprej in naiprej glodal. Predsednica Dekliškega krožka gdč. Miinica Želj-kotova je imela mnogo dela, da je s članicami podala v igri »Mati in njene hčere« vzgojno zgrešeni način postopanja z otroci, ki prinese materam in otrokom po nepotrebnem mnogo bridkih ur; ko pa mati spozna plit-vosit in zato zgirešenost svojih nazorov, ki nimajo z resničnostjo življenja pravih zvez, se temeljito po težki preizkušnji poboljša. Spretno so dekleta vpletla v igro tudi razne »telesne vaje« in »balet«. — Lepa, prostorna nova dvorana, .raznobarvna električna 'luč, primerna obleka itd., je pripomoglo, da je bil vtis prireditve toni močnejši. Prirediteljem smo prav iz srca hvaležni za to lepo in poučno prireditev.
Brdo pri Lnkovici. Nekako pred dvomi leti je bil v okrilju našega Prosvetnega društva osnovan dramatični krožek oz. odsek. Potreba ga je zahtevala. Vsi, ki imajo veselje do igranja, so pristopili. Temu krožku se imamo zahvaliti, da so bile številne uprizoritve na društvenem odru. Zato pa so tudii igre dobro izpadle, dasi je imel s tem odbor kakor tudi Členi veliko požrtvovalnega truda. Nekateri člani so morali hoditi skoro celo uro daleč k številnim vajam, zato so brile v tem pogledu tudi tažkoče, ker ima društvo lako oddal jene vasi za svoj okoliš.
I udi v letošnji igralski sezoni, se je naš dramatični odsek kaj živahno udejsitvovail. Priredili nam je več lepih predstav in iger, ki so ibile ipolno-številiio in večkrat nadvse lepo obiskane. Predvsem je bilo opaziti, da skrbi vodstvo dramatičnega odseka, da se igrajo primarne vzgojno poučne igre, katerih namen je ljudi vzgajati, saj lahkomiselnosti in druge zabave je že drugod mnogo preveč. \ tej sezoni so 'bile igrane sledečo igre, za ipredbožični čas prelepa \ onibeirgar jeva »V mite v«, ki je bila tudi ponovljena, v predpustnein času veseloigra »Vellieturist«, po v elik i noči
»Kisle gore« in za zaključek pa je bila uprizorjena drama Naši otroci . Obisk te predstave je bil zelo zadovoljiv. zlasiti od strani mladine. Joda pogrešali smo starše, katerim bi zelo koristilo oglodati si to krasno vzgojno igro, ki prikazuje toliko težav, ki jih preživljajo naše družine. Na drugi strani pa zopet pokaže na sociallne vzroke, ki odvračajo človeka od domače kmečke hiše. Marsikje ni prostora za vse otroke družine, od katerih ostane lo en sam doma, drugi pa žal večkrat vsled mnogih razočaranj zaidejo na napačna pota.
Nevlje pri Kamniku. Prosvetno društvo je priredilo v nedeljo 7. aprila Lavtižarjevo spevoigro Mlada Breda« in novo Danilo-C ereir jevo opereto Ženili se bomo s popolnim uspehom. Na splošno željo se je igra ponovila na Jurjevo nedeljo.
Dob. \ Dobu smo priredili na belo nedeljo 31. marca Materinski dan« v počaščenje mater. Prireditev je uspela izvrstno. Nastopali so na odru v »Domu« ipirav mali otroci in odrasli. Vrstilo se je petje, deklamiacije, igre in govor. Dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Prireditev nam je dala potrdilo, da se je Materinski dan« pri nas udomačil, ker so od leta do leta bolj sipopoln ju je. Bog naj živi naše matere .in obilno poplača za zvesto spolu je vanje materinskih dolžnosti!
Blagovica. Na praznik sv. Jožefa je tukajšnje Prosvetno društvo priredilo pretresljivo igro Žrtev spoved,ne molčečnosti«. Dvorana je bila nabito polna, kar se pri nas le malokdaj zgodi. Gledalci, ki so s'e vživeli v igro. so s solzami spremljali igralce. Igralci so se dobro odrezali, glavne vlogo so bile kar odlično podane. Iver bi bilo pirav, da bi vsak odrasel fairan videli to igro. se je ponovila iS. aprila.
Mengeš. Materinski dan. Bi jih videli. kako so otroci z veseljem prihajali k vajam, da se nauče rajan ja, pesmic in ddklamacij. s katerimi naj bi razveselili svoje matere na materinskem dnevu v Prosvetnem domu. Kar lepo so odigrali in posebno lepo za-
pod i, tla moremo reči, da so hi I i res lepi prizorčki z otroki. Iz otroške razigranosti, .'ki se pokaže v veselem in živahnem nastopa, preidejo otroci tudi v resnost in znajo čuttiti z onimi, ki žalostno [kličejo: mamica moja že mrtva leži. In spomin otrok je splaval med grobove lin nebeške dvore, odkoder duše mamic molijo za srečo osirotelih otrok mu izemlji. — Seveda so tudi mladenke im dekleta v igri: Goslarica naše ljube Gospe, pokazale pravo ljubezen hčerlke do maitere, čeprav je mati zašila na stranpot a, a ljubezen in molitev hčerkina pripelje mater na pot pokore in iskrenega kesam j a.
i
Preska. Akademija FO in Dk se je v nedel jo 14. aprila kar najbolje obnesla. Pelovadne točke, deklamacija, govor dr. Blatnika, zaobljuba tmilad-cev, vse je bilo prav izvirstno. Skoraj ne vemo, komu bi dali prednost. Mladina, le vztrajaj na te j ipoti do konica! Tudi obisk je bili iprav dober, tako da je bila dvorana premajhna. Tudi v tem pogledu smo biilii na vso mioč zadovoljni. Škoda, da nas bosita predsednik FO Jože Triler in organist Lu-dovik I ranite, ki sta Imela za akademijo poleg DK največ zaslug, že dne '). maja zapustila.
Škofja Loka. Naše Katoliško prosvetno društvo bo priredilo 2. junija veliko tombolo. Še v tem letu hočemo namreč dosedanje društvene prostore popolnoma preurediti, tako da bo naš novi društveni dom res primeren in v ponos vsej župniji. Stroški bodo seveda precejšnji, a še večja bo naša darežl jiv ost in l jubezen do mladine.
Materinska proslava v ljubljanski operi. Letošnja materinska proslava je bila 15. pr. m. ob 7 zvečer v ljubljanski operi, imela je dvojen pomen in namen: osvežiti spomin na žrtve, ki jih mati v tihi samoodipovedi za svoje otroke doiprimaša, pokazala je vrednote, ki so v ljubezni matere do otroka in v l jubezni otroka do matere skrite.
Spored proslave je bil sledeč:
2.	Pavšič: »Kaj bo sinku sem prineslo«. Rege.r: »Uspavanka«. — Pela ga. Sonja Ivančičeva.
3.	Govor g. škofijskega ravnatelja J agodica.
4.	Mirko Kunčič: »Ali je kaj trdem most?« Vesela otroška opereta v onemi dejanju. Uglaslbill dr. Anton Dolimar.
3. Mirko Kunčič: »Triglavska roža«. Pravljična igra s petjem v 4 dejanjih. Pevske točke uglasbil dr. A. Doli tiar.
Slovenci v Osijeku. V Osi joku že tretje leto deluje Slovensko prosvetno društvo, ki je <lo zadnjega občnega zbora (28. L 1940) štelo 44 članov. Novoizvoljeni odbor s predsednikom Julijem Topoiriišem na čelu pa si je zadal nalogo, da organizira v prosvetnem društvu vise v Osijeku živeče Slovence. Razvil je vsestransko delovanje iin res je v tem kratkem času naraistllo število članov na 100. Društvo do meseca marca sploh ni imelo svojih prostorov ter se jo potikalo iz ene gostilne v drugo. « 1. marcem pa je vzelo v najem skromne iprostoire v zasebni hiši, kjer se člani društva nemoteno shajajo na članske sestanke, odlborove sejo, (li leta n tiske vaje in tako dalje.
V dvorami gostilne Bemdekovič je društvo imelo praiv lepo prireditev, doslej 'eno največjih društvenih prireditev. Spored je bil ipirav pester: potjo, itaimbu;ranje, deklamacija, burka v enem dejanju »Jezični dohtar« (režiral g. Toporiš), dva kupleta, ki ju je prav lepo zapel g. Toporiš, sledila jo prosta zabava s šaljivo pošto, licitacijo živega prašička itd. Vsa prireditev je potekla v lepem razpoloženju in prisrčni domačno'.s ti, talko da so vsi odnesli i domov prijetne spomine im najboljše vtise. Vsi so izrazili žjeljo, da bi društvo čimprej spet pripravilo tako prireditev. Morallni in tudi materialni uspeh te prireditve je bil na viišimi, obisk pa tako velik, kakor ga nihče mi pričakoval. Mmogii gostjo so Me morali vrniti domov, ker niso dobili prostora. Zato je društvo sklenilo, da bo v bodoče imelo svoje prireditve v večjih prostorih. Svoje društvene prostore pa ima društvo: Osi jok III., Rijeaka ul.7.
Zbirka za kočevske Slovence. Nabiralni dan za kočevske Slovence na| vnebohod, ki ga je priredila Slovenska Straža v Ljubljani, je proti vsakemu pričakovanju dobro uspel. Naravno, da še nimamo vseh potrebnih, podatkov z dežele, da bi mogli že danes poročati o celotnem uspehu. Na-f;
■polju cvete jo« je bil dosedanji pretl-Isednik imenovan za društvenega vodijo. tajniške posle pa bo oprav Ijaila od-Islej Pavla Ter mož. \ krepkem mago-Ivoru je novi vodja zagotovil strumno Idruštveno disciplino »Kočne«. Nato je losrednji prosvetni tajnik orisal kul-Iturne naloge slovenske družine ter
sijajno se je držala naša (Spozival navzoče, naj čuvajo čast slo-
ra vnost
Ljubljana, srce Slovenije. Ljubljana,' je žrtvovala za kočevske brate samo,? na vnebohod 25.000 din. Pričakujemo^ še zbirko šol in prispevka raznih • tvrdik. Nekatere tvrdke so se že do- i slej izkazale s svojimi prispevki. I o je znak, da bodo temu lepemu zgledu ^strpno smo pričakovali koncert pev-sledile tuidi druge tvrdke in preniož- '.7'skega odseka tržiškega prosvetnega nejši posamezniki, ki so dobilli naše ^'društva. Že naprej smo namreč vedeli, položnice. Zbirka za kočevske Slo-	g ipcvovodja Martin Planinšek
vence je zopet pokazala visoko na- Spet znal pokazati tako na izbiri pro-
venske materne besede in narodne i kulture. Zboru je sledila proslava 50 letnice službovanja organista in [pevovodje g. Jakoba Beguša. f Tržič. Koncert pevskega odseka Prosvetnega društva v Tržiču. Ne-
rodno iin državno zavest Slovencev.
Dolžni smo se tudi s tega mesta zahvaliti zlasti fantovskimi odsekom in Dekliškim krožkom, Prosvetnim društvom in Kmečki zvezi, ki so s svojo marljivostjo k lepemu moralnemu in gmotnemu uspehu zbirke pripomogli.
Celovec. Prosvetni tečaj za dekleta dne 24. aprila je posetilo nad 60 tečajnic iz vseh krajev slovenske Koroške. Že število samo doikazuje, da naša dekleta nikakor nočejo stati ob strani, ko gre iza biti ali ne biti slovenske koroške družine. Sodelovale bodo na način, ki odgovarja dekletovemu značaju, in ise posebno v času, ko stojijo njihovi očetjo in bratje na fronti, trudile, da izpolnijo nastalo vrzel v narodno-prosvetnih vrstah. Tečaj sam je bili izpolnjen s predavanji, petjem in prizori. Tečajnice so sledile posameznim i točkam z velikim zanimanjem in bodo sprejete smernice rade izvajale v zasebnem in narodnem življenju. Prosvetna zveza in njene organizacije smejo biti novih, idealnih sotrudnic iz isrca vesele.
Letni zbor sveške »Kočne« 7. aprila je posetilo lepo število mladih in starih članov. Otvoril ga je pevski zbor (Iruštva s himno »Nmav čriez jizaro«, nakar so po pozdravnih besedah predsednikovih slledila poročila odbornikov. Po pasmii »Že rošce po
grama kot pri izvajanju svoje res velike zmožnosti. No in nismo se motili. Koncert je to pokazal. Bil je to res večer, za katerega moramo biti hvaležni g. pfvovod.ju in v nič manjši meri našim požrtvovalnim pevcem, ki so položili v koncert tolliiiko skritega dela. Dva vidna dela sta sestavljala program večera. \ prvem delu je izvajal moški zbor nekaj pesmi naših skladateljev in nato v predelavi gospoda pevovodje še par maloruslkih ukrajinskih narodnih pesmi. Težišče koncertnega večera pa je bilo v drugem delu. G. pevovod.ja si je nadel namreč težavno nalogo in je priredil sam 52 slovenskih narodnih pesmi s spremi je van jem orkestra za mešani zbor in za šolo zbor. Iti se je šele pokazala razgibanost pevcev in orkestra, ki je pokazal res veliko povezanost s pevci, čeprav v talki razdalj i drug od drugega. \ endar pa je lle včasih orkester, d as i skromen, le preveč pokril pevce. Posebno moški zboir se je težko tlviignil nad orkester. Zanimivi pa so 'bili originalni prehodi med posameznimi pesmimi za orkester, ki so z veliko občutenostjo pripravljali pot novi pesmi tako glede vsebine in takta. Kakor film so se preti nami vrstile lepe slovenske pesmi — ene žalostne — druge spet vesele in odkrivale bogastvo naše narodne duše.
Na nedeljo \ arstva sv. Jožefa je
katoliška prosveta v Tržiču imela svoj praznik. Dopoldne ob poli desetih sije izpred »Našega doma« razvil dolg pester sprevod po Cerkveni ulici in čez Glavni trg na grič k sv. Jožefu, kjer je imel za žive in u mrle člane sv. mašo čast. g. Snoj. Enako dolg sprevod se je povrnil nazaj po mestu pred »Naš dom«, kjer je bil razhod.
Zvečer ob 8 uri je bila v »/Našem domu« telovadna akademija Fantovskega odseka s sodelovanjem Dekliškega krožka. Ob tej priliki je pokazala naša mladina sadove dela. Izgleda. da bo I ržič zopet kmallu lahko postavil svojo, telovadno vrsto pri večjih telovadnih prireditvah. Praznik katoliške prosvete nam je dal novega poguma za bodočnost, ikeir le v duševno in telesno zdravi mladini ima narod boljšo bodočnost.
Sv. Trojica v Slov.goricah. Društveni dom, ki ga je lani meseca maja pričel graditi Fantovski odsek iin je bil pred zimo znotraj že gotov ter že služi svojemu namenu, dolbi tucli zunaj primerno lice; treba je še ometa, kleparskih del, okenskih rolet itd., kar bo končano že meseca maja/. Slovesna blagoslovitev in otvoritev v poletju bo združena z večjimi prireditvami, nakar ceinj. občinstvo že sedaj opozarjamo.
Dom je 27 in dolg, 9 m širok, v sprednjem delu cnonadstropen ter pot lik leten. Dvorana meri 15X7 metrov, oder 6X9 metrov, zraven so sobe za seje, sestanke, garderobe /itd. Obširne kleti bodo izborilo služile za sadno trgovino in skladišča, kar je v tukajšnjem sadjarskem okolišu izredne važnosti.
Dom je v lastni režiji gradil Fantovski odsek, ki se kl jub slabim časom ni ustrašil dela in ogromnih stroškov. pač pa jasno dokazal, kaj zmore mladina, Iki se odločno prime dela in ga dovede do cilja. Vso javnost pa prosimo, da delo mladine podpre tudi gmotno in da tako novo pobudo za dokončna dela. Pri pevke sprejema Fantovski odsek. Sv. I roj i ca v Slov. goricah.
Dobrava. Prosvetno društvo Dobrava pri kropi je /imelo 7. aprila 1940
svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom:
I. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo blagajnika in /preglednikov računov. 4. Predlogi iin sklepi.
Podpredsednik prične ob določeni uri občni zbor in ugotovi sklepčnost ter preide na dnevni red. Prečita se zapisnik zadnjega občnega zlbora in se vzame na znanje. Predsednik in tajnik poročata o delovanju društva v preteklem letu in o uspehu /tombole, katero je društvo priredilo. Blagajnik poroča o dohodkih iin stroških v preteklem letu i.ii o skupnem imetju .društva. Pregledniki računov poročajo. da so račune našli v redu. Sklene se soglasno, da se voli javno, .predlagan je stari odbor, kar se soglasno spre j me.
Društvo treznosti se je odločilo, da hoče odslej z visemi silami delati za st/reznenje slovenskega naroda. V ta namen mora porabiti vsa dovoljena sredstva in dvigniti na delo visfe faktorje, ki morejo k temu cilju kaj pripomoči.
Polleig alkoholizma pa je treba pobijati tudi druge napake našega ljudstva, iki so z alkoholizmom bol j ali manj v zvezi: ne,nravnost, ne/dostojnost, surovost, kvantanje, preklinjanje, razuzdanost vsake vrste itd. V ta namen se je ustanovila — po ameriškem zgledu — Liga dostojnosti.
Obe sorodni si društvi hočeta napeti vse sile. da svoj namen kar najbolj dosežeta.
Prosvetna društva, ako besedo »prosveta« pirav razumemo, so prav posebno poklicana delati v tem smislu. Saj alkoholizem iin ž njim surovost, nedostojnost in razuzdanost vsake vrste je v živem nasprotju s prosveto. izobrazbo in dMIko. Če torej društva hočejo prosveto gojiti, naj predvsem pobijajo vse, kar je prosveti nasprotno! Naj ne obstoji delo prosvetnih društev samo v igrah in v umski izobrazbi s predavanji; srčna in uravna olika po svoji vrednosti daleč presega umisko. Članom društev naj se da kaka visoka naloga na polju prosvete! Iu prav ta: boriti se zoper vse,
kar je prosveti nasprotno, narod pa vzgajati (k resnični prosveti, treznosti, dostojnosti in nravnosti, to je najprimernejša in najlepša naloga prosvetnih društev.
Predvsem naj bi bila pri društvih predavanja; a ne le predavanja, marveč tudi razgovori, na podlagi katerih naj se napravi načrt za delovanje. Potem pa naj se pri društvenih sestankih o tem še večkrat govorni. Člani naj poročajo, kaj v tem pogledu opažajo, kaj so že storili, (kaj in kako naj bi še delaili
Društvo treznosti iin Ligo dostojnosti pa vse to zelo zanima, kaj se dela v njiju namen; zaito prosita, da bi jima Prosvetna zveza izvolila od časa do čaisa poročati, kako se po društvih v tem smislu dela. Poročila so lahko naslovljena na obe društvi obenem.
Vransko. Katoliško prosvetno društvo je imelo v nedeljo 26. II. svoj redni letini občni zbor, na katerem so odborniki polagali račuin o delu v minulem letu. Iz poročil, ki smo jih slišali, je razvidno, da je bilo društvo v preteklem letu izredno delavno. Glavna njegova skrb je bila, da v celoti dovrši zgradbo novega društvenega doma, ki smo ga začeli graditi 5. julija 1938. Četudi je bila ta zgradba v glavnem končana že proti koncu leta 1938., vendar je bilo lani še veliko dela z notranjo opremo prostorov. Toda vse nam je šlo hvala Bogu po sreči, kljub raznim težavam. Delo je tako daleč napredovalo, tla je društvo svojo 35-letnico lahko praznovalo obenem z blagoslovitvijo novega Slomškovega doma. Ta pomembna slovesnost, ki simo jo vsi tako nestrpno čakali, je bila 13 avgusta 1939 pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. iNatla-
čena, ki se je je sam osebno udeležil.
I ako ima društvo sedaj svoj doni, četudi še to ali ono manjka Kako požrtvovalni so bili člani društva pri tem. kaže najlepše to, da so v treh letih zbrali v gotovini 104.844 din. Veliko so ljudje darovali tudi v stavbnem lesu in opravili mnogo tlake, kar predstav lja tudi vrednost okoli 50.000 din. \ endar pa vseh izdatkov društvo zaenkrat ni moglo kriti ter se je zadolžilo za okrog 52.000 din. Da bo slika popolna, je treba omeniti tudi to, da je pri gradnji sodelovala le dobra polovica fare, dočim so drugi stali ob strani. Četudi je imelo društvo toliko skrbi, vendar ni pozabilo še nadalje izpopolnjevati svoje knjižnice. Nakupilo je veliko novih kn jig v vrednosti nad 1000 din. Pri volitvah je bil v celoti izvoljen stari odbor s predsednikom g. župnikom dr. Mortlnom na čelu.
Društva, ki so plačala članarino v marcu in aprila 1940:
Ljubljana-okoliea:
Kat. prosvetno društvo Črnuče.
Dekanija Kamnik:
Prosvetno društvo Mekinje.
Dekani ja Kranj:
Kat. prosvetno društvo Voiklo.
Dekanija Litija:
Slov. kat. izobraževalno društvo Vače.
Dekanija Radovljica:
Kat. prosvetno društvo Brezje.
Dekanija Škofja Loka:
Kat. slovensko izobraževalno društvo Železniki.
Vsebina: Slovenski dom v Ljubljani. — Delo za ljudsko prosveto. — Duhovno in duševno napredujemo. — Slovenska Krščanska ženska zveza v Ljubljani. Pavlihov oder. — Knjižnica. — Društveni obzornik.