H^i a«UU to IMi Mr d«T> LETO-TEAR VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Apel stavKarjev na jugu na delavce na severu Mati s treni otroci Je sdaj v New Vorku. — Preproste besede eo napravile velik vtis na poslu lake. New York, N. Y. — I>va stav-karja in dve stavkarici so prišli it Gaatonije, S. C., v New York, da razlože položaj tekstilnih de-lacev, ki garajo v tovarnanah Manville-Jenckens kompanije. M rs. Iva Fulbright, vdova in mati treh otrok, je v trudnem glasu pripovedovala Časnitfrfm poročevalcem, zakaj bo delavci zastavkali dne 1. aprila pod vodstvom organizacije tekstilnih delavcev. "Dostikrat nismo imeli živeta ob sobotah, nedeljah in pondeljkih," je pripovedovala trudna mati in stav-karica. "Kompanija nam izroči vsak torek kuponsko knjižico, da za te kupone kupujemo potrebščine v kompanijaki prodajalni. Ako kuponi pridejo v soboto, tedaj to pomeni za nas, da ne jemo veliko koncem tedna. S temi kuponi je treba plačati $1.50 na, teden za stanovanje, ki sestoji iz treh sobic v kompanij-ski hiši. Od petdeset do sedemdeset centov je treba plačati za elektriko. Kuponov je za deset dolarjey. Dostikrat marsikateri ne prejme niti centa koncem tedna v gotovini." Mrs. Fulbright zasluži na teden $12.90. Delati pa mora šestdeset ur v tednu. Z njo so še prišli Cecil Bur-ger, mrs. Violet Jones in De-wey Martin. Martin je slok hribovec, toda medel in bled. Star je 29 let, a i ima devet in trid^et.,-je, da zasluži $21.95 na teden, toda on je neke vrste preddela-vec v sekciji. Večina delavcev zasluži polovico tega. Mrs. Jones je stara X9 let in zasluži po devet dolarjev na teden. Ločila se je od svojega soproga, ki je mehanik, a je hotel stavkokaziti. Izjavila je odločno: "Živela ne bom z možem, ki mi ne pomaga zaslužiti več mezde." Burger jc sedemnajst let star fant. Tudi on dela po šestdeset ur v tednu in zasluži po trinajst dolarjev na teden. Mrs. Fulbrightova ima hčer, ki je »polnila starost, da lahko dela v tovarni. Pristavila je: "Vesela sem, da niste videli tega, kar sem videla jaz, ko sem obiskala delavce na njih domovih. Mali otroci so celo zimo brez čevljev. Veliko teh otrok ne more v šolo, ker nimajo obleke. Našla asm tri družine, ki ho poizkušale živeti skupaj v bajti, ki je imel samo štiri sobice. Mrs. Fulbrightova je pomagala deliti podporo med stav-karji. Dokler je njen soprog živel je bila na farmi blizo 9yl-ve. Po moževi smrti je odšla v mesto, da postane industrijska delavka in tako prehrani svoje male otroke. Povedala je tudi, kako trdo je bilo njeno življenje na farmi. Mož je ravno-toliko pridelal, da ao se prehra-nili. živeli so ob slanem prašičevem mesu. Žitnem zdrobu, krompirju in zelju. . Oponšaparji tožijo plataaiaaraka delavce Gospodje niso zadovoljni s raz-galjenjem razmer v njih to-varnah. JlT 'Sni fsr »slMtj si Bpsdsl rsts si >*>■<.,, Dnin pastaricftjfclt* LsaKsA m mbaul B—XI sončno v pravi iuci Sodnik, državni pravdnlk — vse Je bOo podkupljeno, da opere prldlgarlco Angelus Templa. Chkago, III., pondeljek, 15. aprila (April 15), 1929. fsr ta ssstfMi Uit. AetefOatl, lil?, sstimrUsd m J ms 14. lttt. BskacrlpUon »Mt Tssrh Philadelphia. Pa. — Vodstvo tvrdk AtTantic Silk Hosiery Mills v Patersonu in Hacketts-town Hosiery Co. v Hacketts-townu, N. J. je kar iz sebe, ker je organizacija pleteninarskih delavcev "American Federation of Full Faahioned Hosiery Work-ers" razgalila razmere v tovarnah obeh tvrdk. V tej silni jezi je vodstvo obeh tovaren vložilo tožbo zaradi obrekovanja proti organizaciji pleteninarskih delavcev. Dopis v uradnem glasilil "Ho-siery Worker" organizacije pleteninarskih delavcev pripoveduje, kako se pri tvrdki Atlantic komoflažirajo nizke mezde, dolge delavne ure, ko družba ni plačala dividend skozi sedem let. Tvrdk* v Hackettstownu u-govarja dopisu, v katerem je povedano, kako je tvrdka upog-nila nekega organiziranega delavca, ki ga je ravnatelj Otyo Schubert kopčno odslovil. £a organizacijo pleteninarskih delavcev je John Edelman izjavil, da je organizacija vesela, da bo lahko na sodilču branila resnico. - Nova protloarkvaaa postava v Rusiji Vsaka dobrotvorna akcija cerkve Je prepovedana. poklanih v Tisoč Kanton, Kitajska, 18. apr. — Zadnji teden so tukajšnje lokal-ne oblasti izvedli novo kampanjo terorja za potlačenje komunistične propagande. Več kot ti-** oseb, obtoženih komunistične agitacije, Je bilo aretiranih in • kaekutlranih s strojnicami. Trideset dijakov s Sunjsftaeno-v« univerze Je bilo ustreljenih. Chicaf* — V soboto zjutraj j* bila vržena bomba v stanovanje Aaul Wagnerja, trgovca f "tnljiščl, 2994 Wabansls ave.. kl je napravila škode za tisoč d«>Urjev. Moskva, IS. apr. —Sovjetski centralni izvrševalni odbor je pravkar sprejel odredbo, ki pre poveduje vsem cerkvenim ali verskim organizacijam vsako dobrodelno delovanje med ljudstvom. * , Novi zakon se glasi, da delovanje vsake verske enote mors biti omejeno le na izvrševanje verskih obredov in ne sme obse-ga ti nobenega gospodarskega a> 11 kulturnega dela. Skratka r cerkve se morajo brigati le za duhovne potrebe svojih članov, ne pa za telesne potrebe, za katere skrbi država. Zakon jc predvsem naperjen proti raznim protestantskim sektam, kl so zadnja leta organizirale celo vrsto akcij za oskr-bovanje bolnikov in razne družabne centre za zabavo, igre, šport, ročna dela itd. Udarjena je tudi ruska ortodoksna cerkev, ki je začela posnemati protestante. BMtessU Izveuttl ■Ma etaeviU pakt Menda ostane In počitnice tudi. Za čevljarske delavce se pripravlja sodntjska prepoved. Boston, Mam. — Organizirani delavci v Mlekarnah in izvozniki mleka ao podpisali novo pogodbo s podjetniki za eno leto. Izvozniki bodo prejemali po tedenske meade in provizijo, šoferji pa od IS6-489, delavci v mlekarnah od $31-87. Izvozniki imajo vsak mesec po tri dni proste in vsako leto po štirinajst dni počitnic. Čevljarskim delsvcem obetajo podjetniki sodnljsko prepoved, kl Jim prepove piketiranje. Na stavki jih je okoli tisoč delavcev. TI so organizirani v samostojni organizaciji. Čevljarski delavci zahtevajo skrajšanje delavnega časa. boljša delavne razmere In povišanje laaluika od kosa. Stavka » mogoč« raztegne v tovarne t Chelsejl la IveretU. Sacramento, Cai—Mrs. Aimee Semple McPherson, pastirica desettisočerih duš, kl se zbirajo v njenem Angelus Templu "če-tverooglatega evangelija" v Lop Angelesu, čudodelnica in "muč* niča," izganjalka satana itd., ja končno prišla v škripce, is katerih se ne bo tako lahko izmotala kot se je pred približno tremi leti. Njeno "mučeništvo," da je bila v maju 1926 ugrabljena od mehiških ciganov in odpeljana v Mehiko, kjer jo je Bog rešil, da je pobegnila v A» rizono, je zdaj končno razkrinkano kot raflnirana laž. Pastorica je prišla ponovno v šmir indirektno, a toliko bolj e-fektivno, med razpravo proti sodniku, ki je postal njena žrtev. Sodnik Carlos Hardy v Los Angelesu je obtožen pred državno zakonodajo podkupljenja. Prejel je od pastorlce ček za $2600. Po zakonu ne sme sodnik! prejemati plače od privatnih oseb, ker je plačan od države. Sodnik se izgovarja, da ček ni bil plača in Aimee mu pomaga z izjavo, da mu je dala ček kot "znak ljubezni." Tožitveni zakonodajni odbor je bil prlmoran privleči vso pa-storičlno afero ponovno na dan in jo Izprašiti v javnosti, da do-žene vso rrsnico. To se zdaj vrši. Obravnava proti sodniku je v teku že en teden. Zadnji petek ao nastopile znane priče, ki so figurirale pri preiskavi leta 1926, ko jc bila Aimee obtožena, da je osleparila juatlco s svojo prfpJtafto o "edpeljanju" v Mehiko. Tlfto preiskavo je vodil sodnik Hardy, ki je zdaj ot> toženec. Državni pravdnik A-sa Keyes, ki je tudi figuriral v Aimeeni aferi, je danes v zaporu, ko je v drugem slučaju prejel podkupnino od neke petro-lejske družbe. Keyes in sodnik Hardy sta takrat zaključila preiskavo brez rezultata, češ, da so bili vsi dokazi proti pastorici brez vrednosti. Danes so znani vzroki tega poetopanja. Priča Lorralne Wiseman-S«i-laff je zadnji petek izjavila pred tožiteljl sodnika v zbornici — ki je bila natlačena poslušalcev — da jo Je sodnik Hardy za čaaa preiskave o pastoričenem "u-grabi jen ju" poklical k sebi v privatno pisarno in ji dajal navodila, kako naj priča, da bo Aimee temeljito oprana. On JI je svetoval, da naj dobi žensko, ki bo nastopila kot "Miss X," ki je bila s Kennethom Ormistonom v "ljubezenskem gnezdecu" v Carmellu ob morju v onem času, ko je Aimee izginila Is Los Angelesa. Sodnik ji Je tudi re kel, da ima velik vpliv pri dr-lavnem pravdniku Keyesu in de bosta ona dva že naredila, da se vse dobro Izteče. Obravnava se nadaljuje In pričakovati je nadaljnlh senza cij. Znano Je tudi to, da je sodnik Hardjr zelo religijozen in je stalno obiskoval Angelus tem pel In tam prepeval svete himne z Aimeeno čredo vred. Enajst nadaljaklk avtokutev »rt vik. Chicago. — Avtomobilski Izleti po člkalki okolici so včeraj, ko je bil lep, solnčen dan. Urjall enajst človeških tlvljcnj. Pet oseb — dva moška, dve ženski in en otrok — Je bilo ubitih pri Jo!letu, ko Je vlak Kock Island proge razbil avto na križišču. Kolizija Je bila tako močna, da je lokomotiva skočila Iz Ura In avto Je bil vrten 160 čevljev daleč. Val ponesrečenci so bili Utvlnel. Druga nesreča Je bila v Dlzonu, kjer Je avto s šil-rimi osebami med kollzi jo s dru-jim avtom skočil v reko Ročk River In vsi štirje — farmarska družina — so stonilL — I>ruga dva molka sta bila ubita v Chi- Strah glede pOlanja jeserske vodne površine Je bil prašen Mnenja glede dviganja Jeserske vodne površine različno. Chicago. I1L Že nekaj let »ern traja prepir radi vodne površine Michiganskega jezera. Tisti, ki ne vidijo radi, da veli ko vode odtečt Iz Michiganske-?a jezera skoti odvodni kanal \ reko Illinois In nato v reko Mis-tissippi in za tem v ocean, st trdili pred nekaj leti, da je ved no manj vode v Michiganskeir jezeru, da njegova vodna povr-lina pada in da je treba odtok vode Iz Michiganskega jezera imanjšatl. Vršile so se rasne obravnav, kl ao mestu Chicagi napravile veliko sitnosti. Zdaj je pa vodna površina Michiganskega Jezera ae pričela nepričakovano dvigati in sicer se j« dvigala žt tako visoko, da otož-kočuje vlačilnim ladjam plove-nje pod mostovi tez odvodni kanal v Chieagu. Dr! H. B. Ward, geolog, izjavlja, da solnčne pege povzročajo dviganje jezerske vodne površine. Te nage se prikažejo v dobi enajst let. Te pege da-jfc od sebe veliko več vročine, kl zopet izhlapeva več vode lr oceanov. To vodo pa zopet hladen veter kondtnsirs v dež, ki pade na zemljo. - Po izjavi tegs geologa se jezerska vodna površina dvigne še ai tri čevlje, preden bo začela padati. Dviganje jezerska vodne površine je pa priftlo prav odvetnikom mesta Cbtotga Ul države Illinois. :n odvetniki namreč argumentirajo, da se naj dovolf večji odtok vode iz Michiganskega jesera. Polkovnik Wesds, distriktni inženir Združenih držav, izjavlja, da je jezerska vodna površina sdaj najvišja od Ista 1926 In ae bo vzdigovala do prihodnjega leta. Kadar bo doaegla svoj višek bo za pol čevlja višja kot kdaj preje. Weeds trdi, ds je to naraščanje jassrake vodne površine le začasno In da so dviganje vodne jeserske površine povzročili mOčnl vzhodni vetrovi. Površina jesera se je pričela dvigati že leta 1927 In letos se dvigne najvišja. To argumentiranje bo seveds zavleklo pravdo glede vodnega odtoka lz Mlchiganakega jezera. Fakt je, da Je jezero napravilo zadnje tedne precej škode onim, ki imajo svoja posestva na obrežju In tudi javnim napravam In stavbam. POBOJ *OU IN POLiCUA NE MOREJO RAZBITI STAVKE ZlVEftNIH DELAVCEV. Brutalnost In sirsvost policije veliki. New Vork. N. Y. — Unijs za ameriške civilne svobodščine obtožuje policijo, da se poslužuje zelo brutalnih metod napram žlvežnim delavcem, ki stnvkajo v tukajšnjih kafeterljah. Unija navaja v pritožbi na policijskega komisarja Whalena dogodek, ki pokatuje, da Je policaj na konju poteptal stavkovno stražo brez vsake provokacije In na to Jo Še pretepel s količkom. Stavkovna strsža Je zadobils tako težka poškodbe, da so mislili, da umrje. Zdaj se nahaja v bolnišnici. Stavka se kljub takim brutalnim metodam širi. V mlnolem tednu ae Je stavki pridružilo so-pet 160 stavkerjev. To pomeni, da je bilo sedem restavracij zaprtih In da Je število stavkar-jev narasli, na 2,600. Policija vedno vlači sUvkarje v zapor, a ti ao na sodiščih oproščeni Pobojnlki In stavkokazi so pred Marvinovo kafeUrijo napadi* stavkovne straže. Policija nI aretirala pibojnlkov In stavko-kazev, ampak odgnala Je stav. kovne straže v ItllilU___ nanju— h Avstrijo rad ioga! Fašisti izgubili footballako Igre na Dunaju in sdaj Je strelne Jeza v Rimu- Dunaj, 18. apr. — Fašistovsks Italija je strašno užaljena, njen ponos je ranjen in morda napove vojno Avstriji. Zakaj f Za to, ker so italijanski footballsk? igralci Izgubili igro na Dunaju, ko ao tekmovali za kupo cen tralne Evrope. Avstrijski no gbmetni žogarji so nabrisall I talijane 3 proti 0. In sdaj Je silna napetost mod Italijo In Avstrijo. Fašistovak' listi v Rimu groze s bombami i? avstrijska vlada je v strahu, di Izgubi mednarodno posojilo radi tega! Italijanski fašistovak) listi dan sa dnsvom napadaj« Avstrijo, napadajo Nemce in napadajo avstrijske žoga rje, kt jih imenujejo teroriste In goljufe, kajti drugače bi vsemogočni italijanski Igralci nikdar nc izgubili igre. Višek napada p« je prinesel sadnji teden rimak' "Impero," ko je sporočil: "Italija ne bo več argumentirala s Avstrijo. Ako se še oglasi, tedaj spregovori s bombam is sraka t" Drugi rimski Hst je pa sapi-•al: "Italija že poskrbi, da Av-strija ne dobi posojila v l no-senistvu 1" Dunajski listi Isražajo bojazen, da fašisti res narede kake neumnost In vladni krogi tožijo, da so res nastale zapreke v pogajanjih sa posojilo. Istočasno dunajski listi smešijo Italijo, ker je tako nizkotna, do izgubi pamet radi malenkostnega foot-ballskega porast. Naturaltoi ranemu državljanu m ne trne vsetl papir, It ki*l pro-hlbicljo! _ Waahington, D. C. — Tukajšnje distriktno vrhovno sodišč« je 12. aprila razsodilo, da člo vek, ki pije alkoholne pijače, šr nI "moralno pokvarjen" In vsled tega ne sme izgubiti državljanskih pravic, ako Je naturallziran državljan. Pred sodiščem Jt bi-lt zadeva nekega Roberta De Franciaa, kateremu jt niljt sodišče odvselo državljanski papir na pritisk suhačtv, češ, d« Je t kršenjem suhe poetavt Pokazal "moralno pokvarjenost" (morsl turpitude), kar je po takonu dlskvallfikucija sa državljanstvo. Obsojenec sdaj dobi na za j svoj papir. Talaviziiao oko vli aamajo fclei Druga iznajdba: človeški glas v telefonu ae shrani tt kasneje. Waaklngton, D. C. — Televl žični aptrat je sdaj tako Izp* polnjen, da ae lahke vidijo do godki milje daleč od potomke Elektrotehnik C. Francis Jen-klns Je iznašel "aerično televl-žično oko," kl se Instalira v ae roplanu in opasovalac lahko vidi vse, kar se godi na tleh, mno go milj naokoli. Iznajdba Je že bila preizkušena po vojnem de-partmentu. PhUaddpkla. Pa. — V tabora toriju Bell Teiephone komi »m mi je je bila zadnji petek demon stri rana naprava, kl ohrani člo veški glas v telefoničnem apara tu sa kasnejšo porabo. Trans-mislja zadržanega glasu Je veliko boljša. Demonstrator je odpri telefon In rekel običajni "kolo," toda na drugi strani Je bila tišina, ftelo čet več aekund Je prišel ns (lan isti "heto." Vlak ga ubil. Chicago. — Andrew J snu« sUr 69 let, Je bil v petek večer ubit od 'laka Pennsjrlvanla že lesniee blizu Greenba? ave., kr Je skušal prekoračiti progo in ni opazil bližajočega te vlaka. Undalš* la prostori: tM? 1. Lsvsdsl* Am Oftlss of PsbttmMsai tS57 SouUi Urmidals Ati IZSELOVALCEM UTRGALI Zfl M.S2EK Utrgan je atalužka znese trideset ■Oistotkov. — Podjetniki so ns svit način dosegli svoj namen. Phlladtfehia. Pa. — 360 delavcev pri Cochran Carpet kompa-nlji je aanMh zakrivilo, kar ima- 10 sdaj. TI delavci ao bili organizirati v lokalni organlsaci- 11 štev. 800 Združenih tekstil-nih delavcev. Gospodarji so odločili, da jim snlžajo mesdo ta trideset odstotkov. To vprt-ftanje je bilo delavcem predloženo na splošno glaaovanje. Organizacija Je pfcvsaprav predložila delavcem vprašanje stavke. Gospodarji ao potvtll 11-zune, tiholazce In vohune k tebi in jim doli inštrukcije, dt saao-jejo med delavci nevoščljivost v taki mer|, da odklonijo atavko. To so vohuni, llsunl in tlholascl tako temeljito ' Izvršili, da je splošno glasovanje ae isreklo proti stavki. Ko so gospodarji isvedeli, kako Je končalo splošno glasovanje, so pričeli trgati mesde, a ne povsod enako. V nekaterih departmantih so jo utrgali samo sa deset odstotkov, v drugih pa celo sa petdeset. Orgtnlsacija tudi nI vtč priznana. Delavci so sdtj brez svo-jega ščita sa obrambo in naskok. Gospodarji st tmtjtjo, dt je ttko dobro potrtčll njih ntčrt. Cochran Jt tkotl več let delti •amo s organiziranimi delavci, To dokazuje, da Je imel dobiček. Ca bi ne imel dobička od obratovanja tvojt tovtrnt, bi Jo prtv zanesljivo nt obrttovtl, Njegova tovarna Jt Itnela vedno doatl naročil, med tem ko to v drugih tovtrnth st preproge« deltll le s polovičnim Čttom. Ali AmftHb prlzu VlHkaatko iriavoT Plokt pretestev proti prisaaaju. Htlmson odgovarja, dt "vprt-šanja It al.^ Washltkton, D. C. — Državni tajnik Stimaon jt tt dni odkril, da Američani protcetlrajo proti morebitnemu prlsntnju nove paptške državice po Združenih državah. Državni dapartmenl je prejel kup pisem. ■ Na te protaete Ja Stimaon javno odgovoril, da "sadevntgt vprašanja še nI, ker department oflcljelno ne ve še nlčeaar o ob-n to Ju kake Vatikanske države." Stimson je pojasnil, da amert' ška vlada bo "vedela" šele takrat, kadar jo Italija obvesti pc ratifikaciji vatikanskega pakta Stimaon ni hotel ni! reči ns vprašanje, kaj bo stališče Ame rike, kadar "Isve" sa pa peško državo. Združene države ao imele sa-stopnika v prejšnji papeškl dr-žavl do leta 1670. Novi koagrtf zborujo Heover Wasklpgton, D. C. — Danes opoldne ae otvorl Izredno zasedanja novega kongresa v avrho farmeke odpomoči In revizije carinskih tarlfov, Jutri bo pred-ložena Heoverjevs prvs posla-niča, V ltaurl bo razložen načrt za farmarje. Načrt je bil že o-dubren po agrarnem odssku nižje zbornice 119 proti dvems glasovoma. Dva demokrata v odseku eU proti načrtu. Alaksaadar pometal 37 aflairjav u oosio štabni general In trije poveljniki armadnUi sborov odstsvIJenL Strah pred revolto. Belgrad, Jugoslavija, 18. apr. Kralj Aleksander je včeraj s posebnim dekretom odstavil generala P. Peslča, štabnega šefa, tri poveljnike armadnlh zborov In 37 drugih čaatnlkov. . Ta draatična akcija ae tolmači, da se je kralj odločil sa iz-trebljenje vseh nezadovoljnih a-lementov v armadi. Nekateri to v strthu, dt ta korak odprt pot vojtški vstaji, kakršna Jt bilt leta 1903 v Srbiji, ko sta bila kralj Alekaander In kraljica Draga umorjena. I klerlkslri as se vrnili v N Berlltu II. apr, — Predeed nik Hl»'«l« "iiurg je imenovsl tri eentiistlčne (klerikalne) mini stre, ko to centrletl sklenili mir g ministrskim predsednikom MuellerJem in se vrnili v vlado. Med novim« ministri Je tudi blv ti premijer dr. Wlrth. MaMikl (onarall ia Ma las na jo Manao Je prvi odktril It Sonore v strahu prtd ekaekučijo. Mežico Clty, 14, apr. — Prtd-Mednlškl urad poroča, da Jt rt-belnl general Rabtte v Sonorl ponudil mehiškemu kontulu v Nogtltsu, Arlsont, kapitulacijo vst tvoje trmadt 6000 mol s pogojem, če Jim mthllkt vlada zajamči življenje. Predsednik 01! Je odgovoril, dt vltdt sprtj-me le br^spogojno kapitulacijo, toda vlada potkrbl, dt bo vojno zodlščt milostno pottopak) t onimi, ki to bili pritlljeni prijeti sa oroljt proti vltdl. — Federalni lt talci eo danat bombardirali EtcobtrJtvt čete v prtlaau Pulplto. Nogaltt, Arltn II. tpr.—Oa-ntrtl Frtncitto Manzo, eden re- belnlh 'generalov v Mehiki, jo včtrtj pribešal semkaj čtt mt- jo Ii Sonort t petnajstimi laat-nlki svojegs štaba vred In st li-ročll ameriškim vojaškim obla-stem. Manzo ta oficirji to Mil odvedeni v zapore Imigrtcljtkt-ga urada, kjer bodo danat st-tllštni, kaj hočtjo in kaj nameravajo v Ameriki. Manzo Jt takoj najti ameriške odvetnike, kl ao Ispoalovall, da je bil čes noč Itpuščen. Manso Je povedal It toliko, da nI hotel čakati na tkstkudjo v Mehiki. DrugI gtntrtlskl puči-sti pridejo tt nJim, dokltr št nI ftdtrtlctv v Sonorl, da bi Jim zaprli mejo. General Manzo Ja takoj pokazal, da Jt dobro palo-žen s slttim dentrjtm In dt ga nt bo štedll, ko gre sa njegovo osebno varnost. Mehiške federalne čtU so ža v ofenzivi v Sonorl. VČtrtj to napadle vstaše v okolišu Naca In 22 rebelev je bilo ubitih, drugI so pa pobegnili. Esoobsrjeva rebelna armada ae topi v Sonorl kot sneg na solncu. Vsako noč Jih smanjka na stotine: vojaki desertlrajo k federalcem. Mežico aty, II. apr.— Vlada Je odredila velik pogon na versks organizacija In kloltre Včeraj |e bilo aretiranih deaet nun. Prljoll so tudi nekaj španskih nun, kl so dobile deset dni čaaa, da zapuste Mehiko. — Pri preiskavi neke hiše v glavnem mostu so našH kup tlakovln od mehiških škofov* Inoeemstvu in slike Joee De I*on Torala. morilca predsednika Obrtgont. Mehiški kMtoličani sdaj čaata tega morilca kakor svetnika. Niske mesd. v volneni Industriji. Wsshlnrt<>n, D. C. — V ln-dustrijsh. kjer izdelujejo blago Is volne, Je bilo v pretečenem le-tu zsiMielenlh 166,224 deUvtsv, kot IskasuJe sUtietlka, ki Jo je te dni izdal svesnl trgovski de-partment Mesde v tej industriji niso nikdar bile possbne visoke, sUtietlka pa dokaauje, da ao celo padle v zadnjih letih. Povprečna l*tna mezda delavca v tej Industriji je bila I. 1926 $1,167.64. Mesda Je stalno padata tako, da je snalala p<>v preč-na mesda v pretočenem letu le $1,126. PI0SV1T1 PONDEUEK, 16. APRILA. P R O S V E GLASU/) SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JBDNOTE LASTNINA SLOVKNSK« NARODNE PODPORNE JEDNOTB Cm offUaoT po dofororu. RokopU> u ne rrUmJo. Narotoina: Zadlsjana državo (irran Chleaga) $6.00 aa loto, »8.00 ss pol lata; Chksffo is Cktro 97 M ss loto, SS.75 ss pol tata, la ta iaosom- Naato* aa vao, kar fais adk s llatoia: "PR08VETA" MI7-S9 8«. U«mUU Avaaaa, Chicago, HliaoU. ...■ ■■■>■ .......11 — THE KNUGHTENMENT" Orsaa af tli« 81»?»a« National Baaaflf Sedati. a; m ii iiissai i i smi as. t >m*>t0Kmmmwm t au igMisiflarr^aB—SIS^^SS— Ovaad Um Storaaa NaUonal Baaafit SocUty. SubaertpUont Unltod Statas (a^eapt Chieafo) and CaaaSa ffl.OU par paar; Ckiaaso »7.00. an/t foralm ooantri« $i».00 par yaar. MKMHKK Ol THK FEDERATED PREbS T 18S Datum v oklepaju n. pr. (Marcb 11-1029) poleg valaga Imena na naslovu (>omeal| jds rs nja s ton dnavom potekla narofeino. PommU Jo pravotaano, Sa m nn na ostaef U»t. .. ZAPOSTAVLJANJE STARIH DELAVCEV PRI ZAPOSUENJU. Ameriški podjetniki imajo danes določeno starostnp mejo, ki pomeni, da ne najamejo delavcev več, ki so prekoračili to določeno starostno mejo. Ta starostna meja se dane« giblje med 25 in 70 leti. Zelezhiške kompanije so bile prve, ki »o določile starost na 35 let za gotove železniške kategorije. Počasi so jih pričele posnemati dri} ge velike korporacije, ki zaposlijo po več tisoč delavcev. Danes se je ta običaj udomači! tudi pri malih korporaci- Tega ne trdijo delavski agitatorji, ali hudobni socialisti in drugi radikalni elementi, ampak to resnico lahko čitamo v študijah, ki jih je odredilo Narodno drufitvo tovarnarjev (National Ass'n. of Manufacturers). Te fitu- itu-teh Stvar je torej prav narobe, kot jo prikazujejo zavarovalne družbe. Mladi delavci so pripravljeni izvršiti vsako zelo nevarno delo brez zadostnih varnostnih naprav, ker njih pamet ni razvita ali če nimajo še izkušenj za sabo, kaj pomeni delati, ako so varnostne naprave nezadostne. Stari delavci se upirajo, ako je treba izvršiti nevarno delo, pri katerem so varnostne naprave zanemarjene.-Takih delavcev pa ne mara nobena industrijska družba, ker znižuje produkpijo, pa tudi dobiček. I Da bo odškodninski zakon res služil onim, katerim je namenjen, to je delavcem, je treba v vseh državah odpraviti odškodninsko zavarovanje pri privatnih družbah in uvesti državni odškodninski sklad, kot ga ima držav* GLASOVI IZ NASELBIN dije nam povejo še več in sicer, da dvajset odstotkov podjetij zaposli devetdeset odstotkov industrijskih delavcev. Dalje te študije razgaljajo dejstvo, da je trideset odstotkov vseh industrijskih podjetij vpostavilo starostno mejo za zaposljenje delavcev. To prikazeva, da so tutji manjše korporacije pričele določati starostno mejo za nd-vo zaposljene delavce in da je starostna meja za nove delavce nekaj splošnega v ameriški industriji. O tem smo toliko bolj prepričani, ako vemo, da je v letu 1920 dalo delo 179,000 industrijskih podjetij samo 311,000 delavcem, naobratno je pa samo 16,500 industrijskih podjetij zaposlilo 6,500,000 delavcev. Podjetniki se izgovarjajo, da zavarovalne družbe, ki zavarujejo delavce proti nezgodam in za odškodnino, zahtevajo višje zavarovalne prispevke ali premije za starejše delavce. Ali niso taki izgovori glupost? Da, glu-post so in zaradi te gluposti se odreka zaposljenje delavcem, ki so stari 35 ali 45 let, v nekaterih slučajih tudi, ko dosežejo starost 25 let. Oglejmo si malo bližje tako postopanje. Velike korporacije imajo danes svoje zdravnike, ki natančno preiščejo vsakega novega delavca. Ce je bil delavec poškodovan v tovarni druge korporacije in ga je vodstvo tovarne odslovilo, tedaj tak delavec zaman išče delo pri drugih velikih korporacijah, ako so znamenja poškodbe vidna. Zavarovalne družbe tudi za te zahtevajo višje zavarovalne pristojbine. In kolikor višje so zavarovalne pristojbine, toliko manj je dobička za podjetnika. To je vzrok, da se podjetniki branijo sprejemati v delo delavce, ki so prekoračili gotovo starost, ali so pa bili že poškodovani pri delu, ko so delali za drugo kom-panijo. Odškodninski zakon je bil sprejet, da olajša breme delavcem, ki so se poškodovali pri delu v industriji. Zavarovalni zakon pa ne olajAujc tega bremena, ampak je postal prokletstvo za delavce. V mnogih slučajih je kor|»oracija, ki lastuje industrijsko podjetje, kriva, da je delavec ponesrečil pri delu. Odškodninski zakon pa prepoveduje delavcu tožiti korporacijo za odškodnino, ampak mora sprejeti odškodnino, ki mu gre po zakonu. Privatna zavarovalna družba ima svoje zdravnike in odvetnike, da se bojujejo proti zahtevam poškodovanega delavca in mu izplačajo tako nizko odškodnino, kot mu le morejo. To pa še ni zadosti. Ako je delavec vsled poškodbe izgubil delo in ga išče drugje, nastopi zavarovalna kompanija, ki je delavcu znižala odškodnino, kolikor jo je mogla, češ, rtu je zavarovalniška pristojbina za take delavce višja, kot za one, ki imajo popolnoma htpoikodovi ne ude ali ki so še mladi. Študije, ki so jih napravili ljudje, ki se zanimajo za 'Socialno zakonodajo, pa prihajajo do prepričanja, da je izgovor zavarovalnih družb popolnoma neopravičen. Delavci, ki so stari nad pet in trideset let, ali ki so bili ie kdaj poškodovani, niso prav nič večji riziko za zavarovalne družbe, kot so delavci, ki so stari manj kot pet in trideset let ali ki so bili že kdaj poškodovani pri delu. Stari delav-ci in taki. ki so bili ie kdaj poškodovani, so veliko bolj previdni, kot mladi delavci. ne isvrše več nevarnega dela. Starejši delavci so bolj oprezni, ker jim to pove zdrava in bolj razvita pamet, že poškodovani delavci pa vedo iz lastne izkušnje, kaj pomeni opravljati nevarno premogerskih stavk, katere ko bile vse, da se pripozna unija in da se bi plačevalo po unljskl lestvici. Na stavki so bile tudi druge razne stroke delavcev. Imeli smo leta 1910-20 veliko jeklarsko stavko, ki je bila po našem mnenju v Johnstownu bolj popolna kot kjerkoli drugje v jeklarski industriji, več mesecev so ne delavci držali svoje organizacije zelo solidno, družbe niso vedele kaj bi počele, posluževale so ae vsakovrstnih prevar, da bi zlomili solidarnost stavkarjev. Bilo je vse zaman. Nato so se družbe in z njimi večji bizniški interesi poslužili duhovnikov, na svojo stran so dobili nekatere rimsko-katollžke in ravno take tudi protestantovske, kar jih niso mogli dobiti iz svoje okolice, so jih importirali iz drugih krajev. Ti služabniki nazadnjaštvs in v službi kspitalizma so napeli vse moči, da so ljudstvo preva rili pod krinko verskih dogem in s tem dosegli, da se je ljudstvo, odnosno, delavstvo vrnilo zopei nszaj v staro še v slabejšo suž-nost. V vseh teh bojih so bili slo venski delavci najboljši boritelji sa delavske unije ln za delavsko samostojnost do sedaj. Zakaj ? Ker nismo imeli svoje cerkve ne duhovnika, ki bi nap zavajal, bili smo takorekoč samostojni, poznali smo le svoje stanovsko organizacijo in — zanjo delali. Ce je kdo hotel it? v* cerkev (v Johnstownu jih jc celo preveč in mnogo jih je šc ob nedeljah praznih), ali oprav Ijatl druge verske obrede, je imel v tem i>oi>olnoma prosto voljo, tftdi ta beseda nima nameni žaliti verski čut kateregakoli bi bilo, ker prepričani smo, kdor hoče in želi verovati v bogove, cerkve in v duhovne pastirje, bo lato vršil bres razlike kaj ml ho čemo ali želimo. Slovenci v Johnstownu in okolici smo živeli zadnjih SO let brez vsake slovenske cerkve ali slo venskega "dušnega pastirja," in v danih rszmerah so sa tl 81o venci vedno izkazali, da so razumni in da znajo voditi avoje posle in svoja podjetja — uspešno. Ustanovili so si podporna dru-žtya in jih priključil! k raznim podpornim organizacijam brer kake verske mržnje, ustanovili so tudi gospodarska podjetja katero izmed vseh je bresdvom-no najbolj uspešno Slovensko hranilno in posojilno društvo, na katerega je sleherni tukajšni Slovenec i>ono*en, pa če je istegs delničar ali ne. To dovolj Jasne | ost vsrjstl boljša pove, da tukajšni slovenski tl* velj ne potrebuje kake tuje usl-I ji ve nazadnjaške pomoči, kojr V zadnjih časih se je pa kljub temu zbrala skupina nazadnjaških elementov, med temi 'prva ki" je nekaj oseb z zelo, zelo nizkim karakterjem, če pogleda-me v njih preteklost. Menda se res postali skesani grešniki. Da zakrijejo svoje burno-prošlo življenje, si hočejo sedaj nadeti okrog svojih glav svetniški sijaj in se ljudem kazati kot najboljši in bogaboječi ljudje in igrati vlogo "PotemklnoVe vasi." Ampak iz usmiljenja za enkrat ne bomo opisovali njih prošlosti, to za enkrat prepuščamo zdravim razumom v razsodbo. Pregovor pravi: "Namen posvečuje sredstva I" V ta namen so začeli 2 agitacijo, prvotno z veliko tajnostjo, pozneje pa bolj javno, za ustanovitev slovenske fare v Johnstow/iu; v ta namen so dobili nekega duhovnika iz znanega frančiškanskega gnezda v Le-montu, IU., v katerem nabirajo in razpošiljajo brezposelne duhovnike v svrho ustanovitve svojih postojank po slovenskih naselbinah širom Zdrušenih držav. V ta namen so si določili za žrtev johnstownsko slovensko naselbino in njeno okolico. Kot povsod, se dobi ljudi, ki so vedno pripravljeni jim iti na roko, tako tudi tukaj. Razširjajo svojo u mazano politiko, računajoč na delavsko nezavednost. Zadnje čase so začeli .hoditi od hiše do hiše in navajajo ljudem "kako je potrebna Slovencem cerkev ip Šola 1111 Objokujejo,, našo mla dlno, ker ne sna čitati in pisati pravilne slovenščine. S takimi vzroki računajo dobiti dovolj podpisov naših rojakov za ban čno posojilo za nakup ali zgradbo "cerkve" in "šole." Menda ni potrebno, da omenjamo: "Kdor podpiše posojilo, ali bolje, obvez nost, naj računa, da bo obvezen tudi isto plačati. Nekaj naših ljudi jim je, žal, že nasedlo na Jimanice. Bodi jim tukaj poj as njeno, da njih podpisi, ki so jih podpisali za domenjeni znesek, niso šala, češ, s tem sem se jih odkrižal, ampak naj isti raču naj o, ko hitro se lemontskim frančiškanom posreči, da dosežejo svoj namen, tudi svojo oblju bo, ki ste jo jamčili s svojim pod pisom, dejansko isvršiti, pa če prav z vašo edino borno streho Za isterjatev takih obveznosti se navadno poslužijo Istirjevalnih inštitucij, ki ae poedužujejo le galnlh sredstev, proti katerim )X>samezni siromašni delavec nI ma moči se jih ubraniti. Slovenski soc. klub št. 5 JSZ v Conemaughu, Pa., si šteje svojo sVeto dolžnost opozorit Slovence v Johnstownu in okolic na pretečo nevarnost, ki bi znala imeti zle posledice sa vse Slo vence v tej okolici. Povsem nas uči izkušnja, da kjerkoli se je ustanovila fara med Slovenci, je v dotičnlh naselbinah prišlo med lastnimi rojaki, ki so bili sicer preje prijatelji, veliko nesporaz uma in sporov, bodisi verskega političnega ali pa etičnega vpra šanja. Vsak napredek v moder nem duhu je bil zapostavljen, kateri je dandanes sa vsakog« delavca naravnost šivljenskega pomena. Ne dopustite si nakla dati večnih davkov sa nepotreb ne poneumnevalne ustanove, davkov sa šola ln drugih reči. imamo že do eedaj dovolj, niti ne dopustite, da bi bila vaša živ-Ijenska eksistenca odvisna od take nepotrebne ustanove. Zaradi tega poživljamo: Slovenci v Jefcastowau! Pri kljačlte ao k delavski atran ki In poauMrajte a nami pogoje sa In našo potomce, ki ss seda-a je čaao j e edina, da naa popelje v boljše bodočnost P. S. — Sklenjeno, da se U oklic priobči v sledečih sloven skih listih: "Glaau Naroda," "Prosvetl," "Enakopravnosti" ln "Proletarcu." Dopis Is Mlnnesote. New Duluth, Minn. — Pred par dnevi sem zvedel, da bodo kmalu pričeli s polno paro obratovati pri fitfil plantu, ki ja še. več let počival. Družba je baje dobila velikanska naročila za jeklo. NaroČilo se mora izvršiti še letos. Ture bolnit moje pointe. Prišta je v nekaj J™J0 £8t ™ U J**} dneh prav tu v Chicagu in kot ^ tS^km^T vse kaže, se vihra razširi po de- ^ žell Cikaš^z^Uka or^ ^ ™ zacija je izključila iz »v^e sred, denar ^ ^ ne ^ dobrega zdravnika špecialista bolnika ^^ mi za spolne bolezni, drja. L. h. J Schmidta. Kaj je storil? Nje- smo zdravniki, vemo pa ceniti zdravje človeka, vidimo glavno zlo v sistemu privatne medicin-ske prakse. Toliko časa, doki« vsMs: zdravnik, ki dobi diplomo Moderna družba ne more ob ^v zlSin je, ker vodl brel P^np k^»k0 zaT^vne zem. Zato je velika srZoU d> Kliniko podpira Liga za ^lalno ^^ da ge ^ * higijeno, ki zbira med bogatini h ^ a ^ ^ prispevke v U namen. met trgovin€ y prid ^ Po mnenju zdravniške organi- medicinski praksi. Sramota ji zacije je dr. Schmidt kršil zdrav- tudi to> du dobri ujiriivniki k niško etiko, katera ne dovoljuj«, radi pomagajo boldim sirom da bi zdravnik zdravil koga za- kom (n odprejo brezplačne klini stonj. Zdravniška etika zahte- ke> morajo beračiti pri kapitali va, da je zdravnik plačan za svo- gtih ^ denarno subvenciranje je delo. Ce bolnik nima denarja, Zdravr?ištvo mora biti abuo ga ni treba zdraviti! Naj bo bo- iutno javna institucija. Vs lan, zakaj pa nima denarja! -- pravniki morajo biti v državu Druga etična zapbved je, da službjt nastavljeni od zdravstv« zdravnik ne sme oglaševati svo- ne oblasti, njej odgovorni in o jega posla v listih. Lahko na- nje plačani. Vsaka zdravnišk znani svoje ure, ne sme pa po- postrežba, tudi v bolnišnicah, vedati, da je uspešen itd. zdravili vred mora biti brezpla* Dr. Schmidt je rebellral proti na za vse ljudi enako. Stroil taki etiki in oglašal svojo kliniko se naj krijejo iz davkov. Zdrai za spolne bolezni. Zato so ga niki morajo skrbeti, da se b< vrgli iz zdravniške organizacije, lezni preprečijo in pobijejo d< Zdaj se nadaljuje boj, ki iznaša cela, ne pa Čakati, da se razv na svetlo nelepe reči. Tako se jajo. na primer poroča, da je dve tret- Kadar to pride — in enkrj jini zdravnikov v Chicagu nespo- mora priti — tedaj bo dosti v< sobnih za zdravniški poklic — zdravja na svetu. Dr. J. Klein: Stroji naj robot§jo mesto človeka! strojev, v katerem jih je 1. 1913. izd aamen je na račun nerazsodno- družbe. sti ljudstva si ustvsrjstl udob Slovenski socijsiisttčni klub nost in bogsfttvo ta sobe. in da it. 6 JSZ. Conemsugh. Pa. bi sopet upsljsl še nepossbljeno Apaaako inkvizicijo. Zn publicijaki odsek. rt—h Podboj, M. P., zapis. Springfieldske zanimivosti. Springfleld, 111. — Meseca marca se je pripetila nesreča v Springfieldu, ko je policijski avto drvel ln niso paaantl pazili na signale. Ko so ljudje šli čer ulico, je avto zadel v gručo ljudi. Rezultat: trije na mestu mrtvi. Ko so se mestni možje posvetovali, kako bi ustavili nesreče, so1 prišli do zaključka, da postavijo več policajev na ulice, da lovijo Šoferje radi nepravilne in hitre vožnje. Prvi dan ao jih ujeli 1£8, ln vsaki je moral plačati 14.85; drugi dan 120, tretji dan 28, Četrti 12, za danes pa Se ne vem. Smešno je bilo, ko pridrvi Igralec ii Gay City teatra, ki nI pazil na signal. Policaj ga ustavi in ga pelje pred sodnika. Sodnik igralcu: "Kako je vaše ime?" Igralec, ponosno: "Jaz igram Gay Clty gledališču." Sodnik: "Me veseli, da se spoznava; vas vseeno stane $4^5, Good-by!" Dne 6. aprila je Peabody Coal Co. zaprla Woodslde rov. Rezultat: Pok! 660 delavcev na cesto. Med temi nas je tudi dosti članov S. N. P. J. Dne 8. aprila Mrs. Carpenter je zapustila svojega moža, da bi dobila divors, in se preselila svoji prijateljici na stanovanje. Ko se je mož naveličal pečlarije, je šel k njej in jo spravljal domov. Nastal je prepir. On potegne revolver in poči, žena se zgrudi mrtva na tla. Zopet nameri na prijateljico, strel poči ln prijateljica se bori s smrtjo bolnižnkl. V tretjič nameri revolver na se, zopet poči in on se zgrudi mrtev poleg svoje žene. Carpenter je tudi delal v Wood- side rovu. Frank Krmelj-——— Prvomajska proslava. Unlveraal, Ind. — Borbs ss obstanek rudarjsv je dsnsa na vt-žku. Nekaj rovov sicer obratuje po par dni, drugi komaj par dni na meeec in večina pa jih počiva že več let. kakor vaako leto bosta tudi letoa praznovala prvoma/ako slavnost kluba JSZ iz Univeraa-la in Clintona skupno. V ta namen se bo vršil piknik na Unl-versalu na znani Osepovi (Boštjanov!) farmi. "Indijanca" smo sa letoe potisnili na stran, delal pa nam bo družbo In veaelje " Kalif orntjčan.** Uljudno ste vabljeni vsi 04I blizu in daleč in dobrodošli so še celo Milwaučanje, naši nekdanii sodrugi premogarji. Prvomajska slavnost se vrši v sredo I. msjs. Vesele poskočnice bodo igrsll znsni slovenski musikant-je Is Clintona, za vU drugo pe bo preskrbel vesel i čn i* odin»r Naše geslo naj bo: Se zanaprej naj živi Delavski praznik Prvi maj! Na veselo svidenje! — Zs klub št. 2S8. Prask Juvaa, tajnik. Naša doba je doba Zdi se, kakor da el nikjer meja lal samo 600. Z mehanizaci, človečke iznajdljivosti v ustva- dela se je doseglo, da se je v pi ran ju novih strojev, ki delajo iem desetletju produktivnost p mesto nas. Lepo je to. Ali na- sameznega delavca zvečala stane vprašanje, kaj čaka tiste tvornicah kavčuga za 211. v p ženske in moške delavce, ki si z trolejskih rafinerijah za 83, delom svojih rok služijo vsakda- cementni industriji za 61 in nji kruh, če jih bo stroj pripra- mieVski industriji za 40 odste vil ob zaslužek?. Kaj bo is njih, ][0V kam naj se obrnejo? AJi naj se nanpprfek Rtroiev še ti uvrste v milijonske armade Bli®T,0Vi;, Ž ?J , brezposelnih? Ali vsemogočni » v fc,ove;tv^^ok^ strojpo vsem tem pomeni ogro- Mnogi »oprorokoval klamm ženje eksistence in nevarnost, ki kof 1)0 se je delaVni 'sloji po pravici ln »trmoglav« v gm t boje, ali pa nemara vseeno obe- n ta koristi? Morda bo pa stroj kl M ustv< dal ljudem vendarle več dela, kaVw,gki žive nevredno ali po- ^^T^u PJ^S, sredno od trgovine in industrije, mora delavsko vprašanje močno jati s cvetom svojega duha, svojo genijalnostjo. Kdor ps mirno premislil ta p je prišel do obratniL Spoznal je v stroju osvobodil aanlmatl, zlasti še v o&gfed Etnih !J> "edstvoj ki nam pomore ^^ ^ blagostanju in bogastvu, k ud( nosti in komfortu, ki nas bo kar je največ vredno — oivol govitega prodiranja strojev. Števila in velikosti modernih strojev so ogromna, njih dela- "Toda," so ugovarjali, "človi kl se je doslej preživljsl z < lom svojih rok, ne bo mogel danes na jutri doseči brzine popolnosti strojnega dela. K bo ž njim? Seveda se bo vese zmožnost pa občudovanja vred- dil »^nJske*a robotanja, ki na. Stroji imajo našo dobo tako vredno človeka, trdno v oblasti, da navdajajo človeka s spoštovanjem aH pa z o-boževanjem: s kakršnega stališča jih pač motri človek. Ko sem zadnjič prelista) neki strokovni industrijski časopis,___________ sem se poglobil v članek z nad- če mu bo stroj delo samo olsji jplsom: "Stroj, ki izpolnjuje ce- a težko se bo uklonil, kadar 1 lo tvorniško poslopje." Cital bo stroj prevzel delo in zaslu* sem, da ta stroj izdeljuje ogro- Ne pozabimo, da so k rešitvi dja za avtomobile, in sicer po- ga težkega problema mnogo p polnoma avtomatično. Na eni pomogle popolnoma prevrnjf strani vleče stroj vase železo in I jeklo, ga preizkusi, nato pa iz njega v pičlih dveh urah isdela avtomobilski okvir, kl pride zlit in zbit na drugem koncu ga. Izvzemfti nekatere gospodarske prilike, ki so nsn le po vojni. S tem, da dela sti več in bolje, se je povečal poi kod tudi zaslužek delavca, ki 1 streže, dasi še zdaleka ne v liki meri, kot se je profit p< jetnika. Obenem se je poved iz nje-malen- kosti, se stroj v vseh odtenkih______ kontrolira sam. Vsak okvir se delavčeva kupna moč, da dar po transportnih trakovih pomika porabi več kot poprej in ti skosi celo poslopje in med zsčet-1 kom ln koncem nsprsvi stroj ns njsm nič manj kot 662 različnih delavnih operacij. Tako izdela L.. ____________ na dan 7000 avtomobilakih ok- nikatl: da sa je že s prvimi virjev, sa katere je potrebnih 4 četki "strojne dobe" živi jen milijone delavnih operacij, kl jih mora dan na dan opravljati ta ogromni jekleni mehanizem.. Streže mu pa v celem samo 200 ljudi! Statietlke ameriških uradov dela dokazujejo, da je mehaniza- Ima tudi industrija vedno več < la ln lahko vzllc temu zsposli večje število delavcev kakor n< daj. Nečesa se more nihče cija avtomobilske industrije v enajstih letih tako napredovala, da napravi sedaj vsak delavec povprečno sa 172 odstotkov vaČ, kakor poprej. Pa so še druge številke, kl zaslužijo občudovanje: En sam delavec danes lahko naredi 32000 brivskih rezil v čas«. položaj possmeznika v veliki r ri Izboljšal. Mnogi ostri ops velel in kritiki sodobnih razn so morali priznsti očiten ni nspredek, ki gs je povzrt stroj: V delavskih slojih m vzbudi Is ssvest in borbs po * jam načinu življenja, ki «sj bo stroj tudi omogočil, ko <1 ne splošno blsgoetanje. ko bc delsvci dobili pošteno plsčt0 svoje delo. Stroj mors »M človeštvu vobče. ne ps ss®o 1 osebam, ki izkoriščajo stroj človeka la sebi v prid. * Psirburv, Neb., IS. spr. —-William O. Bauanick, bivši pro-hiblcljaki agent, je bil včeraj a-retlran na obtožbo, da jc oropal neko gazolineko postajo H* nick je priznal krivdo, oprs^ vsi se ps je. ds je živel r * kl ga je prisilite, ds j' "vl rop as gasollnsko postajo. POKDfiLJtt, U. APRILA. Vesti iz Jugoslavije beograjske novosti (Isvlrno.) o ljudski šoli. — Prosvetno Ministrstvo je izdelalo načrt iudskoftotnefa sakona. Temelj * princip je ta, da se naj Ijud L popolnoma prilagodi ieianskim potrebam. Zato bodo Ulične po meetih, trgih in va- Po vaseh se bodo priUgo-jile kmetijskemu in vaškemu ročaju ljudstva, v mestih pa ,brti in trgovini, kjer se bodo ičenci poučevali zlasti v tako ivanih spretnostih. Zelo obse tno bo geometrično risanje. Na ujeli naj bi imela vsaka šola retji vrt, kjer naj bi se učenci urili v gospodarstvu. Nadaljni princip je, da bod* lola enotna. Sola naj tvori po Uago za narodnostno vzgojo, posečanje šole traja od sedmega jo štirinajstega leta. Pouk Je brezplačen. Treba je ustanoviti Čim več loi. V vsak kraj šolo. Nove šole ie bodo gradile z državnimi sred ftvi. Kolikor ne bo državnih jredstev na razpolago, bodo pre nek občine stroške in sicer r. jokladami ali kulukom. Oblast-»i inšpektorji bodo dobili zelo reliko kompetenco. Verouk in mersko vzgojo bodo poučevali luhovniki. — Cujemo, da bo ta takonski načrt v kratkem san-tcijoniran in da nameravajo vse takone, ki se tičejo prosvete, iz-lelati do junijs, ker mislijo vso •eforme uvesti že z novim šol-ikim letom, v kolikor ne bo ne-»remostljivih ovir. Zadušnica za maršalom Fo-:hom se je vršila istočasno, ko io v Parizu polagali truplo mar-iala v grobnico v Invalidskem lomu. V beograjski francoski serkvi se je vršila maša zadušni-i. Udeležil se je v spremstvu nar&ala dvora Dimitrijeviča tuli kralj. Dalje so bili navzoči »redsednik vlade general Živko-mč, minister Kumanudi in dru-[i. Zadušnice se je udeležil tudi »ficirski zbor in odlično belgraj->ko meščanstvo. Na koncu maše ie duhovnik imel govor, v kate-■em je poveličeval zasluge pogojnega militarista. V Parizu pa je takrat četa traljeve garde pod poveljstvom rojnega ministra našega geneza Hadžiča spremljala Focha ' grobnico. - -* Kadi suma soudeležbe aten-tU Schlegla je bil v Beogradu aretiran novinar Joe Matošič, igar opis se strinja z opisom ia padalcev. Prepeljali so ga v Zagreb. Tukajšnja policija Je ►rejela baje iz Zagreba poročilo, la je preiskava v zadavi atenta-a na Schlegla že akoto zaključe->a. Zagrebška policija je zadnje Ini aretirala več oseb, ki jih dol-i soudeležbe pri umoru in poli-ua upa, da je med njimi tudi >ravi «torilec. Zaenkrat se še ne nore reči, kdo je stentstor, a irog se vedno bolj zožuje ter je * prihodnje dni pričkkovati več-« jaKnoHti. Tako izjavlja pač litija, in kdo more vedeti, ali "ia re« toliko materijala zbrala. Zakaj vsi atentati zadkih let, ki so se odigrali v Za-rrebu, ho ostali nepojasnjeni. Direktor časopisa "Vidovdan" r Novega Sada je izjavil v svo-em listu: Docela neresnična in anta«tičns je vest. da bi bil mo llpc Tonija Schlegla sotrudnik Vidovdana" Bogoljub Rapajlč. [i J«* UHodnega dne po mojem jaročilu odpotoval v Zagreb, da M' od Svetozarja Pribičevlča ntervievv ra moj list. Popoldne "fira dne je obiskal uglednegs "duMtrijalca Tesliča v Sisku. pač ne bo mislil, da bi jaz lotel vlačiti svojega bivšega še- * Svetozarja Pribičevlča v take Kapajič je z lahkoto do uzal svoj alibi. Kritično noč p Prebil v družbi lastnika ka-jrne "Koyal,H nekega policij-uradnika in dveh zagreb-lk|h m« Ačanov. Po mojih infor kapajič samo caradi te-* ni bil izpuščen, ker policija * n mo*U najti vseh onih oaeb, " Jih je Kapajič navedel v do- -vojega bivanja v Zagrebu. T»ko je atenUt doelej še ovit 1 ^JlnMvenostjp. TeŠko bo vse- ukor najti nepoarednega sto- Hca. Dr. Papež umrl v n-deljo 24. t m. Je umrl v -Jublj«ni odvetnik dr. Fran Pa-j^ta najstarejši slovenski in leU 1888. torej je bil čez 90 let star. Gimnazijo je študiral v Novem mestu, pravo pa je Študiral na Dunaju in v Gradcu. Po izpitih in več letih prakse je oiiuiril v Ljubljani svojo advokatsko pisarnO. Pri njem so bili za koncipijente pokojni Sušter-šič, dalje dr. Hudnik, dr. Furlan, dr. Supan in dr. Poček. Samo ta zadnji je še živ, dočim so vsi ostali šli v grob pred svojim "mojstrom." Kot pravnik je bil silno znan ter je tudi delal politično. Bil je več let deželni poslanec, par let pa tudi namestnik deželnega glavarja. Bil je tudi agilen član in podpredsednik društva "Pravnik," ki slavi baš te dni svojo 40-letnico. Pokojni je bfl še čil do zadnjega ter je v petek še vesel prelistaval slavnostno številko "Slovenskega pravnika," v soboto zvečer mu je še dr. Rus pripovedoval o slavnostni seji društva, v nedeljo zjutraj pa je umrl. Pobegnil iz zaporov po zaslugi paprike. ' " Zagreb, 26. marca 1929, Pred dnevi ie je pobegnil iz zagrebških zaporov komunist Vilim Horvaj. Sprva zagrebški listi niso smeli poročati, zdaj pa ko po večdnevnem iskanju ni uspelo prijeti krivcev bega smejo pisati. Po njih povzemamo: Pred dnevi okrog 5. popoldne je prišel v pisarno preiskovalnega sodnika dr. Hilda visok moški v temni obleki ter prosil za dovoljenje, da sme posetiti aretiranega zaprtega komunista Vili-ma Horvaja. Ker ni bilo nlka-kih ovir, je sodnik dovolil. Sestanek med aretirancem in obiskovalcem bi se bil moral vršiti v pisarni preiskovalnega sodnika. Neznanec pa ni čakal v pisarni, marveč je stopil v mračni hodnik pred pisarno, po katerem bi paznik moral pripeljati Horvaja. Paznik je privedel Horvaja na hodnik. V istem tre-notku se je na drugem koncu hodnika pojavil še neki tujec. V trenotku, ko jti paznik pripeljal Horvaja, je drugi tujee potegnil revolver in ustrelil proti paznikov! glavi. Ni ga zadel. Tujec mu je z drugo roko vrgel mešanico paprike in soli v oči. Paznik je radi tega trenutna oslepel, vendar pa je še utegnil videti, da je tujec,v naslednjem trenotku zgrabil Horvaja za vrat in ga z vso silo potegnil proti vratom, ki vodijo iz hodnika na prosto. Vse to se je odigralo s filmsko naglico. Da bi preplašil morebitne zasledovalce, je tujec na stopnicah oddal še en strel. Nato so vsi trije pohiteli po stopnicah na cesto, kjer jih je že čaksl avtomobil, ki jih je brzo odnesel neznano kam. Preiskovalni sodnik je takoj, ko si je bil v svesti, kaj se je zgodilo, alarmiral policijo. Tekom noči je bilo izvršenih več preiskav pri komunistih po Zagrebu, izvršili so več aretacij in konfrontirali aretirance s paznikom, ki pa v nobenem ni spoznal napadalcev. Tako bo tudi to dejanje najbrže ostalo brez pojasnjenja. Dr. Rožman, ljubljanski škof ob živem Jegliču. Ljubljana, 26. marca 1029. Poročali smo že, da se je papež obrnil na našo vlado, ali bi bila zadovoljna, ako imenuje papež dr. Rožmana za koadjutora ljubljanskemu škofu dr. Jegliču. Koadjutora postavi papež takim škofom, ki radi starosti sli bolezni ne morejo več krepko Izvr-ševsti škofovske naloge. Tak koadjutor je po smrti škofa pravi škof. Sedaj poroča vatikansko službeno glasilo "Osservstore Romano", da Je papež imenoval u-nlverzitethega profesorja dr. Gregorja Rožmana za koadju-torja cum jure suocesionis bub-Ijsnskemu škofu ter mu je Istočasno podelil naslov titularnega škofa iz Semta. S Um je vprašanje ljubljan ske škofovske stoike rešeno. Koadjutor ima vse pravice In dolžnosti škofa, kateremu je bil kot pomočnik dodelj«. I* objave v Oaeervatore Romano izhaja, da je dobil škof dr. Rožman vse kompetence. Cim torej prevzame dr. Rožman svoje f«"*«««; o* ta no dosedanji škof Jeglič škof le v dostojanstva, vse delo in vse pravice pa preidejo na koadjutor ja Rožmana Enako tudi torej dr. Jeglič nekako zaključil svojo škofovsko delovanje. Se je živ, a ima poleg sebe novega škofa. V Beogradu je včeraj isvršil na Pejačevičevem trgu samomor dijak srednje tehnične šole Filip šajnovič iz Črne gore. Okoli 4. ure zjutraj je zapazil cestni po-metač dijaka na strehi štirinadstropne hiše. Bližal se je robu ■streh« in nato planil v globino. Obležal je ves razmesarjen. V njegovem stanovanju so našli hranilne knjižice na večje svote denarja, iz česar je sklepati, da ni šel v smrt radi bede. V pismu, ki so ga našli pri njem, pravi, da je njegovo življenje brez zmisla in da si ga zato končuje. , Nož v želodcu. — V zagrebško bolnico so pripeljali pred dnevi čudnega bolnika. Na kolodvoru je postalo nenadoma slabo Albinu Vidmarju, krojaču po-poklicu. Krojač je tožil, da ga boli v želodcu pa so ga rentgenl-zirali. Zdravniki so na veliko začudenje ugotovili, da (ma krojač v želodcu 15 cm dolg žepni nož. Vidmar, ki je doma iz Slovenske Bistrice, je pripovedoval zdravnikom, da je pri vojakih zbolel na legarju in so ga zato poslali domov. Doma je ležal več dni v vročici. Sestra mu je pozneje povedala, da je v vročici pojedel žepni nož, ki je bil na omarici. Vidmar pa tega ni verjel. Ko je ozdravel, je potoval iz Karlov-ca v Koprivnico na Hrvaškem. Med potjo mu je na zagrebški postaji postalo slabo. Zdaj pa verjame, da je pojedel nož, saj so mu zdravniki povedali, ko so ga rentgenizirsli. Tako je hodil Vidmar več tednov z nožem v želodcu okoli, pa je mislil, da bolečine v Želodcu izvirajo od raka, za katerega je bil že parkrat operiran. Zdaj ga bodo zdravniki operirali in mu vzeli nož iz želodca. Nož bo krojaču tako gotovo bolj služil kot pa Če ga nosi v svojem želodcu. Izum Zagrebčana. Milan Var-laj je po 11-letnem študiju izumil nov karburator. Karburator spreminja v plinu bencin, ki pomešan z zrakom goni motorje. Varlajev karburator je zelo enostaven in ga lahko opravlja ne-strokovnjsk. Razen tega je zelo ekonomičen. Velikega pomena bo izum za letala, kajti letalec bo karburator lahko popravil in sestavil med letenjem, dočim se mors sedsj spuščati na zemljo, ako hoče karburator popraviti. Nov karburator tudi nima plov-nika in beričln ne teče iz njega pri nagibanju In kretanju letala v zraku. Karburator je duša motorja in nov izum bo velike važnosti za razvoj avtotehnlke. Varlaj je študiral tehniko v Pragi in na Dunaju. Nedavno je dal ta svoj izum v Nemčiji patentirati. brocea proti Geroču se je obrnil za Geroča na bolje. Dasi tudi prvi dan razprave ni nobena pri-ča izpovedala ničesar, kar bi Geroča direktno obtoževalo, j« bilo vendar proti njemu mnogo naperjenega. Drugi dan razprave pa so v priče izpovedale raz-breminllni za Geroča. Priče izpovedujejo aH tako, da obdolžujejo avstrijski mlllta-ristični . režim ali pa tako, da je sicer Geroč dal nekaj povelj za požige in poboje, da pa jih ni dal na lastno roko, marveč na ukaze. Zaslišali so tudi priče, ki so služili v četi, ki jim je poveljeval Geroč. Vse te priče sc» sicer videle streljanja, goreče vasi in poboje, a ne morejo rsčl, da je dal povdje za to Geroč. Le dve priči sta obremenili Geroča Neki Filipovič trdi, da dobro po zna Geroča, ker ga je dal neko« pretepati in ga je hotel dati tudi ustreliti, da ga ni zadnji hip rešil neki narednik. Priča na tem vstrsjs, dočim druge priče, k( sicer trdijo, da je Geroč vršil razne zločina, ne upajo priseči. Druga priča, ki obremenjuje Geroča, je neka gonpa Mihajlovič is Beograda. Dolžl ga. da ji pokradel razne atvari v čaau, ko je bil prktt^na stanovanju. Ko je prvl^lnoval pri njej, je bilo vse v redu. Drugič ga je odklonila, a je bila radi tega zaprta. Ko se je po pomiloščenju vrnila na stanovanje, je našla tamkaj vse izropano. V Geročevl sobi je našla ključ, ki je odniral vse njene skrinje in predale. Zato je prepričana, da ji Je on pokra-del vse stvsri. Tudi trdi priča, da so preproge, ki so jih našil v Geročevem stanovanju, njene. Razprava traja še nadalje. Jaa-no je. da na obtožni klopi ne sedi PKOBVETJt Beograjski novinar skušal gmrM i Trookim Beograjski časopis "Vreme" objavlja rasgovor svojega dopisnika a Trockim, to je sinom Leona Trockega, s katerim je bil izgnan iz Rusije. - Dopisnik pripoveduje: Ko sem v lokalnih časopisih bral, da se je TrČtfki preselil 1* sovjetskega poslaništva v hotel "Tokatlijan," sem ae podvizal k Trcokemu, želeč od njega dobiti izjavo sa "Vreme." Hotel "Tokatlijan" je najlepši in najelegantnejši hotel v Carigradu. Tu ložirajo samo najuglednejši in bogati tujci. Hotel je urejen popolnoma moderno s vsemi buržujskimi udobnostmi. Ima ves komfort, ki ga v drugih carigrajskih hotelih po navadi ni. Zato je vse preeenetila vest, da se je predstavnik proletari-jata nastanil v tako buržujskem in luksuznem hotelu. Na ta način je Trocki ostal neopažen nekaj dni. Toda koneem koncev so gs izsledili novinarji. Prosil sem hotelskega vratarja, naj me javi gospodu Troc-kemu. Vratar me je pa odslovil, čsš, da Trockega ni več v hotelu Ko sem povedal, kdo sem in kaj bi rad, se je vratar nasmejal in mi je dejal v čisti srbščini: "Pridite malo kaaneje,«je še v postelj'." Zanimal sem se sa vratarja in svedsl, da ja Srb, kakor večina hotelskega osobja. Tudi lastnik hotela j e Srb g. MedovlČ Iz Boke Kotorske. To mi je olajšalo delo in počutil aem se, kakor doma. Vedel sem, da bom zdaj lažje prišel do Trockega. Bil je ravno petek In praznik. Vse trgovine so bils zaprte in Trocki je izraail željo, da bi rad videl, kako lsgleda Carigrad ob takih dnevih. J^^^^M Trocki lsgleda salo dobro in ni popolnoma nič podoben Troc-kemu, kakršnega sam spoznal 1. 1916 v Psrisu, ko je živel | Franciji kot emigrant. Oblečen je lepo. Lioe ima obrito in vidi se, da selo neguje svojo zunanjost. Sedel ja v avto in ss od peljal po Carigradu. Vratarju je rekel, da mu bo še povedal dan In uro, da ga bom lahko obiskal, ko se vms s sprehode. Popoldne je bil Trocki deprimi rsn radi vesti, ki jih je bil sližal v mestu ter ss je zaprl v svojo sobo. Odločil se je, da ne bo več zapustil hotela in na bo apreje-mal nikogar. Namesto Trockega me Je sprejel njegov sin, mlad Lev Trocki, in ml pojasnil, kaj *<• pripflMH^^^H "Moj oče je strašno jezen na novinarje. Pomislite, kaka ne-lo j sin os t in brezvestnoet. Včc raj so bili tu in danes so že obja vili v časopisih lažne vesti in popolnoma potvorjene izjave, k bi jih moj oče niti v sanjah ne mogel dati." Trockega sin je jezno vrgel ob tla komaj prižgano cigareto, da bi tako pokazal tudi on svojo J zo nad novinarji, ki so razžalili vso rodbino Trockega. potem se je zopet obrnil proti meni in mi "Vidite, moj oče je rekel, da se v borbi proti Stalinu in nj govi oligarhiji y Rusiji ne bo po-služil orožja in nasilnih sred stav, in da tudi nima namena osnovati četrto internacijonalo. Novinarji pa so rsvno to najkočlji vejše mesto objsvili potvorjeno da Ima nasproten smisel. P« vsem tam dvomim, da bo Še pri pri volji, sprejeti kakega novinarja. Trocki Je itak že poveda vse, kar je mislil povedati. Sedaj se bo popolnoma umaknil ii javnoetl, in se Je že poavetil edi-nole svoji biogrsml, ki se že tiska v Nemčiji. Zal ml je. da ste se potrudili iz Beograda v Carigrad, da bi dobili Izjavo mojega očeta. Sedaj Je prekasno. To sem povedal tudi drugim gospodom novinarjem, ki so prosili za razgovor "z dtetom/' Jaz sem mlsdemu gospodu TroCkemu obljubil, da bom očetovo Izjavo objavi! fiopolnoma lojalno In nepotvorjeno. ■ RAZNE VESTI DVA OBSOJENA ZARADI ENEGA IN ISTEGA STRELA. Kaj takega ae lahko zgodi le v državi Maaaachueetta. " naj.tarejšl slovenski in djutorja Rožmans Enako tuaiavstrijski alrovl tudi najstarejši jugoslo- pravica materijaloe P** * ko«- "dvetnik. Rojen J« biTkvenega premoženja 8 Um je munan^ W - TAJNIK LEVIČARSKE UNIJE OBJAVIL SVOJ PROGRAM NA JUGU. Ta program obeega deaet točk. Sieber: Boston, Maaa. — Massachu-settaka justlca je dosegla zopet enega svojih "triumfov", Dva sU bila obaojena na električni stol, ds sU oddala edeninisti strel iz enega ln istega samokresa in ob enem ln istem Čaau. Seveda nirU U dva obtoženca bila milijonarja, ampak sU zopet dva revna Italijana, ako se sodi po njunih imenih. Gangi Cero je bil spoznan krivim leta 1927 ln obsojen n|f Električni stol. Smrtna kazen je bila že trikrat odložena, odkar je neka druga poroU našla Samuel Gal-la krivim radi ravnoistega zločina in je bil Gallo nato obsojen ns smrt v električnem stolu. Kaj takega je mogoče le v državi Massachusetta s njeno zmedeno justico, ki je Že vsemu svetu v zasmeh. Zakaj? Zato, ker najvišje sodišče ne sme pre-rešeUtl f aktov, ampak ima pravico paziti samo na to, ako se je procedura pri obravnavi Uko vršila, kot določa sakon. Sodnik je bil toliko pamsten, da je obema dovolil ponovno obravnavo. Kar pa sodnik Thsyer ni storil v pravdi proti Saccu in Vanzettiju, ampak je svoje predsodke proti obtožencema kazal javno, češ, da sU italijanska basUrda. NORkIS ZA SKRAJŠANJE DE LAVNIKA. To bi omejilo breapoaelnoHt, ms* nI senator. Waahington, D. C«—Zvezni as-nator Norris js U dni isjsvll, ds se popolnoma strinja s gibanjem za uposUviUv šssturnsgs dola ns dsn kot srsdstvo ss omsjltsv brezposelnosti ns samo v trans-portacijski službi na železnicah, pač pa v splošnih industrijah Ameriki. —- _ Nadalje Je. dajal, da naj bi skrajšanje delovnih ur veljalo tudi za farmarja in aa Jim Uko da ekonomsko priliko, da ss o-svobode dolgih delsvnih ur Vlsds naj bi nudila farmarjsm iz svojih naprav električno silo po zmernih cenah, kar bi zelo olajšalo delo na farmah. Vladn bi morala tudi skrbstl, da razši ri trg za farmsks produkU, za kaUre bi bilo več zahtev, ako bi bilo delavstvo v velikih industrijah zaposleno, kar bi bilo lahko, ako se skrajšajo delovne urs. _ Dekle Isvršllo samomor. Chlcago. — Radi žalosti, kar sU v enem letu umrla njen t mati in zaročenec, se Js v pet.'k zvečer zastrupila 20 let star* Frederika Coryell na svojen domu, 831 Sheridsn rd. D«kl» je pred ssmomorom napisal* pismo, v kstertom je bilo rečeno da njeno Življenja nima radi Iz gube maUre In zaročenca nobe nega smisla več ln js najboljše da ga konta. Hodnik odredU poljube kot kasen New York Clty. — John Me-Cabe, ki js priznal, da Ja prati' pal svojo ženo, js bil obsojsn, ds mora vsako jutr? skozi šaat mesecev poljubiti svojo žsno, pred-no odide iis delo. Ako se ne bo pokoril Uj odredbi, mu je sodnik Hilperin zag(osii, da ga bo poslsl za to dobo v prisilno de-tsvnico. McCsbe Ja moral tudi obljubiti, da ne bo več praUpal svoje Žene. * New York, N. Y. — Albert Weisbord, tajnik levičarske Narodne unije tekstilnih delavcev, se je vrnil s južnsgs sUvkovnega polja tekstilnih delavcev in je objavil program Uktike v tej eUvki. ■ 1. Rasblinjenje mite o plemenskem sovraštvu v prašen nič in sprejemanje samorakih delavcev v organizacijo pod Ukimi pogoji in s Ukimi pravicami kot belopoltne delavce. S. Organiziranje Delavskega obrambnega sbors, da se preprečijo napadi na organizatorje in možno nameravano linčanjo. 8. Masno pobratenje z milico, da ae vpliva nanjo, da posUne naklonjena sUvkarjem. 4. Maani odpor proti naailne-mu izganjanju sUvkarjev la kompanljskih hiš. 5. Jaka narodna propaganda sa odpomoč sUvkarjem. FARMARJI SPOZNAVAJO VREDNOST ZADRUŽNEGA GIBANJA. ' Kankakeeju sgrade zadružno mlekarno. Kankakee, III. — Mlekarski farmarji so se pridružili Far-marskl uniji in zgrads zadružno mlekarno v Kankakeeju. Ta mlekarna bo pošiljala sirovo maslo s unijsko znamko v Chl cago na trg. NB8RECA NA KRlZlfiCU. ry Tri aaebe ubita. Austln, Tsx.| 18, apr. — Har-Jennings, njegova žena in brat so bili včsraj večsr ubiti od vlaka SanU Fs železnice na bllžnjsm križišču. $a nesrečo Je odgovorna želešnlška družba, ksr ni ImeU na krišišču upo-slenega čuvaja. Uvedena Jt piviakavu. Sodobni olovtk vvvvhiii Stare sorte Človek ozkega obzorja, ustaljsnegs prepričanja, ki js le počasi kaj razumel, se počasi kreUl, ki ja imel zmeraj dosti časa; stare sorU državljan, ki je rad kaj poklepeUI in živel zmeraj enako po sUrih navadah —- U človek počasi izumira. Nekaj jih Js is dobiti v majhnih, zaspanih mestih, kjsr se more v svoji naivnosti že rssmahniti. V večjih mestih ga pa skoraj ni več. V zadnjih desetih letih ae je ras vil nove vrsU Človek in če ss ne motimo, je tudi Žs zagospodoval. Ts novi človek ne pozna nič romantike, js tresen in stvaren. TisU realnost in stvarnost tega stoletja se ga drži. Novi človek ne zida v oblake in ne sanjari. Njegovo dušno življenje Ja ls to, da računa, koliko saslušljo drugi ljudje. Ns posna iluzij, je večinoma brez vere. Zanlmavo ga Is nspoetični in vidni predmeti. Ca ga ša dalj časa nisi vidsl, Je prvo, kar te vpraša: "Ali sU šs zmeraj v isti službi T" Ca ga pa slučajno nenadoma opasiš ln — ksr ga Uko dolgo nisi videl — pokažeš ls sa las prisrčnejši obraz kot navadno, pa še koj misli, da bi rad kaj od njega imel in idi sa, da pravi: "Na žalost ne morsm nič storiti za Vas" — in Js kar tuj. Ca se pa nič ns zmsniš sanj, pa kar plana naU in ns odneha prej, dokler ns vpraša, čs si ti tisti srsčni človsk, ki js sadal največjo srečko, de nikoli tli bilo ns svetu tako pospravljsns-ga" človska kot Ja sedanji. Pri njem Je poepravljsno tudi tisto, kar Js prsj pomenilo čut sa človeštvo. In glede čusUv js Isto — Jih nsmreč sploh nlmat Kadar sreča kako snanko, jo nagovori s besedami: "O, kaj vidim: saj ste vsi novi!" In mu nI nič sitno, ko pri Um potipa njsn plašč. Kuj drugsga ga ns sanlma. Vas js v gospodarskih vprašanjih In mlall aamo eno: Ns kakšen način Je U ženska prišla do novsga plašča. N Ca si s nJim tuj, ti pravi, da si ošaben; a čs si prijassn, začne kvanUtl; če si pa celo ssupsn. Irtvil^^PM MarquetU, Mick. — Pooatre ne Jonesovc kasni za mokre grešnike so bile prvič izvajam pred tukajšnjim sodiščem 12. t m., ko je bilo 14 obtožencev ob sojenih do treh let zapora in $1000 globe. IxmiIs Gardonia ki je bil obsojen na tri leU Ječ* Pridite drugič, toda dvomim, itlaočak da bosU imeli uspeh." 1 IzvršlU samomor. Preresati "Torej Jutri T i* M*1 vril * nožem Ne. pojutrišnjem." "Kdaj pa odpotujeU T "Nimamo namena odpotovati tako naglo is Carigrada. Vendar pa lahko poskusite svojo srečo, ko bo moj oča pomirjeo. ZHaj je ras deprimlran." In sodni sluge so io preprečili. front irsli s mlliUrizmom. pa bi priče brez dvoma našle v nJem krivca v-Oi grozot, ki so jih rTTT rali Srbi pod okupacijo prssUti. Ui0* i J Veftlk Wayne, Neb., 18. apr. — V neki trgovini v glavnem sebiU Itf k Usti gospe ln jI IzročlU moj posdrav, Prav zanimiva In prijetna Js In pri njsj ss shsjs prav ljubszniva družba." Čas nsksj tednov sem pa »vedel, da je šel U fant naravnost kolodvors k tisti gosps In Jo S sv po modemo-stvsrno nahru-i "Gospod B. ml Js dajal, da moram na vsak način k Vam, da ImaU toliko sves!" Pa se Je Še čudil U novi človek, ds gs gosps nI povabila sa drugič t Kako bi se bil šele čudil, če bi mu bil povedal, da je on človek najnovejše sorU pravi buržuj! Zakaj — on ja umat-nlk, ki na vse burtuje s viška dol gleda In jih zaničuje I . Lsgičeo. — Zsksj ss hočeU ločiti? — Zsto, ksr sem uženjen. • "Koliko sUna pri vsa soba za eno noč?" — "Cena se ravna p«' legi." _ Jas ležim navadno na hrbtu." ALOVKNMU NARODNA PODPORNA JEDNOTA ladaja svoje pebMkaeijs Ig Is poaebeo M* PraaveU sa korlail. Ur potrebne agitacije društev In člaaalva »e m svojih Idej. Nikakor fe Torej agtUUrMdapN ar- .ji? LjJlS stiiia sregvn ^MgeMS ij la a Jih drefttev ggj pošiljajo I lat a PvegVfU. pomik m kožni srbez? Ada Negri: tovarišta Ni dolgo tega, ko sem prvič v življenju potovala v spalnem vosu — iz Milana v Rim. Da povem resnico: ni me privlačevala U novoUrijs. Ljubša bi mi bilo stisniti se v kotiček oddelka in bedeti do jutra, nelagodno naslonjena t glavo ob navadno usnjato blazino. Izpoved, ki bo povzročila smeh ali vaaj nasmeh bralca. Pa je le res Uko. Lahko z nebrižnostjo prebije! v družbi tujca en dan. Toda spati, spati vso dolgo noč v posteljici nad drugo ali pod njo, v kateri •pi ali sedi oseba, ki Je ie nikoli nisi videl, ne, Uga ne. Spanje Je sveto. " V spanju smo brez vsake o-brambe. Spanje nas odtuji nam samim, nas pogrezne v skrivnostne globine. Niti bitje naie krvi in nafte ljubezni bi se ne smelo prepustiti spanju ob naii strani. Ne mi ob njegovi. Strašen Izraz za-dobe gotovi obrazi v spanju. 8ramežljivoet spanja . . . Ni bilo pred enajsto uro ponoči, ko sem se odločila zapustiti hodnik In odprla vraU svojega oddelka. "Druga" J« *« !«*»!» v 8V°J1 posteljici, z obrazom obrnjenim v steno, Lučka na stropu je zavijala vse stvari v trudno, vijoličasto svetlobo. Rahel vonj po akaciji mi je ranil nosnice. Kako bi se vzpela na visoko postelj? Zibajoč se ob sunkih vUka sem zrU nanjo, negotova, sramujoč se svoje nespretnosti, kakor se gleda Mont Blanc. "Druga" se Je hipoma obrnila, zaaukaU sklepalo: bela luč naju js zajela, me slepila. Videla s^m žensko: mlada glava, zaU, z drznim noskom, z barvaniml obrvi in oksidiranimi lasmi. "Voila Pechelle. L'echeile, la bas ..." Je zamrmraU, nekoliko zagrljena. In obrniU mi je hrbet, poUgnivif si odejo do čela. Lestvica. Seveda. Le kdo je vedel zanjo. Spleasla sem, kot Je pač šlo, in se vrgU oblečena na poetelj. Nt bi slekla niti nitke s sebe. La At vije sem si odvezala. TisU poeUljica, postavljena nad drugo, se ml je zdeU khrsti kletka in paat. Počivati? .. . Spati? . . . Tam? . . . Niti misliti. Mogoče je Francozinja spala? . . * 'Tu-tu-tun, tu-tu-tun, tu-tu-tun . . . Je pel vUk svojo enolično peaem, vedno bolj donečo in v Um jasnejšem ritmu, čim bolj pozno je posUjajo. Vae se je gugalo v meni, okrog mene. V nasproti stoječem ogledalu, ki je zakrivalo vbodna vraU, sem opazile zrcaliti se del spodnje postelje: krvavordeča odeja, ki je pokrivala noge Francozinje, je valoviU, se premikala gibana od nepresUne nemirnosti. Gotovo je osUla zavesa pri oknu naspro- PIOBVETA ti zrealu nekoliko odgrnjena, ker mi in prednostmi s poU, s skup- je poeUlo na poaUjah svetlejše nim trpljenjem in radostjo žen- v oddelku in slika odeje bolj rde- ske usode, lučjo duha: in ae niti ča v zrcalu; in bolj jaaen obris ne poznati, ne prizadevati se, da telesa, ki Je pod njo podrhtevalo. | bi se spoznali, pa prebiti vsonoč "Tu-tu-tun, tu-tu-tun, tu-tu-tun ^^^'^^^'utdlranlmi lasmi! Kakin. buda- istem oddelku, ne da bi spregovorili besedico! Bobnelo mi je po možganih:! Toda kaj bi -Ja ^ ne-et je potUjal zame brezoblič- ^TTifJ^.: pesmi. PoUgoma sem padala v vrtinec utrujenosti, poln kretkotraj- lost! Po drugi plati: kaj se taremo ob življenje neznancev? ... Kaj nih pozab, aličnih spanju. Iz nam njih sem se stresala, kakor U, rod, razen pičlega števila oseb, ki se poUplja in ne mora klicati • katerimi nas vežejo krvne vena ^Knočker ima usU polnaU simpatija, interasin ljubezen? vods. Hipoma me je spet pre- Omejeni »mo, nepopolni: jetniki vzela misel na tujko: dvignivAi samih sebe. obraz iznad blazine sem opazo- Razmišljanja vročice, motne vala v zrcalu krvavordečo odejo, čuječnosti. Nerazsodna bolest, ležečo poAev in v neredu, gibano ponižujoča nezmožnost. V sen-od sunkov nervoznih nog, ki niso cih ml je močno kljuvalo. Meha- našle pokoja. Pod tisto odejo človeško bitje: nično je prešel ritem vlaks v je možgane in z njim besede enako meni s silno naglico za- pesmice, ki jo Je pred nekaj dne-gnano v prostor: kdo ve, kakšni vi popevaU moja hčerka: usodi naproti. Do tiste noči je nisem nikoli videU, ne vedela, da je na svetu. Ob dnevu se bo Ainsi Jont, font, font les petifces marionnettes Od časa do časa se je ritem dvigniU, v Rimu bo izstopila: naglo ponavljal, z močnim ropo-izginila mi bo spet za vedno iz- tom železja; v temini polsna se pred oči. Nemirna odeja ml je priČaU, da tudi ona ne najde sna. Ali je bil to samo privid, povzročen od zibanja vjaka? Ne ni spaU. Mogoče je trpela? Njena atmosfera bodečega in rasmišljajočega bitja se je do- je vrtiU lutka za lutko: Mettez les de mom cote marionnettes pour danaer. Slednjič sem docela zadremala: popevka, lutke, ropot koles in železja, nemirna odeja, vse ao je poveznilo, izginilo. Bilo talcniU moje in se straila z njo. je k Uirie ure zjutraj. Malo Biti ženski, s skupnimi težava-1 ^ tem me je zdramil podzave- P. M. DoetoJevskJJ: ZLOČIN M KAZEN Romsn v lostih delih s epilogom. Poslovenil Vlsdiair Levstik. Kolajno — no, tisto koUJno smp prodali — že davno, hm! — pohvalni Ilat pa ima še danea shranjen v omari In ni še dolgo, kar ga Je pokazala goapodinjl. In čeravno ima z goapodinjo nepresUne prepira, vsndar ne je hoUU komu k>ohvallti in mu pripovedovati o srečnih prošlih dneh ... Ne obsojam js, ns obsojam, saj js to zadnje, kar ima in osUlo jI js zgolj v spominu, s drugo, vas drugo Js šlo v nič. Ds, da; ona je vročekrvna, ponoena in neuklonljiva dama. Sama umiva pod in ob črnem kruhu sedi, a nespoštlji-vosti ns prenese, gato tudi gospodu Lebez-jatnikovu ni hoteU odpustiti njegove airo-vostl In ko jo je gospod Lebezjstnikov zato pretepel, se je vlekla v postelj bolj od žalosti, kakor zaradi udarcev. Vzel sem Jo vdovo, s tremi majhnimi otroki. Prvikrat ae je omo-žila a pehotnim čaatnikom — iz ljubezni; ušU je z njim iz hiše svojih roditeljev. Neizrekljivo je ljubiU tega moža, on pa je začel Igrati in prišel sodišču v roke — to je bila njegova smrt. Proti koncu jo je pretepal, a dssiravno mu ni odpustila, kar vsm is za-nssljlvlh virov se gs št dandanašnji a solzami spominja In mi gs aUvl za zgled; in prav mi Je to, zakaj vessli me. ds Je vaaj v svojih mUllh včasih Ae srečna ... In Ukrat je osUU sama s tremi majhnimi otroki v oddaljenem In puatem okraju, kjer sem bi vsi tedaj tudi Jaz, ostaU v Uko brssupnem siromaštvu. da se niti Jas ne spominjam podobnega, čeprav sem že mnogo videl po svetu. Vsi aorodnilA so Jo bili zapuatill, ker Je bila tako ponosna, da, celo preponoana. In tedaj, gospod, sem jI jas, ki sem bil tudi vdovec In sem imel od prve svoje žene štirinajstletno hčerko, ponudil roko v zakon, ker nlaem mogel gledati tolikega trpljenja. 2e po tem, da je ona, omikana In Iz dobre hiAe, vzela mene za moU, morete aklepatl, kako velika je bila njena beda. A vzela me je le! Jokala je in ihteU in vila roke — vzela me je pa vendar, ker nI bilo druge pomoči. Ali veate, ali veste, gospod, kaj je to, če človek nima več druge pomoči? Ne, tega v< še ne veate ... In vse leto sem pošteno in sveto izpolnjeval avo-Jo dolžnost, ne da bi se doUknil tegale," s prstom Je pokazal na kupico, "zato ker sem dobrega srca. A tudi s tem si je nisem mogel nakloniti; tedaj pa je prišlo, da sem — ne vsled preg reška, temveč zaradi (spremembe v upravi — izgubil aluibo; in takrat sem ta-čel . . . Poldrugo leto bo, odkar sva po dolgem romanju in mnogem trpljenju končno dospe-U v to kraano In s mnogoštevilnimi spomeniki okrašeno preatolnico. In tukaj sem dobil mesto — dobil in ga »opet izgubil. Ali me razumete? Tukaj sem bil odeUvljen Ae po svoji krivdi, ker se Je pokazal moj značaj. Zdaj prebivamo v oddaljenem kotu, pri gospodinji Amaliji Ivanovni Llppewechaiovi, a o čem živimo ip s čim plačujemo, tega vam ne vem povedati. .Mnogo jih še živi Um rasen naa. — Sodoma pregrešna — hm, da! Medtem pa Je doraatla moja hč. Is prvega zakona; In kaj vae Je dotlej pretrpels od svoje mačehe, o tem raje molčim. Da*iravno Je namreč Katarina Ivanovna polna velikodušnosti, vendar je vročerkvna in rasdraiijiva dama In se rada prenagli ... Da! A kaj jjpl govoril o tem! To ai lahko miallte. da vtgoje Sonja ni ImoU nobene. Pred štirimi M t «*m pofkuail pre. delati s njo semljepisje in občno zgodovino; a ker sam nisem poaebt.o trden in ker nI bilo pripravnih učnih pripomočkov — kajti kar sem imel knjig pri hiši -»hm! kje so še! — ss — as Je s Um njena vzgojo tudi končala. JPri perzijskem kralju Ciru sva ubeUla. Po- tem, ko je že bolj odrastU, je prečlUla nekaj knjig leposlovne vsebine in pred nedavnim ,„ ^ časom, po posredovanju gospodu Lebezjstni- {kasto svetlobo nočne svetilke kova, tudi "Fiziologijo" nekega Lewisa; či- sten čut,- da ss nekdo giblje potujoči sobici. Sijala je vanjo bleda zora in potemniU modri Cehov v ljubezni. Ko je bil aUvni pisatelj Cehov še mlad, ae je zaljubil v neko mlado, komaj omoženo damo. Vedno, kadar sU se srečaU in gvoriU med štirimi očmi, ji je hov zatrjeval, da jo strastno ljubi in da ji oaUne zvest do groba. Končno so začele dami njegove lementacije presedati in nekega dne je izjaviU odločno: — Ne govorite mi več o svoji jubezni! OsUti hočem zvesta svojemu možu.'. Cehov je odgovoril: — Oprostite gospa, toda zdi se mi, da ne govorite baš pametno. Noben pameten kapiUlist ne naloži vsega svojega^ bogastva v eno podjetje. , • V uredništvu. Mlad pesnik pride v uredništvo in vpraša slugo: — Je glavni tu? — Ne. Pesnik malo pomisli, potem pa privleče iz žepa rokopis in ga izroči slugi, rekoč: — No, morda pa vrfete vi namesto njega tole v koš. e Prijetno bivanje. Turist: Je bivanje pri vas poleti prijetno? Kmet: Kar se tega tiče, ste lahko brez skrbi. Tri gostilne, e-na kraj druge in v eni je boljše pivo nego v drugi. UU jo je z velikim zanimanjem in tupaUm je tudi glasno prečTtaU kak odlomek, da smo slišali vsi: to je vsa njsna izobrazba. Zdaj pa se obračam do vas, csnjeni gospod, in vas vprašam: kaj mislite, ali more revno, toda pošteno dekle mnogo zaslužiti i poštenim delom? . . . Petnajst kopejk na dan ne zasluži, gospod, ako je poštena in nima posebnih zmožnosti, in še sa to mora deUti brez odpočitka. Državni avetnlk Klopstock, Ivan Ivanovič — morda ga poznste? — ji ne le ni dsl zaslužka za šivanje polducaU holandsklh arajc, temveč celo z Žalitvami jo je nagnal, z nogo je bil ob tU in jo ozmerjal, češ, da vrat rta srajci ni napravljen po meri In poševno. In poleg tega imamo doma majhne otroke!... Nekoč torej hodi KaU-rlna Ivanovna po sobi semtertja,, sklepa roke in rdeče liae ss ji rijejo na licih — to je navadno pri tej bolezni. "Lenoba ti, čemu neki živiš pri nas in ješ zastonj, piješ in grejeA se; čemu jeA In pijeA, ko otroci go tri dni ne vidijo akorjice kruha 1" Jaz sem tistikrat ležal, no. seveda, pijan asm bil nekoliko; in tako sližim, kako ji moja Sonja — tako krotka je in njen glasek je Uko ponižen; plavolaaa je in vaekdar bledega in bolehnega obrazka — odgovori: "Kaj mislite, KaUrins Ivanovna! Take obrti da naj se lotim?" Darja Francevna, zlobna in policiji dobro tnana ženska, je bila že večkrat veleU povprašati po gospodinji. "Ah, kaj," pravi KaUrlna Ivanovna porogljivo, "pač nimaš vzroka, da bi čuvala tisti zaklad!" — A ne obsojajte je, cenjeni gospod, nikar js ne obsojajte; saj tega ni rekla v zdravi razaod-nostl, temveč v razburjenju, v bolezni in ob joku Učnih otročičkov; bolj od užaljenosti je rekla to, kakor v doelovnem pomenu . . . Kajti KaUrins Ivanovna je že takega značaja, in če začno otroci jokati — najsi tudi od gU-du — Ukoj jih jame tepsti. Bilo je okrog šeste ure. In tedaj sem videl, kako si je 8onja zavezala ruto, ogrnila ogrlnjač In odAU z doma; ob devetih pa je prišU nazaj. Ni izpre-govorila besede in nikogar ni pogledala, temveč stopi U* je naravnost pred KaUriao Iva-novno in pološila trideset rubljsv ns mizo. Nato je vzeU našo veliko zeleno ruto Iz damske-ga sukna, ki Jo rabimo vsi, zakrils glsvo In lice in legU na postelj s obrazom proti steni; samo to ss js videlo, kako so ji trepeUls pleča in ves život Ji je trepeUl ... Jaz ps sem letel kakor prej ... In videl sem nato, mUdi mož, videl sem. kako je KaUrlna Ivanovna, ki tudi nI rekU besedice, stopila k Sonjini postelji in ostaU ves večer pri nji na kolenih, poljubljala jI noge in ni hoteU vsUti; a nato sU zaspali obe skupaj — v objemu — obe — obe-dve — da — a Jat — sem ležal pijan .. Marmeladov Je umolknil, kkkor ds ne mo-re več govoriti. Potem si je naglo nalil, itpil In se odkaAlJal. "Od Ukrat. cenjeni gospod," je nadaljeval po kratkem molku, "od takrat je moraU moja hči Zofija 8emenovna raradi tistega nesrečnega slučaja In po ovadbi Akodošeljnih ljudi — sa kar Ima posebne zasluge Darja Francevna — Imeti rumeni listek in potemUkem ni mogla več ostati pri naa. Tudi goapodinja. Amalije Kedorovna, tega ni hoteU dopustiti, dasi-ravno je prej sama podpirala Darjo Francev-no, in gospod Lebetjatnikov — hm! — ravno tavoljo Sonje se je pripetiU tisU reč med nJim In KsUrino Ivanov no. Iipočetka Je sam latil ta Sonj ko, potem pa ae je naenkrat pre-vtel: "Ali miallte. da bom živel Jaz kot Isobra-žen človek v istem stanovanju a takšno žensko?" KaUrlna Ivanovna pa se Je potegnlU sanjo in tako se Je tgodilo . . . Sonjica hodi zdaj le še v mraku k nam. streže KaUrint Ivanovni In jI prinaša krepčil In zdravil . . . SUnuje p« pri krojaču Kapernavmovu. kjer si je najela soba (Daljo ptŠMŠaJM.) Zakaj ni piakal. Šestletni Janezek ae vrača iz parka z razbitim kolenom., — Ali si padel? — ga vprafe skrbna mamica. '/ — Da. *( — Si zelo piakal? \ — Ne. Saj ni bilo nikogaKr parku. . NA PRODAJ JAJCA ZA TALEN JE Prvovrstna jsjea ss vslenjs od pol-nokrvnih temno bsrvnib "Ročk" kokoši. Prodam 15 jajc xa $1.60 bres poštnine. Te kokoši imsjo rekord ds vam zležejo od 300 do 327 jsje na Ista Kokoši so velike in teisjo od 7 do 9 funtov ens, petelini ps 10 do 11 funtov vssk. Naročila in denar pošlji to na naslov: Mrs. P. J. Barton, P. O. Madrid, Iowa. . —(Adv.) PONDEUEK, 15. APRiu NAROČNIKI POZOR! (March 31-2$) , ~ k aarodaias Ponovit, I da vam (bu Ako tisU nt preji **»*Uea, k« je vaš Ust | čan ia ga ae prejmete, je i goče vsUvljen vsled napafc naslova, pišite asa doptofa, navedite stari ia nori naslon Naši zastopniki se v* { Atveni tajniki ia dragi ust« ki, pri katerih lahko naročnino. Naročnina aa celo leto jt | in za pol leU pa $3.00. C & N. P. J. doplačajo $4 80 leto, sa pol leU $2.40. Za mesto Chicago ta a za leto $7.50, pol leU $3.71 člane $(40. Za Evropa stane ss psi $4.50, sa vse leto pa $9.00. Tedalk staas sa Evropo fi Člani doplačajo aaao ife ila zmršene na tilnik, SkloniU sem se Čez rob postelje da pogledam. Sedeča na svoj postelji, si je mlada Francozinja obuvaU nogavice. Iz višine sem opazi! lase, nelepo padajoče v žalostnem neredu, kot gs vedno kažejo barvani laaje, ko so razčesani. In gola ramena sem videla, drobna, pa ne suha, mladostna, trpke miline, z lopaticami sličnimi porajojočim se perutim. CutKi je moraU moj pogled na sebi, ker je dvignila glavo kviAku | vendar ni pozdravlja | in malo za tem je izginila v toaletno sobico. Ko se je vrnila, v popolnem | redu, v tesno prilegajočem ae kostumu s širokim belim ovratnikom, sem se vprašala, kako si | je mogla tiste svoje trde grive osmojene barve tako sijajno počesati. Zdelo ae je, kot da prihaja od frizerja. V zraku? vonj, pomešan is duha kol in sloe vode, akacije, flne-ga pudra. •> Nato lagotna poteza z rdečim svinčnikom preko ustnic, s črnim preko obrvi. Na glavo kapo U rdečega usnja, potisnjeno do oči; in švigniU je ven z malim kovčegom, ne da bi se obrnils. Z bogom, maU Francozinja! |Tako zgodaj je odhajala? . . Tri ali štiri, ure so Ae manjkale do Rima. Mogoče jo je ns hodniku pričskovsl prijatelj, a katerim sem jo videla tiho se raz-govarjati prejšnji večer. Gotovo kakor zora je prihajal zame po odhodu tiate ženske ob-|čutek počitka. V oddelku nisem več vdihavala drugega osračja razen svojega. Nisem videla brezmejnih planjav, preko katerih je brsel vlsk, toda čutlU sem prostornost, prostost bres konca, oboUvijajoČ se hlad pod prvo svetlobo neba Zaprla asm spet oči. Spati? Da, sedaj bom lahko Znova js brneU po možganih i drdranjem vlaka popevka: bližnja in daljna, kakor ponoči na traUh Lombardije glasovi murnov: Ainsi font, font, font trols petiU tours et puis s*en vont. Pošta prad 360 leti. — V arhivu kraljevega dvora v Stockhol-mu so našli poštai zapisnik iz leU 1096., ki dovoljuje prav žalnimi v vpogled v meddržavno | obratovanje pošt tedanjega časa . Osobje tedanjega urada je I bilo kaj maloštevilno, tvoril Je poAUr s blagajnikom In i koMko pomočnikov. Znamk Ae niso poznali, pisma so ae plače-vala po teši. PoAiljke so odpra-Imili na južno Svedako, od tam pa dvakrat tedensko, ob sredah In sobotah, v Inostranstvo. Vendar je bil obrat navtlk pomanjk II ji vi organizaciji precej živahen. Zapisnik za I 1(08. Ukatuje celih 180.000 pisem, ki so jih odpremill v inostranstvo. naroČite si knjigo 'AMERIŠKI SLOVENCI." Pobožna žena. Mlada pobožna žena, ki je hotela osUti v samostanu, si je v zadnjem hipu premislila in se je omožila. — Duhovni oče, ja, dejala svo-, emu spovedniku, odpustite mi, nisem mogU premagati hrepenenja, ki me je gnalo, da spoznam greh. e Med prijateljicami. — Včeraj me je Tone prosil, naj se poročim ž njim in napravim iz njega najsrečnejAega človeka na svetu. — No, in katero teh dveh proAenj misliš usliAati? • Po glasu se je spoznal Znanec je srečal Bolduocis, katerega že dolgo ni videl. — Kako si se izpremenil, odkar si se dal glsdko obriti. — Vem. Ko sem se prvič pogledal v zrcalo, sem ae spoznal samo po glasu. Naročaiaa lahke ta« i pošljete na naslov: Upnmužtro "PR0SVET 2117 $. Uvadals Avt~ Cbioags. IZVRSTNA PRILIKA Člani in članice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite list ProsvsU vsak dan sa smo Isto U knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nsa pošljete bres odbitka svate $640. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLEfiKA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NEZUE, vredna $1.50, ia PATER MALAVEN-TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopaj vrednost $5.00 ta dnevnik ProsveU n sna lata ta svata $8 JO. To veljs sa Oaas S.NPJ. sa vsa stara ta nove naročnike. Ne Bani pU-čsjo $7.50. Lahka dobite pol leU dnevnik ProsvsU ta *apnel vradaostl aa $240 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-' KON BIOGENEZIJE, ali pa ZAJEDALCE ta HRBTENICO in INFORMATOR ako nam pošljete svoto $3.90. Nečlani pošljejo $4-50. Ali pa ss $2.90 pol leU Ust PrasveU ta knjiga JIMMT HIGGINS. Nečlani $340. Ta vse velja sa stara ta nove aarofnike. ta. Denar ta naročila poslati celo svoto bres odbitka, pošljite na upravnlštvo na wuslov: PROSVETA, 2(57 So. Lswadale Ave. Chicago. IH Pošiljam $...................... m*....m....m....m. ......... m....... bas Naslov Država.......................................... ............................ .................. Cl. društva..... „h..H>HH« Ta ziižaia cena kij« Književne Matice SNN. VELJA DO 1. JULIJA 1929 Sadal ja prilika, brat ja ta ssatra, ds * vsakdo lahko naroči eno ali več ka jlff pa asb nizki esnl. Kajige so dobra, pootes ta msrsM H jih imoti v vsaki hiši. Aif«frtftn SLOVENCI—U knjiga obsega 682 strani in mnogo krasnih zgodovinskih sHk, js prijazna za čitanje ta vam daje veliko pouka o zgodovini A"—ameriških Slovencev in naša S. N. P. Jednote. Knjiga vrsdna $5.00—ssdaj ...................................................».m«.,....«....... SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA—izvrstna poučna knjiga za učsnje ■niltšTins ta nantad dragimi pojasnili, vredna $2.00—sedaj.............®0c ZAKON BIOGENEZIJE—U knjiga pojasnjuje splošni razvoj in naravne zakona, vssbuje veliko poučnega aa va^aga človeka, vredna $140--ssdaj-------------------------------- 40c PATER MALAVENTURA V KABARETU—povest is thrUanja amarlfldh frančiškanov ta došMjaji rojaka, rsebuje precej slik, vrsdna $140— a^i.i _ ___ „, .........................50f WUU m..................................*...................................................................f ZAJEDALO—povest In sUka skritega ftivljsnja slovenskih deUvcev v Ameriki, vrsdna $1.75—sedaj.................................—...................... JIMMIE HIOGINS—zanimiva ta krasna porast, spisal dobrosnanl pUsteU Upton Sinclair, poalovsall L Molek. vredna $1.00 sedaj--~ 40e Odtrgajte ta Ustsk. prilošite potrebno svoto v pisma In pošljite m PROSVETA, MfT S. Lawndale Ave. Chicago, IU pošfljsm svoto $___kot naročOosaaledočs knjig«: Knjige pošljite na NaUov. pošljem tudi naročnino sa Hat ProsveU svoto $. Otaal S. N. P. J. plačajo sa celo leto $4.80. sa pol leU $C40 ta na 0aal 98.00 aa aaročaino. (To valja