PRIMORSKI DNEVNIK Akt*11™3 plačana v gotovini «oo. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 17 (9019) TRST, sreda, 22. januarja 1975 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnilt PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi ZaJrriA nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiska! v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edina tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjem Evropi. PRED JUTRIŠNJO VSEDRŽAVNO SPLOŠNO STAVKO V IZJAVI TISKOVNI AGENCIJI TANJUG VPRAŠANJE POKOJNIN V OSPREDJU SESTANKA MED VLADO IN SINDIKATI vlogi neuvrščenosti Sindikalni predstavniki zahtevajo 15.000 lir poviška, medtem ko ponuja minister za delo Toros samo 12.000 - Dosežen okviren sporazum med Confindustrio in sindikalnimi organizacijami o zajamčeni plači RIM, 21. — Medtem ko se vse kategorije delavcev pripravljajo na ka|0Sn° s*avk°' k' bo v četrtek, 23. januarja, je v ospredju sindi-tega boja sestanek med ministrom za delo Torosom in sindi-nimi predstavniki o povišanju pokojnin. Namen četrtkove stavke prav podkrepiti sindikalne zahteve. Minister za delo Toros je sprejel anes zjutraj delegacijo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, ki 0 Jo vedili Lama, Vanni in zvezni tajnik C!SL Crea. Nadaljevali so s ^°9ajanjem o pokojninah, tako v zvezi z finančnimi izboljšavami, kot feformo pokojninskega sistema. Kar zadeva izboljšave za pokojnine |.° 102-000 lir so predstavniki sindikatov predlagali zvišanje 15.000 r' X katerih bi bil zapopaden tudi ■ ysek 13 od sto, ki ga že preje-10 od 1. januarja letos. Minister i ros Ì® na zadnjem sestanku 15. T nu.aria ponudil povišek 12.000 Er. vc k V fern primeru bi bil v tem i e XYan. Povišek 13 od sto ki ga s uživajo. Ministrstvo za delo bi i Predlogom hotel zagotoviti o isanje upokojencem, ki imajo nianl kot 92.300 lir mesečno. ton'n^ ^a*n' Predstavniki so poleg a danes zjutraj predočili mini-s k * °rosu Potrebo po mehanizmu, p ajXr'rn nai bi navezali pokojnine izo !pam'ko plač, tako da bi se Sn,,i prepogostim sporom z vlado na ,e"> področju. o tne^ vtado in sindikati kon •n’na^ se dodo nadaljevala delov Že jutri bo začela ati delovna skupina, v kateri DrBu'le^eac! odnistrstva za delo in Ni stavnih sindikalnih organizacij. ZBm°Va n£d°ga bo izdelati mehani-^°VeXave med pokojninami in CKTlrni' ^*ndikalna federacija CGIL, v k t10 ot,javila komunike, n. ? poudarja tesno povezavo vam' takojšnjimi gmotnimi izboljša-form 1(1 za'1tevami. ki zadevajo re-sebn° ^ojninskega sistema s po-Vezot111 .oz*r(>rn ua mehanizem po-namiW3, pokojninami in di- izboli"0 P a^' ^ar zadeva takojšnje pcdrìt^6 sindikalna delegacija lo ' rial-’ 80 predlogi vlade ze- da hr 60 zabtev sindikatov in od vsekakor odvisen Ure.n •'teV’ ki bodo izdelali za ne ^ 1C]tev omenjenega povezovalca mehanizma. strip068 ,se j® na sedežu Confindu-katPb sest?ta tudi delovna skupina, plati Proučiti s tehnične moral proučiti še minister za delo Toros, sklep, da je treba dati vse primere preosnove in vpisa v dopolnilno blagajno predhodno v proučitev sindikalnim predstavnikom. Poleg tega morajo javne oblasti proučiti vse investicijske gfcograme prizadetih podjetij ter njihove načrte za preosnovo. Kar zadeva stopnjo in način posega dopolnilne blagajne bo slednji dosegel 80 od sto včern'rezu^a*;e’ ^ 80 j'h dosegli če p ° 1vPrašanju zajamčene pla-Poro^p0!?1}6 ie delovna skupina in «tipa-? tie'eSacijama Confindustrie in TJTT lknne federacije CGIL, CISL legam -' j dveurni seji sta obe de-snorai1 dose§!i « tem vprašanju Preri tUrn'- Por°čajo sindikalni točk/ fvniki. zadevajo najvažnejše sporazuma, ki pa ga bo jutri del sestanku med ministrom za HiL,i or°som in predstavniki sin-UlL J® federacije CGIL, CISL in ie bil lin ti p°kojnin koini/ te" 9Gvor ° zvižaniu P°‘ o vprašanju navezave s,anek je na ^ dmam'ko Plač- Se- sal c« v glavnem jalov, ška P°nuia Tores 12.000 lir povi-2ahteva* POk°ini^ medtem ko 15 Onn3'?- s ndikalni predstavniki srečanj V Rimu i® bilo tudi dajale«6 X161* , de!egacijama delo-CGIL cici'0. s'ndil> i® egiptovski pred- dfžava pr1ll2,laVil' da i®'"i^ova rovni . Pf'Previjena podpisati mi- sledno izvafa't'11 u lzraelom in d°-njega j,h latl obveznosti, ki bi iz Pa om/kn'li'Z' 'Zrael b! s® rnoral k° z zaseden Ceprav Postopno, ta-k°t na r i 93 02emlia na Sinaju, Med G0lanu in ,T|ea svoiirv, 4 . .' v ^-isiordaniji. na Koroškim ti'idnaevn.im obiskom 0značila u«»' k )e opozicija 9ando i« Predvolilno propa- r®Publike KirrIeu'?nik avstrijske ,udi o potreh- SCh,ae9er govoril bema narod ' P° sozitÌu rned o-0 Poinos^3' ki j® živita, ter 9°slaviio u b. h °dnosov z Ju-Slovencfneaa»d3r pa s° koroški izvajanja, saj /n0.OC®nili nìegova bl'?ti, da bi'bi f nÌ.bil° raz- Pripravljena u Avstrija končno žila drtavl Ce,°t! fzvniati doloro f anjšto. P°90dbe' ki s® «- V okviru jutrišnje vsedržavne splošne stavke bodo danes stavkali tudi časnikarji in tiskarji dnevnikov, zaradi česar ne bo jutri izšel noben dnevnik. Prihodnja številka Primorskega dnevnika bo zato izšla v petek, 24. januarja. kosmatih prejemkov, od katerih bo 8 od sto v breme posameznih podjetij. Sestanek med strankami leve sredine o reformi RAI-TV RIM, 21. — V palači Chigi je bil danes sestanek med ministrom za pošte Orlandom in predstavniki levosredinskih strank, na katerem so razpravljali o reformi RAI - TV. Glavna sporna točka, glede katere so dosegli sporazum, je zadevala družbo SIPRA, ki ima v zakupu radiotelevizijsko reklamo. Dogovorili so se, da v pričakovanju globalne reforme vsega področja reklame ne bo smela sklepati novih pogodb, ko bi te pomenile zvišanje obsega posla za več kot deset odstotkov. Kot je znano, je vlada pripravila nov odlok o reformi RAI - TV, potem ko prvi odlok ni mogel biti pravočasno odobren s strani parlamenta zaradi obstrukcije misovcev. iiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiHHmiiimiiiiiiiuiiiimiiiiiMiiHiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VČERAJ V POSLANSKI ZBORNICI* Priznanje volilne pravice 18-letnikom Zakonski osnutek bo moral odobriti senat, nato pa še enkrat obe zbornici - V veljavo bi moral stopiti pred deželnimi volitvami RIM, 21. — Poslanska zbornica je danes s 394 glasovi proti 65 odobrila zakonski osnutek, ki priznava 18-letnikom volilno pravico. Razprava zakonskem osnutku se bo sedaj preselila v senat, nato pa ga bosta morali obe zbornici še enkrat odobriti, saj gre za zakon, ki spreminja ustavo, zaradi česar je predvidena posebna procedura. Pred glasovanjem je povzel zaključke razprave notranji minister Gui, ki je dejal, da vlada podpira zakonski osnutek ter da mu pripisuje velik pomen za omikani razvoj države. Dodal je, da se reforma vključuje v program, ki ga je v parlamentu orisal ministrski predsednik Moro ob predstavitvi nove vlade ter da se povezuje s potrebo po zagotovitvi čim širše udeležbe državljanov v javnem življenju. Poleg tega je ukrep v skladu s težnjo, ki se je pokazala v večini demokratičnih evropskih držav ter pomeni tudi izpolnitev resolucije ministrskega sveta Evropskega sveta. Odrekati mladini volilno pravico — je še dejal minister Gui — bi bilo kratkovidno in neprevidno dejanje ter bi pomenilo dopustiti mladim kot edino alternativo samo kontestacijo in protest. Gui je končno izrazil prepričanje, da bo reforma prispevala k utrjevanju italijanskih demokratičnih ustanov ter da bodo mladi znali dati svoj odgovoren prispevek, da bi bilo omikano življenje države vedno bolj svobodno in urejeno. V glasovalnih izjavah so predstavniki vseh strank, od komunistov do misovcev, podprli zakonski osnutek. Številni govorniki, predvsem iz vrst levice, pa so poudarili, da je treba zakonski bsnutek čim prej dokončno odobriti, tako da bodo 18-letniki lahko glasovali že na bodočih upravnih in deželnih volitvah. Socialisti in komunisti so med drugim napovedali, da se bodo odločno borili proti vsem zavlačevalnim manevrom. Že sedaj pa je povsem jasno, da takih manevrov ne bo manjkalo. O tem priča že sam izid današnjega glasovanja, saj so se vse stranke izrekle za zakonski osnutek, kljub temu pa je 65 poslancev glasovalo proti. Lahko je domnevati, katerim strankam pripadajo «prosti strelci»: vse dosedanje raziskave javnega mnenja so namreč ugotovile, da bo znižanje roka za priznanje volilne pravice koristilo predvse: i levičarskim strankam, medtem ko bo najbolj prizadelo krščansko demokracijo, ki po splošnem priznanju ne uživa med mladino pretiranih simpatij. Danes je zasedal tudi senat, ki je proučil zakonski osnutek o delni spremembi državnega proračuna za finančno leto 1974. Pred znižanjem «pasivnih» obresti RIM, 21.. Tito o nepogrešljivi v svetovni politiki Jugoslovanski predsednik poudaril potrebo po večji koordinaciji med neuvrščenimi državami Danes' je bilo na se- janskih bank (med temi številne delujejo s svojimi podružnicami tudi na Tržaškem in Goriškem). Na srečanju so sklenili, da od datuma, ki ga bodo še določili, «pasivne» obresti na tekoče račune ne bodo smele presegati 14 odst., na hranilne vloge pa 15 odst. Poleg tega so še sklenili, da se obresti na tekoče operacije znižajo za 2 odst. (v nobenem primeru pa obresti ne smejo presegati zgornjih meja). Pri tem gre za obresti, ki jih banke plačujejo občinstvu, ki pri njih vlaga svoj denar. O tem sklepu bo moralo razpravljati še združenje bank «Assolombarda». Trdijo pa, da so v teh krogih sprejeli sklep. pozitivno. Znižanje o pasivnih obrestih bo brez dvoma ugodno vplivalo na «aktivne» obresti, to je na obresti, ki jih morajo plačevati tisti, ki najemajo posojila pri bankah. Današnji sklep je treba spraviti v zvezo s popuščanjem napetosti, ki je do konca lanskega (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 21. — Predsednik republike Tito je v izjavi Tanjugu dejal, da je v današnjem zapletenem mednarodnem položaju z mnogimi negotovostmi in nevarnostmi neobhodno potrebno, da neuvrščene države še bolj koordinirajo svojo dejavnost. Po njegovem mnenju je zelo dobro, da je med neuvrščenimi državami široko sprejeto stališče, da je v tem trenutku najvažnejše dosledno in hitro izvajanje sprejete resolucije in program. Tito je ugotovil, da je pri tem že dosežena akcijska enotnost neuvrščenih, da pa je treba tudi stalno krepiti solidarnost neuvrščenih z drugimi državami v razvoju. Za vse to se je Jugoslavija vedno zavzemala v mejah svojih možnosti in to bo delala tudi v bodoče. Z eno besedo dosledno izvajanje tega, kar je bilo sprejeto v Alžiru, bo najboljša priprava neuvrščenih držav za prihodnjo konferenco na vrhu, ki bo, kot je sklenjeno, 1976 v Šri lanki, je dejal predsednik Tito v odgovor na vprašanje, na kaj se morajo neuvrščene države osredotočiti v dobi pred peto konferenco neuvrščenih na vrhu. V izjavi, ki jo je dal ob pričetku izmenjave vesti in informacij med agencijami neuvrščenih držav, je Tito podobno, kot vladna predsednica Sri lanke gospa Bandaranaike v svoji včerajšnji izjavi ocenil dejavnost neuvrščenih po 4. konferenci, ki je, po njegovi ugotovitvi, v svojih sklepih dala najpopolnejšo koncepcijo in strategijo za hitro reševanje zapletenih vprašanj današnjega sveta. Po konferenci v Alžiru, ki je poudarila potrebo odločne in kontinuirane skupne akcije neuvrščenih, so neuvrščene države skupno z drugimi državami, ki imajo o mednarodnih vprašanjih iste ali podobne poglede in drugimi naprednimi silami, razvile izredno živo dejavnost na mednarodnem področju, zaradi česar se je neuvrščenost uveljavila kot svetovna politika. Njen vpliv v iskanju rešitve za pereča mednarodna vprašanja je vedno večji. Kljub določenim razlikam, ki izhajajo iz objektivnih okoliščin in posebnega položaja posameznih držav, so neuvrščene države s skupno akcijo uspele ohraniti in še bolj okrepiti svojo enotnost ter povečati sodelovanje z drugimi državami v razvoju. Neuvrščene države so, po oceni predsednika Jugoslavije, po konferenci v Alžiru, dale pomemben prispevek k iskanju rešitve za najbolj zapletena vprašanja. V zvezi s tem je omenil predvsem Bližnji vzhod, Ci-jrer, potrese v mednarodnih gospodarskih odnosih, odpor hitrejše likvidacije kolonializma in oboroževalno dirko. Posebni jximen je Tito dal dejavnosti neuvrščenih na gospodarskem področju, kjer so na pobudo alžir- ske konference in na osnovi sklepov posebnega zasedanja generalne skupščine svetovne organizacije bile pod-vzete odločne akcije, katerih smoter je vzpostavitev novega mednarodnega gospodarskega reda. B. B. Tiskovna konferenca predsednika Forda WASHINGTON, 21. — Ameriški predsednik Ford je imel danes tiskovno konferenco, med katero se je dotaknil kopice tako notranjepolitičnih kot mednarodnih vprašanj. Glede Bližnjega vzhoda je dejal, da je nevarnost nove vojne na tem področju «zelo resna» in da so prav zaradi tega ZDA stopnjevale svoje napore bodisi na diplomatskem področju kot tudi z dajanjem vojaške pomoči na ohranitev ravnotežja sil. Glede odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo je izrazil prepričanje, da se bo politika pomiritve «nadaljevala in razširila»,- POROČILO TAJNIKA DARIJA CUPINA Obsežne naloge SKGZ za zaščito naših pravic Živahna razprava o programu na seji glavnega odbora Slovenske kulturno-gospodarske zveze Drugi del ponedeljkove seje glavnega odbora Slovenske kultumo-gospo-darske zveze je bil posvečen obravnavi programa dela zveze za bližnje razdobje. O tem je poročal tajnik Darij Cupin, ki je prečital naslednje poročilo: Naš zadnji občni zbor je zopet pokazal vlogo, ki jo ima naša zveza kot avtonomna organizacija, da izraža interese naše narodnostne skupnosti. Pokazal je, do kakšne mere je naša zveza to vlogo izvršila, pokazal pa je tudi vrsto odprtih vprašanj in nalog, s katerimi se bo morala naša zveza spoprijeti. Spričo vedno novih m obsežnejših nalog je pa treba uskladiti želje in potrebe z danimi možnostmi. Zato je treba določiti prioriteto problemov, ki jih bomo morali rešiti. Vsekakor pa bo moralo naše na-ealjnje delo sloneti na sledečih načelih: 1. Pri zavzemanju stališč do splošnih družbenih problemov kot pri proučevanju splošnih manjšinskih vprašanj bo potrebna vedno bolj temeljita strokovna obdelava. Vse obsežnejše naloge, pred katerimi se nahajamo, zahtevajo od naše zveze tako kadrovsko kot strukturalno obogatitev. 3. Celotno naše delo mora sloneti na načelih interne demokracije, ki se izraža v avtonomiji članic ter kolektivnega odločanja, pri čemer mora sodelovati čimveč ljudi, ki se za določene probleme zanimajo. 4. V celotnem naše mdelovanju morajo priti vse bolj do izraza težnje in želje mlajše generacije. Prva naloga, ki si jo moramo zastaviti v program, je nadaljevanje borbe za globalno zakonsko zaščito celotne naše manjšine v deželi F-JK. To pomeni, da moramo kot SKGZ: 1. Biti pobudniki za enotne nastope vseh Slovencev, da bi s tem pospešili uresničitev globalne zaščite; 2. p odpirati enotne pobude ostalih političnih organizacij, ki vodijo k istemu cilju; 3. imeti stalne stike z vsemi političnimi dejavniki v deželi ter jih nenehno opozarjati na še nerešena vprašanja slovenske narodne skupnosti; 4. vključevati se v snlošno politično dogajanje države, v kateri živimo ter dajati podporo tistim silam, Ui se istočasno borijo za večjo demokratizacijo družbe in za priznanje pravic naše narodnostne skupnosti. Toda istočasno z borbo za dosego globalne zakonske zaščite se moramo še naprej in to z večjo vnemo MED TRIDNEVNIM OBISKOM NA KOROŠKEM Avstrijski predsednik Kirchschlaeger o nujnosti dobrih odnosov s SFRJ Koroški Slovenci so njegova izvajanja sprejeli negativno, ker sploh ni nakazal možnosti, da hi bila Avstrija pripravljena dosledno izpolnjevati določila državne pogodbe (Poseben dopis) CELOVEC, 21,. — Predsednik avstrijske republike dr. Rudolf Kirchschlaeger se je med svojim tridnevnim obiskom na Koroškem, ki ga je opozicija označila kot izrazit propagandni manever pred deželnimi volitvami na Koroškem, in ki ga danes zaključuje, večkrat dotaknil tudi manjšinskega vprašanja in odnosov z Jugoslavijo. Kakor je avstrijski predsednik Kirchschlaeger izrekel na eni strani mnogo lepih besed o nujnosti sožitja med obema narodoma na Koroškem in o nujnosti dobrih odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo, tako so koroški Slovenci vendarle njegova izvajanja sprejeli negativno, ker sploh ni nakazal možnosti, da bi bila Avstrija pripravljena resno pristopiti k doslednemu izpolnjevanju avstrijske državne pogodbe. Dr. Kirchschlaeger je v svojih izvajanjih nastopil predvsem proti. kot je dejal, medsebojnim žaljivim pavšalnim obdolžitvam, ki da nikomur ne koristijo, za 'manjšinsko vprašanje pa je dejal, da je mogoče odnose med večino in manjšino rešiti samo z dolgotrajnim in pogasto težkim demokratičnim procesom prepričevanja, pri čemer pa da igrajo pomembno vlogo tudi mednarodne pogodbe in primeri iz drugih dežel Kar zadeva odnose med Avstrijo in Jugoslavijo, je predsednik avstrijske republike poudaril, da je Avstrija resnično zainteresirana za dobre odnose z Jugoslavijo na podlagi načel, ki so bila izdelana na konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi, in ki jih v veliki meri vsebuje že tudi ustanovna listina združenih narodov. Iskreno tudi želimo, je dejal dr. Kirchschlaeger, da bi Jugoslavija lahko neovirano izpolnjevala pomembne naloge, ki jih ima v mednarodni skupnosti držav, sam o-sebno pa bi želel nadaljevati dobre leta vladala na denarnem trgu. ...................i........ KAIRO ZA MIRNO REŠITEV KRIZE NA BLIŽNJEM VZHODU Egiptovski predsednik Sadat pripravljen podpisati mirovni sporazum z Izraelom PARIZ, 21. — Egiptovski predsednik Sadat je dal pariškemu dnevniku «Le Monde» intervju, ki je povzročil v svetovnih političnih , krogih velik interes. Sadat pravi, I da je pripravljen podpisati mirovni sporazum z Izraelom ter dosledno spoštovati obveze, ki bi iz njega izhajale. Naj omenimo, da bo Sadat uradno obiskal Francijo v začetku prihodnjega tedna. Egiptovski predsednik je dal razumeti, da bi lahko pristal tudi na postopni umik Izraelcev z zasedenih ozemelj (Sinaja, Golana in iz Cisjordanije) in da bi celo pristal na demilitarizacijo Sinajskega polotoka, če bi Izrael ponudil ustrezne protiukrepe. Sadat je dodal, da je položaj na Bližnjem vzhodu izredno napet in da je za Egipt bistvenega pomena, da se na tem področju ohrani dinamika miru. Treba je čimprej nekaj ukreniti, dokler ne bo prepozno, je dejal. Na vprašanje, kaj je Egipt pripravljen dati v zameno za vrnitev gorskih prelazov Mitla in Gidi na Sinajskem polotoku in petrolejskih vrelcev v Abu Rodeisu je Sadat dejal, da v zameno za ozemlja, ki spadajo pod suverenost njegove države, ne bo dajal ničesar, dodal pa je, da lahko privoli v nekatere koncesije izključno v o-kviru globalnega sporazuma. Te koncesije pa nikakor ne bodo smele kršiti celovitosti egiptovskega o- Saudski kralj Feisal in egiptovski predsednik Sadat med pogovori v Asuanu dežu generalnega ravnateljstva banč- 1 zemlja in niti njegove nacionalne ne ustanove Monte dei Paschi sreča- j suverenosti. nje predstavnikov 14 največjih itali- Sadat se je ukvarjal tudi z vpra- šanjem petrolejske krize in s tem v zvezi omenil zadnje izjave ameriškega državnega tajnika Kissin-gerja o možnosti oboroženega posega ZDA proti državam proizvajalkam petroleja. Dejal je, da E-gipi nima najmanjšega namena o-grožati zahodnega gospodarstva in ol) tej priložnosti ponovno izrazil svoje popolno zaupanje v zunanjega ministra ZDA, «ki je dokazal, da je izredno. objektiven in loja- len». Sadat je govoril tudi o odnosih med Egiptom in Sovjetsko zvezo, ki je po njegovem mnenju proti vsakemu vojaškemu posegu zoper Izrael. S tem v zvezi pa je dejal, da ne izključuje možnosti, da bi Egipt utegnil preklicati so-vjetsko-egiptovski sporazum, če bo Moskva še naprej vztrajala pri tem, da noče dobaviti Egiptu orožje, ki ga ta nujno potrebuje. Medtem je saudski kralj Feisal zaključil svoj obisk v Egiptu, kjer je imel več pogovorov s predsednikom Sadatom. V sklepnem poročilu poudarjata obe državi zahtevo po popolnem izraelskem umiku z vseh zasedenih arabskih ozemelj, kajti samo v tem primeru bo mogoče doseči mir. Saudska Arabija bo dala Egiptu dodatni prispevek 106 milijonov dolarjev, ki naj bi ga Kairo uporabil za najnujnejše posege. in prijateljske odnose, ki so že njegovega predhodnika povezovali z jugoslovanskim predsednikom na način, ki je koristil obema državama. Predsednik avstrijske republike je ob obisku na Koroškem kljub mnogim lepim besedam v bistvu vendarle samo ponovil stališča iz zadnje avstrijske note in ni nakazal nikake pripravljenosti Avstrije, da končno dosledno izpolni avstrijsko državno pogodbo, s čimer bi bili tudi odpravljeni vzroki za sedanjo napetost med obema državama. Dr. Kirchschlaeger je sicer poudaril, da kot zvezni predsednik nima pravice neposredno vplivati na sprejemanje zakonskih predpisov, vendar pa je hkrati vztrajal pri fikciji, da gre tako pri manjšinskem vprašanju na Koroškem, kot pri odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, v bistvu samo za nerazumevanje z obeh strani. Kakor je treba na eni strani pozdraviti željo po dobrih odnosih med Avstrijo in Jugoslavijo, ki jo je izrazil predsednik avstrijske republike, tako je jasno, da so samo besede premalo in da je Avstrija tista, ki mora, če res želi dobre odnose z Jugoslavijo, preiti od besed k dejanjem. „ ZVONE ZORKO Jutri Rumorjevo poročilo o zunanji politiki RIM, 21. — Zunanji minister Rumor se bo prihodnji četrtek udeležil seje zunanjepolitične komisije poslanske zbornice, kateri bo poročal o italijanski zunanji politiki v zvezi z najnovejšimi dogodki na mednarodnem prizorišču. Ustavno sodišče rešilo spor o pristojnosti za preiskavo o «črnih skladih» RIM, 21. — Ustavno sodišče je po zelo dolgi razpravi, ki je trajala skoraj ves dan, končno rešilo spor o pristojnosti za preiskavo o tako imenovanih «črnih skladih» Montedisona med parlamentom in sodno oblastjo. Ustavno sodišče je sklenilo, da mora parlamentarna preiskovalna komisija voditi preiskavo o morebitni odgovornosti ministrov in da ima komisija v ta namen možnost, da si ogleda akte sodnega postopka. To pa ne nome ni — po sklepu ustavnega sodišča — da bi morali prekiniti preiskavo, ki bi bila v teku pred sodno oblastjo o istih dogodkih. Predsednik ustavnega sodišča Bonifacio je po objavi razsodbe dejal, da je bila na ta način zagotovljena neodvisnost sodstva v odnosih s parlamentarno preiskovalno komisijo, istočasno pa je bila tudi zagotovljena neodvisnost parlamenta od sodstva. boriti za uveljavljanje tistih pravic, ki nam jih nudijo obstoječa zakonodaja in mednarodni sporazumi, kot so u* joraba jezika, pravična zastopstva, dvojezičnost itd. Uveljavljanje teh pravic pa zahteva od nas, da sedanji osamljeni primeri postanejo praksa širšega kroga. Vsak neuspeh nam mora biti spodbuda, da vztrajamo in to v zavesti, da nas vsaka pridobljena pravica približuje k dokončnemu cilju glonalne zaščite. Če je iskanje poti za dosego zakonske zaščite ena glavnih nalog naše organizacije, m nič manj pomembna naloga, s katero se morajo naša organizacija in njene članice vsak dan spoprijemati, obramba pred asimilacijo. Vsi vemo, da asimilacija ob. staja, zato bi morali zastaviti največ naših energij, kjer je asimilacija največja, to je v mestih Trst in Gorica. Ta problem smo mogoče do danes preveč poenostavljali s tem, da bi v mestih obudili Ijudskoprosvet-no delovanje in videli v tem začetek in konec naše prisotnosti v mestu. Problem Slovenca, ki živi v mestu, je osamljenost od manjšinskega tkiva in vključevanje v tkivo večinskega naroda Potrebno je zato, da ohrani vsaj eno nit, ki ga povezuje z manjšinskim življenjem in ta nit je lahko tako ljudskoprosvetno delovanje, kot naročnina na Primorski dnevnik članstvo v SGZ, športno delovanje, abonma SSG in GM in katerakoli druga dejavnost v sklopu naše manjšine. Potrebno je zato, da se takoj lotimo načrta po kakšni metodi in na kakšen način te niti vzpostavimo, da tak načrt skupno sprejmemo in skupno realiziramo. O mladinskem delovanju smo na naših sejah in odborih že veliko govorili in ne bi mogli trditi, da smo to vprašanje zanemarili, saj je bilo ravno v prid mladinskega delovanja sprejeta v zadnjem razdobju vrsta pomembnih pobud. Vendar pa je poti ebno. da se s tem vprašanjem še soočamo in ga še bolj oglobimo. Mladine ne smemo obravnavati kot pomladitev naših struktur in organizacij, v katere naj mladina vstopa in nadaljuje delo po ze ustaljenih metodah in konceptih. Miadina se mora predvsem razvijati v lastnih avtonomnih strukturah, v katerih mora razvijati lastne ideje in lastne koncepte, s katerimi bi se morala celotna naša skupnost soo-'ati V tem okviru bi morala naša zveza začeti obravnavati mladinsko deloval je v naši narodni skupnosti. Zato on-dlagam. da posvetimo prihodnjo sejo glavnega odbora v prvi polovici marca mladinski problematiki. Kot manjšinska organizacija je na ša zveza do danes azvLari samostojno manjšin,-ko politiko ter zavzemala stališča do splošnih rlrržbenih problemov v državi kjer živimo in do vprašanj, ki za mvajo v ensko narodno skupnost v deželi E „ K Samostojno manjšinsko politiko pa bomo lahko nadalje razvijali le če bomo čim bolj strokovno obdelovali vsa družbena vprašanja, ki se pojavljajo okoli nas, in z jasno izcelanitni političnimi in strokovnimi stališči vpli vali na politične in ostale čiritelje da upoštevajo manjšinske interese pri obravnavi raznih vprašanj Tak koncept dela. ki se je že uveljavi! v naših organizacijah in ki je že prim.sel konkretne sadove, te najbolj učinkovit način borbe za uveljavljanje naših pravic. Vloga, ki jo igra šola v vsaki družbi je velikega pomena, tembolj pa je važna šola za našo manjšino zaradi njenega specifičnega položaja. Novi pooblaščeni odloki, ki zadevajo vse šolstvo v Italiji, pa nam morajo biti spodbuda, da se še bolj poglobimo v probleme naše šole. šola ne sme postati nekaj abstraktnega in izven našega življenja, temveč mora postati odraz celotnega življenja in premikov, ki se vršijo v naši skupnosti. Da pa bo šola lahko opravila to nalogo in da bo odraz celotnega življenja naše manjšine, je nujno potrebna njena avtonomija v vseh smereh in na vseh ravneh. Analize, ki so že v teku o slovenskem šolstvu v Italiji, nam morajo služiti kot podlaga, da spre incmo svoje stališče in konkretne pobude o naši šoli. Zveza pa se je v zadnjem času premalo zanimala za vpis v slovensko šolo. Spodbudne številke o vpisu v slovensko šolo v zadnjih letih nas ne smejo zapeljati v tu da bi pozabili na obstoj številnih staršev, ki svoje otroke vpisujejo v italijanske šole, kar nam analiza o slovenskem šolstvu tudi dokazuje. Zato bo tre- (Nadaljevanje na 3. strani) OPOZORILO V našem včerajšnjem poročilu o seji glavnega odbora SKGZ je pri omembi, da bo novi izvršni odbor SKGZ štel 16 članov, pomotoma izpadlo, da bo štel 16 izvoljenih članov. Izvršni odbor bo v resnici skupno z delegiranimi predstavniki nekaterih množičnih organizacij - članic SKGZ štel 21 članov. TRŽAŠKI DNEVNIK 22. januarja 1975 OB JUTRIŠNJI VSEDRŽAVNI SPLOŠNI STAVKI POMEMBNE DELAVSKE STROKE SO SE PRIDRUŽILE STAVKI Miljski delavci, pristaniščniki, železničarji, uradniki javnih ustanov, šolsko in bolniško osebje so napovedali samostojne stavke - Obsojanje zmernih sindikalnih krogov, ki so izsilili dvoumno stališče Jutri bo po vsej Italiji splošna proizvodnje in deiovnih umikov v stavka za zaščito delavskih prejem kov, za poenotenje točke drag. doklade ter za zvišanje pokojnin. Kot je znano, je vodstvo tržaške sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL spre jelo stališče, da se ne pridruži pobudi splošne stavke, češ da so tržaški delavci že presegli «stavkovno normo» in izvedli že sredi decembra deželno splošno stavko za iste zahteve. Zapisati velja, da je ta sklep, do katerega je prišlo na pritisk nekaterih zmernih sindikalnih krogov, ki so, kot marsikdaj prej, izsilili s svojo nepopustljivostjo tako kompromisno stališče, naletel na vidno neodobravanje med samimi delavci in naprednejšimi sloji prebivalstva Vnela se je, pa čeprav utišana, nole-mika, v katero so se vključili tudi izvenparlamentarci skupine «Lotta continua». Važnejše kot ta polemika pa je brez dvoma zadržanje nekaterih bolj pomembnih delavskih strok, katerim je sindikalna federacija CGIL - CISL - UIL prepustila, nat samostojno odločajo, ali se bodo priključili splošnemu sindikalnemu gi banju. Po prvih vesteh gre za precej široke sloje delavcev, ki sodijo, da je prav zaradi rimskih pogajanj med vlado in sindikati izrednega pomena strnjenost pri stavki. Tako so za jutrišnji dan napovedali stavko pristaniški delavci. Vsaka delovna izmena bo prekinila delo za tri ure. Tri ure bodo stavkali tudi železničarji, in sicer med 9. in 12. uro osebje na vlakih, medtem ko bodo uradniki in drugo tehnično osebje stavkali pol dneva. Dve uri bodo stavkali uslužbenci tržaških bolnišnic, ki so pa že napovedali, da s tem ne nameravajo kakorkoli prizadeti bolnikov, posebno še te dni, ko narašča v mestu epidemija neozelandske gripe in so bolnišnice prepolne. Ves dan bo stavkalo osebje pol-državnih ustanov, bolniških blagajn, raznih nadzomištev itd. Prav tako so 24-urno stavko oklicali sindikati šolnikov in vseučiliške-ga osebja. Na univerzi bodo med stavko organizirali dve zborovanji. Prvo bo ob 9.30 v prostorih filozofske fakultete v starem mestu, drugo pa eno uro pozneje na novi univerzi. • Eno uro, in sicer od 11. do 12. ure, bodo stavkali delavci vseh strok v Miljah, kjer bo ob 11.15 sindikalno zborovanje na glavnem mestnem trgu. Na sedežu CGIL pa se bodo zbrali upokojenci, katerim bo o bitki za zvišanje pokojnin spregovoril sindikalist Ruggero Battellini. To je v bistvu prvi odgovor socialno čutečih slojev prebivalstva 8a pomisleke in omahovanje zmer-Jiih sindikalnih krogov, ki jih «Lotta continua» v svojem sporočilu označuje za «pro-vlaone» in «desničarske». Pri tem velja vsekakor pojasniti, da gre za dobro znane sindikalne kroge, medtem ko se je CGIL na pokrajinski ravni izrekla za sodelovanje v stavki, tudi zato, da bi tržaških delavcev ne ločili od skupne bitke, ki jc sindikati vodijo po vsej Italiji. V Miljah pa so se za stavko izrridi vsi trije sindikati - CGIL, CISL in UIL. V svojem tiskovnem sporočilu pozivajo tudi tiste delavske stroke, ki so prekoračile «stavkovno normo», naj se pridružijo gibanju in to store tildi v bodočnosti, če se bo izkazalo, da je tudi to potrebno. Mnogi so namreč ugotovili, da stanje v našem mestu ni najbolj rožnato, če pomislimo na krčenje ladjedelnicah, v tovarni stekla in skoraj neozdravljivo krizo tekstilne dejavnosti, da o poskusih zaprtja pivovarne sploh ne govorimo. Prav zato pa je vsako popuščanje v sindikalnem boju dokaz šibkosti in torej škodljivo. Proslava obletnice ustanovitve KPI Danes ob 20. uri bo član osrednjega vodstva partije posl. Domenico Ceravolo govoril v dvorani v Ul. Madonnina na proslavi 54. obletnice ustanovitve KPI na temo «KPI partija, ki je drugačna, partija borbe za napredek v državi». Predsedoval bo Mario Colli, v slovenščini pa bo govoril Stojan Spetič. Priprave na proslavo evropskega dneva šole Ob pripravah na «22. evropski dan šole», ki bo spomladi, je minister za šolstvo Malfatti izdal navodila za proslavo dneva v italijanskih šolah, ki se jih bodo morali držati vsi šolski skrbniki. Ministrska o-krožnica predvideva pripravljalno fazo s prirejanjem razprav, raziskav, predavanj in okroglih miz o evropski skupnosti ter drugo fazo, v kateri bodo dijaki pisali nalogo na isto temo. V SEPTEMBRU Vsedržavni kongres esperantistov v Trstu Prihodnji kongres italijanskih e-sperantistov bo v Trstu in sicer od 13. do 20. septembra letos. Tako je odločila vsedržavna esperantska zveza, ki je odobrila predlog tržaškega združenja. Ob kongresu se bo v našem mestu zbralo nekaj sto italijanskih in več tujih esperantistov. Vsekakor Včeraj se je sestal deželni odbor za obrt _ V Trstu se je včeraj sestal .deželni odbor za obrtništvo. Na seji, ki jo je vodil odbornik Mauro, so v glavnem pregledali program Deželne ustanove za razvoj obrtništva ESA za letošnje leto. Na seji so tudi sprejeli resolucijo, ki poudarja težavnost sedanjega položaja v gospodarskih dejavnostih in zlasti na področju obrtništva. Dokument se nadalje zavzema za priznanje kreditnih olajšav in za pritegnitev mladih kadrov v razne obrtniške dejavnosti. Nadaljevanje obnovitvenih del kanala pri Ponterošu V teh dneh je upravni svet Avtonomne letoviščarske in turistične u-stanove iz Trsta odobril zadnji akt za dokončanje obnovitvenih del kanala pri Ponterošu. Gre za precej obširno pobudo, katere se je ustanova lotila že lani poleti in ki bi jo morali zaključiti pomladi. Obnovitvena dela, ki so Danes ob 20. uri bo predkon- dokaj zamudna in naporna, opravlja grešna skupščina sekcije KPI pri gradbeno podjetje inž. Brussija, celotni strošek, ki znaša približno 60 milijonov lir, pa krije avtonomna ustanova. pa se zainteresirani lahko obrnejo na tržaški sedež v Ul. Trento 1 ob torkih in petkih po 19.30. 0 Drevi ob 21. uri se bo sestala rajonska konzul ta za Novo mesto in Novo mitnico v novem sedežu v drugem nadstropju anagrafske palače na Trgu Costanzi 2. Na dnevnem redu je razprava o osnovnih zdravstvenih enotah. Predkongresne skupščine sekcij KPI Sv. Ani, jutri pa ob 17. uri pa na sedežu v Ul. Madonnina sekcije Italsider. , NA SINOČNJEM «TORKOVEM VEČERU» Pisatelj Ciril Kosmač gost Slovenskega kluba 0 pisateljevem delu je govorila dr. H. Glušič z ljubljanske univerze Sinočnji «torkov večer» Slovenskega kluba je bil posvečen slovenskemu pisatelju, našemu primorskemu, tolminskemu rojaku Cirilu Kosmaču. Razumljivo je zato, da je bila «Gregorčičeva dvorana» polna poslušalcev, saj je pisatelj Kosmač našim ljudem prav tako znan in priljubljen, kot je bil na primer Bevk ali kdo drugi s Parnasa slovenske književnosti. O Kosmaču je govorila dr. Helga Glušič z ljubljanske univerze. Da bi preostalo še časa za poseg samega pisatelja in za morebitna vprašanja iz vrst poslušalcev, je svoje predavanje nekoliko skrčila, toda kljub temu ji je uspelo podati zelo zaokrožen prikaz Kosmačevega literarnega ustvarjanja, zlasti pa je lepo razčlenila njegov umetniški svet, ki se je celovito izluščil iz pisateljevih življenjskih spoznanj, še prej pa iz njegovega življenjskega okolja domače doline in domače tolminske vasi, ki je dobesedno rodila domala vse junake njegovih novel in romanov. aiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiHiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODPRTO PISMO OBČINI IN M0T0KLUB0M TREBENCI ODLOČNO PROTI DIRKALIŠČU ZA MOTOKROS Občinski upravitelji so obljubili motoklubom jusarsko zemljišče, do nedavnega odlagališče smeti Stosedemnajst družinskih poglavarjev iz Trebč se je v soboto, 18. januarja, zbralo v vaškem ljudskem domu na sestanku, ki ga je sklical odbor jusarskih upravičencev Trebč. Sestanek trebenskih jusarskih upravičencev je bil sklican zaradi pisma tržaških motokrosistov, ki ga je v petek, 17. januarja, ob javil tržaški italijanski dnevnik. V pismu se organizacije motokrosistov obračajo neposredno na trebensko vaško skupnost s prošnjo, da izrekla svoje privoljenje znanemu načrtu za ureditev obsežnega dirkališča za motokros na zemljišču, kjer so dolgo let odlagali smeti iz celega mesta. Ta zemljišča je namreč obljubil v uporabo tržaškim mo- iiMiiiiiiiiiuiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŽE V TOREK RAZPRAVA 0 SODNEM PROCESU MIANI-M0CCHI PROGRAM ZASEDANJ OBČINSKEGA SVETA Na dnevnem redu bo resolucija o uporabi slovenščine Včeraj so se načelniki skupin v tržaškem občinskem svetu dogovorili, da se bo občinski svet sestal v torek, 28. in v petek, 31. januarja. V torek bodo najprej odgovori na vprašanja svetovalcev, nato bodo imenovali predstavnike občine v razne komisije in končno bo sledi-razprava o resolucijah, ki so bile vložene že med proračunsko debato in glede katerih so se takrat obvezali, da bodo na dnevnem redu prve seje po počitnicah. Teh resolucij je več in se nanašajo na: športne naprave, univerzo, bolnišnico in na uporabo slovenskega jezika v občinskem svetu. Vrstni red razprave je točno določen in gre nekako od lažjih do bolj zapletenih vprašanj ter se torej zaključuje z najvažnejšim in tudi najbolj spornim vprašanjem, uporabo slovenskega jezika, o katerem vložil ustrezno resolucijo svetovalec KPI Stojan Spetič. Odprto pa je ostalo, če bo župan na tej seji odgovoril na razna vprašanja v zvezi s sodnim postopkom Buffo - Maliardi in v zvezi z resnimi tudi političnimi posledicami, do katerih je že prišlo v socialdemokratski stranki. Na seji načel nikov skupin so predstavniki vseh opozicijskih skupin zahtevali, da se o tem govori že na torkovi seji. Niso pa sklenili ničesar dokončnega, ker se bodo načelniki skupin ponovno sestali v ponedeljek in raz pravljali o tej plati dnevnega reda. Na vsak način pa gre za važno vprašanje moralizacije občinske u-prave in tudi priznanja onim odbornikom ter svetovalcem, ki vrše svojo dolžnost brez nobene materialne koristi izključno v splošno dobro. Kolikor pa se bo razprava na torkovi seji občinskega sveta za vlekla, bodo še nerešena vprašanja prenesli na naslednjo sejo, Tudi pokrajinski svet se bo po vsej verjetnosti sestal prihodnji teden in to v četrtek, 30. januarja, ko bodo prav tako razpravljali in glasovali o resolucijah in med njimi tudi o uporabi slovenščine na sejah pokrajinskega sveta. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimaiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii Vprašanja v deželnem svetu Deželni svet je posvetil večji del odbornik za industrijo in trgovino včerajšnje seje razpravi o raznih vprašanjih, ki so jih v zadnjem času sprožili predstavniki svetovalskih skupin. V tem sestavku poročamo o nekaterih izmed najvažnejših načetih problemov. KRAŠKA GORSKA SKUPNOST Na vprašanje Komunističnih svetovalcev je odbornik Ribezzi dejal, da je doslej začelo redno poslovati osem od predvidenih 10 gorskih skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Tri skupnosti imajo tudi že statut, nadaljnjih 5 statutov pa je v pripravi. Nista pa še začeli delovati skupnost za Brda in Kraška skupnost Skupnost za Brda bo umeščena, kakor hitro bo deželni odbor prejel od pokrajinskega nadzornega odbora v Gorici sklepe, s katerimi so občinski sveti z gori-škega področja imenovali svoje zastopnike v omenjeno skupnost. Pozneje bodo vzeli v pretres predlog,. po katerem naj bi vključili v skupnost občino št. Lovrenca ob Soči in izključili nekatera področja krrainske občine. Kar zadeva Kraško gorsko skupnost pa so pristojni organi sprožili postopek za vključitev zgoniške in nabrežinske občine: je zagotovila, da bo imenovala svoje predstavnike čim bo prejela uradno obvestilo o vključitvi v skupnost (U-lijske krajine štev. 4 z dne 15. jan. 1975). Takoj nato bo tajništvo deželnega odbora sklicalo občni zbor Kraške gorske skupnosti. LADJEDELNICA ALTO ADRIATICO V odgovor na ustrezno vprašanje svetovalca Lonze (FSDI) je deželni Stopper pojasnil, da je družba «Cantieri Alto Adriatico» svoj čas prevzela ladjedelnico v Miljah in manjši obrat na pomolu F.lli Bandiera ter pripravila za oba obrata obnovitveni načrt, ki je predvideval večjo naložbo. Spomladi leta 1973 je družba zašla v finančne težave, iz katerih jo je rešila deželna finančna družba Friulia, in sicer s prispevkom 600 milijonov lir. Kljub temu se je položaj pozneje poslabšal in 10. maja lani je «Cantieri Alto Adriatico» orešla pod nadzorovano upravo. V tej fazi je bilo sklenjeno, naj bi se zavzeli za «pub-licizacijo» miljske ladjedelnice, in sicer tako, da bi priskočil na pomoč IRI (ali GEPI). Rim pa na to ni pristal. Friulia je tedaj predlagala, naj bi preuredili osnovo družbe in pritegnili k sodelovanju nekaj svežega kapitala. Ko je bila ta pobuda sprejeta, je tudi Friulia povečala svoj delež ori glavnici, in sicer tako. da je ohranila svoj položaj (34%o) tudi pri novem finančnem prilivu. Med tem časom je Sklad za Trst podelil miljski ladjedelnici finančni prispevek 1.400 milijonov lir za ureditev pomolov, dežela pa bo po zakonu štev. 25 iz leta 1965 prevzela nase del obresti na posojilo 1 milijarde lir. ki ga «Cantieri Alto Adriatico» namerava najeti v najkrajšem času. S temi posegi je bila odpravljena nevarnost, da bi ladjedelnica morala zaustaviti- proizvodnjo in odpustiti delavstvo (o-krog 460 ljudi). V zvezi s poslovanjem družbe «Cantieri Alto Adriatico» naj na tem mestu navedemo, da bi po pisanju revije «l'Espresso» miljska ladjedelnica v zadnjem času skoraj zaključila večji posel z državnima družbama Cubapesca in Marvisa s Kube. Družbi naj bi nameravali naročiti po dve večji ribiški ladji na leto (vrednost vsake ladje naj bi se sukala na višini 10-13 milijard lir), sporazum pa naj bi se glasil na šest let. Gospodarski svetovalec na kubanskem konzulatu v Milanu pa je pred dvema tednoma izvedel — pravi «l’Espresso» — da bosta Cubapesca in Marvisa najbrž naročili ribiške ladje v španskih ladjedelnicah ali v obratih Južne Amerike, kjer so cene znatno nižje. ONESNAŽENJE MORJA S PETROLEJEM Odbornik za naravna in kulturna bogastva Mizzau je v odgovor na vprašanje komunističnih svetovalcev obrazložil, kako je potekalo delo pri čiščenju Miljskega zaliva po izlivu večje količine nafte ob terminalu Slot 23. marca lani. Luško poveljstvo je petrolejskim družbam tedaj ukazalo, naj zavarujejo s primernimi napravami svoje terminale. Medtem ko so druge družbe (Aquila, itd.) že postavile zaščitne pregrade, čaka Slot ministrsko dovoljenje za montiranje pnevmatičnega zaščitnega pasu, ki so ga že uspešno preizkusili ob njenem pomolu štev. 2. Deželna uprava — je zaključil Stopper — se bo tudi v bodoče zavzemala za to vprašanje, in sicer toliko bolj, ker se bodo «morale petrolejske dejavnosti v tržaški pokrajini nujno povečati, saj to zahtevajo tudi državni interesi». tokrosistom tržaški odbornik za šport socialdemokrat Lanza. Na to obljubo je trebensko prebivalstvo že odločno odgovorilo in o tem je svojčas poročal tudi naš dnevnik. Z omenjenim pismom je vsa zadeva spet postala aktualna. V tem pismu, ki ga je podpisalo 229 motokrosistov, je med drugim rečeno, da je v tržaški pokrajini nad dva tisoč aktivnih ljubiteljev tega hrupnega športa, ki nimajo ustreznega prostora, kjer bi lahko dali duška svoji dirkalni strasti. Zato si pomagajo kot vejo in znajo ter naletijo pri tem na hude težave, ker veliko ljudi nasprotuje hrupu in morebitni škodi, ki jo mladi dirkači povzročajo med svojimi pohodi. Sedaj, ko so občinske oblasti končno ponudile roko, da bi ta problem rešile z dodelitvijo omenje nih zemljišč, nadaljuje pismo, so nastale težave pri krajevnem prebival stvu ali konkretneje pri Trebencih. Med drugim pripominjajo, da ni bivše smetišče pri Trebčah za nobeno uporabo in bi bilo zato najbolj prikladno prav za uporabo v športne namene. Kot rečeno, so Trebče na to pismo nemudoma reagirale in upravičeni posestniki so na sobotnem sestanku sestavili v odgovor drugo pismo in ga poslali v objavo tisku. V začetku pisma navajajo razloge, zaradi katerih trebensko prebivalstvo ne pristaja na omenjene namere, da bi na bivšem smetišču uredili dirkališče za motokros. «Upravičeni posestniki iz Trebč opozarjajo, je rečeno v pismu, da so celih 18 let prenašali ropot tovornjakov mestne čistoče, ki so prevažali smeti. Obenem morajo še vedno prenašati glušljiv ropot vojaških oklopnih vozil na vsakodnevnih manevrih na zemljiščih v neposredni bližini vasi, ki so njihova last in so sedaj popolnoma uničena. Poleg tega se upravičeni posestniki iz Trebč sklicujejo na obljube občinskih praviteljev. da bodo na nekdanjem odlagališču za smeti nasadili drevje. ga preuredili v park ter s tem izbrisali neprijeten spomin na nekdanji «hrib sramote». Nadalje ugotavljajo, da motokrosisti že sedaj ne spoštujejo zasebnih zemljišč in povzročajo precejšnjo škodo kmetovalcem. Zaradi tega obstaja nevarnost, da bi se tudi pozneje ne omejevali pri svojih dirkah samo na nakazano jim zemljišče ter še nadalje povzročah hudo škodo z občutnimi posledicami za domače kmetijstvo in živinorejo.» «Da bi ne še vnaprej polemizirali z občinskimi upravitelji, zaključuje pismo. upravitelji, ki so bili doslej gluhi za številne zahteve domačega prebivalstva glede številnih problemov družbenega, gospodarskega, kulturnega in športnega značaja na področju vzhodnega Krasa, jusarski upravičenci prosijo odgovorne oblasti, da ne izdajo dovoljenja za ureditev omenjenega objekta, člane motoklubov pa prosijo, naj ne vztrajajo pri teh svojih zahtevah.» Umetnostno združenje pripravlja slikarsko razstavo Deželno umetnostno združenje p pravlja slikarsko in kiparsko razstavo «Zima 1975», ki bo v umetnostni dvorani «Cesare Sofianopulo» od 15. do 25. februarja letos. Razstave se lahko udeležijo vsi umetniki dežele Furlanije - Julijske krajine. Predstavijo lahko samo eno delo, ki ga morajo poslati na tajništvo na Trgu Papa Giovanni 6 (drugo nadstropje, soba št. 32) najkasneje do 3. februarja. Tajništvo je odprto ob delavnikih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure razen ob sobotah popoldne. Slike ne smejo presegati 70 cm širine. Zgoniška občina sporoča, da je bil odlokom predsednika deželnega odbora (štev. 03799 z dne 5. novembra 1974) odobren splošen regulacijski načrt občine Zgonik, ki ga je sprejel občinski svet s sklepom štev. 24 z dne 24. maja 1971. Overovljen prepis odlo-je skupaj z ustreznimi akti na razpolago občinstvu v občinskih u-radih. SNO« V ROSSETTIJU Dramska lepljenka o Česani Paveseju Snoči je zadružna gledališka skupina «Gli Associati» predstavila v gledališču Rossetti zanimivo in deloma polemično dramsko lepljenko «R vizio assurdo», dramo o italijanskem pisatelju Cesaru Paveseju, ki sta jo na podlagi dokumentov in drugih virov napisala D. Lajalo in D. Fabbri. Vlogo pisatelja Pavese-ja je tolmačil Luigi Vanucchi, zanimiva režijska postavitev pa je bila delo Giancarla Sbragie. Kaj več o snočnji predstavi bomo poročali v naši prihodnji številki. iiiiniuiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTniii DOSEGLI SO IZPLAČILO CELOTNE PLAČE Pogodbeni nameščenci univerze so zmedli urade rektorata r- r» »-f « I #> r*« Pozno zvečer se je zasedba končala Kosmačevi junaki so mali ljudje v socialnem smislu — je dejala, ne pa tudi v čustvenem. Iskanje človekove sreče pa je gibalo pisateljevega pisanja in usode njegovih junakov gradijo velik mozaik človeškega življenja, v katerem je iluzija povezana z življenjsko voljo. Zelo lepo je razčlenila tudi vaške posebneže, ki imajo v Kosmačevih delih vidno vlogo. Opredelila je tudi mesto, ki ga imajo v Kosmačevi novelistiki jolklomni elementi, ki odražajo prvobitnost njegovega pisateljskega navdiha, ki pa so za razliko od njegovega ožjega rojaka Ivana Preglja pri njem «podedovana spoznanja v pogojih današnjega rodu». Naslednja značilnost Kosmačevega pisateljevanja so ajorizmi, v katerih se odraža trdna logika ljudskega sklepanja. Predavateljica je kot sintezo aforizmov navajala zlasti novelo «Balada o oblaku trobenti», mnogo pa se je pomudila tudi pri razčlembi njegove zadnje novele «Tantadruj» kot groteskni podobi današnjega sveta. Kar je dr. Helga Glušič lahko povedala o pisatelju kot poznavalka in preučevalka njegovih literarnih svojskosti, to je lahko iz sebe. iz svoje spontane intimnosti, dopolnil samo pisatelj sam. Označil se je za vizualnega pisatelja, ki vidi in sliši kar piše. Zato so njegovi ljudje živi, pristni, zato ne more ustvariti človeka, ki bi se ga izmislil, ker mu je to nemogoče. Ni imel velikih šol, delal je iz življenjskih izkušenj. Bral je mnogo, a samo literaturo, za znanstvene stvari ni imel smisla. Z lepo prispodobo je označil samega sebe: «Srce je njiva, na kateri zraste tudi plevel. Zato pa ima člo vek razum, da plevel izloči. Razum niti pisatelju ne škodi, toda če ga ima več kot srca, tudi ni dobro». Ob tako izčrpnem prikazu Cirila Kosmača iz zunanje in notranje projekcije njegove pisateljske in člo veške podobe so bila vprašanja skoraj odveč, a eno je le bilo: «Kako je nastala novela «Balada oblaku in trobenti»? In spet je imel pisatelj priložnost, da je na svojski simpatični način povedal zgodbo o zgodbi, ki je nastala v sobici pleterskega kartuzijanskega samostana Aplavz poslušalcev pisatelju in predavateljici je bil le potrdilo sklepnih zahvalnih besed predsednika kluba Miroslava Košute. Gledališča Včeraj je malo pred 13. uro skupščina kontraktualcev - pogodbenih nameščencev tržaške univerze sklenila zasesti urade rektorja. Razlog za tako oster in odločen nastop tega dela učnega osebja, ki so ga sprejeli soglasno s šolskimi sindikati CGIL, CISL in UIL, je finančnega značaja: kontraktualci zahtevajo, naj jim univerza izplača celotno plačo in draginjsko doklado in ne samo 80 odstotkov osnovne plače. Zaradi velikih finančnih težav, v katerih se nahaja tržaška univerza, predvsem ker ji ministrstvo za šolstvo ne izplačuje svojih dolgov, je upravni svet že pred tremi meseci sklenil, da bo vsemu učnemu osebju izplačeval samo 80 odst. plače. Seveda pa je 80 odst. plače za stalnega profesorja, kljub vsemu, precejšnja vsota, pogodbeni nameščenci pa se morajo zadovoljiti s 135 tisoč lirami na mesec. Vsota je očitno nezadostna za preživljanje samega kontraktualca, kje pa za celo družino. Po mnenju kontraktualcev je načelnost upravnega sveta, da izplača vsem isti odstotek plače, izredno protidemokratična, ker ravna enako z uslužbenci, ki imajo različne finančne pogoje. Poleg celotnega izplačila svoje sicer nizke plače in draginjske doklade zahtevajo tudi, naj vključijo v upravni svet univerze enega predstavnika učnega osebja, ki ni v staležu. Sinoči ob 17. uri se je sestal u-pravni svet univerze in med poga anjem, ki sta ga vodila sindikalni zastopnik ter eden od kontraktual cev, je prišlo do začasnega spora zuma. Upravni svet se je obvezal, da bo izplačeval celotni znesek vsem uslužbencem, ki imajo man; kot 180 tisoč lir mesečne plače, o-stali pa bodo še naprej dobivali po 80 odst. celotne plače. Upravni svet pa nikakor ni hotel sprejeti zahteve po dodelitvi draginjske in družinske doklade. Pogodbeni nameščenci so predlog upravnega sveta sprejeli in nekaj po 19. uri se je zasedba prenehala. še niso zabeležili in niti vsi oboleli se ne javijo občinskim higienskim uradom. Dve stojnici na ribjem trgu v Barkovijah Občina obvešča, da bodo v kratkem dodelili dve stojnici za prodajo rib na barkovljanskem ribjem trgu. Prošnje na kolkovanem papirju je treba nasloviti na občino najpozneje do 28. februarja letos in jih izročiti v sobi 32 občinske palače. Na občinski deski je izpostavljen razpis natečaja, ki si ga zaintere sirani lahko ogledajo tudi na vseh občinskih tržiščih. 0 V občinskem muzeja «Sartorio» na Trgu Papa Giovanni 5 se nadaljuje razstava slik na leseni podlagi. Razstava je odprta vse dni, razen ponedeljka, od 9. do 13.30. Nalezljive bolezni v tržaški občini Občinski zdravstveni funkcionar je sporočil, da so v tednu od 13. do 19. januarja zabeležili naslednje primere nalezljivih bolezni: 6 primerov škrlatinke, en primer ti-fusne mrzlice, dva primera ga-stroenteritisa pri otrocih, 4 primeri ošpic, en primer malarije (izven tržaške občine), 13 primerov noric, 5 primerov nalezljivega vnetja pri-ušeshe slinavke (od katerih eden izven občine), en primer garij, en primer rdečk, 12 primerov srbečice (dva izven občine), 3 primeri nalezljivega vnetja jeter (od teh je bil eden smrten), ter 17 primerov gripe (od katerih eden izven občine). Seveda vseh primerov gripe KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO TRST TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/III Mali oglasi TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127: 12« 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68, 70; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v UL Giulia 10 in Ul. Cologna 7 — Autosalone Trieste. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FILZI IO - 61-AA6 URADNI TEČAJ BANKOVCEV Ameriški dolar Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni 644__ 1520.50 256,75 147,90 273,20 38,50 37— 37— KULTURNI DOM Stalno slovensko gledališče. Danes, 22. januarja, ob 20.30 Ferenc Molnar «Liliom» za abonma red D (mladinski in okoliški). Jutri, 23. t. m., ob 16. uri za abonma red G in v petek, 24. t.m., ob 20. uri za abonma red I. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu uprizori v četrtek, 30. januarja ob 20.30 v dvorani p.d. «Ivan Cankar», Ul. Montecchi 6/IV. nadst. igro za pouk nemškega dramatika in gledališkega reformatorja Bertoka Brechta IZJEMA IN PRAVILO. Premiera. Krstna uprizoritev v slovenščini. Predstavo so pripravili: scenograf I-van Verč, kostumografinja Marija Ko-bi, glasbenik Ivan Mignozzi, korepetitor Ignacij Ota, lektorica Mira Sardoč, asistentki kostumografinje Lučana Pribac in Margaret Nadlišek, režiser Sergej Verč, igralci Boris Mihalič, Igor Sancin, Boris Kobal, Samo Sancin in Rosanna Tul ter tehnični ansambel, ki ga sestavljajo Franc Meula, Alenka Čepar, Dušan Milič, Franko Rapotec, Disia Spetič in Klavdij Prašelj. Prevod je delo Herberta Griina. Ponovitvi v isti dvorani: v soboto, 1. februarja ob 20.30 in v nedeljo, 2. februarja ob 17. uri. VERDI Prihodnji torek bo v gledališču Verdi na sporedu prva svetovna izvedba opere Luciana Challyja v enem dejanju «Sen, morda pa ne» po istoimenski komediji Luigija Pirandella in po opemi priredbi Renata Prinz-hoferja. Dirigiral bo Nino Sansogno, režija Giulio Chazalottes. Interpreta bosta Gabriella Ravassi in Mario Ba-siola. Slovensko planinsko društvo Trst vabi danes, 22. t.m., na svoj 21. OBČNI ZBOR ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 ob 20. uri v 1. sklicanju ali ob 20.30 v 2. sklicanju z običajnim dnevnim redom. ODBOR Člani naj prinesejo s seboj izkaznico za poravnavo članarine. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom FERENC MOLNAR LILIOM Predmestna legenda PREVOD: Jože Hradil SCENA: Drago Turina KOSTUMI: Mija Jarčeva in Marija Vidau DRAMATURŠKO VODSTVO: Jože Babič GLASBENA OPREMA: Sergij Pahor SONG PO BESEDILU Miroslava Košute UGLASBIL: Aleksander Vodopivec LEKTOR: Majda Križajeva REŽIJA: DUŠAN MLAKAR Danes, 22. t.m., ob 20.30 ABONMA RED D (mladinski in okoliški). Jutri, 23. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G. Kino Predavanja Kmečke zveze Kmečka zveza priredi vrsto predavanj o temi: «Kaj moramo vedeti o davkih» ki jih bo imel dr. Stanislav Oblak po tem razporedu: danes, 22. t.m., ob 19. uri v prostorih stare občine v Dolini: jutri, 23. t. m., ob 19. uri v prostorih srenjske hiše v Boljuncu. Vabimo k številni udeležbi. Tajništvo Kmečke zveze Razstave V občinski umetnostni galeriji na Trgu Urtitd 4 razstavlja Slikar Renato Trevisan. Razstava bo odprta do 25. januarja. V umetnostni galeriji «Tribbio» razstava olj, temper in akvarelov slikarja Alfreda Serianija. V umetnostni galeriji Tergeste (Bat-tistijeva ulica 23) razstavlja svoja najnovejša dela slikar Alessandro Purga. ESSSSSS&H Odbor združenja staršev na učiteljišču «Anton Martin Slomšek» vabi vse starše na sestanek dne 1. februarja 1975 ob 17. uri, na katerem se bomo podrobno pogovorili o bližnjih volitvah v nove šolske organe in zbrali predstavnike razredov ter kandidate za liste za šolski svet. Ker je sestanek velike važnosti za na-laljnji razvoj naše šole, se ga prav otovo udeležite. Včeraj-danes Danes, SREDA, 22. januarja VIKTOR Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.56 — Dolžina dneva 9.19 — Luna vzide ob 11.56 in zatone ob 2.23 Jutri, ČETRTEK, 23. januarja RAJKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,7 stopinje, najnižja 7,6 stopinje, ob 19. uri 9,4 stopinje, zračni pritisk 1025,4 rahlo narašča, veter 3 km na uro severozahodni, nebo pooblačeno, morje mimo, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 21. januarja 1975 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb. UMRLI SO: 61-letni Leopoldo Simo-notti, 85-letna Maria Delise vd. Drio-li, 80-letna Xenia Vincenzi vd. Pera-ni, 91-letni Edmondo D’Ans, 64-letni Antonio Martini, 69-letna Luigia Knez, 52-letni Fortunati Vietri, 63-letni Edoardo Troiano, 59-letni Leone Drob-nich, 70-letna Anna Maria Podrecca por. Giacaz, 55-letni Francesco Bortone, 81-letna Clelia Zavagna por. Francesconi, 60-letni Nino Taraboc-chia. La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il club dei 39» Alfreda Hitchcocka. Robert Donat, Madeleine Carroll. Ariston 16.00—22.00 «Effetto notte». Valentina Cortese in Jean Pierre Aumont. Barvni film. Nazionale 16.00 «Chi sei?» Prepovedano mladini pod 14. letom. Excelsior 15.30 «Gruppo di famiglia in un interno». S. Mangano. B. Lancaster, H. Berger. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «La prova d’amore». Francoise Prevost, Stefano A-mato, Adriana Asti. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 15.30 «Chinatown». Barvni film. Romana Polanskega. Igrajo Jack Nicholson in Faye Dunaway. Film je 23 VS6. Eden 15.00 - 17.20 . 19.45 - 22.15 «Assassinio suU’Orient Express». Barvni film po romanu Agathe Christie. Igrajo Lauren Bacai, Sean Connery, Ingrid Bergman Ritz 15.30 «L'uomo del Klan». R. Burton. Lee Marvin. Lola Falana. Prepovedano mladini pod 18. letom-Aurora 16.00 «Romanzo popolare». U-go Tognazzi in Omelia Muti. Capitol 16 30 «Spys». Barvni film. D. Sutherland in E. Gould. Cristallo 16.00 «Il segno del potere». Barvni film, v katerem igra Roger Moore. Impero 16.30 «Herby il maggiolino sempre più matto». Walt Disneyev film. Filodrammatico 16.30—22.00 «Club pri-vè per coppie raffinate». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «Canterburi numero 2». Barvni film. Prepovedano mladini ,podt18. letom, deafe 1?.0 Ideale 16.00 «Glory boy». Arthur Kennedy in Mìtchel Rian. Barvni film-Prepovedano mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Barvni film. Abbazia 16.00 «Cin-fu l’uomo d’acciaio». Wen Tian Lung. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Astra Danes in jutri 16.30 «II medico della mutua». V glavni vlogi Alberto Sordi. Barvni film. Mignon 16.00 «Laser X — Operazione uomo». Radio 16.00 «Le notti peccaminose di Pietro l’Aretino». Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom. Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča cenjeno občinstvo, da so vstopnice za koncert. Id bo v soboto. 25. 1. in v nedeljo, 26. 1. 1975, razprodane Na razpolago pa je še omejeno število stojišč, ki bodo v prodaji eno uro pred začetkom vsakega koncerta. PD «S. Škamperle» — Sv. Ivan priredi jutri, 23. t. m. v društvenih prostorih zanimivo predavanje prof. Franceta Habeta: ČUDESA V KRAŠKEM KAMNU z diapozitivi. Vabljeni člani in prijatelji društva. Začetek točno ob 20.30. Predavanja DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Pizzui • Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, UL Vecellio 24; Serravano, Trg Cavana L NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, UL Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTs-tria 35. Nemški kulturni inštitut v Trstu priredi v drugi polovici januarja serijo predavanj o Immanuelu Kantu ob 250. obletnici njegovega rojstva-Drugo predavanje bo jutri, 23. januarja, naslednja pa v torek, 28. in v sredo 29. januarja. Predavanja bodo v glavni dvorani inštituta ob 19. uri, zadnje predavanje pa ob 18.30. V pritličju inštituta bodo ta čas pripravili posebno razstavo z naslovom «Kant in mi». Prispevki Gb 8. obletnici smrti nepozabnega Edvina Starca daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za Glasbeno matico. SOŽALJE Uredništvo Primorskega dnevnika izreka tržaškemu županu inž. Mar-cellu Spacciniju svoje globoko sožalje ob smrti njegovega očeta. MENJALNICA vseh tujih valut -t- Preminil je naš dragi IVAN BOŽIC (NINI KASTELAN) Pogreb bo danes, 22. januarja, ob 13.30 iz pokopališča v Nabrežini naravnost v stolnico v Miljah. žalostno vest sporočajo žena Antonija, sinovi Giordano, Libero in Oreste, hči Ofelija, snahe, zet, vnuki ter drugi Trst, 22. januarja 1975 sorodniki Pogrebno podjetje Zimolo GORIŠKI DNEVNIK S PONEDELJKOVE SEJE GLAVNEGA ODBORA SKGZ Obsežna in tudi kritična razprava o delu in o programu za prihodnost M razpravo so posegli številni diskutanti - M ospredju zanimanja uporaba slovenskega jezika v odnosih do oblasti in v javnosti (Nadaljevanje s 1. strani) ba tudi o tem problemu sprejeti us-j™6 sklepe in pobude, i r?*'os se nahajamo ored važno obici 1C0 ~ tridesetletnico osvoboditve, Jo morajo naša zveza in njene čla-r?6. Primemo proslavljati tako sa-f v sodelovanju z drugimi proti-isticnirni silami. Prosiave 30. oblet nm6 nam morai0 služiti za to, da po-no poudarimo korenine našega dejanja, ki segajo v NOB, kot tudi v ,ne .bi smele te proslave mimo e .tistih zgodoviiskih resnic, ki i b^P^iale do o-vohoditve teh Kra (j, ‘ rikvirrj piogram (eh proslav ki ria moia*,? naša zveza in njene lce izpeljati, je v izdelavi. j ?ornanjkanje primernih prostorov za ovanja^ raznih organizacij in usta-. J.i® že vsa povojna leta težak zv lem’ S katerim se ubada naša r. Sedaj so že v teku pomembne òonìlde’ ^°' S0 =raJnia 'toltu-.iifga . a v Gorici, prosvetnega doma v ^andrežu in prostor jv ^ NšK. Ven-d'<: Pamoramo vložiti vse vec ttuua, _ ne bo pomanjkanje pr štorov vzrok n; brekinitev, ali .hab fev delova-ja. v ta namen je treba sestaviti -'•apno s članicami kratkoročni m -»»ročni načrt ter poisafài sredstva, V. v aoni iz lavnih skladov, p-, osio-T .Prispevkov in drug h vi.ov. nriu bi moral sprejeti na eni odnjih sej naš glavni odbor. Do tu navedene so le nekatere prio- cami, da se na podlagi diskusije na občnem zboru, resolucije občnega zbora ter danes iznesenih programskih misli izdela in koordinira program celotnega delovanja naše zveze za prihodnjo dobo. Na podlagi teh diskusij si morajo izdelati svoj program tudi komisije. Med razpravo je Gorazd Vesel najprej prečital obsežen pismeni predlog Stanislava Renka glede dela,' ki vsebuje predloge o proslavi tridesete obletnice osvoboditve, slovenskem šolskem okraju, zakonu o kraških rezervatih, vztrajanju na zahtevah iz pisma Colombu, obnovitvi zahtev mešanega odbora, akciji za razveljavitev dekretov o poitalijančenih priimkih, nadaljevanju dela mednarodne konference o manjšinah itd. Predlog Renka nato posega na program dela v letu 1976 in se zaključuje z nekaterimi splošnimi pripombami o načinu dela in o taktiki. Košuta Marino je nato dokaj kritično obravnaval delo zveze, Samo Pahor pa je predlagal, naj zveza zaprosi za sprejem pri predsedniku republike Leoneju v zvezi z ustavno zaščito Slovencev in da naj ob tej priliki organizira v Rimu javno manifestacijo. Dr. Franc Škerlj je obžaloval, da slovenska kvalificirana javnost ni prisostvovala procesu proti Pahorju v zvezi z uporabo slovenskega jezika. Predsednik Boris Race je nato v posegu v diskusijo omenil še nekatera vprašanja, ki spadajo v konkretni program dela zveze in ki jih je navedel v raznih točkah. Najvažnejše med njimi so: 1. Stalno je treba nuditi podporo organizacijam beneških Slovencev v njihovih naporih za polno priznanje statusa narodnostne manjšine in zahtevati od dežele, da izpolni obveznosti iz programa deželnega odbora. 2. Izdelati je treba pregled državnih, deželnih, pokrajinskih, občinskih in drugih uradov in komisij, upravnih odborov javnih ustanov in podjetij, da se ugotovi prisotnost Slovencev in da se izdelajo ustrezne zahteve po pravičnem zastopstvu. Primerna bi bila primerjava s ritetne naloge, s katerim se bo mo-naša zveza spoprijeti v nadalj-■Jem dveletnem obdobju. °uamo pa se vPrasati- sli smo . vsobni z obstoječimi strukturami instrumenti, s katerimi razpolaga-^’ uresničiti vse te naloge in še mge, ki nas čakajo. Prav gotovo boti»0 m?ra'' naše strukture predvsem ok na^e .^^an'ce- še bolj kadrovsko ter'eplt*’ 31 korno morali za marsika-t e. b°bude poiskati nove instrumen-D e ovaaja- Zato pa moramo imeti lie Seb°j ze^° .iasne programe in citi h ^ ^oan° izdelane koncepte, kaj-v rez teh se pride zlahka namesto ■7n,VfCJ0 funkcionalnost delovanja v “«edo birokracije. ovoizvoljeni izvršni odbor naj se sestane čimprej z vsemi člani- ""'""icfinnilllHmmnMummmmiimunmHifimmiuiHiMmHiiiilUKiitiiiiiuiillltiiiiiiminniitlu 8 SEJE GLAVNEGA ODBORA ZA RAZVOJ BRKINOV lep obračun dela IN NAČRTI ZA LETOS Poleti pride mladinska delovna brigada - Brki-noni je treba priznati status nerazvitosti Piri POne^eliek’ 20. t.m., je bila v Li-Brki^eJa glavneKa odbora za razvoj Dri7:.,?V' ¥ ie omenil dosedanja Brkin Wanja 2a letošnji razvoj srerkt^L <¥obrii Poročilo o zbranih in nn - .*■ delovni dan za Brkine») brkinski,0 °Pra vi jenih delih na glavno s'emfnskj cesti, nakazal tošnjem SI?1frnice delovanja v le- PredsSnii! tU, ter lzvolil nov€Sa sednik r,ka' k™r '1e dosedanji pred-cemhra Ivan btenko lanskega de-voSa Pkrevzel važno hTodgo-la SFR TunKCBo Generalnega konzu- sednika J uTfstu- Za novega Predelani bl izvoljen Albin čotar, sedniemaVnega PPbora pa so do-Priznanio Predsedniku izrazili vse Prizadevai»3 njegovo delovanje in Brkinov JruV akcli* za ra2V°j ljuje vSemG tVnl 0dbor se zahva‘ Vek in k^l’ ¥ ,so dal1 sv°i Prispe-akcija k?rko11 pripomogli, da je in mladin? i-’ P^ebej pa še vojski Padaljnip '0kjS,ta že zagotovili svoie letu. J s°delovanje v letošnjem TC t- letos ustanoa iSeji Prodali, se bo ska delovn/13- '’eDub,iška mladin-letnih ° brlgada. ki bo v po-edsekn p^Secib delala na novem uiinie Pret?ar.Je ~ Zajelšje in To- zaključn» ter bo urejevala slemensko 06 f na ostalih odsekih te akcijo Cea¥' Raeuna-io- da se bo mladincev • ude e2i|o približno 2093 ie in muladink iz vse sloveni I? Pobratenih mest. b*'° lani^n bi!o razvidno, da je bjonov riiAbramh skuPno 353 mi-stroski z» erjev . (starih), da so 324 tnjliirm P^viJena dela znašali So še v t l dinarjev; za dela ki milijonov pa bodo znašali 119 šel za nldlnarjev Ves denar je vitev SMmlC,eSt0e’ stroški za oosta-^aterirr,1 i 21.00 Hokej: Jugoslavija — Madžarska TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Dopoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbor in folklora; 20.00 Šport: 20.35 Simf. koncert; 21.35 Pesmi brez besed. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Melodije; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Notranjepolitične aktualnosti; 15.00 Znanstvena oddaja; 16.10 Poskočne; 16.45 Gojenci postojnske glasbene šole; 17.15 Po samoupravni poti; 18.00 Progresivna glasba: 18 30 Domači pevci; 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasbena oddaja; 21.00 Literarna oddaja: 22.00 Jazz. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.25 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Srečanja; 11.30 Izbran spored; 12.10 Četrti program; 13.20 Spored z Bongiomom; 14.05 Drugi zvok; 14.40 Radijska nadaljevanka; 15.10 Program za mladino; 16.00 Sončnica; 17.05 Operna in komorna glasba; 17.40 Spored za mladino: čarovnik iz Oza; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 21.15 William Fairchild: «U-mor v dveh nadaljevanjih». II. PROGRAM 7.30, 8.30. 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 9.35 Nadaljevanka; 10.00 Pesem za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Gla-sbeno-govomi spored; 17.30 Reportaža; 17.50 Telefonski pogovo ri; 20.00 Sestanek petih; 20.50 Plošče; 22.50 človek v noči. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00. 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Glasba vam pripoveduje; 9.40 Temelji marksizma; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Naši operni pevci; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 «Loto - vrtiljak»; 16.45 Zvoki orkestra Švicarskega radia; 17.00 Aktualnosti: 17.20 Iz repertoarja Komornega zbora; 18.05 Naš razgovor; 18.35 Predstavljamo vam...; 19.40 Ansambel Moj-mira Sepeta; 19.50 Lahko noč, otroci: 20.00 Simf. orkester; 22.20 S festivalov jazza: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jug. pevci zabavne glasbe. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiniiiiniiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'tiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» ZA OČETOM PISE JANEZ TRNOVO, RISE MIKI MUSTER Sklenila sta spraviti opico v kolibo, in kar sta sklenila, sta tudi takoj storila. Kolibo sta zaprla z leso in jo tako močno pritrdila z ovijalkami, da je tudi večja in močnejša žival ne bi mogla odtrgati. Ko sta to opravila, sta poklicala še Kunija, ki je dre-muckal v bližini, in se napotila v pragozd, da poiščeta primerno gradivo za rečni splav. Najprej sta krenila vzdolž obrežja, čeprav sta se le s težavo prerivala skozi tro-pično pragozdno goščavo. Največ težav so jima povzročale mnogoštevilne ovijalke, ki so se vzpenjale ponekod od tal na drevesa kakor zastori. Nekatere so bile v bujnem cvetju in na nekem takem cvetu sta opazila velikanskega metulja, kakršnih je dandanes že zelo malo. Spretnemu Zoranu se je posrečilo metulja ujeti, in ko sta si ga z bratom ogledala, sta ugotovila, da meri čez razpeta krila skoraj petindvajset centimetrov. Zoran bi ga bil rad vzel s seboj, a Bojan ga je prepričal, da bi ga na nadaljnjem potovanju gotovo potrla, zato sta ga še skoraj nepoškodovanega izpustila. Kakor strelica urno se je vrnil v svobodo. Davčna posvetovalnica V tej strokovni rubriki naš davčni izvedenec dr. Stanislav Oblak seznanja čitateije z davčnimi novostmi in odgovarja [te vprašanja čitateljev, ki se nanašajo na novo davčno reformo ‘n sploh na davčna vprašanja. Vprašanja lahko naslovite na ured-"[stvo lista v Trstu (Ul. Montecchi 6) in v Gorici (Ul. 24. Mag-910 1) ali na strokovne In stanovske organizacije (Slovensko gospodarsko združenje in Kmečka zveza) v Trstu in Gorici. Davek na reklamne napise n-',®,I?ne napise na zasebnih avto-nih. Vsem, ki so nas vprašali Pojasnila, odgovarjamo s ni{|fe“om glavnih določb predsed-10 1QW dekreta- št 639 z dne 26. rejuje ’ ^ zac*evo v podrobnosti u- nanfVeiT na reklanio pripada občima! V?trezne pravilnike spreje-nai.U- .finski sveti. Zakon določa la(“,ISJe tarife in pristojbine, ki jih Posamezne občine uvajajo na svo:ih področjih. zn *, naPisi (vključno napisi, ki o-bar Uìe^° ..raznovrstne obrate kot no a^šče, ambulanta, mehanična delavnica, gostilna itd. in njiho-km- rnoreWtno poimenovanje) koli-rinot S° vidni javnega ali javno Uj« ?Pneg_a prostora. Za napise v čuie' ve^ak se pristojbine ne pla-0J .J0\ Posebno poglavje posveča rni zakon vidni reklami, ki je ta ysakovrstnih vozilih (vključeno aj na motorjih in kolesih). nit, Predvidevajo vrsto popol- oprostitev, ki jih bomo nekate-~ davščine prosti so: reklamni napisi v notranjosti o-ratov na drobno, v gostinskih okalih itd., neglede na velikost eklamnega napisa, vendar pod Pogojem, da se reklama nanaša na stvari, ki so predmet obrato-anja (hrana, pijače itd.). Oprosti-ev velja tudi za reklamne napise, 1 so izobešeni v izložbah in ob vho-n pod pogojem, da skupno ne presegajo četrt kvadratnega me- tra za vsako izložbo in za vsak vhod; — reklamni napisi za javne prireditve, bodisi v notranjosti, bodisi zunaj, če se seveda nahajajo v ali na prireditvenih prostorih; isto velja za turistično propagando v potovalnih agencijah in za reklamo časopisov v kioskih in razpeče-valnicah ; —- napisi, napisne deske, grbi itd, kolikor označujejo sedež diplomatskih in konzularnih zastopstev, kulturnih in verskih krožkov in sploh združenj, ki ne delujejo v pridobitne namene; — napisi, ’ i so po zakonu in pravilnikih obvezni; v to skupino spadajo n.pr. napisi novogradenj in table, ki označujejo tobakarne (T), ki so mimogrede povedano, bile po prejšnjih predpisih podvržene davščini; — napisi na vozilih, ki jih podjetja uporabljajo za prevoze toda pod pogojem, da sta na vozilu le dva napisa s površino največ četrtine kvadratnega metra in da le-ti vsebujejo samo ime in naslov ter dejavnost podjetja. Sicer je tovrstna reklama podvržena posebni letni pristojbini. Tarife se računajo na kvadratne metre z zaokroženjem navzgor na najmanj en kvadratni meter. Pristojbine so različne v zvezi s številom prebivalstva posamezne občine. V Trstu znaša n.pr. letna pristojbina za kvadratni meter 1.950 lir, pristojbina do enega meseca trajajoče reklame pa 300 lir. V centralnih legah lahko občine povišajo tarife za največ 200 odst. Reklame poli- tičnih strank, sindikalnih, kulturnih, športnih in verskih organizacij u-živajo 50-odstotni popust. Za reklamo na vozilih se plača dvojna pristojbina. Ob ugotovitvi morebitnih prekrškov je začetek reklamiranj 1. januar, če kršitelj ne dokaže drugače. Najpogostejši prekrški se nanašajo na reklame na vozilih. Za primer vzemimo precej pogoste reklamne napise na avtomobilih, kot so oznake koncesionarjev okoli evidenčnih tablic, lepaki na steklu z imenom zavarovalnic, športnih rekvizitov itd. Za vsak napis bi moral v tržaški občini avtomobilist odšteti 3.900 lir (dvojna tarifa, najmanj kvadratni meter). Poleg tega mora kršitelj plačati globo za enako vsoto, če napisa ni prijavil. Kršitev pravil občinskega pravilnika pa predvideva še dodatno denarno globo od 10 do 100.000 lir: skupaj torej najmanj 17.800 lir. IZJAVE DELOJEMALCEV V zadnji posvetovalnici je bil objavljen fac-simile izjave o prejemkih, ki jo bo sleherni delojemalec prejel od delodajalca in ki jo bo moral predložiti finančni upravi z dodatkom posebne podpisane izjave (tiskane in ne tipkane, kakor je bilo po pomoti objavljeno). Upokojenec vprašuje, kdo mu bo izstavil izjavo in kdo mu bo navedel davčno številko, ki je v obrazcu predpisana. Takoj pojasnjujemo, da so na davčnem področju upokojenci popolnoma izenačeni z delojemalci. Potemtakem bodo morali upokojencem izstaviti predpisane izjave dajalci pokojnin (javnopravne ustanove, INPS itd.). Verjetno bo n.pr. INPS izročil dokument ob marčnem izplačilu pokojnine. Prav tako bodo dodelili davčno številko na podlagi seznamov, ki jih bodo dajalci pokojnin predložili finančni upravi. Sicer bo navajanje davčne številke obvezno na splošno šele po 1. aprilu, že zdaj pa se govori, da bo ta datum prenešen na 1. januar 1976, ker centralni finančni aparat ni še pripravljen za prevzem novih nalog, ki mu jih narekuje davčna reforma. NEKAJ ZANIMIVOSTI OB GRADNJI PRVE JEDRSKE ELEKTRARNE V SLOVENIJI PRI KRŠKEM Kaj je in kako delaje jedrska elektrarna Vedno večja potreba po električni energiji ob postopnem zmanjševanju tradicionalnih virov (voda in premog) energije Odvetnik svetuje od ^ • ,e' strokovni rubriki na* pravni svetovalec, gorilki 'f®*nik dr. Peter Sanzin, seznanja čitateije z vsakdanjo proble-stiko pravnega značaja, tako z lastnimi sestavki, kot z odgovori a vprašanja, ki jih lahko čitatelji naslovijo na uredništvo v rs u (U|, Montecjid 6) in v Gorici (Ul. 24. Maggio 1) ali na pi-rno dr. Sanzina v Gorici (Ul. Duca d’Aosta 42). Zadnji zakon o najemninah te »n dV0ma 80 najemniške pogod-italiio^ lzmed najbolj aktualnih tem ske zakonodaje, že vso povoj- no dnhn ■ ze vso povoj- norma zak°nodajalec s posebnimi .mi urejeval odnose med last-m najemniki. Izdanih je bilo niki nič koliko vidne zakonov, menda preso 45, InslednosTf ta°koganSke en0tn°StÌ ‘""'o težko V Posamezne določbe. Nič tivno TT’ da ie danes objek- še ..... ko ugotoviti, v kakšni meri gamah3 če dobimo po knji- Pri hr .k° «praktične» literature, velikn ''affcre ostane čitateHu ina t , .''Pmov, kako ravnati oziro-kretnorv,503 -bsče zavzeti v sor. *retnem primem. stanovaW?lh 0il'!lh se Ì® hotel 8Čititi bi Ka e. stoikom teko, da gnati iz tne m°ge' samovoljno iz-Povišati s . evanja al: mu čezmerno Vsaj d 1najernn*n°- Ta cilj je bil res di zai,6 dosežen, čeprav je zara- mani rk,h ponlanjkljivosti in po- Prišlo h Ja f‘oc'a'ne in politične volje in Rriviwepravičnosti’ zapostavljanja liji še 8yev' Tako je danes v Ita-injo smo'-edk°. nnjamnikov. ki plaču-— 5,0Qg Sn° n'zke najemnine, po 3.000 Pa severi lir mesečno, živijo saj nim3 I nuprimernih stanovanjih, P° ohnafi - astn'k nobenega interesa So tudi „ 'lan'u ali Popravljanj i teh lir m najemnine po 15.000 - 25.000 zakon v najem po naj-vočji ceni, vendar jim lir ,kar znese večkrat dobršen del mesečne plače. Upati je, da bo končno prevladalo načelo, da spada hiša med družbene storitve, kar bi v prvi fazi privedlo do plačevanja najemnine v višini in določenem sorazmerju z osebnimi dohodki, pa čeprav ob upoštevanju a-mortizacije nepremičnine. Zadnji je bil izdan zakon z dne 12.8.1974 št. 351. Po tem zakonu so najemniške pogodbe podaljšane do 30. junija 1975; do istega datuma so ustavljeni stanovanjski izgoni (sfratti) razen prinrern da najemnik ne plačuje najemnine ali pa lastnik rabi zase stanovanje ali pa da je bil najemnik obdavčen v letu 1972 za dopolnilni davek (imposta complementare) za več kot 4 milijone lir. Praktično vzeto je danes skoraj nemogoče za lastnika, da doseže izgon najemnika, še največ možnosti je, če rabi lastnik stanovanje zase ali za svojce, toda tudi v tem primeru je treba izpolniti določene pogoje, ki so v dejstvu, da ima lastnik nujno in neodložljivo potrebo (nastala po sklenitvi najemniške pogodbe), da u-porabi stanovanje zase, za svoje sinove ali za svoje starše; vse to samo po preteku treh 'et - v pr.merih toči 13 mesecev) po nakupu nepremičnine. Nekaj primerov: poroki sina ah hčere. poroka ali drugačno povečanje družinskih članov, bolezen lastnika ali svojcev s potrebo po boljši negi itd. Postopek teče pred okrajnim sodnikom (pretore), kateremu je treba nuditi vse dokazno gradivo o utemeljenosti zahteve. Isti zakon govori tudi o v šini najem nin ter v raznih variantah praktično prepoveduje povišanje najemnin, vsaj kar se tiče višine zadnjih štirih let. Predvideno je bilo, da bo kljub prepovedi veliko primerov «privatnega» pogajanja med najemnikom in lastnikom za povišanje najemnine; zakon je za take primere določil, da je povišek (četudi dogovorjen) neveljaven in da ima najemnik pravico zahtevati povračilo plačanega poviška, in to do roka šestih mesecev po vrnitvi stanovanja lastniku, če je n.pr. najemnina znašala v letih 1970 m 1971 lir 30.000, v letu 1972 lir 35.000 ter v letih 1973 in 1974 lir 40.000. ima najemnik pravico, da plačuje same lir 30.000 (višina najemnine z dne 1.1.1971) ter da zahteva — tudi takoj — povrnitev razlike. Omeniti je še eno značilnost obravnavanega zakona, ki je vsaj po mojih izkušnjah, malo poznana. Najemniška pogodba, sklenjena po 1.1. 1971, ne sme predvidevati večje najemnine, kot jo je plačeval prejšnji najemnik 1.1.1971, oziroma najemnik, ki je bil pred sedanjim po omenjenem datumu, če je bilo takrat stanovanje dano v najem recimo za 30.000 lir mesečno, ni mogel lastnik določiti nove najemnine na višini 3o tisoč — 40.000 lir ali še več; če je do tega prišlo, ima najemnik pravico do povračila razlike. Zakon št. 351 in tudi ostali zakoni, ki so še v veljavi, vsebujejo še vrsto določil, ki jih ni mogoče načelno obravnavati zaradi težav v poenostavitvi posameznih primerov. Mnoge najemniške pogodbe, tudi take, ki so se mogie dopiti v že natiskanih obrazcih pri raznih khjigar-nah, so vsebovale določbe, po katerih se je določevalo, da se višina najemnine avtomatično — iz leta v ieto — spreminja in viša vzporedno s padcem in razvrednotenjem lire. Zakon št. 351 v svojem členu 2 — sexies določa, da so take klavzule nične, kot so tudi nični vsi morebitni dogovori med najemnikom in lastnikom, ki bi bili v nasprotju z omenjemm zakonom. gače njT ^OVo!juje izgona, čisto dru. n^ih kn seveda pr’ novih najem-s,!romnn ^ ffi0^° Plačevati tudi za # «snovanje po 50.000 - 80.000 Izvršna sveta socialističnih republik Hrvaške in Slovenije sta sklenila dogovor, da skupno zgradita dve jedrski elektrarni, da bi zagotovili potrebne proizvodne kapacitete za naraščajoče potrebe po električni energiji v svojih republikah. Prva bo postavljena v Sloveniji pri Krškem, druga v Hrvaški nedaleč od Ivanič Grada. Pripravljalna dela vodita začasno elektrogospodarski organizaciji iz obeh republik. Savske elektrarne iz Ljubljane ter Elektroprivreda iz Zagreba. Odločitev za graditev jedrskih e-lektram je bila sprejeta na podlagi večletnih primerjalnih študij. V njih so strokovnjaki elektrogospodarskih organizacij, inštitutov in univerz v obeh republikah upoštevali in obdelali tako tehnične kot ekonomske značilnosti vseh štirih virov primarne energije, ki prihajajo v poštev za pridobivanje elektrike: hidroenergija, premog, nafta in jedrska energija. Upoštevali so tudi možnosti ter ekonomičnost nakupa in prenosa električne energije iz drugih republik. Jedrska tehnika je v Jugoslaviji nekaj povsem novega, in jedrska e-lektrarna v Krškem bo prva te vrste v Jugoslaviji. PORABA ELEKTRIČNE ENERGIJE HITRO NARAŠČA V Jugoslaviji se poraba električne energije vsakih sedem let podvoji. V industrijsko razvitih deželah, kjer porabijo trikrat do sedemkrat toliko električne energije na prebivalca kot v Jugoslaviji, poraba narašča sicer nekoliko počasneje, a se v večini razvitih držav še vedno podvoji vsakih deset let. Da si zagotovijo potrebne proizvodne kapacitete, gradijo elektrogospodarska podjetja vedno večje elektrarne. Moč našega največjega a-gregata v termoelektrarni Šoštanj III je 275 megavatov (MW). Naj-večji turboaeregat na svetu pa ima moč 1150 MW. ALI NI DOVOLJ CENENE HIDROENERGIJE? Proizvodni stroški so v hidroelektrarnah sicer res nizki, toda njihova graditev postaja vse dražja, ker so reke v Sloveniji oz. v Jugoslaviji na najugodnejših mestih že zajezili in postavili ob njih e-lektrarne. Poleg tega v severozahodnem delu Jugoslavije ni možnosti za graditev večjih akumulacijskih jezer, nadaljnja graditev samo pretočnih hidroelektrarn pa bi še poslabšala razmere v elektrogospodarskem sistemu zaradi neugodnih sezonskih nihanj v pretoku rek. Da bi v takih razmerah zagotovili zanesljivo dobavo električne e-nergi.je, bi morali poleg hidroelektrarn nujno dobiti še rezervne kapacitete v termoelektrarnah. KAJ PA PREMOG IN NAFTA? Republiki Slovenija in Hrvaška nimata velikih zalog. V Sloveniji bodo lahko postavili še termoelektrarno Šoštanj IV, ki bo izkoriščala velenjski lignit, to bo pa vse. Prenos električne energije iz velikih premogovnih bazenov, kot so Tuzla, Obrenovac in Kosovo, ki so od Slovenije oddaljeni 360 do 640 kilometrov, pa električno energijo na mestu porabe preveč podraži, da bi lahko na daljšo dobo računali z zanesljivo in ceneno električno energijo. Pač pa bodo postavljali termoelektrarne na kurilno olje, za katere so investicijski stroški sicer res najnižji, so pa pogonski stroški visoki zaradi visoke cene nafte, ki io morajo uvažati. Zato v svetu gradijo termoelektrarne na '-"ča goriva in na naravni plin predvsem za pokrivanje konic, ki nastopajo zjutraj in zvečer. V Jugoslaviji pa potrebujejo nove vire električne energije za pokrivanje pasu — torej čez ves dan — posebno še pozimi, ko je voda v rekah nizka. JEDRSKA ELEKTRARNA JE EKONOMIČNA nergijo ceneje kot termoelektrarne na premog ali tekoča goriva, če obratujejo več kot 6000 ur na leto. Jedrska elektrarna Krško bo imela moč nekaj več kot 600 MW. Leta 1978, ko bo začela obratovati, bo poraba električne energije v Sloveniji in na Hrvatskem že tako narasla, da bo jedrska elektrarna lahko obratovala tudi čez 7000 ur na leto. S tem pa je njena ekonomska upravičenost dovolj utemeljena. To so najpomembnejši tehnično - gospodarski razlogi pri odločitvi za jedrsko elektrarno. JEDRSKE ELEKTRARNE USPEŠNO OBRATUJEJO Prva jedrska elektrarna na svetu je začela obratovati leta 1955 v Obninsku v Sovjetski zvezi. Imela je moč 5 MW. Danes je v pogonu 93 jedrskih elektrarn s skupno instalirano močjo 28.260 megavatov. V gradnji je 153 elektrarn, ki bodo imele skupaj 108.890 megavatov, naročenih pa je še 88 elektrarn s 84.650 MW. Največji turboagregat bo imel 1260 megavatov. Jedrske elektrarne gradijo ne le v vseh industrijsko razvitih deželah Vzhoda in Zahoda, temveč tudi v vrsti držav v razvoju: Indiji, Pakistanu, Argentini, Mehiki, Braziliji, Bolgariji, Finski, Koreji in Južni Afriki. Največjo proizvodnjo ima doslej angleška jedrska elektrarna Duge-ness - A z močjo 551 MW. Od začetka obratovanja leta 1965 do danes je dala prav toliko električne energije, kot vse jugoslovanske e-lektrarne v letu 1969. V povprečju je obratovala po 6500 ur na leto. Med ameriškimi elektrarnami z lah-kovodnimi reaktorji vodi jedrska e-lektrarna Haddam Neck z močjo 575 MW, ki je v štirih letih dala več električne energije, kot vse jugoslovanske elektrarne leta 1965. O-bratovala je v poprečju po 6900 ur na leto. V splošnem so izkušnje z jedrskimi elektrarnami dobre. Tako kot pri vsaki novi tehnologiji so se tudi pri njih pojavljale začetne težave in se še pojavljajo. Pridobljene izkušnje in stalni tehnični razvoj pa jedrske elektrarne že danes uvrščajo med najzanesljivejše proizvodne objekte. Prav gotovo bo delež jedrskih e-lektrain v pridobivanju električne energije v prihodnjih desetletjih hitro naraščal. Naraščala bo tud: poraba kurilnega olja, tako da bosta deleža premoga in hidroenergije z leti upadala. Konec tega stoletja bodo v industrijsko razvitih deželah jedrske elektrarne dajale več kot polovico električne energije. KAJ JE JEDRSKA ENERGIJA? Jedrska energija je vezavna energija protonov in nevtronov v jedrih atomov, tako kot je kemijska energija vezavna energija atomov v molekulah. Del jedrske energije lahko sprostimo bodisi pri spajanju lahkih jeder, podobno kot lahko sprostimo kemično energijo pri združevanju atomov v molekule ali pri razgradnji večjih molekul na manjše. Ker pa so jedra veliko bolj obstojna, kot so molekule, so tudi energije jeder neprimerno večje, kot so energije molekul. Za primerjavo lahko vzamemo združitev atoma ogljika C z molekulo kisika, O2, v molekulo ogljikovega dioksida CO2. Pri tem se pet enot kemične energije pretvori v toploto. Če pa se razcepi jedro urana na dve jedri, se pretvori skoraj 200 milijonov enot jedrske energije v toploto. Razmerje je torej kar 1 proti 40 milijonom. Ker je uran težka prvina, je razmerje toplotnih vrednosti oglja in urana sicer nekaj manjše, 1 proti 2 milijonoma. Torej: pri cenitvi 1 grama urana se sprosti toliko toplote, kot ga dasta dve toni čistega oglja pri popolnem zgorevanju. NEVTRONI CEPIJO URAN Jedrske elektrarne z močmi čez 600 MW proizvajajo električno e- Samo od sebe se jedro urana le redkokdaj razcepi. Pač pa se uran cepi, če njegova jedra obstreljujemo z nevtroni. Ker se pri vsaki cepitvi urana sprosti nekaj nevtronov, je mogoča verižna reakcija. Jedrska elektrarna Stade, 662 MW, tlačni reaktor, RWU Poskrbeti je treba, da je na kupu dovolj primernih jeder urana ah drugih cepljivih materialov, ki jih nevtroni lahko cepijo, preden se razpršijo in pobegnejo. Nevtroni so namreč zelo prodorni delci in jih ne moremo zadržati v nobeni po sodi. Pri trkih z jedri se sipljejo, nekatera jedra pa jih lahko ujamejo in tako zadržijo. CEPLJ1VI MATERIALI Uran je sestavljen iz dveh izotopov, urana 238 in urana 235. Samo uran 235 je cepljiv material. V naravnem uranu ga je le 0,71°/o in je zato naravni uran slabo jedrsko gorivo. V tovarnah za separaci-o izotopov obogatijo uran. tako da vsebuje od 2 do 3,5% urana 235. Tako obogaten uran uporabljamo kot gorivo v lahkovodnih reaktorjih. Iz urana 238 pa nastaja v reaktorju zaradi zaietja nevtronov nov cep-Ijiv material plutonij 239. JEDRSKI REAKTOR S primerno razporeditvijo jedrskega goriva in hladilnega sredstva so v reaktorju ustvarjene možnosti za nadzorovano verižno reakcijo. Pri cepitvi urana in plutonija se snro-šča toplota. Voda, ki kroži skozi reaktor, da ga ohlaja, se pri tem segreje in v vrelnih reaktorjih deloma tudi izoari. Z vročo vodo ali s paro odvedemo proizvedeno toploto iz reaktoria. Voda je v reaktorju tudi moderator, ki upečasi hitre nevtrone, nastale pri cenitvah. Voda jih tudi zadr-žnie. da jih nreveč ne pobegne iz reaktorja. Upočasnjeni nevtroni laže cenilo uran 235 in plutonij 239 kot hitri nevtroni, zato je v lahkovodnem reaktorju potrebno manj cepljivega materiala kot v reaktorjih brez moderatorja. Hitrost verižne reakcije in s tem moč reaktorja uravnavamo bodisi z regulacijskimi palicami, ki absorbirajo nevtrone, bodisi s koncentracijo nevtronskega absorberja, raztopljenega v vodi, ali pa kar s hitrostjo pretoka hladilne vode skozi reaktor. AH REAKTOR LAHKO EKSPLODIRA KOT ATOMSKA BOMBA? Za atomsko bombo je treba imeti čiste cepljive materiale. V reaktorju pa sta uran 235 in plutonij 239 tako razredčena, da do jedrske eksplozije sploh ne more priti. Za to skrbi uran 238, ki lovi nevtrone. Pripomore tudi voda, ki nevtrone upočasnjuje. Počasni nevtroni pa so vse preveč leni. da bi dopuščali hitro rast verižne reakcije, ki je nujna za jedrsko eksplozijo. Poleg tega je reaktor konstruiran tako, da je zmožen samoregulacije. Če moč raste, se voda bolj segreje ali pa je več izpareva. S tem se zmanjša njena gostota in zmožnost Patronat KZ- INAC svetuje ••Ile z u1 rY^r'l<* nai Izvedenec Bori* Simoneta seznanja čita-v*a no; S6,mI vpraSani' v pristojnosti Patronata Kmečke zveze. Za INAC in "/l- se ,ahlco zainteresirani obrnejo na Patronat KZ 8.3o 'do '19 anr°ne ,e’- 62-785. Urad je odprt vsak dan od od 8 to j 'A0 *n Popoldne od 15. do 17. ure, ob sobotah pa o.JO do 12. ure. Obvezna prijava kmečkih delavcev «Sem ,občine in svojega carcp7P° nedat,n®to nakupu nosati u L ne ■ noreva več obde-mi bhaJT: m iaz- Potrebna bi tee iz' fai:™, neVosredni obdelava- kvalifikacijo in trajanje delovnega Ke občine rn c-no!»™ razmerja. Delovno razmerje traja lahko: 1.) za nedoločen čas, 2.) le v določenem roku, 3.) za sezonsko delo. Za kmečke delavce pod 2) in 3) mora >' dodajalec ob prekinitvi delovneg- razmerja dostaviti na SCAU posebni odrezek dovolilnice m mora navesti število delovnih dni obdobju zaposlitve. Mmečki delodajalci morajo vsako leto predložiti na SCAU poimensko prijavo kmečkih podrejenih delavcev, da dosežejo le-ti socialno zavarovanje, kot predvidevajo sedanji zakonski predpisi (zakon z dne 11. 3. *0™ ravnati ^ dela' Kako se ™-delov-no «iln ♦ 3-e treha Pioviti ^ silo pristojnim oblastem?» čked0drk°1LPamerava namestiti kme- ^nra no nrf.i na, svoiem posestvu, št. 33^ P,®dPIslh zakona 11. 3.1979 jinski sedežV1sCAUŠnv na ■ pokra' prošnji *„ ^CAU. V poimenski 31 Je treba navesti strokovno 1970 št. 83, zakon z dne 18.2. 1964 št. 1412 in zakon z dne 12. 3. 1968 št. 334). S 1.1. 1975 je Ministrstvo za delo in socialno zavarovanje odobrilo nove obrazce, s katerimi kmečki delodajalec prijavi podrejeno delovno silo. Obstaja 5 različnih vrst prijavnic: a) kmečki delavci za neomejen čas, ki so letno zaposleni vsaj 181 dni, morajo predložiti potrebno izjavo v roku 30 dni od začetka sončnega leta ali od začetka delovnega razmerja, delodajalec pa mora v roku 30 dni od začetka sončnega leta prijaviti število opravljenih delovnih dni, če prekašajo minimalno število po pogodbi predvidenih dni; b) stalne nameščence na podlagi enoletne pogodbe je treba prijaviti v roku 30 dni od začetka sončnega leta ali od začetka delovnega razmerja; c) občasne dninarje v razmahu vsakega trimesečja je treba prijavi-t: v roku 10 dni po poteku trimesečja; č) prijavo posameznih soudoto*-'" cev. ki so nameščeni v vsakem trimesečju sončnega leta, lahko ne- posredno obdelovalec opravi še v roku 10 dni po preteku trimesečja; d) družinske soudeležence in majhne kolone je treba prijaviti v roku 30 dni od začetka delovnega razmer-ja. Kmečki delodajalec mora za stalne nameščenec in dninarje po zakonu nakazovati sledeče dajatve: 1) izračunati mora davek, ki ga je na podlagi plače dolžan državni blagajni; 2) te zneske mora vplačati na pristojni davkariji; 3) pridržati si mora na delavčevi plači zneske, ki jih je zanj nakazal; 4) izpolniti mora obrazec, v katerem navaja zneske, odtegljaje, kvalifikacijo, davčne odbitke in obvezne zavarovalne prisrrvke, ki so v delavčevo breme; 5) vključno do 31. marca mora izpolniti skupno izjavo o vseh odtegljajih, V prime, , da kmečki delodajalec ne opravi vseh teh formalnosti, zakon predvideva sledeče kazni; a) denarna kazen, ki je 2-krat ali celo 4-krat večja od skupnega zn-sfca odtegljajev, kolikor na koncu leta ne predloži izjave: b) denarna kazen od 100.000 lir do 1.000.000 lir. če ne javi delodajalčevih in delavčevih zavarovalnih prispevkov; c) denarna kazen od 3.000 lir do c) posebna taksa v višini 50 od-1PENS 2 le upokojenci. Za aktivne stotkov davčnega zneska, ki si ga neposredne obdelovalce ta predpis ni zadržal; d) od 6 mesecev do 5 let zapora in globa od 200.000 lir do 2.000.000 lir za tistega, ki pod 4) javi nižje vsete, kot so bile v resnici izpla-čene; e) denarna kazen od 50.000 lir do 500.000 lir za vsako drugo kršitev dolžnosti, ki jih zakon predvideva. Na podlagi te široke analize celotne zadeve mislim, da našemu bralcu lahko mirne duše svetujem, naj pravočasno prijavi morebitno delovno silo, ker bi se v primeru odkritja te nepravilnosti pristojnih oblasti prav gotovo bridko kesal. LE KMEČKI UPOKOJENCI MORAJO ŽIGOSATI ZDRAVSTVENE KNJIŽICE Vpr.: «Sem neposredni obdelovalec, član Kmečke zveze. Od neke druge strokovne organizacije sem v teh dneh prejel poziv (tudi nekateri drugi vaščani), naj se zglasim z zdravstveno knjižico, da opravijo letno žigosanje, V prejšnji številki Vaše rubrike pa sem prebral, da morajo žigosati knjižice le kmečki upokojenci. Kje je resnica?» E. G. Kot smo že poudarili v nedeljski številki Primorskega dnevnika, morajo po novih predpisih sanitarne 20.000 lir v primeru nepopolne ali reforme poskrbeti za obvezno letno netočne izpolnitve nakazilnice; I žigosanje zdravstvenih knjižic CCD nikakor ne velja in Kmečka bolniška blagajna jim v nobenem primeru ne žigosa zdravstvenih knjižic. V vednost naj še enkrat navedem, da kmečki upokojenci z redno žigosano knjižico in z zdravnikovo napotnico se lahko zatečejo v bolnišnico na zdravljenje, brez avtorizacije kmečke bolniške blagajne. V tej luči si težko razlagamo poziv, ki ste ga prejeli kot aktivni neposredni obdelovalec (in še mnogi drugi), da žigosate zdravstvene knjižice. Možni sta dve obrazložitvi: ali gre za nevednost, kar ni opravičljivo za strokovno organizacijo; ali pa gre celo za načrtno izkoriščanje svojih fukcij, morda v perspektivi kdovekakšnih mahinacij, kar je še posebej obsodbe vredno, ker našim kmetovalcem je treba odkrito pomagati, ne pa jih «voditi za nos in jih voziti na led». PRISPEVEK ZA OLJKE Konec tega v:eseca zapade rok za predložitev ustreznih prošenj za pokrajinsko nadzorništvo za prehrano za prispevek za oljčni pridelek v letu 1974. Pridelovalec oljk mora poleg posebnih obrazcev priložiti tudi p lilo o mletju. Ministrstvo je tudi podaljšalo do k ca tega meseca rok za p-edložitev prijav oljčnega pridelka, ki jih je večina že vložila septembra lani. zadrževanja nevtronov. Iz reaktorja pobegne preveč nevtronov, poruši se razmerje med njihovo proizvodnjo in izgubami, tako da začne verižna reakcija ugašati, moč reaktorja pa padati. KAJ PA JEDRSKO SEVANJE? Vsako cepitev spremlja tudi jedrsko sevanje. To so predvsem žarki gama, ki so podobni rentgenskim žarkom, le da so še bolj prodorni. Velik del jih pobegne iz sredice reaktorja. Nekaj jih zadrži stena reaktorskega kotla, ostalo pa polovi debel zaščitni betonski zid okoli reaktorja. V njem se ujemajo tudi nevtroni, ki uidejo iz reaktorja. Prostori neposredno ob reaktorju zaradi prehudega sevanja med obratovanjem niso dostopni. Pogonsko osebje ima dostop le v prostore zunaj be-toonskih zaščitnih zidov. Celo pri ustavljenem reaktorju mora biti osebje jedrske elektrarne previdno pri delu okoli reaktorja, ker jedrsko sevanje ne ugasne s prenehanjem verižne reakcije. Razcepki, ki nastajajo pri cepitvah. kot nastajajo pepel in dimni plini pri gorenju,. so namreč radioaktivni in sevajo žarke gama in beta še dolgo po svojem nastanku. ZAPRT PROCES ZGOREVANJA V kotlarni termoelektrarne na tekoče gorivo, ki ima moč 200 MW, pokurijo na dan 20 železniških cistern kurilnnega olja. Vroči dimni plini grejejo v kotlu vodo, jo izparijo in nato paro še pregrejejo. Skozi dimnik gre vsak dan 12.700 ton dimnih plinov, ki odnesejo s seboj v okolico kakih 35 ton žveplovega dioksida na dan. saj je v kurilnem olju lahko do 4 odst. žvepla. Jedrsko gorivo pa zgoreva v zaprtem krogu. Za cepitev urana ni potreben zrak, temveč le nevtroni, ki se sproščajo pri cepitvah. Ker nevtroni skoraj neovirano prodirajo skozi snovi, ki jih malo absorbirajo, je gorivo v reaktorju obdano še z oblogo iz cirkonija in tako ni v neposrednem stiku s hladilno vodo. Cirkonijeva obloga zadrži tudi hlapne in plinaste razcepke. Radioaktivni razcepki ostanejo v gorivu in ne onesnažijo hladilne vode. V jedrski elektrarni s tlačnim reaktorjem je poleg tega hladilna voda reaktorja še ločena od turbine z vmesnim parnim generatorjem, šele tu se proizvaja para, ki žene turbino. GORIVNI ELEMENTI Gorivo je največja posebnost jedrske elektrarne. Za 600 MW elektrarno je potrebno na leto samo 16 ton obogatenega urana. V tovarni za izdelavo gorivnih elementov ga predelajo najprej v uranov dioksid, tega nato stiskajo in sintrajo v keramične tablete. Tablete napolnijo in zvarijo v cirkonijeve cevi. Sveženj 205 takih gorivnih palic je povezan v gorivni element, ki tehta 550 kg in je dolg tri in pol metre. V reaktorju je 137 gorivnih elementov. Vsako leto je treba zamenjati tretjino elementov z novimi. V treh letih pa da en sam element v reaktorju toliko toplote, kolikor bi je dobili iz 86 tisoč ton velenjskega lignita. ALI SO ELEMENTI RADIOAKTIVNI? Sveži gorivni elementi niso radioak-tivni. Pač pa postanejo zelo aktivni, ko so že nekaj časa v reaktorju, ker se v njih naberejo radioaktivni razcepki. V izrabljenem gorivnem elementu je okoli 12 kg razcepkov, zato izrabljeni element ni samo radioaktivno «vroč», temveč oddaja tudi veliko toplote, ki nastaja pri radioaktivnem razpadu. Izrabljeni gorivni e-lementi se zato hladijo v odlagalnem bazenu vsaj tri mesece, preden jih lahko na posebnih kamionih odpeljejo v tovarno za predelavo izrabljenega goriva. VARNOST JEDRSKIH ELEKTRARN Značilnost jedrske elektrarne je o-bilica naprav, ki skrbijo edinole za to, da radioaktivne snovi ne bi onečedile elektrarne in njene okolice. Kupola zadrževalnega hrama že od daleč izdaja jedrsko elektrarno, še pomembnejše so vdelane varovalne in zadrževalne naprave, ki preprečujejo uhajanje radioaktivnih snovi v o-Kolico, tako med normalnim obratovanjem kot v primeru kakršnekoli nez- gode. Zadrževalni hram je le ena izmed zadnjih obrambnih linij. Osnovni pravili projektantov in pogonskega osebja jedrske elektrarne sta mnogoterost in globina obrambe pri preprečevanju nezgod in prav tako pri zmanjševanju njihovih posledic. ČISTILNE NAPRAVE V zadnjih letih se je v svetu uveljavilo načelo, da jedrske elektrarne omejijo količine radioaktivnih odpadkov, ki jih spuščajo v okolico ,na tako nizko raven, kot jo je praktično mogoče doseči. S sodobnimi čistilnimi napravami za tekoče in za plinske odpadke, kot so ionski izmenjevalci, uparilniki, filtri .aktivno oglje, zadrževalne linije in rezervoarji ter kriogenske naprave, očistijo v jedrski elektrarni vse odpadne vode, ki so ali ki bi lahko bile onesnažene z radioaktivnimi snovmi, ter zrak iz vseh ventilacijskih naprav. Količine radioaktivnih odpadkov, ki jih sodobne jedrske elektrarne spuščajo v okolico, so zato stokrat manjše, ker so z zakonom dovoljene mejne vrednosti. RADIOAKTIVNOST Odkritje radioaktivnosti pred 76 leti je odprlo človeku pot do skrivnosti atoma in s tem tudi do jedrske e-nergije. Radioaktivnost je naraven pojav, zato je bilo človeštvo vedno izpostavljeno radioaktivnemu sevanju. Vprašanje, na katero moramo odgovoriti, je le, ali ne bo radioaktivno sevanje zaradi izkoriščanja jedrske e-nergije tako naraslo, da bi ogrozilo zdravje ljudi. Jedrske elektrarne niso edini viri radioaktivnih snovi, zato je smiselno, da jih primerjamo z drugimi naravnimi in umetnimi viri radioaktivnega sevanja. RADIOAKTIVNI RAZPAD Nekatera jedra atomov niso obstojna in prej ali slej razpadejo v bolj obstojna jedra. Pri tem oddajo bodisi delce alfa, ki so jedra helija, ali delce beta, ki so negativni ali pozitivni elektroni. Pri radioaktivnem razpadu oddajajo jedra tudi žarke gama, ki so eno izmed najbolj prodornih vrst sevanja. V naravi najdemo predvsem tiste radioaktivne snovi, ki zelo počasi razpadajo: uran in torij ter njune radioaktivne potomce, kot sta radij in plin radon, kalij 40 in še nekaj drugih manj pomembnih. Zaradi kozmičnega sevanja nastajajo v ozračju o-gljik 14. pa tudi tritij in fosfor 32 v manjših kohčinah. UMETNA RADIOAKTIVNOST S pospeševalniki v jedrskih reaktorjih proizvajamo danes veliko različnih umetnih radioaktivnih snovi, ki jih uporabljamo v zdravstveni diagnostiki in terapiji, v industriji, gradbeništvu in poljedelstvu, predvsem pa pri raznih raziskavah v fiziki, kemiji, medicini in biotehniki. Umetne radioaktivne snovi so veliko bolj uporabne kot naravne, njihov izbor je veliko večji. Uporabimo lahko le take, ki primerno hitro razpadejo, da ni težav s shranjevanjem njihovih ostankov. Največ umetnih radioaktivnih snovi prihaja v naše okolje iz stratosfere, kjer še vedno plava radioaktiven prah kot ostanek atomskih eksplozij iz prejšnjega desetletja. Zaradi stalnih meritev radioaktivnega onesnaženja okolja po vsem svetu in tudi pri nas, je nadzor radioaktivnosti o-kolja veliko boljši in natančnejši, kot za katerokoli drugo vrsto onesnaženja. DOZE SEVANJA Radioaktivne snovi same po sebi niso strupene, razen nekaterih redkih izjem, škodljivo je lahko le sevanje. ki ionizira na svoji poti skozi snov. Množino energije, ki se pri tem absorbira v snovi na enoto teže označujemo z absorbirano dozo ali na kratko z dozo sevanja. Enoto za biološko pomembno dozo imenujemo rem, tisočinko rema pa milirem. Vsa živa bitja na svetu so bila vedno izpostavljena sevanju. Iz vesolja in od sonca prihaja kozmično sevanje, iz zemlje sevajo kalij 40 ter radioaktivne snovi uranove in torijeve družine. V zraku so radon, ogljik 14 v C02. tritij v vodnih hlapih. Tudi človek sam je radioaktiven zaradi kalija 40 ter drugih radioaktivnih (Nadaljevanje na 6. strani) SPORT SPORT SPORT SMUČANJE Z VELESLALOMOM Zfl SP V FULPMESU Gros, Thòni in tovariši razočarali svoje pristaše Uvrstili so se dokaj slabo - Presenetljiva zmaga Norvežana Hakerja FULPMES, 21. — Z dvema Skandinavcema na vrhu lestvice se je zaključil današnji veleslalom v Fulpmesu, ki je veljal za SP. Baker in Stenmark sta opravila izvrstno vožnjo, saj sta si priborila zlato in srebrno kolajno kar s krepkim naskokom. To tekmovanje je označevalo tudi izredno preudarno tekmovanje avstrijske ekipe, ki je pazila predvsem na to, da bi Klammer ne zgubil svojega vodilnega mesta na tekmovanju za SP. Italijansko moštvo je tokrat povsem razočaralo. «Sinji plaz» je tokrat odpovedal na vsej črti. Najboljši Italijan je bil tokrat šele sedmi, pa še to ni bil eden izmed velike trojice, ampak Schmalzl, katerega na lestvici za SP sploh ni med najboljšo petnajsterico. Gustav Thoni je bil tokrat šele 9., Gros pa celo 14. in sta si tako oba temeljito pokvarila svoj položaj na lestvici za SP. Najbolj je bil razočaran nad svojim nastopom Gros. To pa tem bolj, ker je imel po prvem spustu sijajne možnosti za dober izkupiček točk, saj je vodil na lestvici z 39 stotinkami sekunde naskoka pred Stenmarkom. V drugem spustu pa je popolnoma zgrešeno prevozil neka vrata, upočasnil svojo vožnjo in njegova usoda je bila zapečatena. Thoni je bil po prvi vožnji peti, nato pa je svojo uvrstitev še poslabšal. Na več kot meter debeli snežni odeji je pripravil veliko presenečenje Norvežan Haker, ki je sicer že osvojil štiri veleslalome, toda danes ni nič kazalo, da bi lahko naše! mesto v bližini Grosa, Stenmarka in Thonija, a je vse prehitel. Lestvica veleslaloma je taka: 9. Hauser (Av.) 10. Mattle (Švi.) 19 15 Ekipna skupna lestvica za SP: h Avstrija 789 2. Italija 472 3. Zah. Nemčija in Švica 327 5. Francija 158 0. Združene države Amerike 129 7. švedska 110 8. Liechtenstein 105 9. Norveška 90 16. Kanada 56 11. Španija 40 12. Poljska 17 13. Avstralija 16 14. San Marino 8 15. češkoslovaška 4 Ta zadnji nastop prvega dela tekmovanja za SP bi moral biti prvotno v Kranjski gori, vendar pa so ga morali zaradi pomanjkanja snega prenesti v Fulpmes, v Avstriji. 1. Erik Haker (Nor.) 2’55”66 2. I. Stenmark (Šve.) 2’56”47 3 H. Hinterseer (Av.) 2'57"31 4. H. Hemmi (Švi.) 2’57”46 5. T. Hauser (Av.) 2'57"57 6. F. Klammer (Av.) 2’58”20 7. H. Schmalzl (It.) 2’58”41 8. E. Pargaezi (Švi.) 2’58''43 9. G. Thoni (It.) 2’58”52 10. G. Oberfrank (It.) 2'59”08 11. W. Frommelt (Liecht.) in F. Radiči (It.) 2’59”12 13 H. Berchtod (Av.) 2,59”34 14. P. Gros (It.) 2’59”35 Jugoslovan Bojan Križaj, ki ni specialist za veleslalom, je kljub visoki startni številki (63) vozil zelo dobro. Po prvi vožnji je bil 36., po drugi pa je svojo uvrstitev s časom 3’04”76 še popravil na 34. mesto. Lestvica za SP: 1. Klammer (Av.) 2. Gros (It.) 3. Thoni (It.) 4. Stenmark (Šve.) 5. Grissmann (Av.) 6. Haker (Nor.) 7. De Chiesa (It.) 9. Hinterseer (Av.) 10. Fernandez - Ochoa (Šp.) It Veith (ZRN) 12 Walcher (Av.) in Radici (It.) 30 14. Tresch (Švi.) 27 15. Russi (Švi.) 23 Lestvica za SP (samo za vele- slalom) je taka: 1. Gros (It.) 2 Haker (Nor.) 3. Stenmark (Šve.) 4. Hinterseer (Av.) 5. Thoni (It.) 6. Klammer (Av.) 7. Pietrogiovanna (It.) 8. Jones (ZDA) 159 145 135 110 81 75 54 48 40 35 vica je po nedeljskem kolu naslednja: McMillen 8 točk, Morse 6, Mc Daniels, Brumatti, Marzorati 5, Bianchi, Franceschini, Benevelli, Malagoli, Recalcati in Jura 4. SMUČARSKI TEK , . * MILAN, 21. — Zaradi premaknitve datuma predolimpijskih tekmovanj, so morali popraviti tudi datume italijanskega prvenstva v smučarskih tekih. Smučarji se bodo pomerili v L’Aquili od 7. do devetega februarja v teku na 30 km, na 15 km in v štafeti 4 x 10 km. MOTOCIKLIZEM MILAN, 21. — V Milanu so danes predstavili nove modele motociklistične hiše MV Agusta. Med zanimivostmi je predvsem 125-ku-bični enovaljni motor, nato dvo-valjno 350-kubično vozilo ter športni (750 ccm) motor s štirimi valji. Vsa tri vozila so štiritaktna. Italijanska motociklistična hiša upa, da se bo z novimi modeli lahko uveljavila predvsem pri mladih in na mednarodnem tržišču. BOLOGNA, 21. — Ameriški košarkar Tom McMillen, ki nastopa za italijanski klub Sinudyne, je povečal svoj naskok na lestvici za «Ključnega igralca Clarks». Lest-nniiiHiiliiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiifiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin V EVROPSKIH KOŠARKARSKIH POKALNIH TEKMOVANJIH Ignis in Zadar brez večjih težav Jugoplastika z M. Novoselom v SZ Beograjska Crvena zvezda za ohranitev prvega mesta v A skupini Tudi v tem tednu bomo priča par točk v tem pokalnem tekmova- več zanimivim košarkarskim tekmam v okviru raznih evropskih pokalnih tekmovanj. Pokal prvakov Na sporedu bodo povratna četrtfinalna srečanja. Ignis bo že danes igral proti bolgarskemu prvaku, ekipi Balkan iz Botevgrada. Morse in tovariši so že v prvem srečanju v gosteh premagali Bolgare. Italijani so trenutno v odlični formi, pa čeprav igrajo brez centra Meneghina. V nedeljo so zanesljivo v Bologni premagali Nikoličev Alco. Res ne vidimo, kako bi lahko danes Bolgari zaustavili košarkarje iz Vareseja, ki so tudi skupno z Zadrom glavni favoriti za osvojitev prvega mesta v tej skupini. Zadar bo sprejel v goste peterko Racing Malines. čosič in tovariši so s tremi točkami razlike premagali belgijskega prvaka. V nedeljo so dobro igrali proti Lokomotivi, kjer so sicer zmagali le z dvema točkama razlike (82:80). Pred domačo^ publiko bi morali jugoslovanski košarkarji zmagati tudi v povratnem srečanju in tako osvojiti drugi NOGOMET. . Priprave novogoriških Vozil V načrtu vrsta prijateljskih srečanj Nogometaši Vozil iz Nove Gorice, ki jih bo tudi v spomladanskem delu prvenstva v SNL vodil trener Mladenovič, so začeli z rednimi pripravami. Načrt dela, ki so si ga zastavili pred pričetkom prvenstva, to je do konca marca, je zelo bogat in obširen, v njem pa je predvidenih več prijateljskih tekem z različnimi nasprotniki. Skupno bodo odigrali okoli 10 tekem, tako da bo trener Mladenovič že dobil odgovor na vprašanje, kako sestaviti ekipo za prve prvenstvene tekme. Naj naštejemo načrt prijateljskih tekem. 26. 1. Vozila - Bilje v N. Gorici 2. 2. Vozila - Mladinska rep. Jugoslavije v Novi Gorici 8. 2. Vozila - Jesenice v Novi Gorici 9. 2. Vozila - Ljubljana v Novi Gorici 16. 2. Vozila - Olimpija v Novi Gorici 2. 3. Bilje - Vozila v Biljah 9. 3. Adria - Vozila v Mirnu (pokalna tekma) 16. 3. Finalna tekma jugo - kupa (proti zmagovalcu srečanja Renče - Primorje). Poleg vseh teh načrtovanih tekem pa bo moštvo odigralo v Makedoniji tri do štiri tekme, saj bo konec februarja odpotovalo za teden dni na skupne priprave. Prepričani smo, da bo klub vse to tudi izvedel in še več, saj se bodo že takoj v februarju začele tudi redne priprave mladincev in I pionirjev, tako da bo nogometni klub že v pripravljalnem obdobju čimbolj aktiven in delaven, saj je samo to predpogoj za kasnejše kvalitetno in množično delo. Rajmund Kolenc AVTOMOBILIZEM RALLYE MONTECARLO S. Munari trdno v vodstvu Uradni renaulti odstopili Neznanci posuli cestišče z žeblji: start z dveurno zamudo r DBOJKA TEDENSKI PREGLED ŠK Kras neuspešen tretjič zaporedoma Breg in Bor imata v ŽCL enako število točk Šesto kolo odbojkarskega prvenstva 3. lige pri članih se je končalo v korist gostujočih šesterk. Niti to pot ni manjkalo presenečenj. Najprej velja omeniti zmago ekipe Grandi Motori v mestnem derbiju z Libertasom. To je bila druga zaporedna zmaga varovancev trenerja Pipana, ki niso najbolje pričeli prvenstva. Še vedn. je edini neporaženi SAI iz Belluna. Zaustaviti ga ni zmogel niti solidni Ferroni iz Verone. Prvi par točk je končno izbojevala tudi Ara iz Tridenta (ter za nameček v gosteh). Nfš zastopnik Kras je tretjič zaporedoma prepustil izkupiček nasprotnikom. V šestem kolu pred domačimi gledalci in to v srečanju, ki ima lahko resne posledice za naše odbojkarje. Gasilci iz Trevisa so po zadnji zmagi še bolj trdno pod vrhom lestvice. IZIDI 6. KOLA Libertas Trst - GMT 1:3 SAI Belluno - Ferroni Verona 3:0 AGLI Montecchio - Ara Trento 0:3 Kras - Pallavolo Marghera 1:3 Brusegana - Dall’Acqua TV 0:3 * * » V isti ligi pri članicah so Pile odigrane samo tri tekme. Srečanje Corridoni - Marzotto je bilo preloženo na kasnejši datum. Za nas je bilo osrednje srečanje med Borom in Bregom. Povsem zasluženo so Tržačanke pospravile prvi par točk. Velik favorit za končno zmago Mogliano Veneto je bil drugič zaporedoma uspešen tudi v gosteh. Precej težav je imel Libertas pred domačimi gledalci, preden je strl odpor žilave Sale iz Tridenta. IZIDI 2. KOLA Bolzano - Mogliano Veneto 1:3 Bor - Breg 3:1 Libertas Pordenon - Sala 3:2 • * * V 1. diviziji pri članicah so naše ekipe dobro igrale. V domačem derbiju je Kontovel po pričakovanju odpravil letos dokaj pomlajeno postavo Bora. Precej smole ima Sloga, ki je drugič zaporedoma potegnila krajši konec (s tesnim izidom). Igralke Sokola so bile uspešne tudi v drugem nastopu ne glede na to, da so igrale v gosteh. To kar ni Nabrežinkam uspelo lani — napredovanje v 3. ligo — letos postaja vse bolj realno. IZIDI 2. KOLA AGI Gorica - PAV Despar 1:3 Bor - Kontovel 0-3 Inter - Sloga 3:2 Tomana - Sokol 0:3 Volley Ball - Julia 9:3 SMUČARSKI SKOKI V Plaviti se je zaključila tradicionalna češkoslovaška smučarska skakalna turneja. Zmagal je A-schenbach. Izmed Jugoslovanov je bil najboljši Štefančič, ki je zasedel 12. mesto. HOKEJ NA LEDU Jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu bo odigrala v okviru priprav na svetovno prvenstvo dve trening tekmi z Madžari. Prvo srečanje bo danes v Zagrebu, povratno pa jutri ob 17. uri v Ljubljani. MONTECARLO, 21. — Italijan Sandro Munari na lancii je še povečal svoj naskok na skupni lestvici ob koncu druge posebne vožnje na skupni progi Monako - Vals-Les Bains - Digne - Monako (1560 km) na letošnjem rallyju v Monte-carlu. Tekmovalci so morali voziti preko prelaza Bourzet, start pa je bil dan s skoraj dveurno zamudo, saj je policija sporočila, da so neznanci posuli cesto (na vrhu prelaza) z žeblji. Na progi, ki je bila zasnežena le v zadnjih kilometrih, je bil najboljši Francoz Jean Pierre Nicolas na avtu alpine renault A 110, ki je prehitel Munari-ja za 12 sekund. Kljub temu pa je Munari okrepil svoje vodstvo in vodi skoraj s tremi minutami prednosti pred Fincem Alenom (na fiatu). Medtem pa je ostalo na tekmovanju še 64 avtomobilistov, ki se bodo pomerili v zadnjih vožnjah. Ponoči pa sta odstopila zaradi okvar dva izmed favoritov, in sicer Jean Lue Therier ter Jean Ra-gnotti, oba na avtu alpine renault. Renault je tako ostal brez uradnih vozil, saj je na sredini nočne vožnje najprej Ragnotti zavozil s ceste in se znašel v prepadu, Therier pa se je ustavil, da bi mu pomagal. Poleg tega se je (zaradi okvare na motorju) moral na tej naporni progi ustaviti tudi fiatov vozač Bernard Darniche. NARAŠČAJNIKI Polet — Libertas TS 65:21 (32:7) POLET: Sosič 23, Ferluga 18, Covacio, Grgič, Danev 14, Piccinini M. 2, Piccinini A. 6, Malalan 2. P. m. : 3-8 Sodnik: Bonicioli. Poletovci so tokrat igrali na tujem, v novi športni palači, proti tržaškemu Libertasu. Treba je pripomniti, da je ta ekipa najbolj skromna v tem prvenstvu (brez točk v lestvici), tokrat pa ji je celo manjkal najboljši igralec. Seveda že od vsega začetka ni bilo dvoma o openski zmagi, saj taka ekipa ni mogla nuditi močnega odpora: toda Poletovci bi vseeno lahko zaigrali mnogo bolje, saj so (z Danevom na čelu) zgrešili vrsto že narejenih košev. V takih okoliščinah sta se dobro odrezala le Ferluga in Sosič V nedeljo bodo Openci spet sto pili na igrišče športne palače, tokrat proti Lloydu. Če bodo hoteli zmagati, pa bodo morali zaigrati mnoge bolje, saj je to v njihovih zmožnostih. Lota Močna ekipa SZ na novozelandskih igrah 1975 CHRISTCHURCH, 21. — Sovjetska zveza se bo predstavila z izredno močno reprezentanco na 1. novozelandskih igrah, ki bodo od četrtka do nedelje v Christchurchu. Nastopilo bo približno tisoč tekmovalcev iz dvanajstih držav, ki se bodo pomerili v atletiki, plavanju in skokih v vodo, košarki, dviganju uteži in vaterpolu. V atletiki so glavni favoriti Sovjeti, ki se bodo v Novi Zelandiji predstavili s svojimi najboljšimi tekmovalci, medtem ko bi morali imeti v plavanju glavno besedo Američani. V vaterpolu bosta v središču pozornosti Jugoslavija in Sovjetska zveza, medtem ko bodo v košarki nastopale le štiri države, in sicer Filipini, Avstralija, Nova Zelandija in Tahiti. V dviganju u-teži pa bo najzanimivejša ekshibicija Sovjeta Aleksejeva. BOKS RIM, 21. — Evropska boksarska zveza je določila Švicarja Fritza Cheverta za uradnega izzivalca evropskega prvaka mušje kategorije Franca Udelle. Srečanje bo moralo biti najkasneje marca letos. * * * TOKIO, 21. — Enaintridesetletni japonski boksar Koichi Wajima je spet osvojil naslov svetovnega prvaka srednje junior kategorije, potem ko je premagal po točkah (s soglasnim sklepom vseh sodnikov) 25-letnega Američana Oscarja Ala-bardo. Ta je 14. junija lani odvzel naslov najboljšega v tej kategoriji prav Wajimi. TENIS BALTIMORA, 21. — V četrtfinalu «indoor» turnirja so zabeležili naslednje izide: Roche - Krulevitz 3,6, 6:1, 6:1; Roche - Gerken 7:6, 4:6, 7:6; Lutz - Van Dillen 6:3, 7:6; Gottfried - Ruffles 6:3, 6:4. « * « FREEPORT, 21. - Polfinalna «open» tekmovanja. Izidi: Connors -Waltke 6:0, 6:1; Meiler - Gisbert 6:3, 6:4. * * » SAN JUAN, 21. - Polfinale turnirja WCT. Izida: Ashe - Borg 6:4, 8:0; Laver - Borowiak 6:2, 6:2. nju. SKUPINA A Pari jutrišnjega kola: UBSC Dunaj — Slavi ja (71:80) Zadar — R. Malines (94:91) TTn fips * Ignis - Balkan ’ (84:79) SKUPINA B Berck — Rotterdam (84:94) R. Madrid — Maccabi (114:95) Počitek: Alvicks Stockholm. V oklepaju izidi prvih tekem. Pokal pokalnih prvakov Crveno zvezdo čaka danes težka tekma v Bolgariji proti ekipi CSKA iz Sofije. Beograjčani so v nedeljo izgubili v mestnem derbiju proti Radničkemu. V tem srečanju je predvsem odpovedal Simonovič, ki je dosegel le dve točki. Ponovno je zaigral center Živkovič, ki pa je povsem razočaral (dal je le eno piko). Današnja pokalna nasprotnika se borita za prvo mesto v tej skupini. Crvena zvezda je premagala ekipo Antwerpen CSKA pa moštvo Juventud Badalona. Že to dejstvo jasno kaže, da bo danes v Sofiji ogorčen boj. Crvena zvezda bo morala močno paziti, kajti Bolgari so predvsem na domačih tleh posebno nevarni. SKUPINA A Pari današnjega kola: CSKA Sofija — C. zvezda BG Juventud — Racing (sinoči) * # # Jugoplastika iz Splita je odpotovala v Leningrad, kjer se bo spoprijela z močno peterko Spartak, v kateri igra tudi državni reprezentant Aleksander Belov. S Spličani je v SZ odpotoval tudi trener jugoslovanske reprezentance Mirko Novosel, ki si bo tako lahko ogledal steber sovjetske reprezentance Belova, poleg tega pa bo tudi pomagal Skansiju pri vodenju tekme. Sinudyne iz Bologne, ki je v nedeljo slavil zmago v Cagliariju, bo danes sprejel v goste francosko peterko Le Mans, s katero igra tudi bivši član Simmenthala Art Ken ney. SKUPINA B Pari današnjega kola: Sinudyne — Le Mans Spartak —- Jugoplastika Koračev pokal SOFIJA, 21. — Italijanska ekipa Brina iz Rietija je v gosteh proti vsem pričakovanjem premagala bolgarsko moštvo Levski Spartak s 83:72 (35:27). Tekma je bila v o-kviru 2. kola četrtfinala za Koračev pokal. • » • TOURS, 21. — Innocenti iz Milana je v Franciji doživel visok poraz proti ekipi ASPO Tours. Francozi sa namreč zmagali z 82:65 (38:35). ROKOMET ITALIJANSKO PRVENSTVO Težka zmaga Duine proti Bocnu V nedeljskem kolu italijanske rokometne lige je Duina gostovala v Brixnu, kjer ji je s težavo uspelo premagati domačo ekipo Bočna s 25:20. Tržaškim igralcem se je poznalo, da se niso med tednom temeljito pripravljali. Duini se je poznalo tudi, da je vajena igrati na širokih igriščih, medtem ko tokrat ni našla dovolj prostora, da bi se lahko razigrala na ozkem terenu. Tržaški predstavniki so se predstavili na igrišče brez poškodovanih Cente in Fortunatija, medtem ko se je dobro obnesel v svojem krstnem nastopu za Duino novi nakup Ackun. SMUČANJE APRICA, 21. — Po tekmovanjih v Franciji, Švici in Avstriji se bodo smučarke pomerile v petek v Aprici v smuku za evropski pokal. V soboto bo na vrsti slalom, nastopile pa bodo smučarke iz dvanajstih držav, ki se že pripravljajo v tem alpskem kraju pri Sondriu. Na skupni lestvici vodi Avstrija, ki ima na prvih šestih mestih kar šest svojih deklet, prva pa je s 73 točkami Cornelia Mathis. ATLETIKA Tekač leta PRAGA, 21. — V tradicionalni anketi češkoslovaškega časnika «Če-skoslovenski sport» so izbrali za najboljšega evropskega tekača v letu 1974 Jugoslovana Sušnja, za najboljšo tekačico pa Poljakinjo Szewinsko. aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Borova igralka Jevnikarjeva tolče žogo v blok Brežanke Klabjanove KOŠARKA TEDENSKI KOMENTAR ČLANOV IN MLADINCEV Borovi člani pred zadnjo oviro ItaJsider poražen: plavi» drugi V soboto izredno težka tekma mladincev proti Lloydu Adriaticu «A» PROMOCIJSKO PRVENSTVO še eno kolo pa se bo promocijsko prvenstvo končalo. Borovci so v nedeljo premagali Libertas iz Barkovelj in so se tako oddolžili za nepričakovan poraz v prvem delu prvenstva. Če bi lahko tehnično ocenili zadnje Borove nastope, bi dejali, da «plavi» bolj sproščeno in samozavestno igrajo. Ekipa se je končno uigrala. Fantje se dobro poznajo in tudi razumejo, kar pa je bistvene važnosti vsaki skupni igri. Za posameznike pa bi dejali, da Adjijan Sosič igra v najboljši formi, da je Klobas izredno nevaren v napadu, da je Ambrožič samozavestnejši pod košema, da je Sirk izredno koristen, da Barazzutti in Kralj bolj racionalno igrata. Skratka, da se celotno moštvo (in ne samo tisti, ki smo jih zgoraj omenili) zeveda svoje moči, ki sicer ni na nivoju velikih ekip, a nekaj le pomeni v tem promocijskem prvenstvu- še posebno pa je hvalevredno dejstvo, da so tudi sodniki «vzljubili» i-gro in športni odnos naših fantov. In prav v tem mislimo, da tiči uspeh naših fantov: stvorih so moštvo določenimi košarkarskimi karakteristikami (tudi hib seveda ne manjka) pri čemer je zdrava športna etika bistvene važnosti . Neposredni Borov tekmec Radici Arte iz Gorice je v Gradežu iztržil težko zmago. Vse kaže torej, da se bodo Bor in Goričani pomerih v odločilnem srečanju za drugo mesto. Prej pa bodo morali naši fantje premostiti še zadnjo oviro, ekipo Gra do, ki so jo v prvem srečanju (v gesteh) izdatno premagali. IZIDI 12. KOLA Bor — L. Barkovlje 83:53 Umanità GO — Libertas TS 44:71 mmrnmJm Odbojka sodi še vedno med panoge, ki jih naši gledalci radi gledajo: zgoraj gledalci v Nabrežini sledijo nastopu Krasa, spodaj pav Trstu, na stadionu «1. maja derbiju med Borom in Bregom Grado — R. Arte GO Počitek: Viilesse. LESTVICA 47:61 Libertas TS 11 9 2 770:604 18 R. Arte GO 12 9 3 837:730 18 Bor 11 8 3 888:732 16 Viilesse 11 6 5 728:790 12 L. Barkovlje 11 4 7 697:717 8 Umanità Go 11 2 9 612:802 4 Grado 11 1 10 568:711 2 PRIHODNJE KOLO (26.1.) Bor — Grado (10.30, Libertas Trst — Viilesse, Libertas Barkovlje — U-manitfi Gorica. Počitek: Radici Arte Gorica. BOROVI STRELCI Klobas 191, Sosič 185, Ambrožič 158, Fabjan 95, Sirk 73, Barazzutti 60, Kraus 40, Kralj 35, Guštin 34, Koren 21, Vatovec 13, Pertot 6, Francia 2. MLADINCI V nedeljskem 10. kolu so Borovi mladinci počivali. To kolo pa je postreglo z nekaterimi izidi, ki gredo v prid našim košarkarjem. Zgodilo se je to, kar so lahko pričakovali samo največji optimisti. Tako je Inter 1904 visoko odpravil favoriziranega Italsidra, ki k» moral v prihodnjih zavrtljajih odločneje igrati, če se bo hotel potegovati skupno z borovci za dru' °snova teh norm narodovo StlC?em načelu «obrambe sedani! h ^[ovitosti», kar pa v «juridičnn “reditvi ni več zašditjtj ^dslo»- ki ga je treba vso^i® splava je izbruhnilo z - TO|° dramatičnostjo pred sla- SVOJEVRSTEN PROTEST k« m,?* protestiral proti vladi, čila «n ni prav°časno prisko-coski si neki fran' konferev Ustn^ec med tiskovno cca 0ZC0’ ki i° * sfcii- , ^ &reknfoeiPtUieSa-teli npir„ acIe' 62'letm ravna- delov f in^tstriie mehaničnih jererù~Je skltcal tiskovno kon-obrazlnifi svoiem uradu, da bi bredla * e’ ie tovarna za-Poudaril ležave- Industrijec je odoo,, - da je predvesm vlada viaihnihT1 za porazen položaj indusirnln, srednjih francoskih razum J,' ker ni imela dovolj Pro«*'» za Probleme tega cu *r7rega sektorja. Ob kem-SacZ T9a razOlabljanja je znak r,™?ra7>il škarje in si v Nieo otesta odstrigel uho. svojev?7, pr°test je brez dvoma činko,Jten’ dvomimo pa v u- ^1raT^em početia: če tako 77 ka vlada Pokazala dustričZUTlevanie za male in-si J kot °a ie italijanska, nekai ?7°mI Sacre odrezati še ko kaj dosegel b° ^ m&131»je Bll# Predsidnu! c"5* amerim pod- več imtnik,7piro Agnew pred Ijen l. p°ldrugim letom prisi-moie*ar ¥T’ je kazal°- da je vek f % kot Politik in kot člo-bili vr^7g° v 9robu- Vsi so še neknf -Čant’. da bo Agnew Penziin i CaLsa životaril z borno ljen do vseh mt° Umrl P°Zab' Agnew ki^0 S0 se motili: brezusnJ le v mladih letih ki poskusil vse poti, Je nn i* 0 do kitTe bogatitve, Pravo pT1, lfcn. končno ubral mešetar ' Q i® mednarodni šča nrpJ!} v ta namen izkori- navezal TnJ SUke’ ki >ih i® Predsertmu Časa svoje0a pod- l°ga tmj^biVhFa' Njea°m m' Pričevnl bt bda predvsem pre- investiràjorribske bopataèe- naj. ijišč v ZnAeT v nakup zem-nefa, «iff- Za to delo mu je sto tisoč Tdnia dmdžba ponudila Plus m dolarjev letne plače družbi0 v viiini tretjine niki ^ 9a ,lzkuPička. Podjet-ušteli B Pr! izbln moža niso Agnein Sa] ikaze’ da jim je šetaril l mesecih prime-rjev kupčij miliionov dola- Aanem° fio vse po sreči, bo očenni v,.kratkem lahko zmolil za^i 1 Pa tadi dva na dan binf-x0nov° dušo, ker ga je Bele hiše prisilil k *StožoUPa”j“’ ^ b° reiil binj|r”V®5la tednoma, ko so kara-kaJ pLilf .pnžavo misovskega prva-klinikò , Ja ydrli v florentinsko aretirali a^prfk}tlitev nosečnosti in kipo n-^mekologa in njegovo e-isk^vn8^"^ Casini' ki vodi pre-ni ni?' 1® tstočasno podpisal zapor-ke SnaH Za .Cinika radikalne stran-(cent£raCC1? m Predsednico CISA del paza sterilizacijo in splav) A-rentin^t10' RePresivni nastop flo-°io?čenihga S?dstva i® Izzval val minister Rpr,otestov ln pravosodni da je nri^i ® je osebno Poudaril, d ite J6 lif ca,s. za zakonsko m dejanskimiVa’ kl ,1)0 . v skladu z družbe Potrebami italijanske stvo^da^e8?*1653 Preseneča dej-dejansko «