Leto LXXV», it. 74 Spedhtione te abbonamento postala. Poftntna plačana v gotovini Cena so cent« URJJJJMLaiVO iN UFKAVA: liubuama. puccunukva ulica a — IZKLJUČNO 4ASTOP8TVO aa oglase i* Kraljevne Uall)e m UNION« PUBBLICITA ITAUANA & MILANO OONGBSSIONARIA ESCLUSIVA per 1« pubblicita đl provenienza itaHana ad DNIONE PUBBLICITA ITAHANA S. A^ MILANO Ostri boji v Tunisu Uspešni protinapadi žet Osi — Letalsko brnnbardiranje sovražnih zbirališč — 17 nasprotnih letal sestreljenih V MARCU NAD 900.000 TON! Glavni stan italijanskih Oboroženih si! je .11. aprila naslednje 1041. vojno poročilo: V Tunisu se nadaljnje jo boji. ki so posebno ostri v severnem in srednjem odseku bojišča. Med našimi protinapadi je bilo ujetih 172 ujetnikov in uničenih nekaj tupo\ ir oklopnih voz. V južnem odseku smo v smislu premikanj za skrajšanje bojišča izpraznili Ga-bes in El Kammo. Strmoglavni bombniki so napadali baterije in zbirai!šča sovražnih oklopnih voz, pri temer so i»b lepo število poškodovali: v letalskih dvobojih so nemški lovci se-strelili il sovražnih letal. V Srfclo7enriUu so med napadom na naš konvoj tri sivažna letala strmoglavila v morje, sgadeta <*d strelov spremstva. Velika skupina večmotornih letal je odvrgla bombe in zazidalne lističe na Caglia-ri in okolico ter povzročila med prebival--tvom C0 smrtnih žrtev in 62 ran^nih, kolikor je doslej ugotovljeno, ter hudo škodo •*a poslopjih. Naši Io\vi so prisilili neko sovražno le-ta'^ko skupino v silovite spopade in sestrelili 3 šiirimotorna letala. Eno naše letalo se ni vrnilo na oporišče. Hitler sprejel in odlikoval generala Garibuldija Ir Hitlerjev«*«^ glavnega stana, 2 apri-5. Ob navzočn-^ti šefa glav. stana nem-fttđh obkrožen"« sil fc^dmaršala Kefteta je ! Tihrer sprejel v svojem glavnem stanu nrmadiMj^a g« neraia Gariboldi ja, poveljni- ka 8. italijanske armade, ki so je borila na vzhodni fronti. Hitler je op t«»j priliki ge-neraJu GariboMij« iz.rr»eH odlik vnnje vttr^ za železnega križa. Počastitev poveljnika in čet Armira v Monakovu Monakovo. 1. aprila s. Snoč: je v oficirskem krožku poveljnik nemških oboroženih sil v področju general Kreibel priredil sprejem v čast Eksc Gariboldija in njegovega sprem?tva, kj je pr^še! :z Berlina. Navzoči so bili Eksc. Gariboldi. njegov šef Štaba generala Malaguti. vojaški ataše v Berlinu general Marras. luogotenente general Milice Melchlorri. italijanski konzul in celotni direktorij faš;ja. Med nemškimi odličniki so bili general Kreibel. general Zenetti, poveljnik letalstva, okrožni vodja in monakovski župan. General Kreibel je pozdravil gosta in poveličeval junaštvo italijanskih čet, ki so ob strani nemških čet zajezile plaz ruskih tolp za ceno krvavih žrtev. Posebno je podčrtal zadržanje divizije *Julia« in žrtev generala Murinazzija, ki je padel z orožjem v roki med svojimi planinci. General Gariboldi je odgovoril in se zahvalil ter omenil, da so vse italijanske divizije napisale strani vzvišenega junaštva ob obrežju Dona. kjer mrtvi še straži j o v pričakovanju svetle zore zmage. Italijansko-nemško bratstvo v orožju, je dodal general Gariboldi, ki se je utrdilo v strašnih in vzvišenih preizkušnjah, je zapoved in imperativ za oba zavezniška naroda: Treba je osvoboditi Evropo pred boljševiško nevarnostjo, na katero sta Mussolini in Hitler prva opozorila omikani svet. TI iim H ladij potopljenih, nadaljnjih $6 prevoz* nih in 14 vojnih ladij poškodovanih Iz „Određbenega lista" SCranke Rim, 1. aprila s. »Odredbeni list« Stranke objavlja: Po Duceievih naredbah je tajnik PNF premestil fašista Ferruccia Cappia iz federacije borbenih fašijev v Spalatu k federaciji borbenih fašijev v Terni, kjer bo prevzel mesto fašista Guida Ranaccionija. Fašist Gino Gallarini je premeščen iz federacije borbenih fašijev v Bergamu k federaciji borbenih fašijev v Fiumi na mesto fašista Genunzia Servidorija; fašist Mario Visani je premeščen iz federacije borbenih fašijev v Leccu k federaciji borbenih fašijev v Bergamu. Za zveznega tajnika v Lucce je bil imenovan fašist Angelo Rognoni. sedanji zvezni tajnik na razpoloženju. Za zveznega p.jnika v Pistoji je bil imenovan Elia Gi-irgetti, zvezni tajnik na razpoloženju na irsesto fašista Marin Piglija. Za zveznega tajnika v Rietiju je imenovan fašist Alceo Ercolan, letnik 1889.. vpisan v Stranko od leta 1921., skvadrist, major bersaljerov, bojevnik v vojni 1915-18, v italijanski Vzhodni Afriki, v Španiji in v sedanji vojni, odlikovan z dvema srebrnima kolajnama in z dvema bronastima kolajnama za vojaško hrabrost in bivši zvezni tajnik v Trevisu. Zasedel bo mesto fašist a Gio-vannia Torte. Za zveznega rajnika v SpalaHi je imenovan L-uigi Melli, letnik 1908, vpisan v Stranko od leta 1923., poročnik pehote, bojevnik iz sedanje vojne, doktor trgovinskih in gospodarskih ved, bivši zvezni podtajnik. Fašista Renato Marzolo, generalni tajnik korporacij. in Rino Stampini. direktor revolucijske razstave, sta razrešena svojih funkcij kot zvezna tajnika. S&žalje Italije ob smrti polkovnika Francetića Zagreb, 1. aprila s. Ob priliki smrti poveljnika hrvatske »Crne legije« polkovnika Francetča. ki je junaško padel proti komunističnemu partizanskemu barbarstvu, je izrazil italijanski poslanik Poglavniku globoko sožalje. Danes zjutraj je Poglavnik v prisotnosti drugih oblasti sprejel voditelje odposlanstva Narodne fašistične stranke in vojaškega odposlanstva, ki so mu izrazili sožalje. Poglavnik se jim je zahvalil, naglasu j oč Francetičevo prizadevanje za iskreno sodelovanje med Italijo in Hrvatsko. Švedski list a zboli^anju prehrane v Italiji Stoekholm. 1. aprila, s. Rimski dopisnik li.^ta »Svenska Da^cbladet« podčrtava v svojem članku, da se je stanje prehrane v Italiji v tretjem letu vojne znatno zbolj-šalo. Po mnenju dopisnika se je to zgodilo zaradi treh činiteljev. Zima je bila mileiša od prejšnje, omogočeno je bi'o hl-trejše razdeljevanje živeža ter izredno bolj učinkovito nadzorovanje proizvodnje in I cen. Dopisnik našteva vse ukrepe v ta namen in omenja zadnje poročilo ministra Pareschija, poudarjajoč, da kaže najzani- : mivejšo stran vprašanja prehrane ~azde- i lievanje dodatnih obrokov poljedelskim de. lavcem in brezplačno razdelievanje toplih j I obedov številnemu prebivalstvu. Tesno sodelovanje Mandžurije z Jaoonsko Predsednik japonske vlade na obisku v Hsinkingn Tokio, 1. aprila s. Uradno poročajo, da je šef vlade Tojo prispel v Hsinking. Poročilo dodaja, da je prispel ministrski predsednik Japonske v glavno mesto Mandžurije, da bi čestital cesarju za odlični napredek mandžurskega naroda v zadnjih 10 letih in da bi izrazil zahvalo Japonske za sodelovanje Mandžurije v sedanji vojni. Hsinking, 1. aprila s. Sef japonske vlade je ob prihodu v mandžursko glavno mesto, katerega je uradno obiskal, izjavil, da je Japonska hvaležna za brezpogojno podporo Mandžurije v borbi za ustvaritev Velke vzhodne Azije Tojo je tudi podčrtal prijateljske odnose med obema narodoma in izrazil prepričanje, da bo sodelovanje z voditelji mandžurskega cesarstva vedno bolj čvrsto, V tukajšnjih dobro obveščenih krogih izjavljajo, da bo obisk šefa japonske vlade rrnel uspešen učinek na razvoj drugega petletnega industrijskega načrta Mandžurije. V Istih krogih podčrtavajo, da je Tojo že podprl petletni industrijski načrt :n Mandžurij omo^o^il sodelovanje z Ja- : ponsko v sedanji voini ter da je japon-sko-mandžursko sodelovanje zgled za vse : Azijce za bodoče sodelovanje vseh azij- I ^kih držav. j Tokio, l. aprila s. V dobro obveščenih krogih izjavljajo, komentirajoč obsk še- . i a japonske vlade v H«inkingu. da je znatni napredek v izkoriščanju naravnih virov Mandžurske v zadnjih 10 letih prispeval k utrditv vojnega potencijala Japonske. Japonsko sodelovanje z nacicnalio Kitajska Šfcnghaj. 1. aprila, s. Na Japonskem ve. , leposlaništvu so zaključili dela za končna ; izročitev zaplenjenega sovražnega premo-| ženja kitajski narodni vladi. Gre za 18 tr-I govskih hiš In kakih 50 kultunrh usta-• nov, ki so bile pred vojno na področju šanghaja pod nadzorstvom Anglosasov. Zmage japonskega letalstva ▼ vzh ofuioindijskem odseku Tokio, 1. aprila. 8. Japonski glavni crtan javlja o vrst1 uspehe v japonskih letalskih sil, doseženih med napadi v odseku Vzhodne Irdije med 26. in 30. marcom. Nad Ma-izngdavu je bik> sestreljeno eno sovražno letalo in so bile un cene vojaške naprave ali zažgane na petih različnih krajih. Neka sovražna prevozna radja srednje toraže je bila potopljena. 4 ladje po 500 ton pa hudo rjo&kodovane pred Maršalovim otokom, severno cd Con Bazarija. 29. marca je bilo sestreljen!h 6 sovrržnih letal. Silovito je bilo napadeno letaTsoe v Ramu vzhodno od Ccx Bazari ja. Zrušenih je bik) 12 sovražnfii letal, trinajst pa u^l-na tleh. Na ve* raal^nita točka* so nastal* požari v vojaških napravah, v Leth-giavu, južno od Maung-dava, so bila miče-na vojaška sldadišča in eno skladišče streli va. šanghaj, l. aprila, s. Včeraj popoldne je japonsko letalstvo napadlo KvejUn, ki je važno sovražno oporišče v severno vzhodnem delu pokrajine Kvangsi. Japonski le talci so popolnoma presenetili sovražn-obrambo in povzročili po priznanju Cun-* kinga hudo škodo v voiaakih aapravah Lizbona, 1. anrlla s. Iz Wa«hir>^ona p°-"^ćajo. da ie noob^š?er»ec za delovne si^ Mae Cutf zahteval od vlade, naj mobili xJra tri milijona ženak za delo v industriji. Iz Hitlerjevega glavnega stana, 1. apr. s Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Moenejš? sovražnikovi sunki proti severni fronti kubanskega mostišča so bili krvavo zavrnjeni. iz ostalih odsekov vzhodne front« poro-ta.io samo o krajevnem bojnem delovanju. Letalstvo je potopilo ob murmanski obali sovražno tovorno ladjo x 2000 br. re^. tonami. v času od 21. do 31. marca so na vzhodni fronti samo oddelki vojske in SS uničili in zaplenili ali onesposobili za premikanje 456 sovjetskih oklopnih voz. V Tunisu so bile naše čete tudi včeraj v težkih obrambnih bojih. Premočni angleški in severnoaraer;ški oddelki so skušali zaman z obkolitvami odrezati dele nem -ško-italijan«:ktb čet. Spretno vodstvo in bojna sposobnost naših čet sta preprečila vse dosedanje take namene sovražnjka. Pri dnevnem napada sovražnih bomb-n'I'ov na Rot*erdam so bili hudo zadeti stanovanjski okraji v notranjem delo mesta Med prebivalstvom so bile visoke rz-RTube. V današnjih jutranjih nrah je en sam štirimotorni sovražni bombnik pod zaščito oblakov orHetel nad severnozanadno nemško obmejno ozemlje in odvrgel nekaj bomb nombnik je bil sestreljen. V borbi proti angleškim in ameriškim pomorskim zvezam so potopPe podmornice v mesecu marcu 131 sovražnih trgovskih ladij s skupno 851.600 br. reg. tonami ter torpedirale 18 nadaiuvh ladi.i Letalstvo je potopilo v isti dobi 11 trgovskih ladij s skupno 75.000 br. reg. tonami in poškodovalo 38 tovormh parmkov s skupno 220 000 br reg. tonami, izmed katerih pa je treba del ladjevja tudi smatrati za potopljen. Potemtakem je b'!o v mesecu marcn !. 1943. potopljenih najmanj 140 sovražnih trgovskih ladij s skup o 22H.600 br. rejr. tonami. Tudi v borbi proti sovražnim bojnim ladjam so enote vojne mornarice »n mornariškega letalstva ootcpile 2 ruSilea, 7 podmornic in 9 brzih čolnov. Nadaljni rušUec je bil potopljen od ijckp podmornice. Razen tega sta b»la poškodovana še dva ru-šilca in 7 brzih čcJnov. .s Letalstvo je uničilo ono pod m mioo in en spremni čoln ter poškodoval 2 m šil ca, 2 podmornici in eno stražno ladjo. Skupne ladijske fzgtrte sovražnikov v marcu znašajo milijon t&n Berlin. 1. aprila s. Iz uradnega vira po-roeajo. da so v mesecu marcu 1943. oborožene sile trojnega pakta potopile en milijon ton sovražnega trgovinskega brodov-ja. Na Nemčijo odpade 149 potopljenih la-d*j. z 926.000 tonami. Od 7. decembra 1941 je bilo potopljenih 3028 sovražnih parni-kov. Iz tega izhaja, da predstavljajo novogradnje Amerike komaj 40 odstotkov v tej dobi potopljenega brodovja. Dosedanje izgube sovražnega brodovja Berlin, 1. aprila, s. Sklepne številke o potopitvah v mesecu marcu, ki jih navaja današnje vojno poročilo, se obširno komentirajo v tukajšnjih krogih kjer poudarjalo, da nudijo ti podatki priliko za račun o jzgubah, ki so bile zadane sovražnemu brodovju od sil trojnega pakta v tej vojni. Angleška in ameriška tonaža ladij za plovbo na odprtem morju je znašala leta 1939. 30,500 000 ton. K temu številu, cd katerega je odpadalo na Anglijo 22.200.0Oq ton, je treba do'ati tonažo trgovinskih laojj. ki jih je sovražnik zajel v raznih državah in ki znata okrog 11.500.000 tcn. Sovražna tonaža je znašala torej L 1939. 42 milijonov ton. če upoštevamo, da je sovražnik zgradil do marca 1943 okrog 11.800.000 ton, od teh 8,400.000 ton v Ameriki, in će za trenutek ne up š e vam o izgub An^asasov, bi imel sovražnik z že obstoječo tonažo iz leta 1939. vec novogradnje 53.S60.000 ton na razpo'ago. Sile trojnegu pakta so pa do marca 1943. potopile 30.400.00o ton sovražnega trgovinskega brodovja, K tem izgubam je treba prišteti se poškodovane ladje in ladje, ki jih ni mogoče več uporabljati s skupno tonažo 2.500.000 ton, Sovražn k lahko torej zdaj razpolaga z 21 milijoni ton. torej 8,500.00 tonami manj kot ob pri^etku vojne. Pri tem niso upešetvane izgube sovražnika zaradi minskih zapor, ker teh ni mogoče ugotoviti. Nadalje pravijo v tukajšnjih voi^ških krogih, da je treba upoštevati, da mora sovražno br odo v te pluti zaradi prisilne opustitve nekaterih pomorskih poti. kakor n. pr. v Sredozemskem morju, po neznansko daljših pot"h in je zaradi tega v vojne svrhe manj učinkovito. Odmevi v nemSketn trska Berlin, 1. aprila s. Večer-i tisk se bavi v glavnem z uspehi mornarice in nemškega letalstva v mesecu marcu o katerih javlja današnje vojno poročilo Oboroženih sil. »Borzen-Zeitung^ pripominja, da je objavljena potopljena tonaža sovražnih 'adij gotovo 5e m^n^ša kakor je v resnici, Valti od 57 sovražnh ladij, ki so bile torpedirane m bombardirane, ie dober del 'otovo izgubi i en za sovražnika. »Deutsche MlUemeine Zefrung* p5 Še. da si sprfeo naraščajočega ritma izgub zaradi delovanja potimornic v Londonu in Washingtonu ne delajo iluzij glede nevarnosti, ki jo predstavljajo nemške podrnorniške edinice. in ne skušajo več prikrivati stvarnosti z lažnimi argumenti. »Nachtausgabe« pripominja, da najbolj jasno kaže učinkovitost podmorniškega orožja primerjava števila potopljenih ladij v mesecu marcu s potopitvami v lanskem marcu. Kakor je znano je bilo letos potopljenih 650.000 ton več kakor lani v mesecu marcu. Se boli značilna je primerjava potopitev v marcu leta 1940 in 1941. ko ie bilo potopljenih 170.000. oziroma 320.000 ton sovražnega brodovja. Potopitve se bodo ie stopnjevale Berlin. 1. aprila, s. Današnji berlinski listi posvečajo veliko pozornost najnovejšim uspehom, ki so jih nemške podmornice dosegle proti so\Ta žn crn u brodovju, in poudarjajo resnost pomorskega položita sovražnika, ki je pozimi proti vsakemu pričakovanju utrpel katastrofalne izgube, j Te izgube, prpomfnj.jjo li^ti, se bodo ie 1 potrojile v bližnjih mesecih in bodo res- j no zavrle ne ?amo napnrtalne načrte 2a-i vezniskih narodov proti E\n*pi. temveč i tudi prehrano snme Anglije. Naraščajoča kriza prehrane in surovin v Zedinjenih državah Buenc« Aires. 1. aprila s. Kljub ukrepom oblasti in nasvetom pristojnih ljudi ter člankom v listih je kriza prehrane in surovin v Ameriki v polnem razvoju. Množice ne prikrivajo svojega presenečenja in njih nezadovoljstvo je popolnoma upravičeno, kan: množicam so govorili, da se zaradi vojne življenje Američanov v ničemer ne bo spremenilo po zaslugi neizčrpnih rezerv in izredn h virov države. V resnici so postale potrebne najstrožje omejitve v prehrani in še strožje bodo potrebne. Poljedelstvo se bori z nepremagljivimi težkočami zaradi pomanjkanja surovin, kar je zopet posledica izgube tržišč, od koder so Zedinjene države dobivale pridelke za potrebe industrije. Kr za je nastala tudi zaradi podrnorniške vojne, ki je pokosila trgovinsko bro-dovje združenih narodov in spravilo plovbo v največjo nevarnost. Spričo takega stanja, je morala Amerika reducirati znatno tudi obliube zaveznikom in vedno bolj omejeno tolmač'ti zakon o najemanju in posoievanju. Vojna se razvija čisto drugače, kakor so si predstavi iali Američani po lažni prooogandi demokratske klike ki je hotela za vsako ceno državo za-v!eči v vojno, ki preplavlja svet s krvjo. Najbolj občutijo v Ameriki pomanjkanje jekla. Velike industrije protestirajo in zahtevajo ukrepe, navajajoč, da sedanje stanje škoduje in ogroža zlasti vojno pro izvodnjo. Listi predlagajo vse mogoč«» ukrepe, med drugim tudi gradnjo ladij i/, cementa. S ta kini predlogi pa ni mocoiv položaja zboljšati. Potrebne bi bile maine količine jekla, katerega pa premanikuje, tehniki pa ) tudi izjavili, da bi ladje ir. cementa d:» 1i ne koristile spričo modernih irapadalnih sredstev sovražnika. Ena sam.h taka ladja je biia doslej zgrajena v nek ladjedelnici v Bostonu, pr. dolgom oklevanju so pa strokovnjaki skloniji opustiti ta način gradnje, tako da je ostalo pri prvem ponesrečenem eksperimentu. Po mnenju ne'-.ierih ameriških krosov, bi bil bolj sprejemljiv predlog lista i*W—liingfasi Post<. ki zahteva, naj se prepove vrv v polizdelkov v Anglijo in se iih ohrani ameriško industrjo. katera jih sama nuj^-no potrebuje. Ta predlog bi ščitil tudt ameriško veleindustriio pred angleške konkurenco, zkisti v državah Južne Amc rike. kajti Američani nikoli ne pozabijo svojih najljubših prijateljev in zaveznikor Angležev. Sline sovjetske izgube na vseh odsekih Sronte Zanimive podrobnosti o zimskih bojih — Izjalovljeni na* padali?! poskusi sovjetskih čet Berlin, 1. aprla. s. Nov dokaz o velikih izgubah fcoljševikov med zimsko bitko, ki se je pravkar zaključila, nudi danes vest iz pooblaščenega vira, po kateri se je neki neirsk; protitank: v9k: bateriji posrečilo uničiti v dveh mesecih 172 sovjetskih tankov, med njimi 28 najtežje tonaže Rj-zentega je ista bater ja unič!la 100 proti-tarkovskih topov. 56 metalcev ognja raznega kalibra, nekaj možnarjev, oklopni vlak, 120 metalcev bomb, več pretitankov-skih topov in strojnic ter veliko koJ'čino lahkega pehotnega orožja. Iz istega pooblaščenega vira se nadalje doznava, da je severne od Ilmenskega jezera nek' nemški topniški oddelek izstreli! te dn* svoj 100 000 strel. Ta oddelek se je z velikim uspehom udeležn ofenz vne akcije nemšk'h grenad*rjev in prizadel sovražniku katastrofalne izgube Ista baterija je 29 marca sestrelila 7 pritrjenih balonov in 7 sovjetski napadaln h tankov, ki so se pripravljali za - fenz:vni izpad. Južnoz-padno od Vjazme so boljševik:, kakor obveščajo v tukajšnjih vojaških krogih, tud; včerai poskušali napasti nemške postojanke, epirajoč se na številne oklopne in letalske sile. Po ognjeni pripravi topništva jo sovražn k napadel z dvema polkoma, napad pa se je stri v osredotočenem ognju iz nemških bojnih črt. V protinapadu so nemški grenadirji 14 krat zaporedno zavrnili sovjetske čete. k' so skušale vdreti v nemške bojre črte Boljševika so izgubili v teh akcijah 30 napadalnih tankov. Popoldne istega dne pa je b;l scvražnik prisiljen vrniti se v svoje bojne črte popolnoma poražen. V odseku severno od avtomob:lske ceste R: slavlj-Moskva so sovjetske čete z uporabo 31 tankov in podporo zratnih letalskih sjl skušale prodreti v odseku k1 ga. je branil polk bavarskih grenadirjev. Ti so najprej zaustavili napad in nato sami pr«-šV v protinapad, odbili napadalce in jim prizadeli zeU hude izgube. Samo 29. marca so boljševik5 pustiii na bojišču 1509 padlih jn 27 tankov. Berlin, 1. aprila s. V odseku kubanskega mostšča kakor tudi v področju Novoro-sijska je imel sovražnik zaradi napadov skupin nemškega letalstva včeraj nove hude izgube. Močne skupine nemškega letalstva so nadalje bombardirale z uspehom več sovjetskih oskrbovalnih središč in zlasti železniške naprave v Batajsku in Tihorecku- Uspehi finskih patrulj Helsinki. 1. aprila, s. Današnje vojno poročilo finskega glavnega stana javlja: V za I njih 24 urah je finska patrulja v zapadnem odseku fronte v Karel ski ožini vdrla v sovjetske črte in tam uničila neko utrjeno postojanko, obstoječo iz 12 ofenzivnih gnezd ter zaklonom za čete. Na sovražnikovi strani j« padlo kakili 40 mož Na neki drugi točki te fronte je finska patrulja pognala ▼ nk neko ofenzivno gnezdo in zaklon čet ter pokmčaia. posadko. V vzhodnem odseku Aunuške frvnte je bil odbit sovjetski napad. Sovražnik je imel hude izgube. Letos uničenih že 64I0 sovjetskih tankov Berlin, 1. aprila, s, V prvih meeecfh letm. 1943. so boljševiki, kakor se doznava lr. vojaškega vinu izgubiii 6.410 tankov samo v spopalih s silami« vojske. Južno od La-doskega jezera je ofenzivno udejstvovanje sovražnika včeraj ponehalo. SovraAink je izvedel slabotnejše ofenzivne sunke z oddelki v moči stotnije, katere so nemške čete odbile. Nekaj sovjetskih tankov je bik* v teh borbah uničenih. Nemško težko topništvo je napadlo v odseku Petr< »grada sovražne žei&zjuške no prave ira zadelo v**č-krat. tovarne v mestu. Proslava obletnice zmage v Španiji MadHd, 1. aprila, s. Vsa Španija je % gorečo navdušenostjo ljudstva proslavila 4. obletnico zmage nad rdečim režimom. Ob navdušenem vzklikar-ju Francu so bi!« v vseh glavnih meetih pokrajine ve!jke parade vojske in falange. V Madridu je btj velik defile čet in falangističnih sil ob prisotnosti Franca, v&eh članov vlade, diplomatskega zbora in ogromne množice, ki j*> napolnila krasno Francovo avenijo, vzdolž katere so bile postavljene tribune. Ob pi i-hodu kavdila na posebno tribuno v sprem, stvu vojnega ministra in šefov civilne m vojaške sile je izbruhnila nezadržna ljudska manifestacija Defile je nrto potekof ob neprekinjenih vzklikih: Živela vojska! živel Franco! Nudila se je mogočna slika sile in discipline. Po defilejih se je množica zgrnila okrog uradne tribune m vzklikala Francu ter pela domovinske pcfimt. poglavar države pa je vidno ganjen po rimsko pozdravljal. • i i • i l . I r Švica odklanja In Bern. 1. aprila s. Švicarski narodni svet je s 97 proti 4 glasovi odklonil zahtevo komunista Nicole, da naj se zopet zakonito dovoli komunistična stranka Turška vlada zahteva izredne kredite Carigrad, 1. aprila s. Vlada bo predložila zbornici, kakor poročajo listi, zahtevo po izrednem k red'tu 120 milijonov turskih lir. Tej prvi zahtevi po izrednem kreditu bodo med tekočo poslovno dobo sledile se nadaljnje Ker le treba povedati dohodke, bo vhida pobirala 10 odstotkov od poljedelske proizvodnje v naturaJJjafc. SPORT Delo in načrti ljublja Športno delo te športne prireditve gale nogomet, lahkoatletiko, Vse priprave so v teku CONI-Ja plavanje in Ljubljana, 2. aprila Zaupnik ljubljanskega OONI-ja, vrhovne športne organizacije za ljubljansko pokra, jino, je včeraj povabil k cebi vse ljubljanske športne novinarje in jim v daljšem govoru obrazložil vse načrte jn priprave, ki so v teku, da se letes zopet oživi sport v Ljubljeni. Posebej jo podčrtal težave najrazličnejšima značaja, ki jim je otnovitve-do delo izpostavljeno. V glavnem bo letošnje športno udejstvo-vanje obsegalo štiri športne pan. ge: nogomet, lahkcatletiko. plavanje in kosnrko Priprave za izvedbo nogometnega prvenstva so tik pred zaključitvijo, «aij se bo prvenstvo za-Vlo že v nedeljo, bo na sporedu kvalifikacijska tekma med Mladi, ko in Tobačno tovarno za vstop v I razred. Ves rajvoj priprav je bjl razviden »z službonih speročil, ki jih je ljubljanska nogometna zveza objavljala v dnevnem časopisju. Sedaj bodo izvedene najprej p-ven-stvene tekme prvega ln drugega razreda nato pa bo sledilo prvenstvo mladine in 1*2» ror/. Med pripravami je bilo izpopolnjene tudi zvezno vodstvo in izpopolnjen -*bor sodnikov. Da bo mogoče prvenstvo izvesč! je bilo treba za mnoge potrebe se?i po pre-cejšniih gmotnih sredstvih in podpreti najpotrebnejše. Priprave za letošnjo lahkeatletsko sezono vedi po demisiji dr. Lapajneta zaupnik CO Nlja sam. Pomagajo mu nekateri izkuše.ij delavci, ki so se že prej izkaza'i kot dob. i Iahkoatletski organizatorji. Lahkoatletiko v Liubljanj čakajo mnogi veHkl problemi, posebno proprgnndni, ki mu je smoter, da pritegne na lahkoatletnka igrišča in tekal'-šča mladino, mlade moči. ;e objavljeni koledar letošnjih prireditev kaže. da bo sezona prav živahna. Višek bo dosegla v prvenstvu društev izvedenem po novem pravilniku, ki bo 5e objavljen. Ta bo izdelan po no^m^h. ki so veliavne za enaka tekmovanja v Italiji. Na prvenstvu bodo sodelovala naslednja društva: na moškem Ilirija. Hermes in Pla nina, na ženskem pa Planina. Hermes 'n Dopolavoro Tobačne tovarne. Težave so, ker ni na razpolago primernega trenerji-Zaupnik CONIja ga je skušal dobiti *z notranjosti kraljevine, kar mu pa ni uspelo zaradi razmer, kis edaj splošno ut:> snjujejo sport.no udejstvovanje. Vendar j» upanje, da se bo tudi to važno vprašanja prej ali slej rešilo vsaj začasno. Tzpopo* njen bo tudi zbor lahkoatletskih sodnikov in časomerilcev. Vse priprave se vodijo k?-ko, da se sedaj polagajo osnove, ki naj služijo za daljšo dobo, ko bodo šele doseženi vidnejši uspehi. Zaupnika CONIja vo di pri tem najtrdnejša volja z geslom: bo riti se in vztrajati. Za lahkoatletske pri reditve se pripravlja igTišče v Tivoliju, k; bo na razpolago za lahkoatletiko in košarko. Dopolnila se bo z i dana ograja, ign.Ve se bo opremilo z vsemi potrebnimi napn vami in orodji, uredili bodo tekv.išče, da bo dolgo 333.33 m itd. Plavalni sport bo imei glavno za^omt-o v izvrstni Iliri jonski plavalni š'-Ii V odsotnosti prvakov bo treba največjo pezornos* posvetiti mladini, \z vrst kat 2 e ie frebo vzgojiti nove prvake. Sedaj se l?o formirala plavalna zveza, ki bo štela 4 društva* SK Ilirijo. SK Vič, Dopcjavoro Tobačne tovarne in LSK. Važno je vprašanje trenm ga plavalcev tistih društev, ki nimajo svojih bazenov. V glavnem bodo vežbali na Ljubljanici, vendar bo treba doseči tudi z Ilirijo primeren aranžma, da bo dala vsaj dvakrat na teden na razpolago za kakšno uro svoj plavalni bazen tudi drugim. Ver jetno bo lete s organiziranih kakšnih sedem do osem plavalnih prireditev. Vodijo se tudi vse priprave, da se v Ljubljani popularizira košarka, kj ne zahteva niti veljkih naprav niti mnogo znanja, je pa povsod, kjer jo igrajo, zelc priljubljena. Letošnje lete bo za košarke v glavnem leto priprav. Upanje je. da se bo že prihodnje leto razmahnila, kakor zasluži tudi kot odskočna deska za razne druge sporte, predvsem lahkoatletiko. Pri vseh športih so v Ljubljini največje težave z igrišči. Nogometaši razpolagajo samo z dvema popolnoma regularnima igriščema: v Šiški Hermes in ob Blejweisov cesti Ljubljana. Tri druga igrišča (Marsa Mladike in Kcrotana) so potrebna raznih preureditev in izpopolnitev, predno bodo primerna tudi za večje prfreditve. Stadion bo letos služil GILLu, ki ga je vzel v najem. Vse priprave zahtevajo znatna sredstva in premaganje raznih ovir. Zaupnik CO-Nlia pa je optimist in veruje, da bo mogoče doreči z vztrajnim de:om vedno lepše -•5rpeh<\ Njegov trud je že rodil prve uso<~ , t ^,bliarij 0Dnavija, gledalci posečajo v vedno večjem številu sportn* ve in zanimanje za sport rase tudi »«d tistimi, ki iim je namenjen, to je med t-'~^ino. P~r»n*ni rezultati tega dela pa o vidn« ceveda Sele čez leta. Tečaj se bodo morala načeti tudi druga važna vpra-nia. ki so važna za veo sport v Ljubljani ln za športno vzgojo ljubljanske mladine. Nekaj novic iz kolesarskega Sporta Tehniška komisija stočarske kolesarske zveze je uvrstila v prvi razred naslednje svoje dir* kače: Knechta. NVagnerja. Martina Maagt Kublerja. Buchwald4rj&. Diggelmamui Sommcr ja Jaislvjt in Amberga Državno ko'eMirsko prvenstvo bo 4. julija v Lsusanm Krožno dirko po Švici bodo zved!' od 18 60 25 iulija. Francoska kclesarska zveza j- trna prisiljena izvesti temeljito revizijo kolesarskih dirk, ki so jih napovedale posamezne podrejene organizacije Po natančnem pretresu vložen h prošenj za odobritev ie sklenila dopustiti 48 dirk Nedavno smo poročali o drsalcu, ki ie, star 47 let postal državni prvak in rekorder O po» dobnem primeru poročajo seda? rud: *z vrst kolesarskih dirkačev. Francoz Benoit Faure star 43 let ie zmagal na nek* d»rki na franec* ski rivieri v velikim naskokom Prvič je zma-tja pred dvajsetimi leti Uvrščajo ga med dirkače, ki so predirkali največ kilometrov Iz Danske poročajo, da je neka tovarna izročila v prodajo plašče za kolesa, ki se ne pre* luknjajo Razumljivo je, da je bila ta zaninrva nevest sprejeta z navdušenjem Seveda ie treba počakati da praksa potrd vrednost iznajdbe, ki jo bodo, če se obnese, vsi kolesarji z veseljem pozdravili. Iz Hrvatske — Državni tajnik dr. Mirko Jeree umrl. V sanatoriju Laynsayn Fedeille je umrl državni tajnik dr. Mirko Jerec, eden najvidnejših predstavnikov ustaškega pokreta. V Glini je bil sotrudnik ministra dr. Puka in že tam si je nakopal klice težke bolezni. Med zlomom bivše Jugoslavije je vzdrževal zveze s predstavniki Nemčije in pripravljal hrvatsko revolucijo. 10. aprila 1941 je bil v Zagrebu, kjer je vodil važne posle ustaške organizacije. Potem je bil imenovan za velikega župana župe Gora. Ko je moral zaradi bolezni odložiti te posle, je bil imenovan za državnega tajnika v domobranskem ministrstvu. Njegovi zemski ostanki so bili prepeljani na Hrvatsko in na opkojnikovo lastno željo pokopani v Varaždinu v rodbinsko grobnico. — Proslava zmagovite »Vražje divizije«. V Sarajevu je bila prirejena te dni velika svečanost zmagovite »Vražje divizije«. Poglavnikov odposlanec general Vilko vitez Begič je pripel odlikovanja na prsi hrabrim hrvatskim letalcem, med katerimi je tudi zrakoplovni podpolkovnik Leomd Bajdak Poveljnik ^Vražje divizije« je ge-neralmajor Friderik vitez Neidholdt. Divizija se je proslavila tudi na vzhodnem bojišču, zlasti pa po povratku v domovino v borb: proti upornikom. — Dan nemške vojske. V korist zimske pomoči za leto 1943. bo prirejen v nedeljo 4. t m. v vojašnici dr. Ante Pa veliča v Zagrebu dan nemške vojske. Na speredu je zlasti javen obed iz enega lonca, ki bo stal 30 kun. Med obedom bo igrala nemška vojaška godba. — Bolgarski učenjak dr. Vladikin v Zagrebu. V okviru kulturnega sodelovanja med Bolgarijo in Hrvatsko prispe te dni v Zagreb bolgarski učenjak svetovnega slovesa dr. Ljubomir Vladikin. najboljši strokovnjak na polju državnega prava v Bolgariji. Napisal je nad 20 del, po katerih ga dobro pozna tudi inozemstvo. Dr. Vladikin je profesor na sofijski univerzi in član Mednarodnega pravnega društva v Berlinu. V Zagrebu bo dvakrat predaval in navezal stike s hrvatskimi pravniki. — Zagrebški velesejem odpovedan. Ob koncu aprila in začetku maja je bil vsako leto prirejen v Zagrebu pomladanski velesejem. Letos je bil pa zagrebški velesejem odpovedan. —' Hrvatski delavci v Nemčiji vzgled reda in požrtvovalnosti V Nemčiji se mudi kot gost nemške delovne fronte držav ni tajnik prof. Aleksander Seitz. V Ber linu je govoril v radiu Donau. Svoj govor ie naslovil na vse Hrvate širom sveta Posebno toplo in s hvaležnostjo je govoril o hrvatskih delavcih in delavkah v Nemčiji, ki doprinašajo velik del h končni zmagi. Izjavi! je. da so hrvatski delavci v Nemčiji vzgled dela in požrtvovalnosti za blagor hrvatske narodne skupnosti in da bo hrvatski narod ostal zvest svojemu evropskemu poslanstvu — General Vladimir Kren predsednik Concordie. Državrr vodja športa ie imenoval poveljnika vojnega letalstva generala Vladimir j a Krena za predsednika zagrebške Concordie Generalovo ime je v tesn' zvezi z mnogimi uspehi tega hrvatskega športnega kluba. Pri Visoki razen ob od 9. do 10.90 Kocntearijata, od 10.30 do 1U0 jeimrhe tn voditelje, od 1L30 do 12.30 občinstvo. oblasti, ht- Kretanje dovoljeno od S do 22 Visoki Komisar za ljubljansko pokrajino odreja gloda na lastne odredbe dne 30. oktobra 1941-XX, št. 135, dne 24 junija 1942-XX. it. 125 in 29. decembra 1942 XXI. št 235, ki se tičejo prometa in javnih obratov: _ Cl. 1. Od 5. aprila 1943-XXI. do novih določb se določila srn kretanje v ljubljanski pokrajini tako spreminjajo, da le kretanje dovoljeno od 5. do 22. ure v bloku mesta Ljubljane, od 5. do 21. ure pa na ostalem ozemlju pokrajine. Člen 2. Zapiranje javnih obratov in prireditev se takole določa: V pasu bloka mesta Ljubljane ob 21.30. na ostalem ozemlju pokrajine pa ob 20.30. Člen 3. Glede ostalih določb odredbe dne 30. oktobra 1941-XX. št. 135 tn 24. junija 1942-XX Št. 125 se ničesar ne spremeni. Ljubljana. 1. aprila 1943 XXI. Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emil i o Grazioli. Opuzorilo Tiskovni urad Visokega kornisarijata poroča: Odreja se, da morajo laatniki hiš do dne 5. aprila t. I. odstraniti vse letake, objave in druga obvestila, nanašajoča se na stvari, ki so jih dogodki že prehiteli, nalepljene aLi izložene v trgovinah in javnih obratih. Odredba se ne tiče stenskega lista * Nova Ljubljana«, dečim velja za stenske liste GILLa le na mesto. Klor bi do omenjenega roka ne odstranil omenjenih lepakov in objav, se bo odstranitev izvršila po organih občine in na stroške lastnikov dotičnih poslopij. Delitev mesa Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da bodo dne 3. aprila t. 1. potro* niki lahko kuntli pri svojih običajnih mesa r.fib 90 gramov svežera mesa na osebo proti odvzemu od rezka C. Dodatne živilske nakaznice za delavce Dodatne živilske nakaznice za težake za mesec april bo mestni preskrbovalni urad začel deliti po številkah potrdil tako, da pridejo na vrsto v ponedeljek. 5. aprila s štev. 1—100, v torek, 6. aprila številke 101 do 200. v sredo, 7. aprila številke 201 do 300, v četrtek. 8. aprila številke 301—400, v petek 9. aprila številke 401—500, v soboto, 10. aprila številke 501—600, v ponedeljek. 12. aprila številke 601—700. v torek, 13. aprila številke 701 do 800. v sredo. 14. aprila štavilke G01—900. v četrtek. 15. aprila številke 901—1000 in v petek, 16. aprila številke 1001—1100. Od sobote 17. aprila dalje bo mestni preskrbovalni urad sprejema] reklamacije. Opozarjamo, da bocln upravičeni dobili dodatne živilske nakaznice samo s Dotrdilom in to samo do 25. vsakega meseca, ko moraio biti nakaznice prevzete Podjetja morajo še isti mesec vrniti potrjene sezname štev. TTT. Urad no«iuje v ta namen vsak dan od 8.30 do 12 30 ure in cd 15.30 do 18 30 ure v pacati Bata. I. nadstropje, soba štev. 3. Odpiranje in zapiranje trg ivin v r>3letn"fc mesecih april - september V smislu naredbe Kr. Visokega Kornisarijata je določen čas za odpiranje in zapi-ranje treovin v poletrem času v trgovinah oblačilne stroke, pohištva, papirnice, knjigarne m mešanim blagom od 8.30 do 12.30 ;n od 16. do 19. ure. v trgovinah z živili in prodaialnicah premoga in drv od 1 do 12. in od 16 do 19. ure. Ostale obra-^•nini><» r^o^Tuieio V?k^r doslej. Izreki Pošten* liudie se mnogo lažje-motijo v ''njem občinstvu tekor lopovi. Na? dober glas je Dogosto odvisen od udi. ki ga sami nimajo. Kleveti ljudie kaj hitro verjamejo — a pohvalo se pa zahtevajo dokazi * Če kalno vodo mešamo, postane še bolj ■calna če jo pa prepustimo nji sami, se -malu izčistL Dokler ženske ne gledamo z zaljubl> ninr očmi. jo gledamo napačno. Požar v palači Spominjam se požara, ki je izbruhnil, ko sem bil — bilo je pred svetovno vojno — glavni urednik nekega velikega dnevnika. Komaj sem zvedel to. sem poklical slugo: — DArtagnan, — sem mu dejal — slugi sicer ni bilo ime D'Artagnan, temveč samo Pipeti o. a ker je bil sluga v uredništvu velikega dnevnika, je smatral, da mu gre prav ta psevdonim — D'Arta-gnan, — sem dejal torej. — pokličite mi reporterja za požarne zadeve. — Njega ni v uredništvu. Ekscelenca. (Svojega sluge nisem mogel odvaditi, da bi me ogovarjal z Ekscelenco. kakor nisem mogel drugih navaditi). Da, saj res, reporter za požarne zadeve, žrtev svojih uradnih ur, je bil odšel točno ob desetih zvečer domov. To je bilo nerodno pri požarih, ki so izbruhnili izven uradnih ur. — Če njega ni. mi pa pokličite poročevalca za gasilske zadeve, — sem naročil filugi — Ta je bolan. — Gromska strela! Pa pokli&t« kronista, oddelek plameni in dim — Tega ne morem storiti ; — Zakaj pa ne? — Ker take*?* kronista pri nas nI. ••-—-Kdo pa je jotem takem še v urednJ-ttftu? — Gospod kronist za rubriko »Iz družabnega življenja«. — Pokličite mi torej njega. Čez dobro minuto je prihitel kronist za družabne vesti v fraku. — Hitro — sem mu dejal, — napišite poročilo o požaru v palači Folena. Dobrodušno se je nasmehnil: — Jaz pišem vendar poročila iz družabnega življenja. — Tu ni nobenega ugovora. Razen vas nimam nikogar pri rokah. Pojdite, prosim in dobro poglejte, kaj se je zgodilo. Zabeležite si vse, potem se pa vrnite in mi napišite izčrpno poročilo. — Ne vem. kako bi to začel Saj veste, da pišem samo za rubriko »Iz družabnega življenja« .., — Napišite kratko malo to. kar boste videli. Čemu pa imate oči? Požurite se! Vzemite moj avto! — Kaj pa vabilo? — Kakšno vabilo? — Vabilo k udeležbi pri požaru. mm za požar vendar ni potrebno nobeno vabilo Se tega bi bilo treba! Le hitro torej! Kronist rubrike »Iz družabnega življenja« ie odhitel na delo. Drugi dan je bilo pa objavljeno v dnevniku naslednje poročilo: »Nočni dogodek v palač! Folena... Morja sijaja in luži, aapoftfana iincKM*- zacija čarobne nagote: to je pr;zor, ki naj ga nudi mondena družba pod trudnim monoklom očaranega poročevalca. Snoči je izbruhnil v razkošnih sobanah palače Folena grandijozen, nepozaben požar, ki So mu prisostvovali vsi člani doma. Med drugim" smo opazili gasilsko četo v polni uniformi Markiza Folena je imela na sebi izbran par najmodernejših moških la-kastih škornjev, dočim ie zakrivala njene sijajno modelirane oblike okusna preproga izpred Doctelie Markiz, v korektnih copatah iz zaičje kože, s polcilindrom na glavi in svetlomodrimi. tesno prilegajoči-mi se ga m aša m i na nogah se je pojavil v brezhibnem žaketir svojega dvanajstletnega nečaka. Splošno občudovanje je vzbudila hči grofovskega para Sibila v svoji okusni pižami svetlo rdeče barve« prav tako vzgojiteljica v svoji očarljivi spalni srajci. Med mnogimi prisotnimi so bili tudi vratar palače Folena z vso svojo družino, vratari i bližnjih in tudi nekaj stanovalcev sosednih hiš Čitatelji naj nam blagohotno oproste, da zaradi pomanjkanja prostora ne moremo našteti imen vseh prisotnih Med splošno napetostjo se je zavlekel požar do ranega iutra. potem je pa napočila mnogo prezgodaj ura slovesa za gasilce in za druge goste Vsem bo ostal ta krasni prizor v trajnem spominu in prepričani smo, da se bo v razvedrilo ln veselje grofovske rodbine prav kmalu po- Izpred okrožnega sodišča Obsodba AdleSiča in njihovih tovarišev zaradi vlv v tvvarni „Mirnoća" ta „Vitamin" — Vlaofce Ljubljana, 2. aprila V rezpra\Tii dvorani okrožnega sodišča št. 79 se je včeraj dopoldne nadaljevala razprava proti Adlešiču. Drglinu, Gašper-šiču in F M., ki jih je državni tožilec obtožil več vlomov v tovarni »Mimoze« in »Vitamin«, kraje masti in drugih živil na škodo Marije Cekove ter tatvine znanstvenih knjig na škodo Josipa Urana. Obtožnica jih je dolžila. da so se združili za izvrševanje tatvin in si v ta namen najeli poseben lokal. Vodja razpečevalnice naj bi bil F. M., ostali pa naj bi mu dobavljali blago z vlomi in tatvinami O prvem delu razprave srno že poročali. Ker so branilci predlagali, da se zasliši zaradi pojasnitve nekaterih okolnosti še nekaj prič. je bila razprava prekinjena in se je nadalevala včeraj. Ko so obtožence pripeljali v dvorano, je predsednik senata sos Josip Baričevič ob polnoštevnlni navzočnosti vseh sodelujočih nadaljeval z zasliševanjem prič. Zaslišana je bila najprej Marija Cek ki so ji neznanci ukradli več-io količino živiL Priča ie izpovedala, da sta prišla nekaj dni pred tatvino k njej Adlešič in Derglin in jo prosila, če bi smela prj njej skuhan šampon. če5 da se bosta umila. Predstavila sta se ji kot njena sorodnika Čeprav ju Cekova ni poznala, jima je verjela, ker ima mnogo sorodstva, ki ca vsega niti ne oozna Njuni prošnji ie ustregla in obtoženca sta se potem vrnila čez nekaj dni. V noči pred dnevom, ko sta obtoženca prišla kuhat milo — kakor se i» kasneje izkazalo ie šlo za milo in ne za šampon —, iebila Cekova okradena. Vlom je takoj prijavila na policiji, obenem pa je tudi obtožencema oovedala. da je bila ukradena. V hiši je gostilna in ie bilo že prej včasih kaj ukradenega Vendar še nikoli ne iz prvega nadstropja, kakor v tem primeru. Storilci so se poslužili lestve. Obtoženca, ki sta kuhala pri njej milo, je Cekova poznala ni pa mogla navesti kar koli določnejšega v njuno breme. Zaslišan je bil nato upravnT? Delavskega doma Janez Flegar Po evidenčnih zapiskih je ugotovljeno, da ie Gašparšič Prenočeval v noči na 14. in 17. novembra, ko je bilo vlomljeno v tovarno »Vitanrvn« in »Mimozo* v moški skuoni spilnici Delavskega doma Docela sigv.ron pa ta njegov alibi ni, ker se ie mogel kljub temu. da je p^čal prenočn;no in od-lal eviden-ni listek, izmuzniti malo pred Dolicijsko uro na orosto. Nočno kontrolo so uvedli ?ele kasneje. Primeri, da ie nekdo izročil "istek, nato na odšel in ni prenočeval v De-'av-kem domu. so se že zgodi:i. Priča za Gašneršiča ni mogla iznovedati nič pozitivnega ne v nlecovo koria agrilni vodja krajevne skup'ne štajerskega HeimatbuDda. Te dni se Je poslovil cd Konjic. — Nesreče. V Rad vanju pri Mariboru se je Igral Sletni Franc Bobonec z nabojem, ki mu je v rokah eksplodiral, in razme-saril levo roko. Na cesti je palel 341etni knjigovodja Franc Gol esc h iz Maribora in se močno pornl po jrlavi. s kolesa je padel ?01etni skladiščnik Janez Rišner iz Sp^d. ^rar^a piri Lftitomefu tn zadobil težke poškodbe na srlavi. SSIetnevnu kovaškemu •vjimo^n'ku PeVu Petku iz RuS je odletel *ned delom v trebuh košček železa Vse ->on©STe*enre so prepeljali v bolnico. — Ranjeni vojaki v Radečah. V gospo-tnjski šoli v Radečah je vladalo oni dan "fvahno vrven7e. Na povabilo vodstva ?ole i« prispelo tja iz zdravilišča Rimske to- morali biti tudi priči Josip Uran m Jožica Cernetova, ki pa sta izostali. Državni tožilec je v svojem govoru ple-diral za obsodbo obtožencev. Umaknil pa je obtožbo v prvi točki obtožnice, ki je tr-dUa. da so Adlešič. Derglin in Gašperšič vlomili 14. novembra v tovarno »Vitamin« in odnesli lastniku Feliksu Skerlepu 40 kg sladkorne sipe. Glede Gašperšiča je bil mnenja, da ie s svojim sodelovanjem pri vlomu v »Mimozo« zagrešil vsaj pod pomoč, če že ne sostorilstva Branilci so vsi pledirali za mile kazni oziroma za oprostitev pri tistih dejanjih, za katere ni bilo zadoetnh dokazov, da bi jih zagrešili obtoženci Senat se je dalj časa posvetoval in sklenil naslednjo sodbo, ki jo je razglastl predsednik sos Josip Baričevič: Vsi štirje obtoženci so krivi. Adlešič. da je v družbi z GašperšiČem vlomil 17. novembra v tovarno »Mimozo* in odnesel raznega blaga v vrednosti 6129 lir ter v družbi z Dergli-nom 21. novembra v tovarno »Vitamin«, od koder je odnesel plena za okoli 15.000 lir. Derglin in Gašperšič delita krivdo z Adlešičem za že omenjena vloma, ki so ju sodniki kvalificirali za zločinstvo po 5 31fl kz. F M- je kriv, da je prikrival in razprodaj al stvari ukradene pri »Mimozi«. 5 tem je storil prestopek po 5 333 — 2 kz. Drugih obtožb so bili oproščeni, ker je bilo premalo dokazov za njihovo krivdo. Kaznovan so bil takole: Ivan AdlesiČ na 2 leti in 6 mesecev robije in 3 leta izgube Častnih pravic, Josip Derglin na 2 leti robije in 2 leti izgube častnih pravic. Vinko Gašperšč na 10 mesecev strogega zapora in 1 leto izgube častnh pravic. F. M. pa na 6 mesecev strogega zapora in 100 lir denarne kazni Adlešiču in Derglinu je bil razveljavljen pogojni dopust kazni, ki sta ga bila deležna po lanski amnestiji. Presedeti bosta morala Adlešič še 5 mesecev strogega zapora in Derelin 5 mesecev in 15 dni. Kriv-dorek za Adlešiča je sodišče oprlo na njegovo priznanje. Gašperščevemu alibiju ni moglo ve leti. posebno ker je ugotovljeno, da ie dobil polovico iztrška za ukradeni sladkor. Prav tako sodniki niso verjeli Derglinu. da ne bi sodeloval z Adlešičem, posebno, ker je vlom na noliciji priznal in tudi podrobno opisal. Pa še po drujrih okolnostih ie mogoče s jnirurnostin sklepati, da ie Derglin sodeloval z Adlcšičem pri vlomu. Obtoženci so bili vMno pTreonočcn; zaradi visokih ka?ni. Očitno so bili mnenja, aa se bodo rešili nevarnosti boli pocenr Adlešič je r>rijavil nroti previ^ki ka^v* priziv. Derglin in Gašperšič revizijo in priziv, češ da nista kriva vloma, F. M. na si je pridržal tridnevni rok za premislek. plice 32 ranjenih vojakov, ki SO jih v šoli go jenke pogostile. Pogostitvi je sledila prijetna družabna prireditev s petjem in zabavnimi točkami. — Novi gTobovi. v Mariboru so umrli Josip Gajšek, star 63 let. delavec Franc Stanič, star 27 let. in brivcev sinček Josip DobošiČ. : Pisana giasba. 13.00: Napoved čaaa. Poročila v itaujandčini. 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sit v Mcrven-ščini. 13.12: Sinfonična glasba. 13 30: Pesmi uspeha izvaja orkester, vodi dirU gen t Gorni Kramar. 1400: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Pijanec. — Opa-retna glasba. 15 00: Poročila v slovenščini. 15.15: Pokrajinski vestnik. 17.00: Napoved časa. Pororila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.10: Priljubljene pesmi sCetra'. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila ▼ sloven5čini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved časa, — Poročila v italijanščinL 20.20: K'»mentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Filmska glasba. 2145: Sinfonični koncert, vodi dirigent Arrna>-na-do La Rosa Parodi. 22.35: Uvodi in med-igre slavnih liričnih oper. 22.45: Poročila v italijanščini. OGORČENJE Mala Evica se raziezi na svoiega mlajšega bratca, ki jo je potegnil za ušesa in pravi svoji mamici: — Mama, Janezek je vedno tako poreden. Ti pa tudi sprejmeš vse, kar ti prinese štorklja. RAVNATELJEVI KKlZl IN TEŽAVE Ravnatelj kabareta hodi nervozno po sobi. ( —Kaj se je pa zgodilo, gospod šef? — ga vpraša sluga. — Ti igralci m: delajo večne preglavice. Danes je zopet pozabil eden teh siamskih dvojčkov pravočasno priti k predstavi. DVOMLJIV SNUBAČ5 — Ali je rekel kaj. kar bi kazalo na ta, da te namerava zasnubiti? vpraša matt hčerko. — Da, vprašaj je. ali je na nafti hiši fck-poteka. PRAV ZATO Gospodinja: — Menda vam soba ni v5et podnajemnik: — Kako ste pa prišli do tega zak,;učka? — Ke» ' o'^te plačali najemnine. — Saj piav zato mi je soba všeč. Letošnji veliki in mali prideloval Priprave za sparaladna pridelovalna dete — Ka] nameravajo pridelovati v cvropakfh driavah LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI ! Ljubljana, 2. aprila Spomladna dela so se že začela ne le na meščanskih vrtovih, temveč tudi na njivah. Doslej je bilo vreme izredno ugodno za oranje. Zemlja je bila letos mnogo prej puha kakor navadno pri nas spomladi. Pridelovalci se dobro zavedajo, kako pomembno je» njihovo delo ter da so odgovorni skupnosti za uspehe Zemlja mora dati čim več. pridelati je pa treba seveda predvsem tisti živež, ki je najpotrebnejši in ki vsebuje čim več hranilnih snovi. V ta namen so v posameznih državah tud izdelali pridelovalne načrte za letošnje pridelovanje Brez načrta seveda ne more delati uspešno niti najmanjši pridelovalec. Zato bo moral tudi naš meščan dobro preudariti, kaj bo prideloval in kako bo delal. Neobhodno potrebno je, da zemljo pravilno obdela in primerno pognoji. V vseh evropskih državah so se dobro pripravil!, da bi bilo letošnje pridelovanje čim uspešnejše. Izdani so bili števln oblastven ukrepi. Oblasti pomagajo pridelovalcem, da ?e laže založe z gnojili, semeni in stroji. Kakor pri nas podeljujejo tudi v nekaterih drugih državah nngrade za uspešno pridelovanje nekaterih pomembnih pridelkov. V vseh evropskih državah se dobro zavedajo, kako velikega pomena je povečanje pridelka tistih vrst živeža, ki nam daje maščobe. Zato posvečajo posebno pozornost pridelovanju oljnat'h rastlin. Tudi pri nas so že lani priporočal pridelovalcem (n. pr. Bnrjanom), naj bi pridelovali oljnate rastline, Pri nas bi sc nnjbolj obneslo pridelovanje sončne in buč. Nekateri domnevajo, da bi kazalo pridelovati tudi sojo. če ne že za neposredno pridobivan ie olja, pa za krmo prašičev in goveje živine. Po zbranih vesteh iz posameznih evropskih držav si prizadevajo povsod, da bi letos še bolj povečal} obdelano površino zemlje. Pospešujejo tud; živinorejo, kajti živalska krma daje hranilne snovi, ki jih ne dobimo — vsaj re dovolj — iz rastlinskih pridelkov. Povsod si tudi prizadevajo, da b: zemlja dala čim več. zlasti tam, kjer ni več mogoče povečati obdelane površine. V nekaterih državah se pridelovalci ravnajo no točno izdelanih načrtih, da bodo pridelali posameznega živeža, kolikor je nujno potrebno. Tako je n. pr. na Norveškem orejel sleherni kmet pismeno navodilo, kako naj razdeli zemljo za posamezne pridelke. Pri tem so se ozirali na kol čine pridelanega živeža lani in na obdelano površino. Sejati morajo toliko, da bo pridelka najmanj toliko kakor lani. Tudi v nevtralnih državah se kaže potreba po čim večiom pridelku oljnatih rastlin. Tako nameravajo pridelovati oljnate rastline na Švedskem na površini 13.000 hektarov, med tem ko so iih leta 1941. na površini sooo. Tudi v SviC bodo znatno povečali obdelano površino zemlje in bodo v ta namen preorali 75.000 ha pasn 'kov. V Franciji bodo morali premagovati letos Se posebne težave, ker ne bodo mogli več uvažati hrane iz severne Afrike. Tud: tam 'nameravajo pridelovati več oljnatih rastlin in že jeseni so posejali zimsko ogrSčico na površini 60.000 ha. Pridelovali pa bodo tudi druge oljnate rastline. — Prav tako streme na Nizozemskem, da bi pridelali čim več oljnatih rastlin, sploh pa, da bi se v času vojne kmetijstvo povsem osamosvojilo ter se sami prehranjevali. Uspehi njihovih prizadevanj v tem pogledu so bili veliki že lani. Na Nizozemskem bodo pridelovali oljnate rastline letos na površini 50.000 ha. med tem ko so jih 1. 1941 na površini 10.000 ha Za prehrano Evrope bodo tudi letos mnogo prispevale države na jugovzhodu. Sele letos se bodo marsikje začeli kazati vplivi ukrepov za izboljšanje prideloval-n h načinov in uporabe strojev. Na Madžarskem so bili izdani ukrepi, da bodo oblasti lahko prisilile kmete k izvajanju pridelovalnih načrtov, tako da bodo pridelovalci lahko oddali dovolj pridelkov. Država bo učinkovito pomagala pridelovalcem zlasti s semeni. Tud: tam bodo letos pridelovali več oljnatih rastlin. — Po načrtu delajo tudi v Rumuniji Letos nameiavajo pridelati več koruze, tako da bi jo lahko tudi izvažali Več bodo pa tudi pridelovali oljnatih rastlin. — Tudi v Bolgariji bodo uravnali letošnje pridelovanje po velikem pridelovalnem načrtu, podobno kakor na Madžarskem. — Na Slovaškem bodo letos v glavnem pridelovali prav toliko žita kakor lani, vendar nameravajo porabiti 50°'o lani obdelane žitne površine za koruzo. — V Grčiji so že lani pridelali precej več. predvsem, ker so začeli uporabljati kmetijske stroje in traktorje. Letos bodo prejeli še več strojev. — V Srbiji morajo kmetje prijaviti, kako nameravajo uporabiti zemljo Po državnem obdelovalnem načrtu bodo pridelovali žito, koruzo, oljnate rastline, sladkorno peso. krompir, fižol, tobak, lan 'n konopljo. Iz številnih naših poročil in člankov je čitateljem že znano, kako skrbno in s kako lepim uspehom se izvaia kmetijski pridelovalni načrt v vseh pokrajinah Italije. Po zaslugi Režmo se je z izvajanjem tega načrta doseglo, da pridela Kraljevina sama dovolj hrane, kolikor je potrebu ie za svoje prebivalstvo. Kmetovalci v Ljubljanski pokrajin? bodo pridelovali v glavnem iste pridelke kakor lani. Prizadevali s: bodo seveda, da bi pridelali čim več. Obdelovalci zdaj zelo kupujejo umetna gnoiila. da iim jih ni treba \-eč priporočati kakor prejšnia leta. Tudi meščani letos obdeluiejo vrtove in njivice še bolj vestno kakor lani. Zdaj "majo že skoraj vsi dovolj skušenj. Ob pravem času so se mnogi tudi zaležili s semeni ali jih naročili, nrav tako so si preskrbe!-" gnoj in zdaj kunuieio umetna enojfia. Gnojiti bi pa morali mnogo bolj, zlasti tisti ki nameravaio ponovno na ist: zemlji pridelovati krompir. Novo! KINO SLOGA ' Novo! Lepa aprilska komedija M tri za mesec april V glavin vlogi: Vanna Van nI, Carlo Romano Predstave ob 14.30. 16.30 in 18.30 KINO UNION TELEFON 22-21 >Svojo knjigo sem sežgal.... Ko sem jo pisal, nisem se poznal življenja... Začeti moram znova ...« Idealist Jakob V glavnih vlogah: Marina Berti, Tina Lattanzi, Massttno Serato, Andrea CTiecchi itd. Predstave: ob nedeljah tn praznikih ob 10.30, 14.30, 16.30 m 1830 uri; ob delavnikih ob 16. ta 18.30 uri aINO MATICA TELEFON 22-4 j Dnevno ob 16.30 in 18.30 ter v nedeljo ob 14.30. 16.30 in 18.30 odlična muzikalna veseloigra z baritonistom Gino Bechijem v glavni vlogi. — Operne arije in najnovejše popevke! — Soigralci: Carlo CampanJni, Irasema Dilian. Paolo Stoppa Kjer prepirata se dva... Dnevno ob 14.30 in v nedeljo ob 10.30 Alida Vaili in Andrea Checchl v ljubki igri iz dekliškega interata Ura kemije VNE VESTI — Navodila podtajnika Cianettija indn- strijcem. Korporacijski podtajnik eksc. Cianetti se je mudil v Milanu, kjer je predsedoval sestanku milanskih industrij-cev. Navzočni so bili tudi Preefkt, Zvezni tajnik, predsednik faš. konfederacije in~ dustrij?k:h delavcev fer podpredsednik in direktor omenjene konfederacije. Xa sestanku je dal eksc. Cianetti potrebna, konkretna navodila za nadaljnjo industrijsko delavnost. Zatem je poselil nove prostore dnevnika Popolo d'Italia ter je položil venec cvetlic v počastitev spomina Arnalda Mussolinija. — Umrl je armadni general Del Re. V Florenci je nmrl v svoji vili v ulici Ga-ribaldi armadni general Josip Del Re. Pokojnik je doživel starost 69 let. Posebne zasluge si ie pridobil v svetovni vojni 1915—18. Bil je imejitelj številnih odlikovanj ter za italijansko vojsko zelo zaslužen. — Novi akademiki. Iz Rima poročajo Za akademike. Člane akademije S. Luca, so bili imenovani profesorji Artur Tosi, Ivan Prini, Edvard Rubino in Peter Aschieri. Za akademike dopisne člane so b:li imenovani profesorji Bruno Saetti. Amerigo Bartol i, Ahil Funi. Henrik Orto-lani. Karol Albert Petrucci, Sirij Tosani-ri, Alfred Biaqini. Marino Murini, Venacij Crocetti, Robert Marino in Atili j Spacca-reli. Za častne akademike pa nac. svetmk Josip Gorla. senator Guido Karol Viscon-ti. eksc. mons. Ivan Galbiati ter profesorji Vinko Golzio, Viljem De Aneglis d'Ossat, Bruno Apolloni. Anton Colini, Alojz De Gregor: :n eHnrik CIausetti. — Itali.iansko-slovaški kulturno gospodarski odnoSaji. Te dni je izšla prva Številka revije »Rivista dei Patra*, v kateri se bodo odražali italijan=ko-s!ovaški kulturni ter gospodarski odiošaji. Reviia vsebuje številne tehtne članke o italijanskih ter slovaških kulturnih in cosnodarskih vprašaniih. Prvo številko te revije ie uredil znani poznavalec slovaških pri!;k Fio-renzo Amatori. Souredn'k je Franc Geraci. Kot sotrudnik? so prispevali tehtne članke m razprave min"ster Gastano Polve-relli. noslanik Guido Rocco. predsednik slovaškega ministrskega sveta in slovaški zunanii minister dr. Voiteh Tut-a. nadalje nacionalni svetnik Ferdinand Mezzasoma. dr TMo T (Tacnar. šef slovaške pronaean-de. Pave7 Corte^e. rtalHan«k* pooblaščeni m!"T^-ff»r v Bra+J^i\-i RoHan Gnlvanek. sfov»$lri r»r>otnomoČPn^ m m i sfer r>r Kvi-rtnam Pa7en ter?> po cod^lovaV s «vourni Sfanfct nri brvi BtffvfUn te reviie F Ge-raei T? Amritori .Tu^ai TTod^l L. S^lvini A M Gobb' Beferedl C E Cht£»n; fp ?p drnen cfrokovnis»k; v oba. Se^frai-Kskih kulturnih ter gospoda rskih zadev->h. — 0*vortf^f nov#» r?plax*ck«» k»ihin?*». "7v»- Zni tajnik v T? '»n T T ie nr'cnffvnvi] ^"tii OtV«»»4f Vi trpf^p f^fnTclro kuhi»-^Q obrota A G T P Po otvoren ci ie 7ve^m* tai-r»iV O0l«*to1 rv»-rv*-tnrp Torvt lirp-'ono fcunirtio J Twe*if! X^ <- -j c o ^ o t rt rw » o *• ^ " ^ y ^olnT'oJ 4 er fo -»n »~ r»w —1 t« n ' H oVC T.""' ft^»i*«A«*> —v: r tt r ;n rw^V»- rifh rr>-»-> i^ppv n/> naH ^o^o^l^ rp najlepš'h rim-kih ulicah in trgih Tako je uživala te dn skupina 20 vojnhi ranjencev spremstvo številnih fašističnih vseuči-iišČndkov in fašističnih vseučiliščnic, ki so razlagali in tolmačili vojnim ranjencem zgodovinske znamenitosti posameznih ustanov, stavb in zavodov. Ko so prispeli vojni ranjenci v ulice Veneto, jih je povabil lastnik bara Zeppa v svoj bar. kjer jih je lepo postregel. V Kazini delle Rose jih je pogostil lastnik z obdemo. — Po BoccbeHniju poimenovan glasbeni zavod. Glasbeni zavod v Lucci, ki je dobil svojčas svoje ime r>o Pacini.iu. je bil poimenovan po Luigiju Boccheriniju ki je bil, kakor znano, rojen v Lucci leta 1743. Boccherinijevo 200-letniro bodo proslavili v vseh italijanskih glasbenih sredščih. — Potresni sunki so bili zabeleženi v Korintu. Škode ni bilo nobene. — Padel je v vodnjak in utonil. 50-letm posestnik Josip Prinč'č iz naselbine Verx pri San Martinu di Quisca v Coliiu je šel k vodnjaku po vodo. Ko je dvigal z vodo napolnjeno vedro, se ie preveč nagnil če? nizki rob vodnjaka Padel je v globino okoli 15 metrov in utonil v vodnjaku. Svojci, ki so ga dolgo iskali, so ga potegnili \i vodniaka mrtvega. — Biserno poroko sta obhalala te dm vzgiedna t urinska zakonca 86-letni Jurij Ouesti in njeoeva 85-letna življenjska družica gospa Marija Celestina. Slaviienca sta praznovala svoj redki zakonski jubilej od osmih sinov ter 25 vnukov in pravnu-kov Biserno poroko sta slavila v kraju Nbvarett opri Coudovi, kamor sta se nedavno preselila iz Turi na. — Blaženstvo sestre H«nrie1e. Te dni se je sestala v Vatikanu obredna kongregacija, ki ie razpravljala o pričetku obravnave, nanašajoče se na blaženstvo služabnice božje sestre Henriete. redovnice družbe sester svete Ane božje previdnosti. Rojena je bila 10. oktobra 1829 v Car-magnoli. Zasedaniu obredne kongregacije so prisostvovali kardinali Salottl. Granito Pignatelli d i Belmonte. Rossi in Verde. razen tega številni drugi teologi in prelati, ki so člani omenjene kongregacije. — Sneg na OssoU. Kakor poročajo iz Dcmodossole. je zavladalo nad vrhovi Os-sole hudo neurje. Živo srebro je zdrknilo globoko navzdol, zapadel je sneg, ki je pokril vse vrhove do podnožja planinskega področja Ossole. — Smrten padec s 4. nadstropja. 17-letna Lucija Palumbo je bila na balkonu četrtega nadstropja v Taranru. ko se je je prijela vrtoglavica. Zgrabila je za nizko balkonsko ograjo. Pri tem pa se je pre-vesnite čez ograjo, izgubila ravnotežje !n obležala na ulici s počeno lobanjo. Revica 'e bila nri Driči mrtva. — Razstava španske knjige v Italiji Španska Falanga žel!, kakor poročajo iz Genove, poglobiti kulturne in duhovne stike med Italijo in Španijo. V ta namen hoče nuditi italijanskemu čitatelju možnost, da se seznani z obliko revolucijo ter "strukturo nove Snanske države Zato bc organizirala Soanska Falanga posebno raz-'tavo §Danske knliee v TtaTiii Sočatmo se *>rirjravTia prevod eerile rjoVtičnfh ter cenovnih tem«1'!inih del totalitarne Španske države. Or^ar»»radia teh kultuurnfb '»bud ie pod vodstvom egnovskega predstavništva Španske Falange. — Razprave julijskih pisateljev. V najnovejši, pravkar izišli štev. revije »Tre Venezie« so prispevali glavne razprave in članke odlični, znani giulijski književniki. Triestinski pisatelj Remigij Marini razpravlja o 1'kovni umetnosti 17. in 18. stoletja na padovanski razstavi. Gorizijski književnik prikazuje zgodovino Kostanjevice, Lina Galli pa razpravlja o Benetkah n o iredentističnih prostovoljcih. — Igralka E. Merlini se je ponesrečila. Znana igralka Elza Merlini je vstopila v neki rimski hotel, pa je morala vanj skozi vrtilna vrata. V naslednjem hipu so io udarila vrata s takšno silo v glavo, da se je morala zaradi poškodb zateči k zdravniku. Predstave, ki v njih sodeluie Merlini jeva, so bile do nadaljnjega odpovedane. — Zdr»v rod. Vzgledna kmetska družina je ona Emesta Gardinazz'ia ter Masda-'ene Ghizzi iz naselbine Viadana pri Man-tovi. Magdalena ie rod;ia te dni zdrava dvoička sina A^da in Hčerko Aido. Je še mlada r>a ie do«lei rodila 14 otrok, od katerih jih 11 še živi. — Nova Pinellijeva komedija. Na odru gledališča Odeon v Milanu je bila te dai kT-stna predstava nove kom.ediie Tulila Pinellna. Na^'ov novi komediji je »Borba z angelom*. V novi komedii se prikazu ie bitie in ZiMe genialnega moža, ki je prijadral s svo^o težnjo po ponolnosrt1 do meja blaznosti. MHan^ko gicfrl^VSfcd obč:n-<^vo ie ?»nreielo novo odrsko delo z navdušenim nriznaniem. — Nesreče. Včeraj ?o bili ST»rei°ti na-slednli trije ponesrečene1" v ItubI1an«lD0 Hol-niaEn1^^ Anton ATevlin 78-Tetni \-noko~ :eni žeVm*?V* ni?n u^^^ik iz Litm^^ne. je pr: padcu zUimit degoSro. — Metod Gnrič?ir. 13-letni d;inV iz Liublia^e se ie r*ri pad'*" «;ton^ ir^h rnnn] p^ d'^ni PO- «?f. — Krri^tTTFin IJeci-,V de* a ve«"* T.iiibliane. se ie ran"l na te-«.*iri. IZ LJUBLJANE —lj Nagle vremenske spremembe. Aprilsko vreme, ki je značimo po naglih spremembah, se začenja. Včeraj je še pihal močen jug in bilo je močno oblačno, vendar so se oblaki od časa do časa raztrgali in je posijalo sonce. Jug je pihal močno tudi zvečer in ponoči je bilo še močno oblačno. Nekaj časa je tudi deževalo in malo je rosilo še davi ob 6. Zračni tlak ie popuščal včerai do večera, nakar je pa ^ačel naglo naraščati. Jug se je sprevrge! v burjo, ki je davi pihala skoraj prav *.ako močno kakor včeraj njen nasprotnik Včeraj je najvišja toplota dosegla 15.1° Minimalna temperatura je davi znašala "»° ter je bila malo nižja kakor včeraj zjutraj (8.8°) Popoldne se bo najbrž precej ogrelo, ker se je davi. ko ie vzhajalo son ce, povsem zjasnilo in je burja še vedno 'istila ozračje —Ij V vrsto koncertov letošnje izredno bogate sezone bo uvrščen v ponedeljek ine 5. t. m tudi violinski koncert znamenitega italijanskega virtuoza G Ciompi-ja. Spored, ki ga je sestavil umetnik za svoj ->rvi nastop v naši koncertn dvorani je izredno bogat, teko. da zarfuži zanimanje. Ciompi je violinist velikega formata, ki ima za seboj zelo uspešno umetniško karijero, zato smo prepričani, da bo izvedel težki spored z vso svojo umetniško dušo. Ogromne so zahteve tehničnega značaja, po tudi kar se tiče po* dajanja. Na sporedu so Vivaldijev Koncert. Bachova Ciaccona, Beethovnova Kreutzerjeva sonata. Paganin jevi Utrip: in krajše skladbe, ki so jih nap.-ali Principe. Chopin in Scarlatescu. Violinskega virtuoza Ciompija bo spremljal na klavirju pianist Franko Verganti. Na koncert opozarjamo, predprodaja vstopnic je v Knjigarni Glasbene Matice Začetek točno ob pol 7. uri zvečer v veliki filharmonični dvorani. —Ij 1'rad za popis vojnih ujetnikov in internirancev se je preselil iz dosedaniih prostorov v kresiii. Lingarjeva ulica štev. l-II., v prostore mestnega soofalneca političnega urada na Ambroževem trgu štev. 7-1. Urad bo pričel poslovati v novih prostorih 5. aprila t. L —Ij Poroka. Preteklo nedeljo sta se po. ročila trgovec z manufakturo v Frančiškanski ulici g. Rade Stare in Tatjana Slami čeva. hčerka ugledne podjetniške družine iz Ljubljane. Novoporočencema želimo vso srečo! —Ij Vodstvo pri Santlovi razstavi. V nedeljo, 4. aprila, bo vodil po Santlovi razstavi v Jakopičevem paviljonu g. C»ro škodlar. Istega dne cb 18. uri se razstava zaiti ju či. - -*v bi št. 11 v I. nalstropju Pokrajinske delavske zveze, so za vse informacije na razpolago funkcionarji sindikatov. V pogledu raaličnih posredovanj in intervencij pa se naj članstvo in ostalo poljedelsko delavstvo še nadalje obrača na tajništvo Oddelka poljedelskih delojemalcev PDZ, Miklošičeva cesta 5t. 22. I. nadstr., soba 5t. 7. — Oddelek poljedelskih delojemalcev PDZ. —Ij InStrukctje — priprava za razredne tn privatne izpite. Novi (Turjaški) tr? 5 III. Uspešno pomoč v vseh šolskih predmetih: matematiki, latinščini. Italijanščini, slo. venščini, nemščini, grščni itd. za vse šole in razrede nudijo dijakom dopollne ali popoldne po dve uri dnevn° (honorar znaća za eno uro komaj 2 do 4 lire) diplomirani filozofi v prostorni učilnici. Pripravljajo tudi privatiste za izpit čez dva razreda in za razredne izpite konec leta. Priglaševa-nje vsak lan od 8—12 ln od 15—18: Novi (Turjaški) trg 5/UI. Instrukcije. Iz pokrajine Trieste Duhovniška vest. Kanonik Ivan Cosolo. ki je bil svoj čas župnik v Miranu in ki je bil pozneje kanon'k capodistrijske katedrale, je bil imenovan za kapiteljskega dekana. — Smrt znane stare Trie*t*nke. Te dni je umrla v Triestu gospa Dominika Ca-polino. vdova Sallostio. Doživela je častitljivo starost 90 let. Bila je mati osmih snov. Dva sinova sta se med prvo svetovno vojno zatekla v Italijo in je morala pokojnica zaradi tega prestati mnogo pre-ganjania s strani avstrijskih oblasti. — Nastop glasbene centurije. V neki dvorani trie^tinskega glasben egH uteneja nastopi te dni glasbena centurija G. T. L.-a pod vodstvom maestra Vaida Garullijo.. Centurija bo izvajala izbrane skladbe Bacha, Donata, PaJestrine, Mozarta, Puccinl-ja, Verdija, Tostija, JVIascagnija, Pratelle, Seghizziia. Masettija in Garullija. — Ljudsko gibanje. Dne 30. marca je bilo v Triestu 12 rojstev, 11 smrtnih primerov in 7 prorok. Dne 31. III. je bilo 9 rojstev, 7 smrtnih primerov in osem porok. — Na polju slave je padel mornariški" signalni podvodja Alfonz Caradonna, pc rodu iz Trie sta. Ko je njegov brat Antor izvedel za bratovo smrt, se je javil kot vojni prostovoljec, da maSčuje bratovo smrt. Bil je uvrščen v vojne formacije. ? katerimi je odrinil na rusko bojišče, kjei je sedaj padel z orožjem v desnici. — Razstava triestinskega slikarja. V Jvorani Ierco v Triestu je bila predvčera šnjim otvorjena slikarska razstava znane ga odličnega triestinakoga likovnega ume* nik~ A. Peresotala. Ob otvoritvi se je zbralo v omenjeni dvorani številno kulturn-občinstvo. Bisealdija, ki je ponazoril svojo s 100 Izvrstno uspelimi barvani mi ter običajnimi posnetki. — Bratje De Vico v Polltauna Rontttt. Te dni nastopajo na odru Politeama Han-setti med številnim triestinskim občinstvom člani skupine • Bratje De Vico«, Id aab*-vajo poslušalce in gledalce z raznčnJrnl točkami, med drugim s predstavo iNočim c!c£ro<,Livš«Mna . GLEDALIŠČE hrama Petek. 2 aprila, ob 15* Kralj na BetaJna- vi. Izven Zelo znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota. 3 aprila, ob 17.30: Jesen. Izven-Zni/.ane cene od 13 br navzdol. Nedelja, 4. aprila, ob 14: SncguUčica. Mladinska predstava Izven. Znižane cene od 12 Vr navzdol. Ob 17 30- Prava ljubezen. Izven. Cer*< od 20 lir navzdol Opozarjamo na uprizoritev Cankarje*ff» drame »Kralj na BetU.inovi« v petek, 2. t. m. ob 15 v Drami. Igrajo: Kantorja — P. Kovč. — Hano — Gorinškova. Francko — Kraljeva. Nino — Simčičeva. Krneča — Košič. — Kaka« — VI SkrbinSek, župnika J. Kovic. Bernota — Nakrst fsodnika — Gorinšek. nieffovo ženo — Kovičeva, "Lu-žarico — Starčeva, oskrbnika — Ko*uta. Režija: Jo?e Kovic Za pred.vtavo veljajo znižan«* cene od 12 navzdol. Gheraido Gherardi: ».lesen«. 5grn v treh dejanjih. Osebe: Zdravmk PJccardo — VI. Skrbinšek. Gre^orio — P Kovic. Tereza — Nablocka. Giuditta — Sancinova. Ste-fano — Nakrst. Carlo — Rrezigar. Mafio — Raztresen Lena — Simčevn. Maria — Remčeva, Gfulfa — Gabriielčičeva. Attiho — Verdonik. Režija: prof. Sest, scenojrraf: inž. Franz. OPERA Petek. 2 aprila, ob 17: Zemlja smehljaja. Izven Cene od 28 lir navzdol Sobota. 3. aprila, ob 17: Evfenij OnJe*«n. Red B Nedelja. 4. aorHa. ob 16: Janko in Metk*. Izven. Cene od 2* ;ir navzdol. Čajkovski; »Evgcnij On.legin«. za red B bo uprizorila opera v Pobota to delo v običajni zasecM-M. samo part:jo Lenskega poje g. Sladoljev. RAZLIKA. — Ne razumem te. dragi moj. Svojemu sosedu, ki ga sploh ne poznaš. 9i posodil tisočak, mci pa niti kcvača nočeš posoditi, — Seveda ne, ker tebe poznam. Zlogovnica št. t a — an — ca — ce — ci — cl — ci — de di — fi — fik — — po6 — gra — im — ja — ja — jak — jan — jev — Id — kle — ko — kra — ma —ni — nje — no — o — o — pa — pe — ra — rib — ro — san — tan — tj — ti — tor — tur — vi — zi. Iz teh zlogov sestavi 13 beced. ki pomenijo: 1) Tihi ccean (angl.)! 2) vrata vladavine; 3) trg v Ljubljanski pokrajini; 1) rimi!:! cesar: 5) stara Flovenrka pokrajina; 6) vrh v Crni gori; 7) mesto na Ruskem: 8) vladar, ces.nr (Int.): 9) zamorsko pleme v Afriki: 10^ italijanski slikar; 11) vas jn grad v Ljubljanski pokra*ini: 12 j prvi slovenslU časopis; 13) učni predmet. Prva ln druga črka vsake besede, zrvr-stoma brane, povedo italijanski pregovor (E caole anehe un eavallo, che ha quatt»o gambe.) REŠITEV 2LOGOVMCE ftT. 1 11 Rubikon; 2) Katihna: 3) Danec; 4) Tob'ja; 5) Antilibanon; 6) oktober; 71 Orjen; 8) satumalije; 9) navpičen, 10) Mo-rana; 11) časa opojnosti; 12) konjereja. »Biti, ne biti, to je tu vprašanje v« — Sestanek fotografskih amaterjev. V ulici Rossini 4 so se zbrali te dni triestinski fotografski amaterji in z zanimanjem MALI OGLASI sledili poučnim strokovnim izvajanjem J on). &LOBCCARNA vam strokovno osnaži preohlika tn prebarva vaa klobuk, da izgleda Kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga kiobu-kov. — Se priporoča Kudolf Pa J k. Ljublja na. Sv. Petra cesta 3J>. Miklošičeva cesta 12 nasproti hotela Um F1ŽOLOVE PREKLF dobite pri Gospodarski nad v skladiščih v Maistrovi jlici 10. aij ES SE NE VESTE, da vam oglas v »Slo* venskem Narodu« odvzame vse Vase s krni 7 Ce iščete službo aH stanovanje, će želite karkoli kupltt, se obrnite na oglasni oddelek »Slovenskega Naroda«, kJ Vam bo s cenenim oglasom Izpolnil zeljo. Grande vendita Sisarmoniche Velika prodaja harmonik Modelti 1943XXI Modeli 1943'XXI La SOC. ITALLAN V NOTA D*ORO di OSIMO (Ancona) avvisa l'affezionata Clientela che sono pronti i nnovi model H »Italia« e »Impero« 1943. Ai primi acquirenti la NOTA DORO offre a prezzi speciali le seguenti 300 fisannoniche: obvešča svoje drage stranke, da so izgotovljeni novi modeli sltalia« in »Impero« 1943. Prvim kupcem nudi NOTA D'ORO po posebnih cenah sledečih 300 harmonik: N. 200 mod. I TA LI A, 84 N. 100 mod. IMPERO, 41 tasti, gumbov, tasti, gumbov. 60 120 bassi, basov, bassi, basov. voci in glasov voci in glasov 2«—|a S«—5», 1 reg. per za per za L. 1600 L. 2600 Nei prezzi suddetti e compresa 1'elegante e robusta C U S T O-DIA in fibrone nero. fabbricata appositamente da una delle primarie V a 1 i g e-rie Italiane Inviare Timporto con Tordina-zione, unitamente a questa in-serzione. alla V omenjenih cenah je vključena elegantna ln trpežna ŠKATLA iz Crne fibre, ki jo posebej izgotavlja ena vodečih italijanskihtor-barskih tvornic Pošljite znesek z naročilom skupaj s tem oglasom tvrdki Modcllo »ITALIA« Form* *erod:namica — Tast: era brevcttaU in alluminio — Voci di forte tonaljti in 2* e to 4» — Fondi di betalla e ^felle — Deco--aziooi cromate — Garanria 3 mm Model »ITALIA« Aerodinamična oblika — Tastatura Patentiran, iz aluminija — Močan glas ▼ 2. in 4. — Dno n betule in usnja — Pok roma ni okraski — TroJetno Jamstvo Soc Ital. NOTA D'ORO OSIMO (Ancona) Tutte le nostre armoniche sono modernlssime - Fabbricate con materiali di prima qualita — Vendute con certificato di garanzia. Vse naSe harmonike so najmodernejše — Izdelane fo iz prvovrstnega blaga — Prodajamo jih z jamstvenim potrdilom. Modello »IMPERO« Forma aerodinamica — Tastiera brevettata in allurainio — Voci sve-desi in 3« e m «a con regtstro al cantabile — Montaggio r*rfetto con pelli scelte — Garanzia S aoni Mode! »IMPERO« Aerodinamična oblika — Tastatura patentirana iz aluminija — Švedski glasovi v 3. in 4. z registrom za petje — Popolna montaža r irbra nim usnjem — Petletno jamv\ Stran % »SLOVENSKI NAROD«, pete*. J. «pm» 194*-xxl 7* Prva Teslina oddajna postaja, ki je začela delovati L 1899 V Keforada — Pred SO leti je bil pojem „radi. še Ljubljana. 2. aprila To stoletje bi najbrž smeli imenovati: >stoletje elektr tehnike«; Se pred dobrimi 50 leti elektrika ni imela skoraj nobenega večjega pomena v gospodarstvu ;n ie redki so mhko tedaj napovedoval4 elektrotehniki ln elektrotehničnem v. erospoda-stvu veliko prihodnost. N*re5enn so bila Se mnoga vprašanja, ka: je oviralo razvoj elektr trhnike. Roditi so se m ral veliki izumitelji, k' so položili temelje za dose-danj: sija;ni razvoj te rti oko tehniko in gospodaistva. Kako velik p men so in. za razvoj elektrotehnike odkritja in delo Tesle. 9previd*mo iz razprav v z,-.!-vilki Elektrotehniškega vestnika« Elektrotehnika pred polstoletjem Za pr morao ocenitev Tesli: ega dela se mcramo zamisliti v dobo pred 50 leti ter s*e seznanit' s tedanjo stopnjo razvoja eleK-trotehnike. O tem piše inž. R. Poženel, ki razpravlja o izredno pomembnem odkritju Tesle — o vrt'lnem polju. Tesla se je uvrstil med učenjake, k: s: bistveno oblikovali ves razvoj elektrotehnike, med može. kaki*šm so bili: Volta. Galvani, Faradav. Siemens, Gramme itd. Iznajdbe teh mož so mejniki v razvoju elektrotehnike v prejšnjem stoletju. Za moderno elektrctemiiko sta najpomembnejši razdobji: prvo ki ga označuje odkritje temeljnega zakona elektromagnetne indukcije, in naslednje ko je bilo rdkrito vrtilno električno polje in ko so bili narejeni prvi uspešni poizkusi prenosa električne energije. Prvo razdobja označuje delo Mihaela Faradava, ki je odkril elektromagnetno indukcijo 1831, v drugem razdcbju je pa Tesla. 1. 1882, iznašel vrtilno elektr čno polje. Pred dobrimi ">o leti, dokler še ni bilo odkrito vrtilno elektr čno polje, se je zdek> da je naoaljni razvoj elektrotehnike pred ne-premagljivo zagato Naj p:vemo najprej, kaj je elektromagnetska indukcija! Obstoji v tem. da se v riklenjenem tokovodniku, kj se g'blje v spremenljivem magnetnem polju, indru-< ira električni tok. Faradav je s tem dal osnovo za stroj, ki ga je b:lo treba tehnično tako k, nstruirati, da je proizvajal čim enakomernejši in trajnejši električni tok. Praktični poizkus- so takoj piived.'i do uporabe vrtilnega gibanja, ki edno nudi trajen tok, in do modela, ki obstoji v plovnem Lz mirujočega (stator) in vrtečega dela (rotor). Dandanes poznamo v glavnem dve vrst5 strojev: za izmenični in istosmerni tok. V vrtečih palicah ali tuljavah 5=t r jev za istosmerni tek se prav tako inducira izmen črn tok kakor v strojih za izrnenčni tok in ga moramo usmeriti po komutaciji. Prvi magnetno električni stroji so imeli trajne magnete, šele Sin-steden je 1. 1851 dognal, dra se da učinek električnega stroja mn rr odkrtje W. Siemens? 1. 1S67 za izkoriščanje zemeljskega mac etizma železa. Po Siemensov h 'zkusniab ^e Gramme 1. ISTI sestavil dinamo-stroj. — Komutator je bil pri prvih električnih atrojin zelo nezanesljiv in kompliciran dodatek. Z njm s: bile velike t »zave med obratom Tehniki so s; mnogo prizadevali, da bi izboljšali ta del stroja a dols-o brez prave-_ > uspeha, de večja pomanjkljivost je bila težava pr; prenosu električne energije na velike razdalje: za prenos na večje razdalje je potrebne vsoka napetost, ki je pn s stro em za istosmerni tok ni mogoče doseči. Strokovnjaki so obstali pred dvema vprašanjima. ki sta se zdel: nerešljivi Istosmerni ali izmenični tok? Vod'lni strokovnjaki se tedaj niso noteli sprijazniti z mislijo, da istomemi tok nima princ dnosti. šele števiiri poizkusi so sčasom prepr:čali strokovnjake, da je treba iskati rešitev vprašanja drugje; začeli so mislit, na izmenični tok. V letih 1S82— 1884 so strokovnjaki iznašli enofazn; transformator za izmenični tok. kar je bil lep napredek, a kljub iznajdbi transforma-terja je zanimarje za izmen čm tok zopet kmalu ugasnilo, pa so se zopet vrcrli na pot prejšnjih neuspešnih raziskovanj. To je razumljivo, ker pač še ni bilo motor 11 za izmenični tok. torej porabnika izmeničnega toka. Tesli so se posmehovati X-koIa Tesla si je kot visokošolec prvič bolje ogleda! električni stroj. Prav tedaj je laboraterij tehriške visoke šole v Gradcu ciobil model Grammovega -imamo stroja. Delovanje tega stroja pa nikakor m bilo idoaln » zaradi nepo lne komutacije; kolektor je bil zaradi iskrenja ves v plamenu in delovanje krtač nepopolno Tesla je opazil razen teh pomanjkljivosti tud: mrvgo nelogičnega. Tesia je dejal profesorju, da bi bilo mogoče sestaviti motor brez krtač in kolektorja. a profesor mu je odgovoril z^ismehljivo: -Gospod Tesla bo morda dosegel vel;ke reči. da bi pa naredi motor, kakršnega si zamišlja, se mu ne bo posrečilo, kajti to bi pomenilo spremenit: silo. ki deluje v določeni smeri, pooobno kakor gravitacija, v rct;rajočo silo: to bi bil perpetuum mobile. torej nemogoča ideja.^ Toda Tesla si je mislil svoje ter vsa šolska leta razm šljal 0 veliki ideji. Treba je bilo »znajti moter za izmenični tok, motor, ki pri njem odpade dvakratno pretvarjanje toka in vprašanje bi bilo rese-no. Tako bi bil om gc^en tudi prenos elektr čne energije, ker bi visoko napetost kakršna je potrebna za prenos na večjo razdaljo, lahko dc segli s transformac:jo. To se pravi, da bi bil najoen ključ do ogromnih naravnih zakladov; silne energije, na-kupič-ene v vod.ih in premogu, ki jih ni mogče prenašati v prvotni obliki, bi lahk.. zočeli uporabljati. Tesla se je lotil dela. Naredil je nešteto modelov in dolga leta je zaman iskal rešitve: šole, ko je nast pil Btužbo v Budimpešti kot inženjer ter je j imel več p:il;ke za praktične poizkuse, se j mu je posrečilo odkriti vrtilno magnetno polje — kar se je zdelo znanstvenik m ne- j mogče. Sib", ki je delovala kakor gravita,- { cija v eni smeri, je dni no le na mehan'ć- i ni, temveč tudj električni način vrtilno gi- j barje. V Budimpešti za svojo iznajdbo r našel razumevanja, pa tud' v Par zu se ni- 80 ogreli za njo. Tesla je odpotoval v Ame- i riko, kjer so pa tudi gledali z nezaupanjem I na izum; nihče nj hotel podpreti izumite- ' Ija. Zato si je moral pomagati sam. R3zni i manjši patenti, a tudi precej pomembni, so j mu prinesli precej denarja. K t čno jo do- j bil njegov indukcijski motor praktični po- men, kar je porr ->ilo pravo revolucijo V ,' elektrotehnik;, š le poslej je b:l mrgo^ ( pravi razvoj električnega gospodarstva ter ; in dM stri je. Velika zamisel je omogočila, ; da so lahko postavili velik: hidrocentralo ; na N*agaii 1 1S93: elektrarno so zvezali po 40 kr*. dolgem elektrovedu z mestom ! Bufalo. Kmalu ?e je začel uveljavljati iz- | menični t-k zmagoslavno povsod, tudi v Evropi. Izumi največjega pomena Teslin: izumi bo največjega pomena za j razvoj elektrotehnike v zada i'h 50 let!h; • sprevideli smo. da je Tesla rešii dve veliki vprašanji: stroj za izmeni čni bok in prenos energije na vik? razdalje. Izrednega pomora s pa tud. njegova dognanja o električnih nihanjih visok*b frekvenc, osnova za nastanek : »n- ,: -ad"a. Pojem -»radio« ! je bil pred 50 leti se neznan m čudno so najbrž zvenele Teslir.e besed tudi znanstven kom 1. 1S92, ko je na predavanju v L.;ndonu povedal: >Oe bi s pomočjo močnega stroja povzročal hitro spreminjanje zemeljskega potenciala, bi vzemljena žica, segajoča dc določene "višine, prevajala tok, ki bi ga lahko še ojač'li s tem, da bi prest konec žice zvezali s telesom določenega obsega. Poizkus, ki bi bil velikega znanstvenega pomena, bi se najbrž najbolje p sreči 1 na ladj' sredi morja. Tako bi se nedvomno mogli sporazumevati, če b ne bilo celo mogoče gnati strojev.« Električna nihanja visokih frekvenc O Teslinih dognanjih o električnih nihanjih visok h frekvenc piše v Elektrotehniškem vestniku inž. M. Z'lic. Tesla je objavil prve izsledke svojih raziskav na povsem novem polju elktr čnih pojavov visokih frekvenc v začetku 1. 1S91. V* soka frekvenca je obetala nove možnosti, zato se je p-svotil konstrukciji ustrezajočih generatorjev. Kmalu se mu je posrečilo doseči frekvence clc 20.000 esek. Najzanimivejše pojave je odkril, ko je zvezal s svo-j"m »trojem za \ i.^ ko frekvenco, *induk-cijsko tuljavo visoke napetostic. namreč pripravo, ki jo zdaj tehniki imenujejo kot Tesin transiormatc r. Dosegel je zelo visoke napetosti. Na ?.nljnj' razvoj je pomenila uporaba kondenzatorjev: z njimi je bilo mogoče d:scč-: toke z neomejeno visoko frekvenco, ne da b\ bile potrebne kakšne mehanične priprave. Njegova odkritja na tem področju so začela buditi veliko pozornost znanstvenikov ki so z zanimanjem poslušali njegeva predavanja v svetovnih mestih, v predavanjih pred 50 leti je bil že podan osnovn« načrt uglašene brezž čne telegrafije in sploh radijske tehnike. Ta načrt z ustrezajočimi pripravami je dal T' sla 2. septembra 1897. ko ga je sam preizkusit {n izpopolnil. zaščititL Prvi radijski poizkusi V zadnjih letih prejšnjega stoletja po predavanjih, ki so vzbudila v znanstvenem svetu velik pozornost, je Tesla pripravljal priprave za brezžično oddajo in prejem ter delal poizkuse v svojem laboratoriju. Proučeval je tudi vprašanje krmiljenja na daljavo. Sredi uspešnega dela je požar uničil njegov laboratorij kar je precej zadržale njegovo nadaljnjo raziskovalno delo vendar je že 1. 1*96 oosege] velik uspeh: ra valovn' dolžini 150 m se mu ie posrečilo doseči brezžično zvezo na razdalj 35 km. V velikem obsegu je pa izumitelj nadaljeval svoje poizkuse, ko je 1. 1899 postavil veliko radijsko postajo na koloradskem višavju. Oddajna postaja je bila zvezana z bTžnjo elektr čno central-. Priprave so bile mej' ie za učinek 200 kW. Pokončna oddajna a tona. se je končavala v višini 70 m s kovinsko krosrio. Podobno, o anteno je imela sprejemna postaja, oddaljena nad 1000 km. Na to razdaljo je Tesla dosege] telegrafske in telefonsko zvezo. Njegovi pci:-J-----v ^rr, ^-wv -----i . " .i.'SPWH. ",.v, ^.vJ ..r Ameriški oklopni vor, ki ga je uničilo Italijansko letalstvo na taniftfcem bojišča Newycrški zamorci s3 dobili novega apostola V zamorskem okraju Harlem se je pojavil slepar Fred Long V zamorskem okraju Harlem v New Vorku se ie pojavil nov bog, eden tistih prebrisanih kleparjev, ki pred očmi ameriške policije izvablja lahkovernim zamorcem denar iz žepov m na njihov račun dobro žive. Slepar se piše Fred Long. star je 48 let in izredno nadarjen za go- orništvo Mož nastopa na javnih trgih in za govorniški oder mu služi stol. ki ga vozi kar na ročnem vozičku seboj Cim se nabere ok^og njega dovolj poslušalcev, začne oznanjati zamorcem, da lahko pobarva njihove črne duše belo. Ce bi ime!; vsi zamore: bele duše bi lahko vrgle •blast belih in nastalo b1' svetovno gospodstvo zamorcev Potem bi zavladal na -vetu splošen mir. Zamorci so navdušeni za tega znanilca boljše bodočnosti in ga hodijo poslušat. Fred Long pa seveda ne govori zastonj Njegovemu govoru vedno sled'; zbiranje orostovoljnih prispevkov m zamore: mu pridno mečejo novč:če na krožnik. Preden je začel svoje apostolsko delo. je bil Fred Long priložnostni delavec. Pravega dela se je vedno bal. Prebijal se je skozi življenje, kakor je pač naneslo, glavno je bilo, da mu ni bilo treba mnogo delati. Zdaj pa znašajo njegov: tedenski dohod-:: 500 do 600 dolarjev. Pravi bos zamorskega okraja je nekaj časa mirno gleda] početje svojega tekmeca. Ko so se pa jeli zamorci v vedno večjem številu zbirati okrog novega apostola, je spoznal, da mora nastopiti proti njemu. Toda Longu se baje ni treba bat: tekmeca, ker si je pridobil ta čas že tolike pristašev, da je lahko začasno zapustil Harlem in se napotil na misijonsko delo v južne države Ce mu ne bo stop;la na prste policija, kar je pa malo verjetno, bo novi zamorski bog, ki je bil rojen kot amerški belokožec. kmalu obogatel. Ameriški tisk se norčuje iz sleparja in piše, da je Fred Long norec. V resnici je pa zelo prebrisan Pozornost javnosti je Iobrnil nase, ko je pred štfrrmi leti preoblečen v dojenčka potiskal otrosški voziček čez Broadway. Niso ga vtaknili v noriSni-I co, temveč je bil sprejet v »Južbo neke I tovarne otroškh vozičkov, kjer so mu po-i verili važno propagandno delo. Delal je reklamo za otroške vozičke. Toda kmalu . je pustil službo, se preoblekel v Arabca, ; vdrl v neko metodistično cerkev, spodil pridigarja s prižnice in začel sam pridigo-: vatj o mohamedovem nauku. Odpeljali so ga sicer v norišnico, od koder so ga pa kmalu izpustili Zdaj lahko nemoteno na-naljuje svoje sleparsko delo. Gledališko življenje v Nemčiji Po najnovejši statistiki, sestavljeni lani 15. oktobra, je imela Nemčija v sezoni 1942-43 332.287 gledalskih sedežev ln stojišč, v sezoni 1941-42 pa 328.695 Všteta so tudi gledališča na prostem, ne pa gledališča v zasedenih pokrajinah. Gledaliških poslopij je imela NemC.ja lan: 358. predlanskim pa 350 Zanimive podatke o gledališkem življenju v Nemčiji priobčuje »Nemški gledališki letnik 1943«. V sezoni 1942-43 je imela Nemčija 42.678 gledaliških moči, v sezoni 1941-42 jih je imela 41 269, v sezoni 1938-39 36.441, v sezoni 1936-37 28.012, v sezoni 1932-33 22.045. Iz teh podatkov je razvidno kako se je gledališko življenje v Nemčiji zadnja leta naglo razvijalo. Tudi zanimanje za gledališče je bilo v Nemčiji zadnjih 10 let od leta do leta večje. Od 340 gledališč je 251 takih. Id traja njihova sezona skozi vse leto. V sezoni 1938-3P je bilo takih glc-d.ilišč samo 128. v sezoni 1932-33 je imela Nemčija samo 17 potujočih gledališč, v sezoni 1942-43 pa 28. čeprav so zdaj prometne razmere zaradi vojne mnogo težje, kakor so bile pred 10 leti Od 1941 do oktobra 1942 je padlo na bojišču 96 gledaliških igralcev. Preskrba BucTmpešte z mešam V Budimpešti in tudi v drugih madžarskih mestih so nastale zadnje tedne občut. nejše ovire v preskrbi z mesom. Klavne živine je začelo namreč primanjko-ati. VT nistrstvo za prehrano je pozvalo trgon*oa z živino, naj nakupijo dovolj živine, da bo prebivalstvo mest preskrbljeno z meso.' Poleg tega je pripravilo ministrsivo ve^ie množine mesnih konzerv in odredilo, da se razdeli med prebivalstvo Budmpšte vet' jajc. Nemci z Guatemale v domovini lz Stuttgarta poročajo, da je prispelo tja iz Lisabone nad 300 nemških izseljencev iz Guatemaie. Prispeli so večinoma žene :n otroci Med vožnjo je skrbela za nje inozemska organizacija Na glavnem kolodvoru v Stuttgartu so jih pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva, stranke, nemškega inozemskega instituta, »nozem-^ke organizacije Urada za nemške inozemske zadeve, mesta in Tujsko prometne zveze Milostna vrv Čuden običaj so imeli do francoske revolucije na dvoru v Cleve. Kadar ie prežemal vladne posle nov deželn: knez • svečani povorki vlekli po mestu takozvano milostno vrv. To je bila 18 klafter dolga črnobela vrv Skozi mesto jo je vlekel vitez na konju Konec vrvi je nosil za vitezom oproda. Tisti, ki jih je v mestu kakor koli žulil čevelj, so že komaj čakali na to priliko. Vsak, kdor je hotel izprositi milost za tega ali onega, je odnesel koSček vrvi. Čudna pn eeslja s« je pomi kal proti gradu, kjer i*o se končno zbral* na dvorišču vsi prosilci, ki so bili potem predstavljeni knezu. Njegova tradicionalna naloga je bila po možnosti upo*tevat: vse njihove proSnje in želje. Izreki Kvi<<> slw-bo je pa sploh ne pozna. V ljubezni ro kap.tal ne poseduj«- jenv ljejo se tama obresti. * V ljubezni pomeni sedanjost v?»c — preteklost ln bod čno>*t ne pomerita nič. a Kadar govore Ženske o svojih napakaJi pravijo navadno, da so jih podedoval, fre p.i nanese pog«>\oi na nj h ve vrlina, pn^ vijo, da je to njihova osebna zasluga. * Ljubezen se rodi v pogledu, povet-a v poljubu konča pa v solzah * Nihče ne pozna žensk Kdor ph 'ma n*d jih gleoja čiste od blizu; kdor i*h ne ljubi jih gleda od daleč-. Na tem svetu mora biti človek se p-"cdr»-ber, da bodo ljudje govorili, da Je za dober. * Kdor se hoče oženit', naj prej prenrdaft če zna pris^ti gumb. Osveta varane ženske .% pričenja s jateljstvom rivalinje. 2ilna obleka za mežern je lahko tudi oglas: išče se nekdo, ki t>o znal potolažiti žalost. * Tajna je tisto, kar vem, da. već tt, kar w on, da veva midva in se vs. trije delamo, da nimamo o tem niti pojmi. Razlika med navadro poreko m srebrno poroko je v tem, da se na navadni ponije* navadno sramuje ona, na srebrni pa on. a 2enske, ki imajo rade temo, so ib sramežljive aji pa razuzdane. In vendar — tudi moški bi ovni ženska z ljubeznijo, samo če bi mogeL * Ce se igra z ognjem ženska, si navadno 'peče prste moški i Cim lepša je ženska, tem več napak rv4-dejo na nji grde ženske Lažna sreča rod pogosto resnično zavist. 0 Mnogi ljudje se zadovoljujejo I «moa> nicami. ker nimajo edui. * Človek lahko žrvi za ^voje ideale, no more pa živeti od njih. Tvoja tajna je tvoj ujetnik, dokler jo hraniš. Ce jo izdaš, zavlada nad teboj m ootem moraš živeti v Strahu pred njo. Ljudje si medsebojno čestitajo ob vo-90]"h dogodkih ko so že itak dobre volja, mnogo pametneje b; bilo voščiti človeka srečo, ko je žalosten. JGEORGES OHNET: j 44 @ PRODAJALEC STRUPOV ROMAN Tlakoljub je pregovoril svojega prijatelja, da je preizkusil njegov novi, krasni avto in potem je zmagoslavno odpeljal Kristijana v Modri paviljon. Tam so že čakali Vertemousse Longin in Fabreguir. Vsa družba je sedla v avto in zdirjala s hitrostjo osemdesetih kilometrov proti Versaillesu. Zvečer je pripelja) Kristijan Clamirona domov in dopoldne je minilo brez nezgode in brez neljubega siečanja, Ta izprehod je utrdil samozaupanje Gene\ievine-■ga ženina. Ni se več bal srečanja s svojimi prijatelji. Vrnil se je bil v njihovo družbo s trdnim zaupanjem v svoje duševne sile. Bil je prepričan, da je že gospodar svojih dejanj. Ničesar več se ni bal. Trije meseci, ki mu jih je bila Genevieva določila za preizkušnjo, so bili skoraj že minili. In ves ta čas njegova volja niti enkrat ni podlegla. Nikoli ni kršil popolne treznosti, delal je v pisarni svojega očeta, vozil se je v Moret nadzorovat delo žganjeku- hov in pri tem je vodil tudi popravilo gradu, nekoč bivališča njegove matere, ki je stalo po njeni smrti prazno, ker se je hotel s svoja mlado ženo naseliti v tem gradu. Bilo je že po oklicih, ko je Clarrdr^n nekega dne dejal Kristijanu: — Vidim, da je vse končano, da smo te za večine izgubili. Proti temu se ne da nič storiti, tvoje ime je že zapisano na črni magist ratni tabli in oklican si tudi že bil. Zdaj nam ne preostaja nič drugega nego izposoditi si črne obleke, da ti bomo lahko poročne priče. — Molei no že enkrat? — je vzkliknil Kristijan — Nikoli ne znaš govoriti resno, če pa že govoriš resno, se človek ne more iznebiti vtisa, da se mu posmehuioš. Za poročne priče vas pa nočem, to bodo opravili moji še nedoletni bratranci. Vi pa lahko pojdete v sprevodu kje prav zadaj. — Torej nam pa vsaj prirediš pojedino za slovo od samskesra stanu. — Tudi tega ne. — Kaj' Ali bi bil res tako trdosrcen. da bi nas pustil žejne in lačne? H, ki si z nami tolikokrat popival ? — Saj prav zato. ker sem z vami tolikokrat popival, nočem z vami več piti. — Zdi se mi, da si postal skop. dragec moj. — Oh za denar mi ne gre. Priredim vam gostijo za slovo, če že hočete, toda pod pogojem, da pridem ^az pp'<» lr skliski. — To bi bilo vsaj nekaj, moram pa priznati, da se znaš prepirati s ovojim prijateljstvom. O poslovilni gostiji nista več govorila, vendar so se pa Kristijanu vtisnile Clamironcve besede globoko { v spomin. Kakšna nevarnost bi mu mogla pretiti, če bi pogostil svoje prijatelje v Cafe de Pariš in se tam poslovil o dnjih ? Mar se zdaj ne sestaja z njimi dokaj pogosto, pri obedu ali večerji ne da bi se mu pri tem pripetilo kaj neprijetnega? Sam bi razposlal vsa vabila, povabil bi samo moške in tako bi sploh ne bilo nobene nevarnosti. Ni se pa še od1«fn Nekakšna negotovost ga je težila, bal se je, da bi ne storil koraka, ki bi bil v najboljšem primeru odveč. Toda častihlepje ga je vzpodbujalo, da ni popustil. Okleval, kolebal je med obema stališčema tako dolgo, da je Tlakoljub nekega dne sklenil napraviti konec njegovi omahljivosti. Zmagoslavno je prihitel k njemu in vzkliknil že na pragu: — No, sinko, tvoji stari prijatelji so mnogo bu-beznjivejši od tebe — ker jim ti nisi hotel prirediti za slovo pojedine, ti jo prirede oni. To ne bj večerja, če se je že tako bojiš, temveč samo skromen obed. Si zadovoljen? — Pa naj bo. — je pritrdil Kristijan. — Kdaj pa bo ta vaš obed? — En dan pred tvojo 'ivilno poroko. — Toda ta dan je določen za veliko večerjo pri mojem očetu. — Nič ne de, saj bomo obedovali že opoldne, ob dveh popoldne boš pa že prost, dragec moj. Zapustiš nas. prepustiš nas našim solzam in našim 'ngaram sam se pa vrneš domov in me-t not io boš »me! se dovolj časa kupiti svoji nevesti Son^k. — Velja! Na svidenje torej! Vendar je pa bilo Kristijanu nekam tesno pri srcu. Do tistega dne je Kristijan sicer držal svojo obljubo vendar je pa ved>., da bi ne bilo tez.o ra»-vneti njegove živce. In ni si prikrival, da krije ra»-igrana drubžba, ki se ji je doslej pametno izogibal, v sebi tisočere nevarnosti. Toda njegova obljuba je bila dana. Ni je mogel preklicati, ne da bi se "zpo> stavil posmehovanju svojih prijateljev in ni je hotel I reklicati. pač pa je sklenil strogo paziti na to, da bc pil samo eno vrsto vina in še to zelo previdna, pa naj si mislijo njegovi prijatelji kar hočejo. Oo se je h.Jt^I izogibati vesele družbe in govoriti čin» manj. Fta^njmel je nevarnost, toda nermrnoot ki jo jc sluti1, ie bila še mnogo večja. Zvečer tistega dne, ko je Kristijan sprejel povabilo, je prišel Clamiron k Etiennetti. ki ga je ž« pričakovala. Bila je v večerni obleki s klobukom na glavi in zato ji je dejal, ne da bi sedel: — Odhajaš? — Da, grem na premijero v Palais RoyaJ. Ko mudi se mi pa še ne. Govori torej. — Skratka, vse je v redu. Kristijan pride. — Zares? — Saj ti pravim. — Kako si ga pa pregovoril? —Rekel sem mu, da se mu bo ves svet posmehoval, Če ne pride — saj veš. kako velika je njegov* nečimurnost Za vse n?. svet t: bi ne dovolil, da bi oo mu ljudje poemehovali. — Kje pa bo sestanek? Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiakarno Fran Jer&n — Za ioaeratnl del usta,: Ljubemu Volčič — Val t Ljubljani