33 >¦• Požigalec I. rvič sem ted;y stiegel pri litanijaJi in takoj prvie sem bil tako rievkreteu, da sem iztresel žrjavico iz kadilnice. Zato rae je bilo pa tudi tako sram da sem jo naglo pobrisal iz eerkve domov. Saj bi bil tudi neumen, ko bi bil čakal, da bi bili starejši strežniki noree brili z mano, in bi mi hudi cerk-venik navil uro. Sam sem se vlekel proti domu, kakor megla brez vetra in slehar-uemu človeku sem dejal v kraj. Tako je, če ima elovek slabo vest. Ko sem prišel domov, prašal me je oee, kako je bilo. Mislite, da sem po-vedal, kaj se mi je priraerilo? Pokleknil seui na sredo sobe na jedno koleno iii oddrgaval jermene od čevljev. Vmes sem pa pravil, kako da me zebe v noge, pa da so si gospodje v cerkvi tudi meli roke in da bode treba rnarsikaj potrpeti, če bodem hodil streč k službi božji. Ker sem pa izpoznal, da me oče ne posluša dosti in se meni mirno z drvarji. ki so bili tistega večera pri nas v vasi, obmolknil sem naglo ter bil vesel, da se je tako izteklo. Dobro sem odvezal jeden čevelj in prernenil nogi, da bi pričel drugi sezuvati. Kar plane v liišo raati in zavpije: »Jezus, Marija! Pomagajte, gori!" — •¦< 34 >¦•—¦ Kakor bi odrezal, utihuila je glasna govorica v hiši. Vsi so skočili k visku, in komaj sem se zaveclel, pa je bila prazna soba. Tedaj sem jo pa še jaz na jedno nogo bos pocedil za njinii. Z dvorišča — ker je naša hiša na liribčeku — videlo se je okrog. Tam sem dobil očeta iu mater; drugi so pa vsi vže odtekli proti goreči vasi. Oee je naročal materi, naj se ne gane z doma in vedno pazi na veter. Oe bi pričel preveč vleči, naj pos-pravi iz hiše v klet vse vrednostne stvari. Potem je pa še oče odšel za drugimi. » Tako sva ostala z materjo sama. Povijal sera se v njeno krilo in drgetal strahii iu mraza. Godilo se ,je to uamreč v adventu. — Pa je bil tudi grozen pogled na gorečo vas Beko. Krvavi plamen se je stegal proti uebu, ki se je tako strašansko žarilo, kakor bi bilo razlito po njem krvavo solnce. Gore so odsevale v sneženem lesku in luna je kar poteniuela. Po stolpih je bilo plat zvona tako žalostno, kakor bi vsi zvonovi jokali iu prosili pomoči. Od Beko se je pa čulo silno prasketaiije ogoja, pokanje hlodov in truso streh, ki so jih potezali krepki gasilci z železnimi kavlji na tla. Vmes je pa tulila živina, ki je vsa preplašena begala po polji okolo goreče vasi. In kako so upili ubogi vaščani! Vsi so bili ob pamet. Gospodarji so tekali okolo goreeih hiš, klicali ua pomaganjo, a sarai niso vedeli, kje se jih drži glava. Matere so stiskale deteta v naročjih iu mnogo jili je pribežalo v našo vas iskat strehe in zavetja. Mnogokrat je vže ponehaval ogenj iii misliti je bilo, da ga uduše. Ali tediij je zatulil veter, zavrtil plameu po vasi, udaril z njim pod slemeua slaranatih streh, in kar posvetilo se je na drugem konci. Še sedaj se zgrozim, če se sporanim onega požara. Ni čuda, če sva tedaj z materjo oba jokala ia prosila sv. Florijana, naj vender pogasi ogenj. Ko sva tako prezebala ua dvorišči in topo gledala gorečo vas ter sočutuo poslušala obupne klice, zahrstela je snežena skorja za plotora. ki je ograjal dvo-rišče in majhen vrt. Takoj sem čntil, da je nekaj za vrtora. Se bolj sem se pri-tisnil k inateri ter prašal: ,,Mati, ali ste slišali?" nTiho bodi; menda je nekdo prišel gledat ogenj." Ali tedaj je bilo zopet slišati, kako se je udiralo nekomu v siieg, ki je oprezno koračil za plotom. Mater je bilu iiienda tudi strah. Zato sva se pomaknila prav tja na ogel hiše, da bi bila prej pri vratih, ee bi bilo treba bežati. , Zdajci zaškriplje leseni plot, na njem poči roč, ki je vezal kole. Potem je bilo nekaj trenotkov vse tiho. rNa plot se je naslonil," pravi mati. nLe tilio bodiva, da ne pride doli." Prav takrat pa bukne z nova plamen iz strehe neke kiše, ki je stala prav na konei Beke. Visoko pod nebo so leteli ogorki desk in kosmi goreče slame. Mnogo jih je padlo v našo vas. Da ni bilo snega po strehah, izvestno bi se bilo unelo tudi pri nas. Neznanec ob plotu tedaj vzdihne: ,,Oh, kaj sern napravil? Vse je pieč, vse je preč!" Iu zopet je zaškripal plot, zahrstele so hitre stopinje v snegu. Neznanec je bežal proti gozdu. Naju je pa prevzel tak strah, da sva se umaknila v hišo, zaklenila dveri in tamkaj pri oknu slonela malo ne do jutra, da se je vrnil oče. JVIati je razlagala učetu, kako je naju stra&ilo. Oče je pa raztolmačil uajin strah tako-lc: ,,Požigalec je bil za plotom! Nihue drugi ne! Ko bi bil jaz donni, pa bi ga iiueli, ali vsaj poznali!" n. Ubožei so bili tedaj Bekanci. Božie se je bližal, pa še skehe uiso iineli. Potikali so se pri dobrih ljudeh, če niso hoteli prezebati po ožganili stanieah. Muogim je pogorelo prav vse, da še obleke niso imeli za zimo. Otroei in žeiie so hodile prosit v sosednje vasi, možje so pa delali doma na vse kriplje, da so si zbili vsaj za silo stanovanje. Nekaj hiš je bilo res zidanih; tiste so bile pač okajene in ožgane; iraele so razbita okna; ali bilo je vender moč stanovati v njih. Toda gorju je bilo tistim kočarjem, katerim so pogorele lesene hiše od sle-mena do praga vse — še eelo v zemljo zakopani bruni. Zato so se pa ti tudi smilili ljudem. Kdor je kaj imel in kdor je mogel, vsak je daJ pogorelcem v de-narjili ali pa v blagu. Tesarji so delali vsi zastoDJ in tudi drugi so jim pomagali. Kar trlo se je Ijudstva na pogorišei, in kakor gobe so rasle lesene koče iz tal in nove strehe po hišah. Kladivo in sekira sta pela od ranega jutra do pozue noči. Vmes se je pa govorilo le o požaru. Vsakjehotel povedati, koliko je otel, koliko škafov vode prinesel, kako se opekel in rualo ne v ogenj prekucnil, ko je polival onegavo streho. Ali vsem je bila nerešena nganka, kako se je zažgalo. Ugibali in sodili so vse mogoče, a zdelo se jim je, da pravega ne zadenejo. Še le vaški prosjiik, Mlekuž, jim je sprožil pravo misel. BMenite se, kdo bi bil ukresal ta ogenj, jeli?" vtaknil se je nekoč v po-govor tesarjev in sedel na obtesano bruno. nLahko se norčuješ, ko ti ni pogorelo driigega, kot beraška malha, poprime ga za besedo Kravan in udari s sekiro ob grčo, da je le-ta odletela ravuo v berača. nLej ga, ne ubijaj me nikari zaradi tega; za Božjo voljo, ali sem kaj rekel, če sem prašal, ako se vam kaj zdi, kdo bi bil Beko zakuril. Jaz sem zdaj-le prišvedral iz trga in sem jo zvedel po poti, da ne verojamete. Vso pot sem jo potem sukal po glavi, in vedno bolje se mi je zdelo, da ne bode ta misel tako pod nič." ,,Kaj si zvedel," prašajo vsi zajedno in sekire za trenotje utihnejo. nVeste, kje stoji Legatov stog (kozolec), kaj ne! Legat ima tako vsega preveč in zato pušča repnik iu korenjevec v stogu, da mu ga zajec pojeda in veter raznaša. Tam pri Legatovem stogu torej sem danes srečal Flisovo Mieoj^ tisto, ki s kurami kupeuje. Pa me ženska ustavi in praša, če sem jaz tudi pogorel' „1, kako pak," odvrnil sem malo nejevoljen. nSaj je bila vsa vas moja in jaz vse vasi." Pa sem se zastavil dalje. Ali Mica postavi kurnik na tla in pravi: BNe zdi se ti pa ne, kdo bi bil zažgal? Vidiš, meni pa to-le po glavi hodi. Tisti večer sem se oddihala prav s tem-le kurnikom in pa pri tem-le stogu, ko jo prikadi iz trga Muznjek. Vso pot je besedoval sam s seboj, in večkrat ga je zaneslo v sneg. Zato sem pa šla s kuraikom za stog; zakaj pijancu pravijo, da se mora ogniti s seneuim vozom. Ko je prišel do stdga, prižigal je žveplenke in — •¦< :>() >¦•— jih vtikal v repnik. Ne veš, v kakem strahu sem bila. Sreča je le to, da je bilo pre-vlažno in se ni unelo. Pijanec je krenil potem dalje in ko je bil vštrie inene, dobro sera ga slišala, da je rekel: ,,Nocoj mora goreti, koder bom kodil." Vidiš, Mlekuž, toliko vem in nič več in nič raeuj. Ne sodira pa nič in ne reeem tudi nič, da ne bodem imela potem potov in ovinkov okolo gosposke." Mica je zadela kurnik ter odšla, jaz pa tudi. Po poti sem pa tako-le premišljal: »Tisti dan je tekla prarda Muznjekova zoper Komaca. Muznjek je bil spodaj , zato je v trgu pil na jezo, zvečer je šel pijan in jezen na Komaca domov. Tisti večer je gorelo. Zakuril je, kdor je, pri Komacu Muznjeka ni videla živa duša gasiti — torej kaj se vam zdi?" Tesarji so strmeli nad to novieo ali pritrdili so pa vsi, da ni nemogoee, kar trdi Mlekuž. In kmalu je o teni govorila vsa župnija ia marsikdo je v lice rekel Muznjeku, da je Beko požgal. Ta je takim pretil s tožbo. a tožil vender ni no-benega. Tudi najin strah se je raznesel po okolici, in voz je tako tekel, da ni nihče drugi zažgal, kakor Muznjek. Spričati mu pa vender le niso mogli. Zato je srečno odšel kazni. Ali izpremenil se je popolnoma od tednj. Izogibal se je ljudij; tudi v cerkev ni več zahajal, trdeč, da ondu oznaujujejo novo vero. Prav mu je na to odgovoril star Bekanec: ,,Prijatelj, če je tista stara, da smeš vasi požigati, potem je ta vže nova, ki nam to prepoveduje." III. Minulo je od tediij dvajset let. Bekanci so si opomogli in si postavili čedue Iiiše, da je Beka sedaj jako čedna vas. Pozabili so bridke nesreče in h krati se je tudi razkadila mržnja na Muznjeka. Nič vee se ni govorilo o požaru in poži-galcu. Nikdo se ni brigal za Muznjeka, ki je bil zadnja leta rnalo ue ves zraešan. Ležal je po cele tedne zdrav in se ni ganil iz postelje. Sanjaril je veduo o mrt-vaških glavali, prorokoval o bodoči sreči in večkrat dejal, da mu je tako vroče pri srci, kakor bi Beka gorela. Tedaj, se pa primeri, da se užge vas, kjer je bil dotna Muzujtk. Bilo je prav tako hudo, kakor tedaj, ko je gorela Beka. Saj mati je tako trdila, ko sem prišel drugi dan domov pogledat pogorišče. Mnogo živine je pogorelo iu mnogo otrok je bilo opečenih na snirt. Zakaj ogenj je uastal okolo polunoči iri spomladi, ko so bila poslopja prazna in strehe suhe. Ker je bil tudi veter, bil je vsak vesel, da je unesel življenje. In res se je vsem posrečilo uiti, čeprav so nekateve vlekli skozi okna, ker je bila vže vsa hiša v ognji. Toda pogrešali so vsi Muznjeka. Kar duha ne sluha ni bilo po njem. Iu takrat se je vzbudil stari sum in se združil z novim, kaj ko bi bil staree požgal tudi domaeo vas. Ne bi rekli, da iz ( hudobije. Ali norec je noree. Kdo mu more kaj, čo zažgo. Stali so tedaj na Muznjekovem dvorišči gasilci, ki so popraševali sina, kje da ima očeta. Ta je trdil, da je moža poklieal, ko je začelo goreti, in da je ta takoj vstal ter šel ven. Pozoeje ga pa ni več videl. To je vže odvalilo sum od starega Muznjeka. Gasilei so pričeli razkopavati in pogašati lilode, ki so še vedno tleli. Muznjekova hiša je bila lesena pa ometana. In take prav posebno dolgo tle. Ko prekucnejo podboje vrat, ki so vodile v čurauato, kjer je ležal stari Muzujek, zadenejo kakor na osmojeno klado mej vrati. Da ni les, spoznali so hitro. Prično —.*< 37 >¦— pregledavati natančneje — in bilo je ožgano človeško truplo. — Ljndje so vreli sknpaj in od ust do ust se je glasilo: nMnzDJek je zgorel." Tudi Mlekuž je prikriveneil, da ogleda ostanke ne-sreenega žloveka. V tem, ko so drugi Ijudje nekam strahopetno in skri?nostno pošepetavali drug drugemu : ,,Kazen božja je to," povedal jo je Mlekuž na vsa usta: ,,Gosposki je ušel, pravici Božji pa ne!" LjudjiN mu niso glasno pritrdili; ali vef.krat potrdimo najbolje s tem. da molčimo. Basnigoj