PofttnloA plaćana f gotovini, -
Leto LXX.  St. Itf
Lfcfcliaiia, fetrtefc *• avgusla IW
fesa Mat-

iz na ja vsaK dao popoiane, tzvzemfij aedelje ta praznike. — loaeraU do 80 petit vrst a Din se, eto IOO vrat a DId 35.50, od 100 00 800 vrst ft Dio 8, r*tp lsseratl petit vrsta Din 4<— Popast po dogovoru, taseratnl đavek poaeoej. — „Slovenski Narod" velja mesećno v Jugoslaviji Din 12.—. za inosematvo DId 25<—. Rokopiai ae ne vraćajo.
UREDNIŠTVO (N CFRAVNISTVO LJUBLJANA,   aoaf^fa   uli«   tt.fi Telefon: 31-22. 31-23. 81-91, 81-25 to 81-26
Podrutnlce; MARIBOR, 8troasmayerjeva Sb — NOVO MESTO, Ljubljanska o, telefon at. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stro—uiayerjeva ulica 1, telefon At. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Poitna hranilnlca v Ljubljani It. 10.351
Otvoritev kongresa mladinoslovcev
v Ljubljani
Otvoril ga je ob lo. đopoldne m slavnostnim govorom   predsednik   prof.  dr.   Rostohar
Ljubljana, 26. avgnsta Včeraj popoldne so se zbrali člani stal-neg"a odbora za prirejanje pedoloških kon-gre^crv pod predsedstvom prof dr. Mihajla Rostoharja k seji, na kateri so obrp„v-navali predlog in poročilo o prihodnjem pedološkem kongresu, ki bo tretji in ga. bodo organizirali v Sofiji, člani so soglas-no sprejeli program za letošnji drugi kongres v Ljubljani in odobrili pravila stal-nega odbora za prirejanj-e kongresov mla-dinoslovcev_ Po pravilih je priznana vsem slctvanskim jezikom enakopravnost na vseh pedoloških kongres ih, v zborniku bo-do objavljena, predavanja v vseh slovan-skih jezikih, kratki pregledi o vsebini predavan j pa v francoaščini, ruščini in nem-šrini, tako da bo mednarodni znanstveni svet poučen in informiran o deiu in uspe-hih slovenskih pedologov I>ne 28. t. m. po zaključku kongresa se bodo člani stal-nt^a odbora zopet sestali ter izvolili novi odbor- Ražen predsednika prof. dr. Ro-stoharja so bdli na tej seji navzoči še tajnik stalnega odbora prof. dr. Jan Ulier iz Brna, zastopnik slovenskih pedologt>\* prof dr. Karei Ozvald iz Ljubljane, prof. dr. Stevanovie iz Beograda, prof. dr Jan Sohwarz iz Poznanja. prof. dr. &tefan Sz,um»n iz Krakova in inspektor G- D. I*irje\   iz  Sofije.
OTVORITVENI   GOVOR   PREDSEDNIKA PROF. I>R   KOSTOHARJA
Danea ob 10, uri Je predsednik prof dr. Rostohar otvoril drugri kongTes slovanskih mladinoslovcev v dvorani Sokohskega doma na Taboru, v katerean se je zbralo okrog 500 poslusaJcev in številni zastapni-ki oblasti, kulturnih in socialnih ustanov ter drustev.
Slovanski podologi smo se zbrali že drugih, je iajavil prof. dr. Rostohar, tokrat v slovenski prestolnici Jugoslavije, v beli Ljubljani- Cilj naših kongTesov je vzbu-diti zanimanje znanstvenikov za mladino. Kongresi slovanskih pedologov imajo pa tuđi namen medsebojno spoaaiavati misli in znanstvene izkušnje slovanskih pe<Jo-logov. Med slovanakimi mladinoslovci naj bi nastale ožje in trajnejše vezi. ki naj bi naše znanstvene sile združile v sajnostoj-nem ustvarjanju v pedologiji. Zavest znanstvene neodvLsnosti in samostojnosti du-hovnega ustvarjanja ter enakovrednosti naj navdaja naše narode z duhom ponosa, iz katerega se pora ja nezloniljiva volja naroda po svobodi in samoodločbi. Pedologija obsega vsa vpra&anja, ki se ti-čejo telesnega in duševnega razvoja otro-ka in mladoletnika Vsaka panoga pedologije ima sicer svoja posebna vprašanja, vsa ta vprasanja pa moremo pojasniti sele iz celetnega vidika splošjie pedologije, za-kaj otrok in mladoletnik je enotna oseb-nost, ki se nam v vseh primerih đuševne-ga. življenja oglasa kot živi jaz. Odtod potreba, da se na kongresih zbirajo pedologi vseh panog in pojasnjujejo probleme pe-oologije s svoje strani.
V   SJLržBI  ŽIVLJENJA
Mladinoslovci se zavedamo, da mora znanost služiti živim potrebam naroda, za-to hoćemo po svojih kongresdh ostali v živem stiku z vse-mi, ki jim je pri srcu blagor otroka in doraščajoče mladine, posebno z vsemi. ki jim je narod zaiipal vzgojo in duševno vodstvo mladine. Vzgo-jitcjj, ki hoće \-pli-vati na telesni in duševni razvoj otroka in mladostnika, mora predvsem vedeti. kakšno bitje ima pred seboj. v kakšnem vzgojnem stadiju se go-jenec lavno nahaja in kateri »činitelji do-ločajo njegov razvoj. Vedeti mora. katere gojenčeve funkcije so ra^vite in v koliki meri Končno mora vedeti, na kakžen na-ćin mu je posegati v razvojni proces, da ga u&meri v smislu kulturnih Klealov naroda Kako otrok dojema, kako si predstavlja, kako misli, kakšna je njegova do-misljija. njegov spomin, njegova custve-nost. kaksni so ideali mladine, kakšno je njeno stremljenje in kakšna njena volja: čama vprađanja, katerun se vzaoiiteli ne 'iore   izoe[Tiiti.
DECEK,  KI  SE   XI   MOGEL  NAUČITI CITATI
Pedologija nas svari, da se ne prenaglimo pri klasificiranju mladine v zelo na-darjeno, povpre<Jno nadarjeno in v manj nadarjeno, r>ostikrat je treba metodo de-la prilagx>diti otrokovi o^ebnosti. Naj navedem primer iz svoje izkušn)e Neki de-ček je hodil ie tretje leto v prvi razred, pa ga nišo mogli naučiti čitati, šola se je obrnila na mene za svet. Preiskal sera dečka in ugotovil. da otrok ne vidi Ćrke v celoti, temveč samo en njen del. Zaradi tega si črk ni mogel predstavljati in sd jih zaponrmiti. Pose^i je bilo treba v do-jemanje tega otroka in ga privesti do te-g*a, da je videl črke v celoti- Spočetka je vsako črko vlekel s prstom, potem jo je modeliral in še narisal. Ob koncu 5olskeg-a leta je čital kakor njeg"ovi tovariši in letos je dovršil že tretji razred meščanske sole
Pedologija je dognala, da se otroci v istem razredu med seboj tako razlikujejo. da jih ni mogoče z uspehom po isti metodi vzgarjati. Zaradi tega zahteva po diferenciranju šole ni zgr>lj šolskib reformator jev. mar\*et5 je s stališća pedologije upravljena.
Kako je 3 problemom discipline v Soli? Pedologija je na to vprašanje odgovorila v tem smislu, da je gibanje za otroka živ-Ijenjska potreba, kar moramo v Soli upo-števati. ako nočemo ovi rat i tele^ni razvoj in rast otroka Rast otroka povzroča no-tranje napetje miši^evja. ki se kn?-e v sri-banju nog1. rok in trupa Ko smo to spo* znali, se ne razburjamo več. oko postane jo otroci nemirni, temveč napra\nmo z n-jimi nekaj primernih telesnih vaj. nakar otroci zopet lahko mirno sede v klopeh.
KRIZK V RAZVOJI"  OTROKA  IX MT..\-DOSTNIKA
Pedologija opozarja tuđi na razne krize, ki jih preživlja otrok in mladostnik. Tako duševno krizo preživlja otrok ob vstopu v solo, ko ga prvič posadimo v sol-sko klop. Vzgojntk lahko zagreši hud? ra-pake, ako otroka v tej dobi ne razume-Najtežjo kriao preživlja mladostnik v dobi spolnega dozorevanja. ko se njegova duševna struktura docela spremeni. V ospredje njegovegra zanimanja stopi zima-njost, lepota in nega njegovega telesa-Mladostnik se za^ne odtujevati svojemu domaćemu okolju in hoče naprej po svojih potih. V taki dobj preti nevarnost. da izgube vodstvo nad sinovi in hčerami. Za-kaj se nam mladina odtujuje? Pedologija pojasttijuje. da zato, ker Imajo zanjo premalo razume\'ainja Staršj in vzgojitelji samo tarnajo in se pritožuje^o. Pedologija pa nas uči, da je taman je zaman. Imejmo več razumevanja za nazore, interese hote-nja in ideale mladine, ko preiivlja krize, le tako postanemo njeni prijatelji in voditelji. Povsem je zgre^eno. da pošiljaono nad mladino policijo zaradi tega, ker ima dru-gačne nazore kot mi. V nobeni dobi življenja ne rodi sila proti duhu tak odpor kot v mladostni dobi. ipravi pe-dologija-Bolj na mestu je, da se skušamo z mladino porazgrovoriti. da debatiramo z njo. Tako jo vzgaja-mo v duhu demokracije. Demokracija je diskusija — ne nasilje — pravi veliki državni in filoaof Tomaž Masaryk#
ZDRAVA   MLAIHNA   JE   JAMSTVO   ZA
BODOĆNOST
Pedologija nas konćco ući, kako je mo-goce mladino v praktičnih poklicih amotr-ino zaposliti, da se uveljavi po svojih spo-sobnostih. Noben?. pokliena svetovalnica ne more izhajati brez pedoloških temeljev^ Ako bo naša mladina zdrava, se bodo dvignile kulturne sile naroda. Zdrav narod je najbolje jamstvo za obetoj in pro-evit države. Slo-va.naki odbor za prireja-nje kongresov iz srca Želi. da bi v jugo-aiovenski državi doraščala zdrava mladina, kateri je posvećeno <HJo drugega vse-slovanskega  kongresa mladinoslovcev.
ZAHVALA PROF. DR. KARLA OZVALDA
Predsednik pripravljak*ega odbora prof. dr. Karei Ozvald je korsgres nato otvoril s sledećimi bessdami in zahvalo:
V današnji dobi gospodarskih križ. nacionalnih stisk in družabnega razkroja za-ćenjajo narodi uvidevati potrebo in pomen dobre vzgroje. Upa»je na boljSe čaše se oklepa mlađega rodu. ki bo n*koć »topil na mesto starejSe generacije. Jedro pra-vega vzgojneg^t prizadevanja je v tem, da otroka in mladca človeka pripravlja na življenje, ko bosta morala prej ali slej stati na lastnih nogah. Vede.ti moramo predvsem, v čemu se narava otioka in m-adostnika razlikuje od narave dorasle-ga. človeka. In da bi poznavanje zlasti »lo-venskega. ju^rosaoaanskeg-a in vobće slo-vanskega otroka čim bolj naraslo v širino in globino: odtod prihaja, da je v tej dvorani navzočih toliko in tuđi tako odbranih kulturnih delavcev od blizu in daleč, kakor jih ta dvorana ob takih prilikah najbrže Se ni imela. PriSli so. da se bodo tri dni po vrsti nesebično shajali k najreanej-kmu rasmiSljanju o bitju in žitju mladine.
Kot  predsednik  pripravljamega  odbora in nekak domaćin kongresa se z iskrenim veseljem zahvaljujem vsem sku>paj in vsa-kemu posamtč, ki ao imeli vero v nas in so danes v tolikerm številu tukaj zbrani-
V svojih nadaljnlh izvajanjlh se >e prof. dr.   Ozvald   imenoma  zahvalil  vsem,   ki  so
kakorkoli omogočili tn podprli delo pri-pravljalnega odbora in vsem, ki so pre-vzeli naše z ljubeznijo ogromno priprav-Ijalno delo. Posebno se je zahvalil tajniku odbora g. Dragu Supančiću, Jugr>=?loven-skemu učitelj^vemu udruženju, sekcija Ljubljana, in prof. dr Rostarju, ki je oče misli,   da  bi  se  kongres  vrši I  v  Ljubljani.
Danes koncert „Trboveliskega slavčka44
Toti-ko lavorik je že požel i>ovso«l, da mu ni treha še po^eWj delari reklame. Drevi «»1( 21. na&topi v veliki dvorani tiokob-'kejra Talira I>od vodstvom svojega vtšceg;a dirigenta g. Avgiista šulijroja. Devet^lesef mladih in zvonkih grl nam bo zapelo kot ne-kakšen neofirifleii uvod v jft*en#ko sezono, ki se nam letos iz-rehio knuilu vojuje, nekaj najlepših ml*lintJ«k'h poumic. Zat*top>ani S»olo konipo*ii«*t.i, pokojni Erml A lamič, največji pci>a.telj in podfrOrnik Slavokov. dalje Iv. MatPti^-Ronjsrov. Slavko (>s-terc. Ivan <»rl>e<", St. Mokranja<\ M-arij Koq:oj. Vasilij Mirk in Danilo Svara. Na p-poretlu je mnojro novih pesmic in prepričani crno, da aa- botio slavčki tuđi to pot. kakor vedno navdiušili 8 svojjn, potjem. slikali 1k)-nio tiu<ii eol*tiKTie točke mlade '"-lanioe ?Lav6ka, koneen-ator.'^tke Rezrke Koritni-kove, katero bo na klavirjii epremlj;il <liri-gent opere dr. Danilo 5vara.
Poseben Flavnostni pomen koncerta je v tem, da nm brw?o pri7«<tvovali nirletlni pre-davatelji in udeležen^oi pe loloske.sra kongresa, ki je }>il danes svečano ofvorjen. IMe-leženci &o i/ bratskih riržav CeSkoi*!ov«ške-Poljp»ke in Bol^rarije. med njim i 7.nanstveni-ki in peda«t>uri evetovnejra slovpsa. Xns Slav^Puk iz TH>ovelj je kot elitni mla<linski zhor poklinan. da i>riknže draeim fjon^om vi-šino sfoven^ke ifi juiro<Iovan.?'ke pe»;nii sploh. Prepri-črt-ni smo. <la ho evojo nalojro izjiolnil tako. kakor to mi njotja prnioakiije-mo. posel>ej Se. ker se je pravkar vej» 6po. <5it   in  razitrran  vmil  g   poritnic  na  Rledu.
Vstopnice eo v pi'Otlaji po enotni oeni za vse sedeže in F^oer po 10 <lin. K<lor se jo pa prijavi! na kocipres in v^lačal 20 »lin ima prost v.«tor> ne ^amo n.a koncert, temveč tmli k vseni pre-lavanjem i-n rn raz-^t,ivne o-Llelice v irltihonemnici na ZaloŠki cp*šfi. Kdor se želi še prijaviti, naj to Rtori in ;e prijavi v pnostorih sekcije M'\\ Fran-riškanska 6/T. telefon 31-12. Ko7i-.rrf* bo traial do vključene sol ote. A'«a ostila navodila in informacije daie informncijuki o<l-^"k   prefi   vho.iom   v   dvonim   Sokol^ke'.ra
Starši in vzeoiitelji, udeleiite se predavan]
Xa kongresu nila^linoslovc*tv Ijo pre^lava-1(> liai To predavateljev. saniih priznan-h ddavcev na |>odn>oju pedelopje iz Ce^ko-slova.^e, Poljake, Bolgarije in Jugoslavije. Ker je f*nov o4i?ežiia. se bo«io predavatelji ra>zvratili s polurninii pre lavauji. . toda, v tem kratko oćtmerjenem tmu nam boio po-d»!j bistvo vseh v;vašanj in izsledkov ti-čoćih se ra«ti «Kxlol«ne^a mla«l<*tntka. Glavna predavanja hodo na Tat>oru. pot-ebne Knovi pa po sekerjah v dvorani Frančiškan-skejra kolejrija, Filhanrnonije. Delavjskejra •loma in mafriptrata. Zadnja ura je določena za   razpravijanje.
Danes popoldne bo otvoril prof, dr. Ozvald vrsto predavaoj. kakor So določena. po programu pedoloSkegra kongrreaa. predavanja se bodo vrstila po naslednjem vr-stnera  redu:
1.   Od   14."  do   14.30:   dr.   Karei  Ozvald, Ljubljana,     Predmet,  naloge  in     kulturni pomeo pedologije
2.  Od 14.30 do 15: primarij dr. DragaS, Ljubljana,  Skupine otrok  in  mladine kot sodalno-pedoloaki  in  zdravstveni problem.
3- Od 15. do 15.30: prof. dr. Bažant, Br-no, Pomen anomalij raati aobovja pri otro-
4.   Od 15.30 do  16:  dr   Vinko  Bnnnen, ] L^ubljaBa,      Razvoj   slovenskoga   mladino-slovja.
5.  Od 16. do 16 30: dr. Blachowaki. Poa-nanj   O poja\Th mag^nostj pri otroiku in mladini
6.  Od  16.30 do 17:  dr.  Dybow3ki,  Poz-nanj.   Dozorevanje - volje.
7.   od  17.  do 17.30:  direktor M   MaUć, Jagodina,  Teleani   in   duševni   razvoj   glu-hanemega otroka.
8.  Od 17.30 do *1S: učitelj Kmest Vrane, Maribor,   Mladinoalovje  v   luči  sinteze.
9.  Od 18. do 18-30:  dr. Kacarov,   Sofija. Vse«lovanski  pedološki   problem
10.   Od   18.30   do   18.45:   dr.   škerlj.   docent,   Ljubljana,   Doloćitev  apoln^   zrelosti po biologiji in po kazenskem  zakonu.
Od  18.45  do  19 30:   Razpravtianje.
Imena preda vatel je v nam jamči jn> za \*r-vovrstno »ktiualno*^ snovi kakor tii*li ra t*Hiieljito  razmotri van je  k*te.   Ne   zamolite
prilike, -»leherni na) ei l#**re pre*kvanje po bvojptni   zjU>iuLauju.
V okviru kongresa bo v p«ro»UHrih ljubljanske trluhonemnice o«eni zanimHnh in P'MiČmh ni7^tav. Pre<l vi»o»Jain y dvorano na Ta»n«ru U> pobloval pc*e^»efi informacijski rtk^fk, kj»r NxU> na raisiK)la^ro t*>lrrufti. Vsa r>re<lnvanja in vvi rt*ferari b*>do «>4»j;iv-Ijoni v pn^«-l>nem kon^rre^nem z>»<vrfiikti, ki fu o4«s^al do tiOO strani in bo v#lj:i! okro»-k* 180 *lin. Naroftrla «prejf*m.i trttform.i 'ijfttci o. msk na T^M>ni. Narov^ina i*e l«> lanko pikala v ohr^ki-h pr> ,V) ^in. Za r>t>!jse ra-zunievanje prt-Miavan.i Ixx1o tidele^.enoe«] na ra/.polagro pos^^bne brošure s kratko vseHi-rii>   predavan}   proti   povračilu   stroikov   ta
C"e K> do vol j prijavljenc^v. nt1 bo vršila v ne^leljo. 29. t. m. ekf*kiiintij,» na B1M in v Bohtnj. Tii-li te prijave sprejema oisck, ki  1k) po**k>val pn*\ Tan<vrom
Santander zavzet
Francove iete mo vkorakale v mesto in za jele več tifoc baskovskih mUičnikov
SAINT JEAN DE LUZ, 26. av^usta. d. NacifmaJtettčne čete so v zadnjih dneh naglo prodirale od vseti strani proti San-tandrn,   ker   bo   se  obkoljeni   Ba^ki   nio^li
le slabo upirati. Vter&J ko bile od nie«ta oddaljene le ^e 6 km. Približanje luu-io-nalisti^ne vojske je v Sontoiitlru izzvalo veliko paniko. V strahu pred pokoljem se je prehivaJstvo uprlu ter zahtevalo od re-pubiikan^kih oblasti, naj inesto predajo brez boja nacionalistom. Rakor ]N>ro^ajo iz narionali^ti^ne^a tabora, s<» nastAJi v mestu tuđi poulični boji, v katerih so prevladali nacionalistom naklonjeni elementi. Ha.vkovska vlada je vcVraj ob 13.30 obve-stila narionaJiftti«*no ariuadno |x»\ ei j>»tvo, da mu izroča mesto, dve uri kasneje pa so nacional istisne brezžif-ne postaje le \h>-ro^ale, da je vojska generala Franca vko-rakaia v me«to in za jela 15.000 ba.skov-skih miličnikov, ki f*o $e bili v njeni. Ostale republikanske čete so se v zadnjih dneh vkrcale v vse razpoložljive ladje in čolne, da bi pobegnile v Asturijo. Tako je zaključeno zopet novo poglavje v španskl drtavljanskj   vojni.
Baskovska vlada pobegnila v Francijo
London, 2b. avgusta. o. ^Timcs« poroča, da je angle<ki rušilec »Keith« odplu! iz Saint Jcan de Luza v ma'o pristanke Capo Mavor, kjer se boilo nanj  ra/en članov
ba<skov&ke vlade in nack>rialistijnih talccv vkrcali tiuli angleskt dr/avlj^ni. ki *o se doslej miKlili v Santandru. Na ladii je tuđi nacional-stKrni poveljnik Iruna, Trontos<j, kdr priča, da nacionđlistična vlada sogla>a S tem korakom Anjjlcicv. Nacional-sti so pri Stali aa to. da *e Ajjuirre in ostali elani ba-skuv>kc vlade odpcljcjo i/ Santandra. ker «w» jih terorist' že resno «^i»rožali. Kri/arka se ju ustavila ^ milje daleO od «)bale in s*> se člani haskovske vlade, naciotkali&tićni ta*lei in Angle/i prepeljjli nanjo s eolni.
Buvonnc. 2(>. avj»usta. AA. V Buvonne so prJNptli ;/ Santandra predsednik haskovske vlade   A^nim*   i'i   voJ   njei?'»\ih   SMK.lclaveev,
DN in Španija
l*arii, L*t;. avi^u^ta. d. >Maliti poroci iz 2t'iu*vt*, da bi moralo po abccMjiein rpJu pripasti pre'tsed'lvo iui priho<lnjeni 7as«vla-nju *r\**ta I ruštva naroJov šjianiji. Na dru-gj strani Ik> ^panija 7-aht<*va!a podaljšanje svojega napol t-taliu^a mandat;) v svetu, ki VJa ima ž** od 1. lOliH. Po izvolitvi preds^l-stva l»o -»kii|K-iip.fi I>N sklejiala o tem «* tajnim '_rlnsmanjim. 'Aa po'!alj^anje mandu-tn bo jK»1ref>na veo ina dv^h tretjin. Ni iz-klju.Vno. tla bodo tuđi nekatere driave, ki Ziivzenvajo neprijateljsko >Ulišče napram re-put likanski ^paiiiji. *ilai?ovale zu j>o.lalj^a-nje mandata v priaikovanju, da bo mesto v sv.'tti I>N avtodiiat'.ko prešlo na 2wu*topni-ka Francove vlade v primaru njenj- koa-fne  7,maiie.
Sklepi angleške vlade
London, 26. avgusta. A A. Na včerajšnji seji ministrskega s\eta su razpravljali o var-stvu anglešk'h koristi v -^anghaju in v ostalih kitajskih pristani.ščih ter o tozadevnih ukrepih.
Kazen tega so sklepali o določhah, ki naj prepreci jo zlorabo an^Icškeua zakona, ki dovoljuje tujim brodarstvenikom, da sme-jo v Veliki Britan'ji ustanavljati delniške družbe in na ta način razobešati na svojih Ladjah angl<?ško zastavo. To s<> delali ćo-slej zato. da bi mogli na Sredo/emskem morju zahtevati varstvo anglesikih vojnih ladij in na ta način izkorščati sedanje stanje v sredozemskih deželah v svojo zasebno korist.
Seji je predsodoval predsednUc vlade ChamberlaHi, ki se je v ta namen vrnil iz Škotske.
Priprave za vseislantski kongres
Jeruzalem, 26. avgjsta. AA. Arabska opo zicija proti angleskemu nacrtu o razdelitvi Palestine postaja čim dalje huj^a. Jeruzalemski mufti pripravlja vseislamski kongres, čegar namen bi b:l proučiti bodočo ustavo Palestine, in splošno protestno gibanje, tako da bo Društvo narodov pred sprejetjem končnega sklepa informirano o tem gibanju. Kongres naj bi bil 8. septembra v Damasku. To ofenzivno gibanje se razvija tuđi v tu-jini. Mufti je dobil solidarnost ne brzojavke, med drugim od indijskih musi i ma nov in od palestinske«* obrambnega odbora \t Meke.
Dolgovl Zcdiafetfk drtav
\X'ashif£ton, 26. avgusta. AA. Državni doig je neprestano narašcal od L 1930 in znaš« sedaj po porooilih finančnega ministrstva 37 milijard dolar je v. L«n- je znašal še 33.5 miLijard  dolarjev.
Franeiia otklanja
Spattflflcc Ikcii ne *
Pariz, 26. avgusta. a. o. Francoske oblasti so ie vćeraj pričale ixvajati ptMdednji aklep parUke vlade, da se begitnci iz Spa-nije v bodove ne «nejo već uetaviti na fran-coskili tleh. Ko je vćeraj iz,Santan. prispel v .Samt Jean de Lu« trai»port ?800 begun-cev. so ?a netmidoma spravili na vlake m preko franco?kega ozemlja odpdjali v re-puMikan&ko  §panijo.
mmpmjU itMBffti tto|>»
Spor zaradi abesinske železnice
Pariz. 2o. av^usta. o. Kakor ziLano, je at-stal hu<i spor med tralijansko vlado in biv-v;m abesinskim cesarjein /aradi delnic že-k/uKke družbe Džibuti—Adi« Abeba. Nc-gUvš je v/el s seboj iz Abesinije WH>0 delnic te dru/be, ki so se glasile na ime abesinske vlade. Najprej jih je skušul prodati. Ko mu tu ni uspelo, jih je sicušal konvertirar1 aa lastno iii>e. V obeh primerih je italijan-ska vlada odloCno protestirala, češ, da se smatra za edino pravo naslednico abesinske vlade u\ da /ato delnice pnpadajo njej. Ne-gu*i je st-daj vložil toibo proti talijanski vladi in se bo 12. oktobra vršil proces o tej stvari v Haagu, ki bo nedvomnu zelo zanimiv.
Iz prometne službe
Beo^rnd, 26. avgusta AA. Imenovani so pri ravnateljstvu državnih Ž'leznic v Ljubljani za svetuika sp!o>neLra odd^lka v 5. *vk.ii]>iiiri Miroslav Bertoricelj, višji tajnik ko-ineniaInfc]Lra odd^lika trenera I nega ravnateljstva; 7.a \iš>Lr:i kontroiorja pmuiet.Tio-ko-ni^ryialne*:a <><ldftka Avprui*t štalovski. višji kontrokirr kotiiercialne^a odil^lka peneralne-ga ravnatel>-tva. in za poverj>wiik<a tstroj-nejra OildPlika f». skupim* in-ž. Itadolf Kau-de»lko, poverjenik ».^re Kkupin** strojnepa od-del-ka pri siiUft >kt>»rn ra\n.'teljh!v-u. — Upokojen j«* Vasilij Slesfovfiki. kontrolor 7. tJcu-pine pn* ravnateljstvu 'Iriavnih železnic v Ljubljani.
Poplave v Avstriji
Dunaj. 26. avguarta A A. NaraSćanje rek v Alpoh je po\T:roćilo velike povoduji v dunaiakih pre<imeartjih. Schwechatflka re-ka je poplavila vex? pređmestij. Promet Be vrši s ćolni. Najbolj je povodemj pn-iza-đela Štajerslco, ker ao ssaradd naraAčanja voxla vse ceste v Marija Zell, znano leto-vttče, postale neporabne. Voda je odneala već mostov.  Skoda Je c^roniiia
Pestattl In •stani Član Vodnikove drotbe!
Sorzna porodila.
Cnrih, 26. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 16.335, London 21.70, N«w York 435.62, Bruselj 7aft4, Mi lan 22.825, Amsterdam 240.90, Berlin 17508, Diumj 9CJ8O, Praga 16.19, VarU^i «.90, ****** • %.
Stran2 ""**-
^r*
' »8LOVSN8KI   NCKODC  BatrUk, 1«. ttvgutta 19vt.
Stev. »v^
Japonci prehajajo ▼ ofenzivo "
*• izkrtatta veUkefa Števito **t aa fmlk krajili v ofc*ftci Saagba|a, itanc-
t*vaf#Jai^cii#bk#lieval«l^maii«Triprt^
mavlatfati nad mtiHm                                                               "™
Šanghaj, 26» avguata d. Iskrcavanje ja-ponskih čet t okolici šanghaj* se na vseh strateških točkah ob izlivu Huangpuja ▼ Jangcekjang nadaljuje. Za sedaj >e niso po-trjene vesti, <U bi ie bilo rfkrcalo *c vsch 60.000 japonric^ vojakov, vcrjetno pa jc da se bodo prihodnj« dni izkrcali novi od-delki japonskih eet. Japonci so se priccli iz-krcavati na kraju, ki je v smcri proti se-veru 80 km oddaljen od Sanghaja.
Izmed borb, ki so se razvile na vscj fronta v Sanghaju, so bile najhujSe v sevcrnem dclu mcsta. Japonsko letalitvo je Um ponovno bombardiralo kitajske j>ostojanke. Japonci so bombardirali tudi juzne prcdcle. ki   mcjijo   na   franeosko   koncesijo.^
Na desni strani JarigceJcjanga. 15 km da-leč od izliva Huan^pu v ta veletok. so si Japonci pod za^čito svojih vojrrh ladij zgradili okope. r//^ katerih sedaj njihova artiljerija o^jro/a posto ianke 55. kitajske divizije
Po informacijah \r k;tajskct;a vira so kita jske čete uničHc prvo japonsko divizijo. Mednarodni \-ofaski krogi sodijo, da se bodo borbe, ki so se pričcle v trikotu med Jungcekiangom, Huangpv jem in l'usungom v prihodnjih dneh nadatjevale. i zid teh borb bo odločilen za nadaljnjo japonsko ofenzivo na šan$hai*kem področju.
Tuji opazovalec, ki jc priSel \7 Vusunga, •odi, da se tam ni izkrcato več kakor 12.000 japonskih vojakov. Poročila. da se je ja-ponskim četam n-osreciio izkrcati se v Lu-gosahu ob roki Janqce, se ne morcio kontrolirati, vendar se rdi mozno. da /ele Japonci i/krcati svoje Ćete v manjih skupi-*ah na čim več točkah. tako da sovražnik ne hi vcdel. kjcr se bo začel japonski glavni napad.
Ukrcavanje japonskih čet v hankovskem ralivu jugozahodno od Sanghaj« in ob izlivu Jangccja jasno ka/e, da hove japonsko po-veljstvo obkoliti k-tajske oddelkc. Cc se bo Japonecm to po&rcCilo, bosta v njihovi po-sesti dve /elezni-Vi proqi. San "haj—Nanking in Sanahaj—rlongkona. Po opozorilu neke japonske osebnosti, da bodo .laponci. če se kitajske čete umaknejo v Nantao. kitajski okraj ju/no od mednarodne konces'je. smatrali kot vojni okoliš qa zapusčajo kitajski prebivalci vsi prestrašeni v množicah. Zaštito iseejo v franeoski koncesiji, kamor pa jim je vstop prepovedan.
Zastopnik japonske mornarice je jzjavi!. d.i sv ie izkrcalo pri Pirn/ngu 60 do 70 tisoč japonskih \-oj.ikov. Stida!je je poudaril. da se je izkrcanje povsotf posrećilo in da so ponekod \> teku hudi boji. Pristavil je. da so japonske čete \vcraj napadle Kitaice v/hodno od Jangccpuja in da so pri tej pri-Vki 7aplcnilc cn kitaiski oklopni avtomo-bil. Japonska letala so bombardirala Putung in Nangtav, kjer so zanetila požar. Na kraju je izjavit, da so japonske čete v čaharski pokrajini   izdatno   napredovale.
Japonsko topništvo je obstreljevalo kitajske postojanke na obeh stranch reke Jan-gcc. Pri tem sta znatno sodetovalt vojni ladji »Mankti« in »Vusung« K;tajsko topništvo   ie  odločno  odgovarjalo.
Hude izgube Japoncev
Sanking, 26. avgusta. A A. Glavni štab maršala Canakajska je prejel br/.oiavko. da so Kitajci po srditem boju davi popolnoma uničili 5000 japonskih vojakov, ki so se iz-krcaii v Vusungu. Med mrtvimi sta tudi neki japonski brigadir general in neki le-talski major. Tudi nevtralri opazovalci po-ročajo, da so imeli Japonci pri izkrcavanju v Sanghaju velike izdube. Kitajske čete so dobro opremljene in zavarovane od strani s strojn:camL Njihova druga obrambna crta je oddaljeot 40 m od prve. Ko so Japonci prebili prvo Crto, so pri>li na tla, ki so bila vaa preprezena ? mfcaami. Uspeh ek»-ploz-ije  teh  min   je bil  stn^en.
Nekateri opa/ovalci mi>Hjo, da bi Japon-c: uregnili ponoviti zaveznisko napako v sveto\Tii vojni na G&lipoiiju, toda Japonci poročaio. da se njihove Ćete izJcrvavajo točno po nacrtu  in  r neznatnimi  izgiibami.
V pomorskih krogih izjavljaio, da je med prevoznimi kidjam' v blizini Viisunga tudi bivši prekooceanski parnik *Baltik«, k« ga je  Japonska  kupila.kot staro železo.
London, 26. avgusta. AA. Japonsko po-slaništvo pravi, da je pre^k) iz Nankinga poročila, na podlagi kate^ih more preklicat' vc*t. da jt, n>ed izkrcmijem v Vusungu pari lo 5000 japonskih vojakov.
Japonsko vojno poročtto
Tokio, 26. Avgusta. AA. Po poročilih iz Sanghaja, so japonske čete po hudih bojih zavicKe ves vzhodni okr«j šanghaja. Kitaj-skih vojakov, ki »e zaradi pomanjkanja ži-vežt vdajajo, je čim dalje več. Da prepreci predajanje in zmeden umik in nepokor-šč .no vojačtvft, je neakinška vlada odredila strofe kazni Na «vernem Kitajskem je ja-ponska \x>jsfca začela »pk>^o ofentivo in povsod uspesno prodira. V ietalskih bojih med Sanghajem ao Japonci sestrelili kitaj-sko letalo.
Vojaški krogi poudar ja jo. da Japonci ne morejo več gledati, da bi kitajske baterje obsipale z ognjem Putung in Honkev, kjer živi najmanj 10.000 japondcih državljanov. Zato bo japonsko poveljs*vo pri Sanghaju začelo operacije proti Pu tangu. C» »e kitajski oddelki umakr.ejo v južni del Nangtar, bodo japonske vojaške obW&ti pris'ljen« ob-streljevati te dele mesta, kjer živi rač deset tisoč ljudi ne glede na franeosko koncesijo, ki je v neposredni blizini. Okoli Vu-sunga in na roki Jangce so bil*. «rditi boji. \y odseku, kjer eo se kit«jake čete »kušale ogorčeno upreti japonakim oddeVkom, ka so se izkrcavali, se razvija srdit topoidki dvoboj.
Po poivčiiih iz Cingtav* se je položaj tam poslabšal. Japoncf so vse pripravili za izstliteV tvojih dftavlJanoT, kl io Ie Utn, in osebja t&mkajšnjega konzulata.
Vojni minister Sugiame je zastopoikom političnih *tft*k isjcvti, ćšt štejcjo kitmjake aiie, ki pfo<hr4jo na »eVerno Kitajsko tn »i-cer ob želecatci Pekmg—HanJwv to Tien-cin—Pukor 30 divitij osirotna 400.000 moi. Japonci *o Vombotdmli JaUkcin in Hualej, kitajsk« čete pa m j«ino od Sanghaja iMhf^ ktfa. Pm* tate #o JftpOMt ubatnljerili vojađd vkic pri TauogiL Japonafce čete ao
ta\-xclc tudi Cinghajt 45 km jugoftftpadno od Tencina. Za topnik i »tranke Tekocaj to za-h rovali od vlade, naj nas topi £inbolj odločno. ker bo fticer Kltajskm postala Spari i ja Daljnega rzboda.
Sofi pri NaalMVtt1
Šanghaj. 26. avgusta. AA. Kitajska agencija Central News poroča, da so kitajske rezerve na tej strani nankovskega sedla pri-tisnile z juga in na to z jugozahoda in pri-.sle japonskim napadalcem za hrbet. Japonci  so imeli velike izgube.
Peking, 26. avgu&Ui. p. Sporedno z b'tko pri JNanghaju so se razvili veliki boji tudi v severnih kitajskih deželah. Japonci so se-daj že definitivno jtospodatji nankoviketfa in sosedn'h prelazov. Kitajike čete se umi-kajo na visoko planoto Hvajlaj. severno-za-padno od Pekinga«
Japonska letala so včeraj bombardirala Hailtunj v pokrajini Šansi.
Južno od Peking« so se razvile hude borbe v bližni Jungcianga. kjer 9O »i Kitaici zar^dir1 izredno močne utrdbe in rove. Tuđi južno od Tcmpina so v teku ogorčeni boji.
Preselitcv kitajske vlade iz Nankinga
Šanghaj. 26. avgusta. o. Maršal Cangkaj-*ek je sklcnil zapustiti Nanking in presta-viti sedež vlade v Čuking ▼ pokrajini Se-čuan. Kitajska vlada hoće na ta nač^n pokazati, da se bo še nadalje borila za kitaj-sko svobodo. Čuking bo 2. septembra proglašen za novo kitajsko glavno mesto. Centralna vlada si jc izbrala to mesto za svoj novi sedež šcle po daljših pogavanjih med aniilofilsko in rusofilsko strujo. Kitajski ve-1 jaki pod anglešk-m krilom to se zavzemali
za  to,  da bi se  vlada preselila  v  Sangčaj. rusofilski prraki pa 9O M\i v Sangpu.
Kttsltfca totala na« NagaaaldiMM?
Tokio, 26. avguata. AA. Vojasice pomorske oblasti ln policijsko ravnateljstvo od-loe«o zanikajo vesti, k; krožijo v krogih tujih državljanov, da so včeraj štiri kitajska letala krožila nad Naga&akijera in da so Japonci sestrelili eno kitajsko letalo. V Nagašakiju vlada mir in se tamkaj vrše samo obrambne letalske vaie.
Japonski Hnan2ni ukrepi
Tokio, 26. avgusta. A A. Japon&ka Narodna banka je sklenila potrebne ukrepe. da zboljša kreditne nogojc in pos-peši finanai-ranjc industrije. Banka bo začela kupovati na trgu državne papirie. Prav tako bo pre-vzemala vsakovrstne obveznice kot jamstvo.
Pred uvedbo avtoritativ-nega reiitna na Japonskem
Tokio, 26. avgusta. d. Po mnenju mero-dainih krogov bo vojna s Kitajsko trajala n-ajmani dve leti. Zato pripravlja japon&ka vlad zakon, k; bi podredil v*e javno življenje strogi kontroli, zlasti pa gospodarstvo, pri čemer bi slu/:l za zgled fašistični režim.
Amerlika letala za Kitajce
\ewyork. 26. avgusta. A A. Po 7-aneslii-vem poročilu so aa motorni panrk. ki jc namenjen na Kitajsko. prcpcljali 20 leta!, ki jih bodo l«hko rabili v vojski in za pot-niski promet. Vse so opravili* na skrhaj, čcnrav podobne nošiljatve ne nasprotujcjo zakonu o nevtralnosti.
§okoUtvo
Izredna sknpUlna Sokola na Viču
Vlč,  26.  avgusta
Sokolsko društvo Ljubljana-ViC je skli-calo snoči ob 20. v dvortuii Sokol, doma izredno skupščino, ki je bila zelo dobro obiskana. Velika udeležba Članstva in na-raš5aja j» pokazala zanimanje za sanacii-sko porobilo doma in za prispevke za X. vseStokolski  zlet  v Pragi.
SkupSCIno je otvoril starosta br. V. Jlor-Stnik, ki je po uvodnih formalnostih po-zdravil brate in sestre, posebno pa zastop-nika župne uprave br. Ivana Prosenra. za-stopnico Sokola I Tabor s. Prosentevo ter deputacijo Sokola L,iubUan& TT p talnikom br. T,utmanom na če)n V svoiem govoru je brat starosta 7. veseli em upotovil. da je bil ooi. ki smo gra vodili od leta 1933 za sanacijo doma. letos dne 2. avgusta dobo jevan. ko nam je Savez SKJ dal 160.000 Din brezobrestneg-a posojila. s katerim smo plačali Mesto hranilnico ljubljansko do zneska Din 205.200, dočim smo ostali na obrestih dolžni §e Din 11.369.63. Govornik je nadalje omenil. da je društvo za egrađbo plaCalo od leta 1920, ko amo postavili dom do danes hranilnicam vsote, na kapitalu in na nevadrtllivih obrestih, toliko, da bi lahko sezidali Se en tak Sokol, dom. Tzrekel je zahvalo Savezu SKJ ?.a posojilo. ki gra bomo \Tnili v 10 letih brez obresti.
Z^nlmiv© in pregledno blag^LJrtiŠko po-tx>čilo ie podel bla.pajnik br. Podlogar. Zborovalce je seznanil z denarnim poslovanjem od leta 1920, ko sm« postavili dom do današnjeg* dne. I* nje^ov«gm porobila je bilo raz\-idno. da se je đolg\ zla-etl v zadnjih letih dvi^al predvsem saradi nesnosnih obreeti. Zanimivo je bilo, da tie druStvo najelo pri Meatnl hrani!ni<?l Iiubljan54ci posojilo v znesku r>in 250.000. Ka račun te«ra dolg-a je društvo T>ltt*alo do danes 240.006 52 na grlavnicl. 199.678.27 na obrestih. 12.901.97 na Kamudnih obrestih in 233.06 na stroftkih. tedaj skupno Din 452.810.82. tako. da ostane neporav-nan Se anesek Din 11.359.63. Po poročllu br. blagajnika ae .ie razvila obSirna de» tita, v katero je posegrla veCina bratov, ki so dali mnogo koristnih na^vetov sa odDlaMlo   teg-a   ostanka   dolg-a   pri   MHTj.
Sledilo je porobilo o pritHwvmh mi X. V"9e»okol«ki zlet v Pragi 1938. ki se g* bo udeleiil viski Sokol v Čim većjem fttevilu. Brat starosta je predvsem omenil. da bo moral imeti vsak udeleženee predtriaan sokolski kroj ali narodno noSo, zato poziva vse brate, da si nabavijo kroj«, posebno, ker bomo leta 1939 probavili 30-letni jubilej in takrat mora biti vaa \-ilka sokolska družina v kroju. Po debati o zletnlh pripra\'ah je skupSčina sofriasno izvolila poseben zletnl odbor, ki pa tvorijo bratje Metod Patemoat. Baimo BorAtaik, Rudko tMSIer, Tvan Bab£ek, Janez Horvat in prof. Lojze Merčun. Ta odsek bo vodll nabiral-no akcijo, ^krbel aa točne Informacije o Eletnih prlpnavah !n Jbtoal prlhranjenl de-nar članstva in naraSCaja aa praiki zlet.
Po končanih poročilin druitvMilh «ni-teljev, je poedravil skupHlno v imenu Su-pne uprave br. Pumu, kl je govori] o pomenu praških soltDtUdh rfetov. pred-vsem m sokolski namlčaj. Posval je upravo druStva, da skrbi, da se bo naraMaj Udeleiil zleta v velikem fltevilu. IViporoča fttedajo naraftčaja aa alet* Ur tkmh*+o kw>jev za članstvo ln narasčaj. želei je đmfttvu obilo irpehov m ptotnjo, da bi bila udeležba na pfaSkem aletu pomotte-vilna. Br. Pro«encu se je 2ahVaM ne. »ta-roeta Bor#tnik. nakftf je spc*t*il elanftru ln naraščaju, da bo proslava kraljevera rojatnega dne 6. aBptćihbtm ka vat IJU*-ljan«ke edinice skvpna na Viču. Dopokme ob ll.M bo ikupna alatfn«itna seja v Na-rudnetn domu. zvečer ob 18 30 zbor rwgm »okolstva na Taboru, ob IP. bakJada po ljubljanskih uHcah ha Vič, kjer bo glavna bt^JsiaVa pred kraljevim Spofrienlkotn na ViCti.  Podrobna Aa-mđila riedljo.
VB01S   SOKOLSKOGA  MUTaTITA
P» otočnom sboru ae je abrala aokoUlta družina v dvorani, kjer laj JI poakftrila Od br. Jaaaa* »aiiMjai ki je po stvabenl po* trebi premeičan y Novi Sad. Dif *aau •ankil aaa H^tt^^O^Orlia ^ J9MMI MiEPfHui Jbr. BoJUatlr in x Imenu inpne uprave fer.
Frosenc, kl sta mu telela na novem niefitu obilo aadovoljstva in skorajften povratek v belo Ljubijano. Za lepe besede se je za-hvalil br. Janko Rutar z obljubo, da. bo tudi na novem službenem mestu o^tal zvest sokolski ideji. V dvorani je zado-nela pesem sokolskih leglj, sestre pa so poklonile br. Rutar ju lep šopek cvetja. želimo br. Janku Rutar ju v Novem Sa*! u prijetno bivanje in skorajSen po\-ratek med  tvoje  brate  in   znance.               -—at.
Sokolsko društvo Brezovica pri Ljubljani.
V »Domoljubu€, podežetekem plavilu -HI'/, se je dne 18. t. m. oerla.^i! ne7-n;\n dopiv^nik, ki hoće i roni« i rat i naš javen telovailnj na-$top, ki emo era imeli S. t. ni. na Hre/oviri. Kakor imajo navado v radnjrin t*a(*u 'tm'.ni >tevci« eoko-Ukih u[*revcKlov, tako tu<li »l>o-moljttbov« dopisnik najprej toono prešteva sokolski »prevo«l, ki ^a je jrledal menda za fap.rtimi okni. ker <i ni pače (f*i ne more-mo misliti, da bi našitel v sprevodu .'i."» kro-jev, nekaj otrok in par članov v oiviln. Vgak ol>3aktiven tiledalec je našt-el. da je Iv.k) v«eh iMleležencev v upre vod u do 200. ki so )i«h navtiu^eno po zdravi ja li za.vc<lni <loma0ini od kolo<1vora »:«> l^tm^ra telova-*li»ča. Omeniti moramo tudi. da ni ^el ppre-vod po oeli Brezovki, marveč Mimo tani. kjer ima Sokol najvp^ pvojih pripadnikov. Tudi ni vkeelo T za-stav. marv^r f*mo jih najeli 12. Glede eo\tvra >ir. ft aro-* te Jevca ipa moramo omaniti. <la jp h\] hnar etaro-8<t4i vedUO i«tih misli. *saj stoji na čo]u druStva f.e o^l u*tanovitve ter gra po7na kot vnetefrat in xave<ln«ra Sokola ne panio Bre-7ovica, mar\*e5 Mili Liubljan«. pre^K «pm župna uprava. Olede te/av. b katorinri <so hori hr<pzov*ki Sokol ta svoi o^s*tan^k. moramo predveni ofneniti. <la vp takoj po ^pre-memlM režima Sokol izgiifrii t»"lova.-lT>ico. ki .10 je im«] Bvojera-*no v «•»šiljkom domu. kjer rt> e,y pedđiijt vlastodršci v jrtT«:Il*^ki oe-^i posta vri i na cwfo. Pa p^ brrzovšVi Sokol đelujp kljtH> tem oviram. pj*" Uoli na->p)Pf>tni4ve nokolsk^ m:>H, ki 1* najrajšl vi-deli. da Ki #e Sokol na Brezov Vi jip pm^l javno pokazati. <5p fo fm^vpth dopisnrku po-de^.eL^ffra rfa^Ia JRZ. ?V>ko! na Flrr/oviri ^o oij^tojal rn deloval v prav^n Tyr*evom <l-uhu in po poti, ki v> je zartrtaj jucfv'o-vetiMcemu Sokotetvu naš n^^mrtni viteški Kralj AlekMimler T. IVdinitplj.
— Pevpki zber Sokolov znpoir nn Rkiipni proslavi 15. rofKtnptra dne >"j. Vol. kralja ^^tni II. dne 8. sertfn-mhra <>*» p**! 1-- uri v tetovKiniri Ljuhlianj«k.xra Sokola v Narod -nem domu dva moftka zrmra. Zato prnesimo v«e perre Snkole ljubljanskih >-=okol>kjh dr;j-Stev, da pridejo v T>^tek 27. t. ni. o!> *20. v malo dvorano Ljubi laiiskeci Sokola k pov-ski vaji. Točna udeležh«»
ŠAH
Tmrmir ▼ Skoplfu
V XI. kolu naciocialneg^a Sahovskeg-a turnirja v »koplju je Papović porazil Jon-ke|», Poptnić si je izbral Rettijevo otvo-riUr, ^>regledal je peSca in prLšel je v al*l)»O po«icix>. V nadaljevanju partije je pa JOnke slabo igrral. priiel je v ćasovno atiako in j« naposled izgubil. Poljakov in Biđlć Ma po zanimivi partiji remizirala, Ceptnv je imel Bidić đ\*a kmeta veo. Mar-tUHć je izgrubil proti Carevu, a Hedži se je Be po 19. potezi udal Preinfalku. Preki-Đjena je bila partija fiorli—Prokoptjević, v kateri ima sicer šorli kmeta već, ven-d*r njegova anaga ni sigurna, švab in Biltek ita remlrirala, prav tako Lešnik in Jertean |» precej divji Igri.
Rettult«U prekinienih partij iz prejžnje-gra kola *> naslednji: Lesnik je zma^al nad Jcmkejem, a partija Jermas—Prein-'■* Jjp d*1a po aurnetn i^g^anju tretjić P^^UnJeoa, tv> j© najdaljSa partija na ce-lem tumirju. Carev ae je brea borbe udal Pnikt^tjevieu.
Sttuij* po 11. kolu: i'reinfalk 7 (2) Som, Popovi« « (i)t Buaek 6, Poljakov! BldW 5 In pol, Le*nik 5 (1), Jonke 4 in pol JcttMm A (2), Joartinte, ftvab 4. Prokop-Ijević 3 ia pol (1), Carev. Savić 3, Hed±i 1 in pol. — Kakor je videti Preinfalk ie
vedoo krepko vođi ln vse kaže, da. bo la-
Sel iz turnirja koi amagovalec.
Titfnte Sft SMMifufi
Prva dni ••frtembra se bo začel v hotelu Panhan« na ScmnMfingru Šahovski turnir, ki bo sdruSU najmočnejše mlajie vebeoMDjstre. Udeležlll se ga bodo toiv« svetO|Bi prvak Jose Raoul Capablaaca avstrijaki prvak Krich BUskases, prete&-den aa sv«tovBegra prvaka Cdioslovak Salo Flohr, nova Šahovska sveada Pavel Ke-res (E*tonaka), najmlajS! aftieriškl vele-mojster Reubec Fine, amerliki prvak Re-ahev«ky, sovjetski velemoJBter Ra^onin ln Letonec Petrov. T*red 2ia*etkom turntrja besta igrala *veiovnl prak dr. Maka Eu-we in Reshevaky 4 ln 6- septembra ma teh dveh partij, 8. septembra pa se bo začel turnir pretendtentov za. svetovmo pm-en-stvo Na SemmeringTi bodo odigmli Ie 4 kola. preostalih 10 pa od 14. do 28. septembra v Badnu. Protektorat nad rurni-j>m je prevzel Eveiani predsednik a\*8trij-ske republike Miklas. vrhovno vodstvo tur nirja pa dr. Euwe. ki mu bo pomagal ve-lemovjster  Spielmann.
Otvoritev gasilskega doma v Semiču
Scmić.  25.  avcusta.
V  ncdcljo   jc  bila   v   Semiču   Icpa   svcC.i-nost.  \'es  tr2  jc bil  v  /astavah  in okrašen 7.  zelenicm  na  čast costom, ki  so  prihiteli '-7.   raznih   kraicv  bližnje  okolice,   da   priso-stvujejo   slavrostnt   otvoritvi   novegti   sjasil-skcjja doma. lepe  in  ponosne stavbc. Akotla 1c.  dii  je  dc/  pokvaril   ves  spored.
Slavnont se ie pričela /e v soboto. ko je /upnik ob 14. bLagoslovi! dom. V nedeljo ie bila ma^a za pokojne Olane in ustanovi-teljc. ob 13. pa svečan obed T>ri tovarisu Scpahcrju. Ob 15. jc skozi trj? krenila lepa povorka k otvoritv* nnvcfia doma. Kumovala stil 2. Julij Ma/clc iz Gradca in ga. Rc/ka ^u^ter^ićeva iz Semiča. V lepem 2r>-voru je g. Ma/ele podal kra tek pregled /Uodovine scmiškejja društva, podčrtal zasluge raznih sodclavcev, n«to p« je izrodi načelniku Tvanu Kočcvarju ključe nnvega dom^. Zbrane gasilce ie n-ato no/dravil župni načelnik Lojze 5et:na iz Cmoml?« ter jim čestital k ponosni 7£jradbi. Proslave so se udeležile aa«il»ke čete iz Strančice vaši,  ^trekljcvca.   Kota,   Rečice  in   Gradca.
Lep uspeh kranjskih strelcev
Kranj, 23. *v£u*u.
V   eoboto  in  ntnlelio eo ne  v  LjiiMjatii ^ ihIc   okrožne   streluk«   tekme,   katerih   *n ^e  rnilep «irujrijj  dnižin uflele/.ili tinli kranjski jitrelci. ki m tudi to po«, kakor vedrio znlo častno z^Ftopali  kranjsko t*trel^kn «lni-/in<»   in   Lr.uij^ko   mesto.  O.lnesli   90   skoraj vsa   prva  4larila   in   nagrade,   pri?K>rili   .*o  *\ pa fudi nov, zlat, preho<lni dnižiu^ki  pokal.
Vodstvo ekipe je imel ♦:. Župan Lcopold, kor te4vmoval<M pH po nastntpali p^r. Lorni-^kar Hinko. Kolnik Stane. Pero^ević 7ejko, Ko/nian Fi-an.». in Snvolp Avpust. T^kpm po >p uiieležile tudi ^tn'teke dru/ine i/ I^ul<-Ijane. ki je do*etrl:i 671 točk. Potucale fH49 tor!<\ At. Vi I .rxVi to-:-k\ Novo inesto iT^'i." točOc'). «kkofljic« (38L»#tovk^ m Trzin (229 to^k\ Prva ;n n.j.j+>o]j*:t pa jf bila k^an^ka efrekka družina, ki je do<»ei:la li\R inčk ter si prihorila !p-N>« razr^ani /la^i preho-ln* pokal. NajlK>!jši utreleo \ kranjski ekipi je bil fajnfc družine ^. LoCni^kar. ki je do^e-^1 174 tovk, bil najholjii ^trp}pc v*fh p»rpl-skih ek:-p in je prejel polno d.iril. Kot 7*»-^ariH-zniika «»t-H sa po*obno odlikovala ptr. Kolnik, ki jp dof»p£*M rui 7>maffovalni tarAi • Irupo nagrado, in LoČni.škart* t.retjonapra-do. Na tarči Kranj t. vojaško rui^o tia lH>0 m ie dntiprrei <* I>W^ni*k.Tr prvo. 2". Kolnik pa drusrn m*^tn. Na taWi HleiraA« si jo tr. Kolnik pribori! prvo, p. IxMini»Hkar T-a tretje  m**to.
Na^i streloi. katerim fo vp! čestitali k iL«pehu. po bil; 7 organizacijo in irvMbo ^krne. katrre ne je udHeiilo na<1 ?on i^tmI-cev. zelo zadovoljni, škola, da >o nnpa)nlo lp^evno vremo, ker h\ hilj nk^r rpr.ultati -*> znatno tx»lj*i. Zlati pokal. kat^r*»p.( po *1 kran.'vtki >tre]ri prilnirili v Ljubljani, jrra/-stHvij^n v hlo/in »Ika« \>rtm načini str«»l-tem. kj «0 Kraiij tako Castno in T.niairovitn /3<*topa1i n.i okro/.nih trkmah v T^jiiT>]jn.ni, najpr^rčnejc rrs'titanio Nir jim *fli*r»o fna-^^iT;» u>peha in mi;iLf tn»l! n;i državnih t*>k-fiuili. ki U>l^ o(\ 8. <\<> 1". f>epteml»ra v I'O'Hrradu. Kranjskrmii me-čanff^vu pa pri-posrrHain»», dr« delo domjK'p MroM«** ^nifinp vsp>tran*ko f»o>lpr»> ter pe o»ldo!ži tni/ln naših   agilnih   Mre-U-Pv.
Poziv avtotMisnim podjetttikom
Ljubljana, 26.  avtfusta.
Podjctja. vrieča obrt red ne ga prevažan ja oseb z rnotorninr vozili, ki nameravajo »voj sedanji vozni red ali cenik lzprenicniti /a /imsko se/ono 1937-38, se po/ivajo, da ya ugotovc in predlože v odobritev najkasnije do 5. septembra 1937. Novi vozni red stopi obenem 1 2ele/niik;m v veljavo 4. oktobra 1937.
Smernice za sestavo in predloiitev voz-nega reda ter cenika so razvidne i/ zadev-nih okro/aic. zUs*i one z dne 21. februarja
1/recno su opo^arja, da »e je pri sestavi voznih redov o/iwti na vozni red železivec, po-tne avtobusne službe in interesiranih nedržavnih avtobusnih podjetij, vsled Cesar j h >e v primeru možne kolizije ugotovit; spora/umno.
Podjetja. ki prev«2ajo pošto, morajo po možnosti upoštevati tudi potrebe po Cim ugadnejši   po^tni   /vezi.
I/premembe zekzniikega vo«nega reda so ra/vidne i/ stensk;h voznih redov na želez-niikih stanicah. Malenkostne nadaljnje spre-memHe. nanaiajoče se na želerniški prog! Grobelno—Rogatec in Maribor—Brczno Rib nica se obenem naznanijo interesiranim pod-jetjem. Moreb'tn« i/premembe vozneg* reda poštnih avtobusov, ki še ni«? bile sporo-čene semkaj, je zaznati pn direkciji pošte in  telegrafu v Ljubljani.
Prekasno predloženi vofni redi se ne bodo odobrili, kakor se ne bodo odobrle \t~ premembe že odobrenih voznih redov med sezono. Poleg fega se opozarja na kaienske posledice namerneg* zavLteevanja oblastne-ga poslovanja.
Kraljevska banska uprava dravske bano-* vine.
JB         KOLEDAR
JSBhT Catrtek, 26. avgrusU katoličanl: Ce^erin.
OANAINJK   PKIKKOITVE
Klnp Matica: Zlati kođrCkl (Shir-ley Teniple).
Ktee IđcaJ:  Bedni
Ktiio Slosm: Nesmrtne melodije.
Klao   SUk«:   Zemlja  smeha.
Koncert trtx»vfJj>klh slavčkov ob 21. na Tabora.
DEtlRNK    LEKARNR thUH*:   Mr.   Suftruk,  Marijin   trg 5,  Ku-
ralt, Goepoavetska  cesta 10.  Bohinec dfrd. Cesta 29. oktobra 31.
Pet strelmjev tn/ Hio$ntdu rut moru tjm gori proti Preku stoji dalmatinsko n«*«/>« Turanj. Stoji in gleda v morje. ]' naselju so dalmatinske hišice. Med nfimi rasto fige in zori grozdje. (V te zanese pop<7tnika pot mimo, ne porabi pogledati, kako se znamo predntaiHti in  po«t<n*iti pred  tujci.
Sa eni turan j skih hi sic je z oknrno roko napisano: »Živila Jugoslavija!« ( rke so suhe, da jih komaj vidiš. In nck<im čudno zi-erižene .<*>, da ne \-es prav, k,iko ie r»f7r» .v pismenostjr» roke, ki jih je pisala. \j tej hi&ci \isi dolpa drfin'nn zastava, pred nfn pa stoji \*ojak. Xekaj kornkov naprvj se zajeda v morje pomni in na njem vidiš velik bcl napis: »?.ivila slobodna Hrvatska!* Tu so črke \telike, tepo napisane, vidne Že od daleČ.
Mimo se vozijo dan za dnem tujci — vo-zijo se tudi naši zapadni sosedi.
Iz Maribora
—   Kr&t   nuvfff*   brpuiiotoriircti  leul*.   V
ned^ljo ho autlmt l^t:il*ko-ja(Jr;i!iva skupina Aero-klulva Maribor kratila *vou* novo l»r*z-motorno letalo £tajenx. Ki>! Yh, na !**.>-horju. Po krstu bo letalo utartalo na |>o->kuini polei in pristalo v Maril.oru. K svečanosti Ik> vozil posehon avtobu*. 'Mliod ob 7. uri z Grai-kt*ua tr^a. povratak oh 11. uri od odcepa. Prijave *|»rei*»nia Putnik Maribor.
—   Za potoviuti« t »niiijo.  Putnik Mari-tK>r     obveze«    interesente   ra   pr>tovanja   ▼ N>m^i)o,   da  fto   pri^|>fli   novi   prospekti  vex-jih  meH  in   <l*»2**l,   ki  m>  na   ra/poLa^o i>ot-nikorn   v  biljetaniifi   Putnika.
—   Maribor  na     !>fM»frrai*k«»in     vrl^^imu. TuiBkor»roniefna   zveza   zn   biv>o   nmrib<vr*ko oblast nam sporoga, dn i»o vrf;i v okviru l»*-to^njoj?a  prvoca lteoirraj*ketfa vole.-ejma  'u-<ii   velika   tuj^kopronietna   razslava,      ki   W naj   v   po«.»lmem   oddelku   prikazala   razvoj na^e  tuiskopro:iietne  propagande   po>vf»tov-ni   vojni.     Ob  tf»   pr:liki   pro^i     mariborska Tuj^ko   prometna   rve7ji   v*»a   m»v;tna   pogla-vfimtv«.   nnoeNtva o+>čin,   zriravili^ke   upr.ivM, tuj<»kopro»Tietna   dniftlva.    olep^evalna     firn-Atva.  |K>družnice SPI>   in  vse #»voi*  Man^tvn, <ia   poiljejo  vp«   materijal,  n   knt^rim   hi   *** prikaml   r«xvof tui^kopromptne  propucan 1^, preriv-iem   pa   ra7ne   pro-^pekt.«,   pt«kaf^.   Istake   in    iru<ri   materijal,   najkasnije   do  ^1. avcu-sta  na  na*lnv   Putnika,  MariHor,   A!»*k. sandrova  <y*»t.a   3fi.
—  Nal«  obnteJno  sokoMvo.  Mur«ko sokolsko okro&ie   i*»  **kl:ralo  za   n*v!Hjo  ^n**  -•'. avuuMa   oh   13.   uri   fle-^tanek   na^Hnikov   in na?e!nir druitev   in   ret okrožis.  Na  t^m  nestanku,   ki   bo   v   SokoNkem   domu   v   Uu(o-meru,    bo   ra/prava  0  izvedbi     j*M*n>kr*<.r?i okro/n.^a   nn^topa,   ki   *e   bo   vrfril   dne   12. septembra   v   obrne ini   n<>mii   Radtfoni.
—   Kaj  pKe    opaiovaler  talira   v   Clornji Radsoni.   Kden   iznied   mnogih   opmovalrev n^f|e1|,<»keca   tabora  ^loveni»kih   fnntovvfJor-nji   Hadsroni   nani   pi*f:   ^N#*lelj*ki   ttKora^i najbri ni#o   pri51i  na  svoj  raPun,  k.*r na  \?.-zivanja   ni«ao   dobili   oilcovnrn.   Njihovi   i*/i-valni   kliri,  ki   «0   jih   po*-amp*ni   v   povorki u vršeni   kri?a?i   imeli   iah<»lpi*»ne   relo   na papirju   ler jih  m  posebno  korajio   iipii^-Mli z'aefi po Spodnl^m in  norni^ni ffrinu, nam-rrv  -Pol  «i Sokoli.  Živico Orli   i. t. d.*-  n *o nale!»li   na   prifakovani   odziv.   Zato   fin   f^» morali  pa?  fantte, ki  no <te r.braH  tu od   v^''x far.   preizku^iti  med f^1 o  tako.  <la   |e  moralo intervjuirali  orouii^tvo.
—   ruinr  na meji.   F^flrkli   ponenl^ljek   ih v   \-ai -; i   Korove i   o!»   uv^lrijski   niei-i   izhruhnil i<oiar   v   yo»;po<Jari6.ktvni   poslopju       |»o?-etniWt Fraiica  Kolnianka.  Openj *o  je  kiualu   ra^-siril   tudi   na  *tanovanUko hlio.  Zuorela   i« tudi  živica   in   je  škoda ogromna.  Ceniio   <O na  preko 00.000 dinarjev. Siimijo.  da   jo  portal   pose-ttjik   Kolmanko  Irtov   maAVvalne-sift  po^'iialca.
—   heklic«   poil kolcem.  Xn vokalu Stros^-niajerjfve  ulire   in Votliiikoveiia tr^a j«*  n«-*-7-nani   koledar  fK>vozil   liletiio  Marjoto .^t^rn 1*   Vrhanove   ulire.     Heklica   je  oblfiala     A hudinii   po.Uiodb«imi  nesav^ttna.  Pokliralifco re*evalco.  ki   »o poskodovanko prrj»eljali   v bolnico.   Za   nejircvidnim   kole«*ariein,   ki   j© pobe^nil,   )>oziv»nlu je    polioi,fa.
—   Kd«   |f   dijak  Silif?   Te   dni   «e   \*   po-iavil v M«rilK»nj mladenio, ki m? je |»ri  radnih   tryovrih   izdajal   /a   dijaka   Josipa   Sili-*•« ir  Ravne «orita v Vrl>avt*ki   banovini.   Ko ie  vreraj   pnšel   v   neko  ttikajšnjo ^lai^trar-110   in   kupil   za   J   ti i nar ja   slašcic,   je   hotel plaćati  s  gtotakotn.   Medtem  ko   je Hlašf-iTar iskal  drobiž, j.«  mladenir  zopet fthranil  *to-tak  in  za tr je val.  <la  ?a  je že dal, da  pa  ?>♦-ni   prejel   drobiža.   Sla«H*irarju   se   je   zad^va zlela eumljiva   in   ie   pokliral  stra-cnika.  Na I o I i e i j i so  ujzotovili.  da   niladonsč   ni   povc-dal svojega  pfavejfa  imena niti ni  imel ka-ka   listine,   iz   kalerih   bi   bila   razvidna   n,e-5iova   identiteta.   Mumijo,   da   imajo   opravka z nevarnim  lipom 1. našega   i'ii!a.
—   Obrina  nadaljfvalna  n»la.  Obrtna  na-laljevalna   šola   %   Mariloru   zaključuje     29.
t.   ni.   svoje   vpieovanje.   Proti   a»lodaialrem onih vajencev in  vajenk, ki £e  n:>o prijav Ijeni,   bo  moral   Šolski   odbor   PO«topatI   zakonitim   noto n.
—   Prometni   ne<;re?i.  Ob priliki c.r!;ven§ slave  pri   Cevici   Mariji   na  Hrezju  fr:   Po-brezju   je  neki   avtoizvo£e»k   iz    Stu.j^r.cpv povozil  delavca   Mufterja.   Imenovani   >*  za-dobil zelo nev-rne notranfe  iH>';iodb •.  \^e-raj   Je   priSlo  na   Slom^kovrni   trju   do   karambola   med   o*ebnim     avtomohilom     ini. Vladimira branila  iz  Ljubljane  In  lovornim avtomohilom   nahavljnine   radnice*   držaMi^h u?sbiibene?v.     K   »reci  ne  vorare.ma   iii   nig pripetilo.   poiko ioval«   ^e   \*   na   Jmniiinn.
LJUBE2KN   BRKZ   BF.SKD
—• N« ruumem te kako g\ mp mo^l dolga leta tako vn>^e ljubiti, pa mi nisi nikoli povedal
—   Seveda ne,  ker aem te ljubil  neia-redaoo.
Sev. 195
»8E0VVN8KI   NA BOD«. Cetrtak. M. aivguta 1MT.
Srani
Mala SUrley Tetnple
ZLATI KODRČKI
bo aabavala vtaro ln mlado t svojem Ijuhktm tOmn I>a omogoOmo mladini ogled tega filma, bo dane« ln jutri   iirtdna  predstava ob 16. uri popoldne.
EUtal klao Matica.
Bfnifl&tfll^^HtaflBu^^ttafl^^^^buaBtiLUIlUMMHMIMinUIflilfCtSflEflMIlilltfMlfeflttMMMihr - imMMM||tb||||MUBauHa^M^BW1
PREDSTAVE ob 16., 19.15, to 21.15 uri.------------
Ne požalite na NIVEO! Ona krepi Vašo kožo!!!
NIVEA
DNEVNE VESTI
_ NarduKtn »prejem naših m«raarj#r t Carigradu. V torep popoldne je prispel v oartgrajsko pristaniK-e naš ručilec >Dubrov-niki pod poveletvom kapitana fregate Antona Klinarja. Izstrelil je JI topov**kih stre-lov predno je zavozil v pristaniše*. Na * Dubrovniku* je 22 mornaričkih otstnikov in *208 poHčastnikov in mornarjev. V Carissrji-du flo Lili naši inornarji navdušeno spreje-ti. Naši momarji ro položili !ep venec na turski spomenik Neodvisnosti. delegacija Jusjoeloven6k?jja doma v Carigradu je pa položila krasen lovorov venoc na kraj, kjer je na >ih]hrovnikut ležalo truplo blasjojut-kojnepa   Aleksandra  I.
— Rrciposelitos4 t naši državi pojem*. Osrednja uprava za posredovanje dela v Beogradu |K>roča, da je iskalo v Juliju dela f>ri javrrih !>orzah dela *2tM28 mo«kih in 7.143 jpn-k, okupaj M6.34-1 brezposjlnih. S preostali mi iz prednjega me^era je znašnlo ■iipvilo hrezposelnih 47.501). Ob koncu juli-ta j** bilo l>rezposelnih šr 11,543. l*o<ipore ie dobilo K7J8 brčzposelnih v mesku 1 mili jon 233.242.75 din. 1. avgusta je bilo bor-7.am   <1ela   prijavljenih   11.348  brezposelnilu
L^Lv<^bH ^^a^H la^H    ' a^aaT al ^bbb^^bbV
BaaaaaaaaaaBBBBBaV     bb^      bbbbbbbbh     bbbbbbbbbI     tV        bbbbbbbbb!     bbbV     BBaaaaaaaaV^BBaaaaaal
Mala, a vendar naj popularne jSa filmska
umetnica Shirley Temple v filmu
ZLATI KODRČKI
nemSki dialog
Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri
bIBsbb^s^vv^bbbbT^   a^^Bi aaar •^^ar^i.^Ba^^^^BBaaaifc Hn^HVl H I ■ Vm • ^bbbV
E3BaC£ai£^^^BBBBL         ^m     ^^K         ^Bk         Br    B%   ^BBBa»
Posledaja  ljubezen  Ivana  Straussa  — kralja valčkov — v filmu
NKSAfRTKE MELODIJE
Komorni  pevec Alfred Jergcr,  Lazzi Holzschuh, Leo Slezak
Predstave daoes ob 19.15 ln 21 15 uri-
—   Carhi>ki liohodki od  10. do 20. avgn-Ma  ?o ziiasali  3o,864.784  din.  U!   tega od-pade   na   ljubljansko   carinarnico     ot4ii7.79J «lin.  Od   1.   aprila   do 20. av^usta so  znašali carinski   dobodki   o87,r>U8.08o  din.  dočim   je bilo   v   proračunu  določeno   33S.475.282   din, tako da  zna^a   prubitek   49,032.77(5   din.     V l.Mošnjem   proračunskom   letu  &o  I>I 11   cariu-ski   dohodki   ?A\   109,154.719   din   ali   39.21°,«> vprji  ne<:o  v  lan^keni  do 20. avigusta.
—  Slavni  ruski  pissatelj Buujin  ¥  Beogradu. V Beograd je priipel  slavni  ruski  književnik   in   nosilec   Nobelove   nagrade    Ivan Aleksej^v   Bun.jin.     Po   krajSeni   bivanju   v frvici  ee   je   pripeljal   preko  Benetk   v   Dubrovnik, odkoder  je   prispel  v  Beograd,  M £a   pa  danes že zapusti.
— Srja Zveze sportnih zvez. Julri ob 18. Fe prii-ue v Zagrebu &eia Zvezc &porUiib zvcz kraljevine Jugoslavije. Na dnevnein relu J3 jH>roi>ilo prodsednika, poroci lo o fiv-lu bi natrtih Zveze. Predsedstvo ixjziva \>e v Zvezi v čin njene sjKUine zveze, da poslje-jo na plenarno sejo po dva pooblajčena d^-ie^ata.
—  Jugoslavija ima 15,174.000 prebivalcev.
P<>    zapiljili   :'nra^nlh    j>odatki]i    r»p!o-^nc    dr-
žavne Slati^tikc je prebival**tvo na^e itržavc naraslo lani zjt 2^4.000 ,kar pomeni ixredcn pora^r v prinieri ?. družini i evrop>ki)nii «1t-ž.iv.-uni. Po prirastu prebivalstva je naši dižava na enem ixmed prvih me«' v Evropi, r-aj iniajo ve^.ji porast prebivaI.*t> .*» samo v Bol^ariji. Gri'iji in Iiiuiumiji. Po cenitvi državnoga staMetiviiepa ura da je naša država >trla ob 7.edinjenju ll.tiOG.OOn prebi-valccv, k;tr jKvrneni, da je <prel>ivalstvo naraslo o^l 1. decembru 1. lOls *\o ;J1. der»m-hra I. 1O:1H za :t.r*i8.0fio preHval^pv. Vsa-kih pet let porasta ste vilo prebdvalstva v na£i  državi  za dohor  niilijon.
—  Okrađena v vlaku- Med vožnjo v br-zovlaku  od  Ljubljane  do   Zidanesra  mosta je ukradel drzen žepar Aleksi  IVtmvicevi iz   Beograda   listnieo   iz   krokodilove   kože rjave   bai*\*e.   v  katerj   je   imela   1200   din, vozni listek od Ljubljane do BeogTada ter uekaj fotojErraiij.
—  N> a^mo lr JugO^lavije. tetnveč tuđi iz »o»ednjih   in  oddaljctii držav  90 napo-vedali   obisk   letožnjega  jesenskega   vele-sejma v  Ljubljani  številni   ugledni   gostje, med  njimi  v  prvi   vrsti  novinarji.   kulturni  zgodovinarji in gospodarstvenika. V ko-likor jso obveščni za razstavo o pripravah slovenske^a no\-inarstva  it*  za ostale  raz-stave,   ki   bodo   nudile   letos   izredno   lepo
sliko izražajo vsi prepričanje. da bodo na letošnjem jesenskem ^elesejmu v Ljubljani dobili vpogled v 140 Jet kulturnega življenja Slovencev. Prprave na velesej-rau ao od due do dne živahne>še. Paviljoni se polnijo in posasnzni oddelki bodo v krat kera že popolooma gotovi Seveda, saj pa je tuđi že čas, saj bo svečana otvoritev že v sredo  1.  septembra.
—   Tujsko   prometni   albutii   Slovenije.    V javnosti   ^e  je  pojavi I  letak   in  tuđi   v  Hitili smo čitali 0*1 javo. ki   na povedu.je  11 ek  >Tuj--ko   prometni   album   Slovenije-.   Kot   izda-.iatel.i   je   naveden     Tu.jsko   prometni   o<l#«ek Slovenske  esperantske  zvezj  (SEA). oblače i 11   pod pore   (subvencije)   pa   na bira   l^aniian Vahen,   tajnik   SBA.   Ljubljana,   Reslova   '29. Kot   naistarejša   esprranUka   orj»anizai-i.ia   v Sloveniji   isjavljamo  na     tozadevna   vpraša-nja.  da" ni mamo  ničesar ^kupnecra z z^or».j imenovano  Slovensko  etiperantsko   zvezo   in njeno tuj*fko  prometno akcijo ter  njihovimi i7daiami.  Zafo odlorno odkUnjamo  vso odgovornost   tako   moralno   kakor     inalrrialno la   i^te.   Klub  c^perantistov   v   Ljubljuni.
—  V  Gorico in  Trst ob «veto|rorsken> ro-manju z avtom 6. do 8. septembra   Prijave     Ra     brezplafna     navodila   do  27    t    ni. sprejemn   in   posilja:   »Družina   božjejra   »ve-
ta€, Mublianfl.  Sv.  Petra   nasip  17.
—    Iz banovinske  službe.   >Sliržibeni  li*t kr.   batake   uprave   dravske   banovine     *»t. 68.   z dne  25.   t.  ni.  forerča,  i:a   je  l»i|   gti-o-kovni   referent   sa   eadjanstvo   in   vinarstvo pri ban.«ki upravi jr. Anton Flecro po službeni   potre'»i   premeSčen   za et-rokovnejra  učitelja na   banovinsko fttrokovno   solo na  Vrlini.   Z   banske   uprave   f«o   nam   *hines   sp<i-ročrli. <ia jo bil ^r. Flr«ro premešoen n^ last-no  pro>njo.   Kaj  jo   tore i   ro*«?
—   Anglcški prekomorski parnik z maluj-sko  posadko t   Dubrovniku. V  ion-k  jr  pri-plui   v  (lubrovni^kn   priKtaniščo   velik   anulo-Š.ki   prokoffnorsk!   pnrnik   -^trativmnro^.      ki ima .MG f'lanov 'po^adko in siror «unib Mm-lajorv v  peptrih orij^ntalskib  no?ab. Potni-kov   '.o  na   parniku OTKV im<l  njimi  Unii   ve8 novina rjev.
—   Stavka   avtntaksljer   v   Splitu.   Včorni zjutraj »se  1#e   T«riA*><a   v  Splitu pfavk.,   lastni-kov   in   ioforjpv   .ivfotaV^ijov   v   zinV   |>to-testa   proM   konkuronoi   Putnika.      Nokateri tirarinik!   Putnik«  7. lastnimi  avromoMli  pre-važaio   tui'^.   Stavknio-^i   «io   1>To'<imli   pred kotelom   Bellevue   rtekt   avtomoMl.   v   kate-rom   je bilo  ve£  An^ležov.  Stavka  39 ^ofer-jev.
—  Razstava planinskih stfk v Novein Sati u.  X zve/.i b koujrreeom Zveze pUuii:«4;ih <lru>tev kraljevine  .lu^oijlavije, ki *e juie-ne 5.  t.  ni.   v  Novem  Sad u, bo otvorjeiia v  ta-iiioPji jciii   Soko-]^kt*iii   tloniu    ra/j-tava   iuihm-ni.-ikili slik  ua^ili  planiii. Na ra/stavi l'<> tuđi   v^PD   lto^'ato   7,asto.nano.   Pru^tvn   jt-   že /bralo   1J8   slik.   del   na^ih   uaji"'olj>ili   fot«>-ainaterjev,   in   jiii   po^laJo   na   razstavo,   pole? trsa  pa  tu^li  fo-toprrafije vseh  na>ili planinskih   koo   (4,">\   __   LMeleženci   ko-ii.Lrrt'^a
bo-lo napravili  iz Novela  Sa-la t^  parniknm izle^t   do   ?.e\(^7.n\h   vraf.   do   Prali*>vM.   Nojjpo-tina, Zaječara v Niš, na Oplen**c in  v Fleo-•rnt«l.  Stro.ški  za   to   potovanjc  t«  nmjhni. krr jti 0*1^1 »renu ]>o!ovirna vnztiina. in bodo znašali   okoli   :V2(\   -iiin.   >V\)   val'i   ]ilanioce. da   po   u«Me7.p   kon^rosn   rn   potovaiija.
—   ČeS^oslova^ka     evanjjel.iska  cerkvena občina    v   Beogradu.      V   Hco^rad-u   jo   bila u^ta^iovljtMirt       ce.-ki »slovačka       evan^eljska orkvrMia   oJičina.   \*  Feo{rra<lu   živoci   roho-slovaki   eva.njrt'lJKkr  vo-re   /alirevajo.  nnj fp ■prenese se-lež evai!^<-i.it-k   >>k<»fi.io  \y. Ha<"Ui»^a Petmvec'a   sela   v   I»oo^ra<l.   n«1   fia   v   Xovi   { Sad.   kakop   io   l>ilo   prvotno   dolorou*.
—   Naši  pfaninrf so se vmili h. Franrijt. Purnoali   «mn.  <iq   j»*   1t   na^ib   j»!^'/.r>lrfv  no-• Uvno   oilpotovalo   v   Kraii'iio.   kjrr   >«>   Iia-pskfM^Ui   v  n^uplntif1.!!   Alpr.   S'aŠi   planinci  fi'> preplowili  vrlino vilmv v  Oaupluneji. \' no-Imto  so se   v^i   7>lravi  in  rili   vrnili  r<>niov. Po-lrohoi]   opi,   iiMlmvili  tnj-r   \x>  H>r]   v  pri-ho*luji   š*f»vifki     Plaiiiuskeffa   vr>tni-ka ,
—  Vreme. Vremeas-ka  napoved   pravi, da 1h> manj oiUaeno, topleje, »premecljivo vre-tne.  Včeraj je deževalo v Zagrebu, Beogradu   in   Sarajevu.      Na j vi sja   temperatura jo rnašala   v   Marilviru  in  Split« 28. v  SJcoplju '2o> v Ljubljani  '2S.1. y Zagrebu, Beogradu, Sarajevu  22.     Davi  jo  kazal barometar v Ljubljani 7t>2.(>, iempera'tura je zna^ala 15.4.
—  Neziuui obefienec, Včeraj popoldne 00 našli ljudje  v hostj na ČrnuČsSi, ob levecn bregu Save neznane£a obešenca. Samomo-rilec je bil star okrog 30 let, srednje postave, koštan ievlh las   Na sebi je imel crno   ka/mg~arna^to   obleko      in   svileno     sivo ara jeo  kupljeno  pri  tvrdki žar eri  ter crne, precej  ponošene  nizke ćevlje.  Pri sebi je imel 1 avstrijski žUing, glarmik jn ogle<ia-lo  ter zemljevid  dravske   basovine.  na  ka-terem je bik> napisano >Oreko\-iĆ III a r.< Truplo so pranesli na pokopališće v Crnu-^ah in  ga pokopali.
—   Trije  pofckodovanci.  Sn^ći  so  prepe-ljali v bolnico  51etnega Slavka Z.  iz Hoti-ča pri Litiji.  Doma so kuhali žgaaje, pa se je otrok prismukal do  posode  z vrelo tekoćino in jo prevrnil naše. Dobi I je opekline po  rokah in po  životu    Deiavec  Jo-že 2van iz Most je vceraj v Kranju sekal drva, pa mu je sekira spodletela    in se je hudo vsekal v levo nogo. — 151etneg;a Bru na   V'eitenika   je   snoči   povozil   na   Tyrge-vi  cesti  neznan  kolesar_   Vertenik je pad cl
in se pcšfcodoval na slavi ter po rokah.
—   Vr smrt zaradi uesrečne Ijubeint    V
krC-mi v me-ijiniurski var«i T^anovac ?i }*: konČHl včeraj zjutraj Mrvljenje t*i letni Josip Jakiič. OWesil *e je na jMxlr*trešju. Pre«l leti jo umrla Jakšiou žena in knuilu ?e je zaljubil v mlatio vlovo, s katero se je tuđi zaročil. To-Ia vdovina Ijubezen i^e je zadnje' rj^e ohladila in koneno vdova splob ni več hotela videti Mareira 7^1juMjeiu'a. Jakšič je obupal  in  ^e obcnH.
—  Zet  pa  je  pretepel.   V   ljubljansko bol-nioo so  vč&raj  prepeljali  781etnesa tiiitkarja Jožefa ftemeta iz Oor. Slivnice pri šniarju na  Dolenjsikeni,  ki je  hudo  po^kodovan  po vsem   telesu.   »la^ti   po  davi.   Starrka  se   J3 doma   med   prepirom   lotil   «et   in   ga   prete-pel.
Iz L)ubl)ane
—  -lj (fflkritip Gregoreić<?y^^i spomenika ^ggloženo. Odkritje S. Gre^orči^evegs «po-menika   smo  v   Ljubljani   zaradi   »Javnosti na   Rakeku   v   pomast i te v   Uaicopokojneg^ > -itf*keg»  krmi ja  Aleksandra  I.   Zedlnite-Ija preloUli » 5. na 8. september. Spo-red nledl. — Uprava Soče Mattee.
lj Priprave ia odkritje Gre^rorol^ve^a spomenika, Na Mali šmaren bo v Ljublja-ni lepa alovesnost; druđtvo »Soća^ odkrije spomenik S Lm onu Gre^orčiču na Xapo1eono^rem 'trgu, ob emonskem zidu. Pripravljataa dela bo konćali brez vsake-£a hrupa ln maraikdo doalej aploh ni ve-del, da Ljubljana dobi tako lef) spomenik takorekoć brex dolgih debat in velikih be-sed. kakrftne so pri nas vedno v modi Ljubljana nima umojfo apomenikov v pri-meri s tem. da je prefltolĐica naroda in njegovo kulturno oredidce. Ekrvolj je znano, koliko hrupa je bilo aaradj Prederno-vega, apoimcnika, ko so gra odkrivali pred leti. ko bi ga naj predstavili. Zdaj pa l>i ubijan a odkriva sponi enik brez vsake dt bate, kj© l>i naj stal in nikogar nišo niti nadlegt>vali, da bi kaj zanj priapeval. CclGtni na^rt je izdelal anh. Plecnik in spomenik bo vkljućm kot arhitektonski element v okolicx> univerzitetne knjižnice in Napoleonovejra trgra, kjer že stoji spomenik Ilirije, kamnoseki s© že delj časa na dolu. Kamnosežka dela je prevzelo pod-jetje Kimovar. zidarska pa vodijo v lastni režiji prireditelji. Kip je delo Kirarja Kalina in je že odlit. Podatavek xa spomenik je že postavljen Vanj so vkteaane Gre-porčičeve besede: Brodarjem pomoći neai-mo, naš ćolnič pojrube otmimo!
— li   Mrcdno gibanje trainvnjvkih uslužhen-vpr.   Ker  so se  v   zadnjem  ca**u   eene  Živilom   \n   sploh   vt«em   življ.^n.i^kim   potrebŠČi-nain   dviiinile  za   15   do  -Qr'r.      so  skU*nili tramvajski   ushižbo-nci   predložiti  upravi MŽB oziroma   medini   obeini   posebno   s?[K>nienico, s   katero   IkkIo   pojasnili   svoj   U*žak   položaj, obeneni   pa   IkkJo  prosili   za   povisanje   plac za 5 do 10'■;.    V zvezi a  tem  je za dr3*ri ob 21.30 Kklioan v  dvorano l>elavske?a doma   setanek   tramvajskih    uslužbencev,     na katerem   l»rxio razpravljali o tem vpraAaniu.
—U Na drž. 1. mešČMi^kl deški soli Kralja Petra I. C>»voboditelM v LjubUani (Prule) bodo popravni ispiti 30. tn 31. t. m , vpisovanjp pa 1., 2. in 3- aeptHnbra. Toćnejfti podatki  «0 na razjcUsni deski.
—lj V osmrtnico za pok. Jerfco Hartman
t današnjem »Jutru« se je vrinila ne ljuba pomota, ki je v o<«mrtniH v današnjem »?lo-Tenskcm Narodu« popravljena, vendar pa osnjo ^e po*ebej opO7.arja-nio. PogTeb pok. Jerire Hartman bo natnref jutri, v petek, oh pol $P9tih po-poldne h Ceste na Brdo ftt. 58 na pokopati Vr na Vi^u in ne ob pol &Ti-fih. kakor je bilo v >Jurni« pomotoma objavljeno.
—lj   Pogreb  pokojnega   Antona   Grabel-ika se bo vršil  danes popoldne ob pol 7 uri  iz   Milčinskega  ulice,  ne  pa  ob   16.50 uri,   kakor   je   bilo   pomotoma   navedeno   v smrtnem   naznanilu  v   ^Jutru*.
v Vpisovanj** t Enoletni lrp«T«>ki trfsj. ^otrjen «d minUfr*tTa trsovi ne in indu-trii*. na ifgov?koiii uc-ili^u »1'hriMolov urni i»-Tod<,   Ljubljana.   Domobranska   cesta   15.   je
sedaj redno vsak dan. Pojasnila in brez-placna izvest ja na razpolago. — Ravnateljstvo.
—ij Dvodnevni avtobusni izlet v Gorico in Trst. Prijave z^i avttJuiMii iilot a <ullio-doui iz Ljubljane v uedeljo tlne JS>. av^u-ta t. 1. zjutraj. \ oinja preko Vipave v Uo-rii*o, kj^r *e preuoouje, nat4> v ponedctjeJc dne :>H. avjru>.ta v Trst, *j povratk/nu rvečer v Ljubljanu. Prijave osebno in pojasnila MihelciC, norSTnikov tr^ 1. Tel. i7-<>4. S^n-j-1110 ne .^o nt'kaj intere^entov. zato taku}>nje prijitve.
—lj I drničije ietnikov poziva v«e četni-ke-ustanovitelj? ljul ljanske-ja pododbora na članski ststanek, ki bo v pet<*k 27. t. 111. ob 20. uri v prostorih ^osKlne Marinšek, PrviS na ulica M. 6.
— [j Vpisovanje v solo Glasbene Matice 1« 2. in 3. septembra K> \ pi&ovan j1 v ^ok> Glasbene Mati-o-e. Ra/tt rednejra zao-tka i»o-uka prosimo. «*tar^e ^ojencev. »U jih takoj vpi^ejo, ker je 4. že ra&ielitev urnika, 7. pa redni   ponik.
—lj Najvi&jo glasbeno Izohrarbo n*ni nudi 4rž. konzervatorij v Ljubljani, ki inu flneve vpa*a /a nove in stare pnjenre in 1. do 7. septembra, dnevno o<l 0. do 12. urf v kon«ervdtori>s4;i pi^arn! v (Jo^po^ki u!i<M. OpoMirjamo na lepake. ki >o nalepl>oi\i po me»tu in iz katerih jp ra«vi*ipn vo* u^rnj iKi.š}.h irljiAbeniii wi\'<odov drž. kan>rrv«iti'nja in  £ole  ("Ma^tMie  Ma*i< o.
—lj Cenjcno obćlnstvo opozarjamo u-.; i/.-realno pre^l^tavo, ki bo dane«; in jutri nb 4. uri jopoldne r. malo Slridev Tpnrn'r v filmu  »Zlari  koirfre-ki*.  FJirni  kiiio Ma^i^a.
—lj Tradirionalni diiaHki ^rjrni. *? prione v «*oboto na obi-oajneni prostoru xa klu-si?no gimnazijo!
—lj Društvo >Tabor«. Drevi ob L'O.HO bo rednj članski se^ranek n predavanjem, I*o l«re<lavanju važne društvene zatleve. Vab-ljeni  vsi   prijatelji.
—lj Tatvine. iz avtobusa Božidarja Vc-hovea, ki vzdriuje zvezo med Polhc^im gradcem in Ljubljano, je riilo te dni ukra-denega na Boi Stnikovem trgu veC kljn-ćev. brizgalna, ventilov itd- v skupni vred-nosti nad 2000 din. — V Zupancičevi jrra-mozni jami na Ljubijanskem polju je ne-kdo ukradel delavcu Ivanu Sedeju već ob-leke in perila, v \-rednosti 300 din. — Iz stanovanja Vinka Logarja v Ilirski ulici 6 pa je nekdo odnesel včeraj zlato nalivno pero, leseno šatuljo in nekaj šivalne^a oredja 3 cimer je oškodoval Logarja za 150   din.
—Jj Popravek. Z o/.irom na noUco, ki j«-« jo oi»javi:i Une 5. fivjfUota l(.Ki7. štev. 177, hn. strani ii, v HtoljK'-u 3 v mx»w, p<>d m.i-niovoui; ■> Prosim uradilo |^»j«^nilo«. \as prosim, da blau'o volite objaviti »ledeOe uratiato iH^jaanilo mesUieii« fi/.ikat«: Ci lede izprazneva.11 ja. stranice in jriezni« velja člen 71 niei^tne^ra cwtnejj;a reda, Slu«l>eni iipt r-t. 307 z dne 14. junija 19iMi. Zadnji o»!.*ta-vek tejra člena se Jrla»-i: Fekalije in dnuri odpadki. ki ptn-zrinajo tsnmttl, se ne w»p* jo raztresati in razli vat i po zemljiščiu v notranjeni <le!u meeta. razon kadar se t«> dovoli ob primernih kavte4ah. Zali van ju vr-tov 7 jrnojniro v norranjem delu tnppta je v mi*:k1u [Sitri nave<lrneyra člena jM'ejvveda-iio. na jK-riferiji \xi »p tolerira. — K«4r j*1 treba za zalivanje vrtov prez-nioe odpreti in jrnojnico r«xiMšiti in poLivati. kar pov-zroča il-ti smrad, kot od važan jo gnojnice, je pot-rclmo ui)oral>ljati tA zalivanj^ vrtov tuđi easovna iloločila. '5. oilsfavka intepa rlena, ki dovoljtuj** praznenj« pje?j\\c <>\ 1. a|wi!a do 30. »epteinhtra v času o<\ JO. ure zvefier <io (i. ure rjiutraj. porinii pa *>1 1*0. um z večer do 7. ure zjutraj. — Ker je t*t-ko \'fib I »etnike vrtov tuđi na periferiji pripraviti do tesra, da bi zalivali vrtove v ?ori   nave>lenein   čjw»u. ei  ti   vetScrat  dovo-
l^ujpjo na-lmenio z&Hvaoje vrtov * unciojnl-co v dnevnom čju*u, kaj* nioti vca«ih otkoli-00. yadi*«istvo in kazno^anje po doloftlih oe^tne^a policrp&p^a roda »p«rt» v kompe-tei*co uprave policije. Z otlfi^odm spođto*-a-njem   tiskovni   referent   J.   Vomberffar.
—lj Zadnje đnerve potujejo pređeo Ljubljana mnogi češkaslovadki aicademikl. kl ne morejo prehvaliti lepote našega mesta in prijaznosti prebivalcev, ki so jim kot vodniki in srvetovalci zeki ustuini. Bratski \-isokodold, ki prenoćujejo ofaićajno v Akademskeni domu v Kolodvorski ulici, se zadržujejo pri nas dva ali tri dni, nm-kar se odpeljejo na koleaih po skoipinali proti Bledu, čigur lepoto pozna jo malone vsi  naši  severni  bratje.
Iz Celja
—c Srr-ka mladiimka orcaniianja JNR r* celjski <*rez bo imela uBtanovni obrr.i rlor v nedeljo 5. septembra ob pol 9. dopoldnr v* Celjskem <!<>niu v Cel^i. i'olef? d-»l#»patov in članov krajevnih mUdinskih onparuzjfii iz reljskeira weza so bodo ustaTiorne$?a obr-npvra zbora u«1t-!<^iili tuđi delegati iz Ljuh-ljan» in narodni noslanec ff. Ivan Pre»'cor-šek.
—c Na prvem rrilnrni vlan^kem »estjin-kn mlndin^kr or^aiiiiarijr JNS za m?sto C**lj*\ ki bo v pHieik ob -0. v khihciki sobj Celjskoga doma. l>o povoril narodni poslanje i». Ivan Mravlje.
— c Sokolske lankoatlet^Ue tekme. V nedeljo -i*, t. ni. ob 9. dopoldne *we bo«1o pri-cele na dlaziji v Celju izbirno lahkoall^t-*;ke l.'kme eelKke ^okolnke žujv k\ i«e>ta-\"0 župne reprez^ntarire, ki bo tekinova.a 6. septembra na m«»f1^upnih t^kniah v 7a-grelu.
—r Ma>a na prostom bo v nedeljo *->.) t. m. ob 10. polejr Fri?chaufovega doma nr» Okrilju   nad   Loffarsko  dolino.
—c  Dt?   ne«ir^ci.   Ko  je   lftle-tni   mlinarski
vajenec Frant* OorenSek v ViSnji va»i pri Vojniku popravi jal v torek v mlinu jennon pri mlin^kem kolesu, ga je jermen ttirabii in mu zloinil i_lvo roko. V* pooedeljek je padel 'JTlotni, v Mu rako Sredi45^ pristojni Juro Zailravet1, dninar brez stalnejja biva-liisča, z neke bnieljskp mi^ilnift* na I'ol/.p'i: već metrov «;loboko ter ^>i zdrobil čeljust in si zlomil il^no roko. Pone^re^enca ?e zdravi ta   v   celjski   l^lnici.
—0   X  t*olj-*Li  holniri   |o   umri   v  KTrdo  47-
letni tovarni-ki dolavef FraiK Lubej \l Kresnik   |»ri  Teharju.
Iz Kratija
—  Obisk angleških dijakov. V nedeljo in ponedeljeke s>e je mudilo v Kranju 11  dijakov / Malvcrn C'ollejjc, kj je cnak na .i realni  giinnu/iji.  Spremljal:  so  jih  4 profesorji. Učene i tega zavoda prirejajo vsako leto pod vodstvom   svojih   profesorjev   izlete   v   tuic države, letos si je označena skupina izbra-U   Jugoslavije   kamor   so   doptovali   preko Belgije, \ crnci je in Avstrje. Ii*top\,li so aa Jesenicah,  odkoder  so   se   podali   na   Bled, potem   pa   v   Bohinj,   odtod  pa   čez   Knmnu na   Tričav.   Vračali   so   se   ^kozi   Vrata   in .Mojstrano. Povsod so se ustavili po par dni, teku   tla   so   bili   skupno   na   potovanju   14 dni.  V   Kranju  so  prcnoCeval;  v  gimnaziji.
—   Prah . . .     Kljub   vsakodnevnemu   dva-kratnemu   škropljenju   nc/misen   prah   z   naših čest še /davnaj ni odpravlj&n. SJcroplje-nje ialc2c 1« kako pičlo  uro, potem  se pa 7a avtomobili zopet /^rinjajo oblaki prahu. V tern pogledu ni na Mestnem trjju nič boljke, kot morda kje na periferiji. V mestu sa-mem   pać  prednjači   Preseniov*   ulica, ki   je tnko o/ka. Jelenov klance, fravskr most, cesti   na   kolodvor  in   proti   Gaštcju,  kjer  je povsod Dgromcn osebni promet, so ispostavljene največjemu  prahu,  čeprav je  tod do-hod v mesto, kar mom na  tujca napraviti impozanten nepozaben vtis, da  ne omenja-mo   tovarniškejja   delavstva      in   uradništva ter  domaćega  občinstva,  ki   potuje   n«a   kolodvor  in   ki  pon-ino  in   udano   prenaša  to iiadloco.   Pretekli ponedehek  se  jo  pA  ćelo pripetilo  in  to ne  prvikrut, da  niti  prostor pred »Staro pošto«, to je  Mencingerjev trg /  vsemi  pripadajoćima ulicami dopoldne n;. bil škropljen, radi česar je bilo ob poveča-nem prometu še već prahu. Zakaj se je to zgodilo,  ne vemo.
—  Tuji izletniki v avtomobilih "n avtobu-sih se  pogosto vozijo skozi Kranj.  Najbrž se   vračajo   i/   Dalmacije   ali   drugih   južnih krajev. \re0inoma so to Avstrijc;- in Nemci, doćim Cehc vidimo vc^ji dcl z osehnimi vozovi. Ne cni, ne drugi r*a ne poiabijo zt-havljati  čez  naše   ceste.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, dave* posebej. PreKlici« izjave Deseci* Dio 1«*-%
davek poecbej
2a plsrrrece odgovore glede tnalin ogiaoov )• treba  pnlolitj zn&mKo.  —  Popustov ea maie ogiaae oe priznamo.
Beseda 50 par. đavek   poaebe] Najman]«;!  znesek  9 £Mb
'                      IdCEM
pri pospodih trgove ih 7. jfa-anterijo in konfekcijo v Ljubljani ali v Kranj'i različno bla-Co za prodajo po deželi. Pa nudre poslati v upravo >Slov. Naroda? pod Kavcije zmože.i'-d<>   1.   eaep'rMiihra.                  1907
EXOSl)IiXO STANOVANJE event. 5 kal>inetom, kuhinjo in nritiklin isče mirna stranka hrez otrok sa oktober. Si»uren plaenik. Ponudbe na upr. >Slov, Na roda c  r>od  2 Cisto in snažno?
108,S
PRAZNO SOBICO oddam   en!   osehi   za    1oO     iin Die^^cno-   povene 11   vhod.   M*^t-li trg 11-1. Cigiič.               2000
Beaeda 50 pax. đavek poeebej. Najmanjdi znesek 8 Din
5U PAK  tNTLASJE
ižuriranie, vezenie zave«, peri Ja. ntonojjramov. ijuinbnic. Velu ka zatona pena Po B.75 Din »i»iP»ena<' fi«*iw*»»Uka 12. .
NOVOSTI
perila,  obleke,   pum|iarice    itd. nuili ceneno:
P  8 & S K  £ R Sv. Petra & It 24
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem tužno vest, da nas je za veđno zapustila na5a predragra žena,  mati,  stara mati,  gospa
Jerica Hartman
Pogreb drage pokojnice bo v petek 27. avgusta 1937 ob M 18. uri (ob V«6. pop.) iz hiše žaloati, Cesta na Brdo stev. 158 na pokopaliiče na Vicu.
Roin* doUna — Ta«en, 25. avgusta 1937. 2alujoče rodbine: HARTMAN, GALJ:, OVCAK
Makulaturni papir
ptmđm
oprava „Slovanskega Naroda" Lfobljana, Kaaflfeva oflca ttrr. 5
JESENSKI LIPSKI SEJE IH 1937
OD 29. AVGUSTA
60% popusta na nemJkih Železni-cah,   znatni   popusti   v   drugih
državah.
Vsa pojasnila đajejo:
Zvaničai biro lajpcHUcog sajma — Beograd — Kn« Mlhajlova 83/1.
DO 2. SEPTEMBRA. in Ćaitni sastopniki;
Ing. 6.T0NNIES- Ljubljana, tyrirva 33. — TcL 27-4Z in
Jo«. Becjak — Maribor, Gosposka ul. 25. — Tel. 20-97.
V  globoki ialosti BporoCam pretuino vest, <3a je danes, 26. av-gusta 1037., ob 3. zjutraj premini! moj dolgoletni neumorni dru-Žabnik  gospod
FAJDIGA FRANC
BVtopođjetnlk ln trgovec v Kamniku
Proaim, da neposabnega pokojnika ohr&nite v blagem •pomlnu.
V  KAMNIKU, dne 26. avgusta 1037«
KREGAR ANTON, avtopodjetnlk im mahanllr v
Stran 3
»SLOVENSKI   NARODC  eatrtek. M. avgtuta 1W7.
Stev. 1W
Kaj nam pripravlja naša
Talija
Opera in drama rta pripravili pester repertoar, kl so na nje« tuđi izvirila domaća dela         mmm^t
Ljubljana, 26. avgusta 8 ponedeljkom sta oba ožavela, hram visokega in kontra c in vserni vmesnimi legami in notami ob glavni promenadi ter njegov pobratim, kjer podajajo vezano in nevezano bes**do brez mtadra. Dva meseca so počivali koatumi in baroke, nihče ni preslikaval in prestavijal kulis. ni brenkal do onemoglosti po gla*nrirjih in tuđi prah Be je brez skrbi nabiral po zametu. V tem času so tuđi oni, ki smo jih gledali enkrat v srednjeveSkih, drugič v orientalskih ali aajatskih oblačilih, pa v fraku in smokingu ali samo s figovim peresom, s plešo ali brez nje postali ljudje nam enaki in se porazgTjbiLJ na zasluženi oddih. S ponedeljkom so spet postali oderski ljudje, nić već svoji, povsem drugačni, v drugi podobi, drugi g-ovoricdv TJmetniki izpre-ininjajija zunanjosti in notranjosti so se »pet vrni1. na svoje priljubljene deske.
V drami je zaposlen ves ansambel, kajti te za začetek so pripravljena dela, pri katerih sodeluje vse, kar se počuti dramsko. Prav vsi so vpreženi, tuđi oni, ki smo jih že dalje časa pogrešali, a se jim je medtem povrnilo ljubo zdravje, so spet v krogri dramske družine. Zq takoj za otvo-ritev sezone nas bo drama presenetila s prvovrstnim sporedom. Višji režiser prof. Osip 6e*it se  sploh ne  more  ločiti  od  re-
fiserskeg-a zvezka, kajti nič manj kakor 5 del so mu obesili na glavo. V drami nam pripravlja Shakespearjevega >Cezarja« z Levarjem v naslovni vlogi in s sodelova-njem vseg-a dramskegra ansambla. Isto-Časno studirajo tuđi nekaj veselega: ni-»kega klasika Suhovo-Kobilina satirično komedijo 3>Tarelkinova smrt«. Tuđi tu so-deluje vse, kar v drami lejze inu gre pod vodstvom režiserja inž. Stupice. Isti režiser pa pripravlja Se drugo senzacijo: dram sko osobje bo igralo opero, čeprav morda ne tako razkošno, kakor njihovi tovariši ob promenadi, vendar se ne sramujejo priznati, da bo bolj beraška. Vprizore namreč Angleža Brecht\veilla ^Beraško opero«. Da ne bo pritožb glede preobilice tu-jih avtorjev, se pripravja tuđi izvirno slovensko delo in sicer drama >ViničarjU, ki jo je spisal pisatelj romana ^Serenis-sima« Pahor.
Ostali spored še ni dokončno določen, Javili pa ga borno čdm bo zrel za javnost.
Kaj pa opera? Tu so za zdaj brez ravnatelja. G. Polič je namreč bolan in ga nadomestuje višji režiser Šest. Toli je zaposlen, da mu je sleherna minuta drago-cena. V svoji sobici, kjer deli krov in so-svet z arh. Franzem, skoraj ni bilo prostora za trojico, dasi ne bi bilo treba za nas vse položiti na tehtnico niti dva stota. Dobre in zidane volje, s precejšnjo porcijo šegavosti, švigajoče iz njegovih po-rednih oči, pripoveduje trenutno vsemo-gočni   gospod  direktor:
Za novo sezono in predsezono je vse v polnem teku. Za prijatelje operete, in U so trenutno v većini, pripravlja naša stara po letih mlada znanka ga. Balatkova Par-rnove ^Amaconke«, ki jih je njena moč-nejsa polovica v Brnu popolnoma prede-lala in modernizirala. Zastor za to predstavo se bo dvignil najbrž že 5. septembra, će pa ne bo Šio vse po sreći, pa gotovo do 11. septembra, Zakaj ne bi enkrat režiral nežni   spol ?
In opera? Donizzetijeva »Linda« z gdč. 2upevč*»vo kot gostom. Ta melodijozna opera, polna prekrasnih melodij, bo pod taktirko g. Neffata gotovo ugajala. štri-tof pripravlja Kienzlovega >Evange!jika« z Gostičem v naslovni vlogi in Cajkov-skega >Evgenija Onjegina« z novo za-aedbo in scenerijo, ravnatelj Polič pa Mo-zartovega »Don Juana«. Da se zaradi dol-g-oćasja ne bi pretegnil, so režijo vseh teh
oper naložili na moja. ramena. Bo Se nekako Slo.
— Ali ne bo preveč, sem pripomnil, saj ste udeleženi tuđi v drami in je treba za to  Že   izdržljivosti  maratonskega   tekača?
Bom pa se to poizkusil, saj so tuđi ča* sopisi polni samega sporta, kl je menda danes velika moda. Opera pripravlja tuđi novo vprizoritev »Manon LeacauU z novo angažirano Ksenijo Vidalovo, ki bo pela tuđi Marinko v »Prodani«. Ostali repertoar se bo ćrpal po možnosti iz svetovne glasbene literature in tuđi tukajftnje. Naj omenim VVagnerjevega »Lohengrina«, ki se bo našemu Franzlu gotovo dobro podal, dalje Ponchiellija >Giccondo4\ novo vpri-aoritev Verdijevega >Rigolettar, Musoi> skega » Borisa Godunova«, Borodinovega »Kneza Igor ja« dr. Svare slovenskegra prvenca 3>Kleopatro< in kot delikateso za. 100-letnico Forsterjevega rojtsva »Gorenj-skega slavCka«, ki ga je v to svrho muzikalno na novo redigira! ravnatelj Polift. Ražen tega borno po možnosti ponovili nekatere opere, ki so občinstvu zelo uga-zale, kakor >Francesco de Rimini«, ^Plamen«. »Boheme« in na željo morda se katere   druge.
Tuđi priata* operete prtđejo na svoj ra-Ctm. Na sporedu bo isvirna slovenska opereta »AnčJca«, 4ek> komponista Dobeica. Soveda ne bo manjkal preizkuseni Bene*, katmga Bagerje poma vsa Ljubljana. Predvajali borno njegovo >Pariianko«. Balet ae bo predstavu s samoetojnim ve£e-r&m in bo izvajal Lothkov >Hudič na va-si<, ki ga bo pripravil najbrž nas domaći baletni mojster Pino Mlakar.
— Govorili ste o gostih. Kdo pojde, kdo priđe?
Spremembe v ansamblu so velike. Del članov je podpisal drugje: Gostič v Za-gfrebu, enako Župevčeva, vendar bosta oba redno naSa gx»ta, tako. da jih njuni prijatelji ne bodo pogreštti. Tuđi ga. Zlata Gjungjenčeva ni več med nami, podpisaJa je v Beogradu, je pa zatrdila, da nas bo prišla večkrat obiskat. Vidite, tako je pač s tiči pevci. Tiči letajo in tako so odfrčali na drugt> ve,jo. Toda, življenje je takSno, da prilete na prosto vejo drugi tiči, ki tuđi pojejo in uprava se je po-brigiala, da bo selilke nadome5tila s prav tako kvalitetnim!. Na vidiku so novi solisti, naši in inozemski. vendar zadevna pokajanja še nišo končana ir» z imeni ne morem post reci. Nova pridobitev je lirski »opran  Ksenije Vidalove,  a tuđi  zbor je
pomlajen z nekaterimi no\*imi svežimi glasovi, enako balet. Vse se presnavlja, na* teater  tuđi!
Za  slovo  pa še to:  med velesejmom  bo-I mo predvajali na prostem pred poslopjem
1   Glasbene   Matice   »Cavalerio   Rusticano«. M. P.
Le vane vski se zopet oglasa?
Brezuspeiao prizadevanje amerižlcega letalca Matterna, da bi našel pogrešanega ruskega tovariia
Vladna komifija za or<^nizarijo poletov iz Moskve v Ameriko pravi v evojem poroci lu z dne 22. t. m.T da so zopet prest regli n^razlocn^ znake, sližne na valu in v času, znacilnem za oddajno postajo na letalu Le-vanevskega. Prestreffli eo eamo nekaj črk. Komisija domneva, da ima L»?vanevski po-kvarjeno oddajno postajo, doci:u sprejemni aparat najbrž deluje. Zato js bilo vseni >, -vernim stanicam naroceno oddajati poročila in poiskati zvezo z Lavanevskim. Iz Fair-bankea porocajo, da ee je moral ameriški letalec Mattern na svojem novem poletu nad polarnimi kraji spustiti na tla štiri milje od Fairt«nksa. Tako ee j^ izjalovi! tuđi dru^i njegov poskus, da bi našel pogreša-nejia   ruekepa   letalca   Levanevskega.
Na u radnih mestih v Moskvi izjavi jaja, da ni resnicna veet o vainih osebnih izpre-menibah v sovjetskero letalstvu v zvezi s katastrofo Levanevske^a. Posebno odločno zavraeajo vest, da bi bili aretirani mehani-ki, ki 6o pripravljali letalo Levanevskeg-a pred startom. Letalo sta pripravljala pod osebnim nadzorgtvom Levan^vskejra same<;a samo mehanika Pobežimov in Godovikov in oba sta tuđi odijela z Levanevskim. Poro-riio vladne komisije omenja tuđi najverjet-nejši vzrok nesreće. Strokovnjaki manijo, da se je na letalu pokvarila olje dovajajo-ča  cev, kar ee  v letalstvu pogosto zgodi.
Vladna komisija za organizacijo poletov iz Moskve v Anieriko pravi v svojem poro-Cnlu, da ee je napotil ameriski letalec Mat-tera po 6vojem poskusnem poletu iz Fair-banksa nad 14H. raeridianom proti obali in proti 75. stopinji severne širine nad Ledenim morjem. Vmil se je nad 150. meridia-nom na Barrowov rtic. Nikjer ni našel niti najmanjšega sledu za letalom Levanevske-?a. Wilkinsova ekspedicija je prispela do šmidtovega rtifa, letalec Građanski je pri-letel do naeelbine Kreste ob reki Pjasini. Tri velika letala ANT-^, ki so se udeležila šmidtove ekspedicije na severni tečaj in ki bi bila morala po temeljiti pripravi odlete-ti za Levanevskim, še ni«> krenila iz Moskve, ker se je izkazalo, da bi slabo vrenic okrog eeverne^ra tečaja o^lo:nM>l»o^ilo njihovo iskanje. Poleg tetja bi L-ila pa letala in njihove posadke v veliki ne va mosti. Vod ja te pomožne ekspedicije je namestnik vo>1\e ekspedicije na severni tečaj prof. Šmidta ševelev, piloti so pa letnlei, ki «o ^e nedavno vmili od severnega tečaja Vo<1opjanov, Molokov in Aleksejev. Za krmarja vo<liine-pa letala je bi I imenovan major Spirin. Ledolomilec >Kra?inc ne mo:-; prodrali na-prej proti 6everu, ker sa ovira   led.
Pilot Matiem je izjavil pojebiienuj poro-eevalcu moskovske >Pravde<, ki se slučajno mudi v Fairbanksu, kako hoče i&kati I*evanevskeji«i. Predno prileti iz Kalifornije rezervno letalo. nanierava krenili večkral I>roti neveru. Preiskati hor« ledeni pas, ko-likor ga bo pa^ mogel, ol>en^m bo pa ^ku-sal dognati, kakšen je sploh položaj glede ledu v polarnih kraiih. Letališče v Fair-bankeu je tako pomanjkljtvo, da Mattern ne - more vzeti več pogonskih snovi nev;o za 10 I ur. V tem času pa lahko preleti »amo 50o km od ocvale Aljaska proti tečaju, i^če pol-dnigo uro pogre<šanega   letalrj«   in se  vrne
y Fairbanks. Rezervno letalo je že krenilo iz Se>altla v Fairbanks. Cim priloti tja, iz-popolni   Mattern   zalome   pogonskih   snovi   in
krene v*aj do 80. meridiana. Mattern meni, da bo treba ustanoviti 700 km severno od ekrajne totke obale še eno l»azo, kjer bi n»ogli letala preekrbovati z bencinom iu oljem.
Kanadski letalec Bol Rendell, ki je star-tal v Aklaviku, da bi preis?kal severno obalo Aljaske in Kanade, je priletel na Barro-wov rtic, ne da bi našel le najmanjiso sled za Levanevskim.
Izredno slabo vretne v sovjetakem delu Arktide Se vedno ovira iskanje Levanev-skeg^a z ruske strani. Nekateri ruski \e~ talci so bili zadržani na svoji poti v kraje, od koder naj bi se pričelo iskanje. Ledo-lomilec »Krasin« se prebija skozi led in meglo na severu od Aljaske. Na ameriski strani prodirajo proti severu Matternovo in tri druga letala, kolikor jim pač do-pušća slabe vreme. Polarni raziskovalec "VVilkins se je dvignil s petinu tovariši v OntaJ-iu s svojim hidroplanom in poletel proti Fort Smithu, kjer se pridruži drugi rešilni  ekspediciji.
Ker so nekateri prebivalci otoka Bar-tera 480 km vzhodno od Barrowskeg^a rti-ča trdili, da so slisali brnenje letalskih motor je v približno v ćasu, ko bi moral leteti nad temi kraji I^evanevski, je pre-iskal pilot Rendal, kraje od Herschlovega otoka do Barrowega rtiča 700 km daleč in se večkrat spustil na tla, da bi vpra-šal domaćine, ali so videli odnosno slisali letalo Levanevskegu. Toda vse njegovo prizadevanje je bilo zaman.
Stanica Severni tečaj znova poroca, da bi se lahko na njeno letaJisće spustila tuđi teika letala. Okrog severnega. tećaja je »iaj 3—5" po nićlo. Krenkelu se Se ni posrećilo ujeti signale oddajne postaje Le-
vuieokega. Na Rudolfovcm otoku so ne-kater«. letala trpela, ker Je nenadoma pritianil mraz. Na ^gornjem letališću je pokrila letala do 20 cm debela ledena skorja. Le<l je polomiJ krila enegra letala, zlotnil radijski dro^ in pretrgal antene. Letala na spodnjem letaiiSču so ostala ne-poskodovana,
Tretja arktična petletka
Sovjetska vlada je določiU v glavnih obri-sih program  tretje arktične petletke —  na
pet let raztegnjeni nacrt oevajanja arkticnili krajev. V tem času hotejo Rusi ustanoviti in tehnično opremiti 23 novih polarnih sta-nif. Naj važne jša naloga teh stanic bo obve-ščati o vsem potrebnem posadke po Severni morski poti plujocih ladij. Opazovanja polarnikov in letalcev v območju ^eh stanic bodo nudila sliko stanja Vedu na vsej poti in bodo odločilna za plovbo. Nove polarne stanice nameravajo zaraditi na Nordenskjo'-dovem otočju, na ofoku Malv Taymyr, na otokih Petra Kvrova, na rti^u Neupokoje-va itd. Obenem z že obetoie«imi polarnimi ^tanicanii bo doseplo njih Mevilo v Arktidi 79. Štiri nove polarne stanice hočejo Rusi zaraditi   že   letos.
Veliko pozornost bodo v tretji petletki posvetili zboljšanru t?hnične oprenve polarnih etanic. Inslrumenti in aparati, uporab-ljani doslej v Arktidi, bodo nadomeSčeni z
mnosjo loljšimi, po moino&ti a vto matičnim i. Polarne stanice dobe tuđi aparate za s;le-danjp na daljavo, tako da bodo njihove po-sadke ne samo poslušale, temvec tudl gl?-dale važnejše do*iodke v Rusiji. Zato bosta ekrbeli televizijski stanici v Moskvi in Le-ninijradu. Obenem je btl t-udi že iadilan nacrt ustanovitve radiobrzojavne zveze ark-tičnih krajev r Moskvo. Ko se vme Papa-ninova skupina z ledene gore pri severn^m tečaju, krene tja drujia ekspedicija, ki ee N> pomaknila eim bolj proti severu, kjer ho nadalievala znastveno dMo prve ek*4pe-dinje. Nova polarna ekspedicija na le<iolo-milcu l>o organizirana prihodnje leto, sjedile ji bodo pa ekspedicije leta 1£MO in 194t. Kot gonilna eil« v Arktidi igra važno vlo-cro >modri premoge, namreč vet?r. Moč vo-tra izrabijo s pomoć jo pos^hnin aparatov za radij^ke poslaje ter za razsvetljeA'anje in poffon raznih aparatov in mehani zario v. V tretji petletki hocejo postaviti v arktičnih krajih 20 novih, Še moenej^ih naprav za iz-korisčanje vetra. Pri polarnih staTiirah z*irade tuđi nove stanovanjske hi^e, kopa-li^ča. kurj«ena sklarlišča za sočivje, staje za živino in ćelo tople ffredire. kjer IkkIo gojili socivje. Tako hovejo Ru^i stvisoma izbrisati iz zemljevida vsa bela m.^a, torej vse še  neraziskane polarne  kraje.
Poskusi z največjim daljnogledotn
V Pasadeni v Kalifom i ji ao napravili oni dan prve tospešne poskuse z na.jve^jim daljnogledona sveta, najneščenim v bližnji WtLsonovi zvezda-rni. Daljnogled ima poleg drugih tehnačnih izpopolnitev to prednost, da so v njem montirane ogromne leće, naj-večje, kar jih pozna jo došle j zvezdoslovci, vlite po novi optični formuli, ki sta jo odkrila dr. Welbur in Breyton. Te leće zbirajo mnogo več svetlobe kakor druge manjke, kar omogoća fotogmafirati tuđi take nebesne pojave, ki se doslej zaradi prevelike hitrosti nišo dali fotografirati. Z novim daljnogledom, spojenim z reflek-torjenn. so že napravili spektralno analizo meg-lovin, oddaljenih od naše zemlje 80 milijonov svetlobnih let in 30.000 - krat manjših od najmanjše, s prostim oćesom vidne zvezde.
Spektralne analize bodo zvezdoslovci še proučili, da se ugotovi, ali je hitrost naj-bolj oddaljenih meglovin v skladu z njihovo razdaljo od naSe zemlje, kakor pravi nauk o ekspanzivnosti v&emirja odnosno Einsteinova relativitetna teorija. Zvezdo-slovec Wilsonove zvezdarne dr. Humason je v pogovoru z novinar ji izjavil: Zdaj bo-
mo lahko opađB0*vali zveađe, ki jHi do#l*j sploh nismo videli, kakor recimo m«*g;lovi-nc v aooveadju Velikega Medvjeda, verjatno najbolj oddaJjene, kar jih poznamo.
Franc Fajdiga
Kamnik, 26. avgusta.
Davi ob 3. je podlegel v Kamn-ku posle-dicam hudth notranjih poskodb. ki jih j© dobil pri avtomohilski nesreći 6. t. m. v Bohanju, s|>lo<šno znani kemniški avt«bi**ni p*xljctn-:k   in   trgovce   g.   Franc   Fajdiga.
Po«kujni je bil rojen leta 1887 v Kamniku kot sin gostilmoarja in znanega Icsr.c^a trgovca Josipa Fajdige. S\cd najagilnc ]>imi našimi some&ani je bil pokojn* Fajditja flo-tovo  eden   najpožrtvovalncjših   ja>inh   de-
lavcev. Po svojem dnevnem delu in skrHi /a družino se je z vso vnemo p<*svev.a] mno-<jim društvom in organi7,ac:jam. /lasti pa je Kilo \-/4>mo njc(K>v<> delv v ijasil^lih vrstah. Nad 2S let je bil funkcionar kamnKkeqa Ciasilskci;« društva, ki mu je doljjo vrsto let voiJil tajniške posle, «xi ustanovitve ka-mni^kc gasilske /ojpc pa ie nil 1R let njen tajnik vse do letos, ko ic bil razrešen te dolznosti. On je dal tud' iniciativo za usta-novitev kinematografa kamniških gavilccv, ki lepo procvita. Za zasluge je prejel vei odlikovani, a ("ieAkoslovaska vatrt^gasna obec ga je 1. 1933 imenovala /-a svojega čast ne ga člana in ga odlikovala i /lato kolajno z* njegovo  vneto  dcW>   v   gasiKkih   vrstah.
Pokojni je bil ti*d; član uprave Zdru/e-nja obrtnikov, trgovcev. gostilničarjev, kino pod jetri ikov, Zve/e avtobus.jsih podjetm-kov, bil je pa. rudi zaveden Sokol, a od 1. 1^26 dalje tuđi predsednik kamni^ke »Lire«, enega na^ih najs-tanejš-h pev^kih društev, ki je pred štirimi leti proslavilo 50-letnieo obstoja. Njegova smrt pomen: /a v«se to organizacije hudo i/gubo in težko ga bo pogrešal vsak, kdor ga je poznah
Za pokojnim /alujejo /cna in štirje ne-pre«ikrbl jen; otroci, tri sestre in tri ic brat-je. Kl većnemu počitku ca spremijo v sobo-to ob 16. izpred C^asilskega doma na pokopa ISš-.'e  na ^alah.
Rodi vri em u delavcu in organ i /at oriti ohranjen časten spomin. lTgle<ini, težko pri-zadeti  rodbini  ntiše  iskreno so/aljc!
PRUATEI^IICR  MKII  SF31O4
— -   Soaedova   M.iri^ka   ^oto\'O   «-aka,   da, ji  prijete  pečena   grosi   v   usta.
—   Zakaj  pa posi?  Saj ae vendar re^-e »peleni  golobje*.
—  N^o,  kar poplej njena   u«ta
PROSTOVOUNA GASILSKA ČETA KAMNTK javlja protu*no vest, da je njen dolgoletni iz\'ršujoći Ćlan, četni tajnik, brat in tovariš, gospod
FAJDIGA FRANC
avtopodjetnik, trgovec v Kamnku itd.
danes. dne 26. avgusta 1937., po težkem trpljenju v 50. letu življenja za vedno zatisnil svoje blage oči.
Pogreb blažega pokojnika se bo vrSil v soboto 28. avgusta ob 16. uri izprc«! gasilskega doma v Kamniku.
V tihi žalosti prosimo vse prijatelje in tovarise nepozabnega pokojnika, da ga ohranijo v blagem spominu.
KAMNIK, dne 26. avgoista 1937.
UPRAVA PBOSTOVOLJNE GASILSKE ČETE V KAHMKL
Anđre ArmuKty:                                                    74
Prlncesa Symianoua
Vračađa se je iz Kalkute v Šang-haj, kjer je imela opravke, ki pa o njih ni hotela podrobneje govoriti.
Po juhi je bik) samo ob sebi umerono, da se je razpredel pogovor o Kitajaki in njenem prebival-stvu. Izmed stirih potnikov ie bil Robert de Bran-celin edini, ki te dežele ni poznal. V značaju mo-ških — pa tuđi žensk — je znal igrati v takih pai-merih vseveda in izrekatj svoje sodbe. Vsak je gledai na Kitajsko s svojega vidika in v skladu 8 svojini temperameaitom: Je-ae de Mervent kot bistroumen, previđen diplomat; ladv KiTlfenorova z vid&a, lastnega vsem Angležean; oče Didietr s prizanesljivo fiflozofijo, ki pa ni bila brez prave ostroumnosti.
—  V spjlošoem rečeno, kaj pa je piw za prav ta vaša Kitajstea? — je vprasal Branceiin.
—  Ce rabite ta svojflni ^aimek, je poteticana gospa* da vam odgovori, — se je atsmejal Jean de Merveal.
La4y Kiilf erooova ee je aačođtta:
— Kako to?
—  Hm ... zato, ker je kot Ang&ežinja .. . Ugamila.  je,   na   kaj   namigava,   pa  je   š!a   mirno
preko tegra,
—   Odgovorim mu,  toda  najpirej bd  rada slila)a vaSo opredelitev.
Jean će Merve»r>t se ni dal prositi in brz je de.
jal:
—   Ce verjamete temu» kar pravi oficije4en ki-tajefei   prircčsnik   »Ci»na-Year  Book«,   je   Kitajska mogočesa  republika pod upravo parlamenta, obsto-ječega iz posflanske rfx>rnice in senata, čjgar člane voli jo po aplofad vofetei pravici ...
Otanoflfcnil je.
—  Čemu se amejete?
—  Ne ooarajte se na to in nadaljujte, — je de-jal miGtjonar.
—   »Chdna-Year  Bork«   citira   v  stsrogem   redu ustavne   dotodbe,   brodovje,   arm^do,   raadelitev   na. ve4ike   province   pod   upravo   guvemerjev,   njihovo ackninistracijo, poiicijo in   sodno   oblast,   akratka vse: kar tvori adaj ureditev vsakega velike^a na. roda.
—  Bravo!  — je vzkliknHa lađy Helena parog-ljhro. — G*ejte, kaj ?e previ govoriti kot  diplomat. Ali bi bila preveč indiskretna, oe bi vas prosila,  da bi nam odfcriii svoje osebne naacre.
—  Varajte  se,   nazaduje  hl  vam  jih  res   lahko povedaJ, — je od^ovoril mtedi stase.
—  Dvotnim.
—  Ali je to izztvanje?
—  Ce hoćete, je.
—  Ce je pa tako, ne bom več okleval. Sedanja Kitajska . . .
Ker mai pa beseda ni šla iz ust, ga je jela lady Ki!ilfa<norova  zbodafti:
No,   kaj   ste  že   konćali?
—  Ne,   išČetn  pirimercv,   ki  bi  mi  pomagala  točno izraziti  mojo  mise4.  Ali  poznate esnghajski   >New World4:?
—  Seveda  ga  poznam. Toda  pozaboli ste,  da  so najine definicije   na/menjene   grofu  de  Brancedinu.
—  To je res. >New World«< je torej v Šang-haju nekakšen Iiuna-Park,  to je L«Jia-Park za izrecno potrebo kitajakega življa. Njegovo ogromna pročelje zavzenia dve u4ci, njegova tri nadstropja ima-jo   nebroj  oken,   ki   napravi jo  zvečer,  ko  so   racz-svedjena,  na g'l^dalca mogočefi  vtis.   Ce pa pogleda   radovednež  na   drugo   stran   ptročelja,   najde   le golo  praznoto.
—  Prazaoto!  — je vzkiiknil Robert
—  Da, samo praznoto, — je potrdil de Mervent Za tem mogočnim pročeljem ni nobenih stop.ric,
nebenih »treh, nobeoih tal in stropov. Videz je aasno zunanji — Mske believe — očesna prevara — to je. kar izraza v sploenem poiitiko oficijelne K*aj*e. Kaj pravite moji opredelitvi?
—  Zadovoljila  bi   me  dovolj,   če  bi  za  tem  iluzornim   pročeljem   ne   mrgolelo   stiri   sto  milijcnov ljudi,   predstavljajočih   četrtino  prebivaldtva   naže semlje, kar je pa£ vredno toliko, da mislimo na to.
—  Misli se ira to, gospa, no dvomite o tem. Toda doklea- bedo  Kitajci to,   kar so . . .
—  Kaj pa so zdaj? — je vpnašal Brartcelin.
—  Mai>a nepismenili nearećnežev, namogočih pa"i-snuiknjencev, brez oV>loćene vere, toda polnih naj-gršega praznoverja. bolj navadma čredti, nego narod, je će ja! a lady Helena.
—  To ni povsem točno, — je pripomni] misijo-nar mirno.
—  Gotovo je vaza dolžnost biti prizanefiljiv, o^c.
—  Hiti prizajiesljiv  ali  p»raviČeai  ni isto. Ta masa,   kakor ste  oenačili   Kitajsko,   goapa,   ni  povtv-m antipatična v svoji ogromni većand. Da mish  samo na življenje, jed in razmnožavanje, da nima smisla za skupnost, ki deda iz črede naffrid, da ji manjka vsaka  narodna  zavest,   to  vam   rad  priznam.   Na-sprotno imajo pa  Kitajci nekatere  dedne  priroje-ne vrline, ki pri civiliziranih narodin že izumirajo.
—  Na te vrline sem pa res radoveclna,
—  Najprej  morsm omeniti vlj»udiio3t.  Kitajci  so oajvljudtiejii narod na arvefti.
—  G«redD pa često v ekstreme.
—  Bksrttfamnost  pomeni v vijiKknosti 6esto već, nego njeno pomanjkanje.
—  In to je vse?
—   Ne.  Kitajci globoko časte svoje pređnike.
—  Zato pa ne pokopavajo svojih  mrličev, tem-več jih puAčajo gniti ped milim ndbom med štiri-ma  bruni.
—  Otroci goje do svojih sUuršev ailtoraj breanej-no »poštovanje.
.PNJ^|> Jo^Wimam}-~p±*/*mmm* UtkmmoP ¥fm J«ia — Za ugmvo m tnaeratat del liata Otoa GhrialoC — Vat v Uob^uL