DOLENJSP N0Y1CE Izhajajo 1. id 15. vsacega mesecEi. Cena jim je r poštnino vi ed za. celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčiju, Bosnu in druge evropske države znaša 2 K BO h, za Ameriku pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J, Krujec nasi, v Novem mesin. GOSPODARSTVO- Odbiranje mladih svinj za pleme. Pri reji plemenili avipj je gledati na to, da redimo v resnici dobre in lepe plemene živali, živali ki so dobrega rodu in ugodne vnanjosti. In ker se bliža ))rav sedaj čas pripttàëanja, zdi se nam potrebno, da upozorimo naf^e gospodinje in gospodarje na nekatere pomanjkljivosti, ki «e opazujejo po nalili krajih in katere je treba odpraviti. Pri plemenih svinjah je gledati pred vsem na rodo vi tost. Cim rodovitnejši so bili roditelji, tem ro-dovitejai bo tudi zarod. Odbirajmo tedaj mlade svinje le od rodovitnih staršev, kajti ta lastnost se podeduje in prehaja od roda na rod. Potem je gledati na to, da se jemljejo za pleme le svinje iz dr uze ga, ali poznejšega gnezda. Izkušnja namreč uËi, da se živali iz prvega gnezda nikdar tako ne razvijajo in da ne dosežejo nikdar tiste velikosti in tistih dobrih lastnosti, kakor jili iščemo in kakor jih želimo pri do-tičnem plemenu. In prav v tem oziru se pri nas mnogo greši! Navadno se jemljejo za pleme tudi živali iz prvega gnezda, potem se pa Čudimo, da nam leja peša. Saj drugače ni mogoče, če se to dosledno izvaja in če se jemljejo zmeraj le take živali za pleme. Sliâal sera svoječasno nekega gospodarja, ki je trdil, da se reja plemenih svinj najbolj izplača, ako se rabijo le po enkrat za pleme, potem pa opitajo in pro-dado. Ko bi dosledno tako ravnali, nam mora reja seveda popolnoma opešati. Zato pa obdržimo in redimo za pleme načelno I(i praseta od starejših gnezd. Ne rečem, da se lahko dobi tudi iz prvega gnezda lepa praseta, ali pri nas 1) e, ker svinje najraje prezgodaj pripuščamo. Sicer pa tudi pri teb živalih ni nikdar tiste rodovitosti, kakor jo najdemo pri prasetih iz drugega, tretjega ali poznejšega gnezda, ko je svinja že polnomočna. Nadalje je gledati tudi na to, da jemljemo za pleme praseta od spomladne skotitve t. j. iz spomladnega gnezda in sicer zaraditega, ker se taka praseta Čez poletje veliko ugodneje razvijajo kakor vraseta, ki jili dobimo na jesen. Iz vsega, kar smo dosedaj slišali, vidimo, da je treba odbirati mladiče od starejših rodovitnih sviuj in iz spomiadnega gnezda. I'o pa še ni vse, na kar nam je paziti pri odbiranju takih živali ! Ce hočemo lepe, povdarjam trajno lepe vspehe doseči, jemati je za pleme najlepša praseta, ki jih skoti svinja, ue pa takih, katerih prodati ne moremo. Tudi v tem oziru se pri nas mnogo, mnogo greši! Naši prašičo-rejei gledajo preveč na sprotne koristi, premalo pa na bodočnost. Le tako si zamoremo razlagati, da najlepša praseta prodado, slaba pa obdrže doma za rejo. To ni prav ! Dokler bodemo tako ravnali, smo sami krivi, da nam prašičjareja toliko ne nese kakor po drugih krajih. Skrbimo zanaprej tudi pri nas malo bolj za prihodnjost in skušajmo tudi pri nas doseči ugodnejše vspehe z odbiranjem najlepših svinj ! Ko bi plemene živali pri nas tako skrbno odbirali, kakor delajo po drugih krajih, gotovo bi tudi pri naa lahko prirejali tako lepe živali kakor po drugih krajih. Sedaj jih pa moramo od drugod dobiti, če jih hočemo imeti ! Kaj ni Čudno, da nas morajo v kraju, ki ima tako obsežno prašitvjorejo, zalagati s plemenimi mrjasci od drugod, namesto da bi se nasprotno vršilo? Vse to pa prihaja le od tod, ker smo premalo izbirčni in ker redimo vse, kar nam pride v roke. Slednjič je gledati seveda tudi na vnanjost in sploh na lastnosti dotične svinje. Plemena svinja bodi ugodno razvita, bodi dolgega in zarodnega života in mirne ali krotke krvi. Zadnji del života bodi posebno dobro razvit. Križ bodi širok, istotako prsi. Noge naj stoje narazen, ker je to ugodno znamenje za razvoj prsi in ostalega života, Svinje, ki so nagnjene k debelosti, niso dobre za pleme; take svinje se težko vbreje in dajejo slabotna telesa. Močno se gleda tudi na Število seskov (bradavicj. Čim veČ jili je, toliko bolje. Dobra plemena svinja jih mora imeti saj 12, Uvažujnio vse to, saj se po tem ravnajo vspehi! Jllade svinje kaže pripuščati meseca novembra in ko so najmanj osem mesecev stare, liolje pa je, če jili pripuščamo z 10 mesci ali z 1 letom. Vspehi umetnega gnojenja na travniku kmetijske šole na Grmu. Umetna gnojila se dobro izplačajo, ako jih pravilno rabiš, če ne v prvem pa v drugem in tretjem letu. To se lahko povzame tudi iz vspehov, ki so se dosegli na kmetijski soli na Grmu. >SoIa na Grmu vzdržuje na ,, Velikem travniku" posebno poskuševalisce za umetna gnojila, kjer se delajo že tri leta aein različne posknsnje z umetnimi gnojili. Vspehi teh po-skušenj se natančno zasledujejo. Kar se pridela, se natančno stelita in zapiše. Vspehi, ki so se v teku teh let pokazali, bo jako zanimivi in poučni. Za danes napisati hočemo samo vspehe, ki so se dosegli s Tomášovo žlindro in kalijevo soljo, ki se je vzela namesto kajnita. Vspebi so Bledeti : Na pognojenem prostoru se je pridelalo na 1 ha: 1. 1903. 32 metr. cent. seua in 19 metr. cent, otave, skupaj 51 metr. centov. . 1904. 27 , „ „ . as , . „ „ 50 „ 1905. 39 36 65 V tteli iBtib skupaj 1G6 metr. centov Na nepognojenein prostoru se je pridelalo na I ha: 1, )903, 24 metr. cant, sena in 15 metr. cent, otave, Bkup»j 39 metr. centov. 1904. 22 1906. 32 20 22 42 54 V treli letili skupaj 135 met.r. centov. Če primerjamo tevspehe, vidimo, da se je na pognojenem oddelku pridelalo v teh treh letih za 31 metr. centov več krme, Če računamo en metrski cent sena po 5 K, znaša večja vrednost 155 K. Koliko je pa stalo gnojenje? Za gnojenje se je porabilo na 1 ha : eOOkfi Tomasove žlindre 16",'o I'" C 80E u vpoStetimi stroSki vožnje) 4080K 200 „ 40% kalijevo Buli po 13'80 K (a vpoštetimi stroški vožnjei 27-20 Sltupaj . 68--K Gnojenje je stalo za 1 ha 68 K. Ako primerjamo sedaj vrednost večjega pridelka v znesku . .......... . 155 K s stroški gnojenja . . .......68 „ se pokaže Čistega dohodka na 1 ha . . . 87 K ali na oralu 49 K 59 h, To je prav lep vspeh, ki mora spodbujati vsakega r a č ii n aj o čeg a gospodarja k porabi umetnlli gnojil! To pa še ni vse, kar se je doseglo z gnojenjem. Z gnojenjem se je dobila tudi boljša krma, kar je tudi vpoatevati in sicer boljša zaradi detelje, ki se je pokazala v veliki meri po tem gnojenju. Ako vpoàtevamo nazaduje se to, da ae s takimi vspehi ne pomaga samo živinoreji, ampak da se doseže z obilnejšo in boljšo krmo tudi več gnoja in boljši gnoj, potem lahko umevamo ugodne nasledke, ki jih ima umetno gnojenje na zboljšanje poljedelstva in sploh celega gospodarstva. Veltlinec je za Dolenjsko jako priporočljiva trta. Neovrgljiva resnica je, da Dolenjska, osobito ta stran Gorjancev nima odločno vinorodnega podnebja. Da je tako, dokazuje razun drugih dejstev posebno to, da smo dolenjski vinogradniki skoro sleherno leto v straliu, ali nam bo grozdje dozorilo ali ne. Vsako leto pride čas, da se popraŠujemo : Bog vć, ali bo in kako bo grozdje letos dozorilo? Tako popralevanje bi bilo n. pr. v Vipavi, na Goriškem ali v Istri smešno. Ker nimamo Dolenjci odločno vinorodnega podnebja, zato se tudi ne moremo s takimi vini ponašati s kakorŠnimi se ponašajo v navedeniU deželah. Drugi uzrok, da so naša dolenjska vina bolj kisla in na alkoholu bolj revna in toraj bolj šibka je pa to, ker se po Dolenjskem goje že od nekdaj take sorte grozdja, ki prav obilo rodé, svoje grozdje pa le redkokrat popolnoma dozore, ker jim manjka v to potrebne množine toplote. „Le dosti", to je bilo gledé vinskega pridelka, do najnovejšega časa Dolenjcem tako rekoč geslo, in to ne le priprostega kmeta, ampak tudi olikanega posestnika. K temu, da se je po Dolenjskem gledalo do najnovejšega časa le na veliko množino vinskega pridelka, ne pa tudi na lino kakovost vina, pripomogel je poglavitno tudi dozdajšni način dolenjskega vinogradništva. Pri nas se ni namreč kakor drugod novih vinogradov zasajalo, v katere bi se bilo lahko zaplodilo tuje finejše sorte trt, ampak pri nas se je grubalo stare sorte leto za letom naprej, in tako vinograde vedno z istimi sortami pomlajalo in v rodovitnosti vzdrževalo. In tako ostali smo dolenjski vinogradniki pri naši zeleniki, lipni, belini, škilini, javorju, žametasti in tiČenski Črnini i. t. d. Ostali smo s kratka pri naših starih sam Bog ve pred kolikimi stoletji vpeljanih sortah, katere se odlikujejo pač po svoji obili redovitosti, nikakor pa ne po finosti pridelka, ker nam vse te sorte le redkokrat popolnoma dozore. Kakor nam pa najboljša kuharica ne ume iz koruzne moke skuhati ali speči Bog ve kako fine močnate jedi, ravno tako tudi dolenjskim vinogradnikom ni bilo in ni mogoče iz naštetih naših starih sort grozdja napravljati finih vin, namreč tako finih, kakoršna se dajo v našem podnebji dobiti iz finejsih sort grozdja. No, v najnovejšem času se je stvar obrnila. V dolenjskem vinogradstvu pričel se je velik prevrat vršiti. Trtna uš, ta najhujša šiba, katera je zamogla naše vino-gradatvo zadeti, jo je provzročila. Kakor vsako zlo na svetu, tako ima tudi nastop trtne uši svojo dobro posledico. Ta dobra posledica je pa ta, da moramo naše stare, po trtni uši uničene vinograde globoko prekopati fprerigolatij, ter jih z ameriškimi cepljenimi trtami z nova zasaditi Za cepljenje jemalo se je res da v pričetku skoro izključno le cepiče naših starih domačili sort in to iz dvojnega uzroka. Prvič nismo v pričetku prenovljenja naših vinogradov dru/.ega cepljenja poznali kakor zeleno cepljenje, za katero se je moralo zelene cepiče jemati iz naših starih trt. Drugič bilo je pa postavno prepovedano, cepiče od drugod dobivati, to zaraditega, da bi se po cepičih trtna nš se bolj ne širila. Ko se je pa pozneje v raznih krajih naše dežele napravilo uzorne državne vinograde, zasadilo se je v nje ameriške trte cepljene z veliko boljšimi sortami, nego so naše stare dolenjske, osobito s cepiči zgodaj zorečih sort. Ko se je nazadnje izumilo še razne načine suhega cepljenja, pričelo se je iz državnih, deželnih in tudi zasebnih trtnic kar uko-reničene ter s cepiči boljših tujih sort oddajati. 1'ake sorte so : laški rizling, beli biirgundec, beli in rudeči spanjol, rumeni ortUber, rudeči traminec, rujavi bur-gundec ali rulandec, zeleni silvanec, črna portugalka, črni burgundec, črna frankinja. Vse te sorte dajejo res da na Dolenjskem veliko boljša in res fina vina. Ali kar se pri njih utajiti ne da, je to, da spadajo vse te sorte razun laškega rizlinga — kateri pa v našem podnebji skoraj prepozno zori — španjola, Portugalke in frankinje, vse več ali manj med takozvane „gosposke 6orte'^ Gosposke sorte imenujemo pa tiste, katere prav fino vino dajejo, toda le v manjši množini, in sicer navadno v tako majhni množini, da se jih ne izplača za namizno vino zasajati, pač pa za boteljska vina. Ako pa nimamo namena, pridelovati boteljska vina, izplača se take sorte vendar v nekoliko zasajati in sicer zaraditega, da se z njimi naše navadno namizno vino, naš „cviček" zabeli in dobi na ta način kakor pravimo salonski cviček. To se z veliko koristjo že marsikje po Dolenjskem izvreuje, posebno okolo Krškega bodisi na kranjski ali štajerski strani, in uspeh je kaj povoljen, kajti taka vina 80 res tako ljubega okusa, da- se morajo vsakemu nepristransko sodečemu vživalcn kakor namizna vina le jako dopasti. Ker ni med naštetimi k nam vpeljanimi tujimi finimi sortami razun laškega rizlinga, spanjola, portugalke in frankinje — poslednji dve za črno vino — takih sort, katere bi kazalo na Dolenjskem s tem namenom v veliki meri zasajati, da bi »e iz njih večje množine finega namiznejja vina, ne pa zboljsanega cvička, pridelovalo, skiinilo se je v kmetijski soli na Grmu s tako imenovanim veltlincem, katerega se je v Trskogorskem vinogradu večji oddelek zasadilo, Veltlinee, nemški Veltliner Je južno tirolska sorta, katera ima svoje ime od kraja Valtellino na južnem Tirolskem, in katero se je že pred več stoletji na Niže-avstrijsko, in sicer najprej v tedajue dvorne ali cesarske vinograde zasadilo. Na Nižcavstrijskem razširil se je veltlinec v teku stoletij tako, da so vsa najboljša tamošnja bela namizna in tudi botcljska vina kakor: Uetzer, Markersdorfer, Hisamberger i. t. d, kapljica iz te aorte. Veltlinca, kateremu nižeavstrijski vinogradnik „mnskateler", mnškatelcu pa „Sclimekete" pravijo, je čvetero sort, in te so: zgodnji rudeČi, navadni rudeči, rudeče zeleni iu zeleni. Najboljše vino daje prvi, to je zgodnji rudeči veltlinec, toda on rodi pa tudi med vsemi najmanj, in čebele, ose, sršeni, muhe, ptiči in druge živali ga ravno zaradi njegove izredne zgodnosti kaj močno zalezujejo. Zatem daje zeleni veltlinec najboljšo kapljico, nekoliko nižjo rudeči in najnižjo pri vsem tem pa vendar se jako dobro rudeče zeleni. Poslednji rodi najbolj, zato ga imenujejo Nižjeavstrijci tudi „Tod ttrager", kar pomeni v našem jeziku toliko, da tako rodi, da se izrodi „do smrti". Ker niso vse sorte veltlinca enake, ne gledč obilne rodo-vidosti ne gledé kakovosti vina, storimo najboljše, ako vse štiri sorte pomešano nasadimo, tako da se njih lastnosti zjednačijo. In tako je tudi veltlinski oddelek grmake kmetiske sole v vinogradu na Trski gori nasajen. Vse štiri sorte se v njemu nahajajo. Oddelek je se mlad, v eni polovici še niti vse trte na napnence (iiparone) letos rezane niso bile, in vendar se je pridelalo letos v celem oddelku obilih 17 hektolitrov mosta, to na 1213 trtah, ali na vsaki trti povprek l-4() litrov moéta. Potrgan je bil veltlinec že dne 27. septembra in mostna tehtnica je pokazala 16'1 odstotkov sladkora, ter le 86 tisoČink kisline. Ta sostava mošta da sklepati, kako fino vino bo iz nJega. Sicer bodi omenjeno, da se je predlanski veltlinec, iz ravno istega vinograda, prodal po 76 vinarjev liter, lanski je pa še ves v kleti, ker se bo v bo-telke napolnil, (»menjeno naj bode pa v dokaz kaj obilne rodovitosti in odlične finosti veltlinca tudi to, da se je letos v istem vinogradu na zelo jednakcm prostoru, in toraj tudi na zelo jednakém številu trt žametaste črnine ravno toliko mosta pridelalo, toda, ta meri, dne 10. tega mesea potrgan le 13 odstotkov sladkora, 12 in pol tiaoČink pa kisline. Kak razloček bode toraJ med enim in drugim vinom? Ni dvoma, da je veltlinec za Dolenjsko res jako priporočljiva sorta in zato jo zasajajmo ! Politični pregled. Državni poslanci so že sli domu. G. t. m. je bila zadnja seja, potem je bilo zasedanje odgodeoo. Sklenil ni državni zbor to pot ničesar, kar bi bilo v prid narodom, pač pa so razni govorniki položili kal, ki ima silno življensko moč, in iz katere se bodo polagoma razvile popolnoma nove razmere in odnošaji, in Avstrija bo postala zopet sama v aebi edina ter tudi na zunaj močna. V mislih imamo pred vsem nujne predloge glede splošne, enake in direktne voli v ne praviee. Da je stari volivni red v vsakem ozirn krivičen, bo verjel marsikdo, a vsakdo mora priznati, da je zastarel, nič več primeren Času. In posebej mi Slovani imamo vzrokov dovolj, ogrevati se za tak volivni red, ki nam da primernih in zadostnih pravic, in to je mogoče edino le potom splošne in enake volivne pravice. Po številu smo Slovani v Avstriji močnejši kii Nemci, a imamo manj poslancev, pravic pa toliko, kolikor nam jih različne vlade ravno hočejo same dati. Zato je nepopisno čudno in nerazumljivo, kako se je prvak in voditelj s 1 o ve n s k o-n a r o d n o-n a p red ne stranke dr. Tavčar mogel izreči proti taki volivni pravici. No, in sam je povedal zakaj : ker bi potem on ne bil več izvoljen. Torej njemu ni za narod, ampak v prvi vrsti samega zase. Taka stranka, ki nima te meljev in tal med nanjdom samim, in se le umetno vzdržuje s samimi zabavljicami in lažmi o nasprotnikih, pač mora pasti, če obvelja splošna volivna pravica. Pa je tudi škoda ne bo! Odtod jeza naprednjakov proti razširjenju volivne pravice. Izborno je govoril za volivno preosnovo poslanec dr. Šusteršič. Označil je vzrok strahu pred volivno preosnovo z besedami; „Oni, ki se ustavljajo, bodo pohojeni." Korist in blagor ljudstva je prvo, ne pa zastarane in ne več utemeljene predpravice tega ali onega. Najtrdnejša obramba prestola so zadovoljni in srečni narodi. Jako izvrstno je tudi govoril za volivno preosnovo mladočeski poslanec dr. Kramar, ki se ni mogel načuditi svobodomiselstvu in naprednjaštvu dr, Tavčarja. — Vsi ti predlogi sicer niso dobili zadostnih glasov za nujnost, in je za malo časa vlada pomirjena, da ne bo še treba dati splošne volivne pravice. A le za malo časa. Kamen je sprožen in se ne bo več ustavil. Vsejano je seme in prej ali slej, toda gotovo obrodi sad. — Velike demonstracije v prilog splošne volivne praviee so se vršile po raznih mestih, posebno je omeniti one v IVagi. Ko je bil otvurjen češki deželni zbor, je prikorakalo 70.0UO delavcev pred deželno hišo in so zahtevali, da se jim postavnim potom da splošna volivna pravica.— Velikansko jegibanjeza splošno volivno pravico tudi na Ogrskem. Vlada si tam želi splošne volivne pravice, ker ve, da drugače ne more urediti zamotanih razmer ; cesar »e se ni za to odločil, a ni skorej dvoma, da bo Ogrska državna polovica prav v kratkem imela nove volitve po novem volivnem redu. Ker smo že pri ogrskili razmerah, je še omeniti, da so se seSli ogrski poslanci samo toliko v državnem zboru, da 80 izvedeli, da je državni zbor odgoden do 19. marca. Ministre, ki pa niso bili navzoči, so poslanci ostro napadali in jih bodo menda poaadili na zatožno klop. — Prav lepo so naredili nekateri Hrvati. Na Keki se je seelo 3. t m. neka) hrvaških poslancev iz Hrvatske, Dalmacije in Istre. Uganili so marsikaj tudi res pametnega, a jako čudno se sliii in bere: Hrvati sočustvujejo z onimi Mažari, kateri vodijo boj proti vladi. Kaj so vendar Hrvati prejeli dobrega od Mažarov, da tako tisče za njimi? Ali jih niso vedno le prezirali, porivali nazaj in oškodovali, koder se je le dalo? Ta korak hrvatskih poslancev je pac težko raaumeti. Gotovo pa 86 s tem ni pospesila tudi Hrvatom krvavo potrebna edinost in sloga, marveč bodo nastale liude razprtije. iSe nekaj, posebno za Dolenjce veselega, iz državnega zbora. Poslanec Su ki je je stavil nujni predlog gledć izseljevanja v Ameriko, ki zlasti Belikrajini jemlje najboljše delavne moči. Domovina jim ne daje dovolj kruha, ker vlada premalo stori za gospodarski napredek ondotnega prebivalstva. \Mada naj poskrbi, da se podaljšajo dolenjske železnice, naj podpira uravnavo vodâ, zgradbe tako silno potrebnih vodovodov, gos^.odarske zadruge, pa naj tudi pomilosti one mladeniče, ki ao pobegnili v Ameriko, ne da bi bili doma zadostili vojaški dolžnosti. Minister za notranje posle je takoj odgovoril na ta nujni predlog in rekel: Vlada hoče po-spesiti obravnave glede nadaljevanja dolenjske železnice do Karlovca in Ogulina, ter izposlovati pomiloBČenje vojaških beguncev, ki so v Ameriki. Zbornica je takoj odobrila nujnost predloga in toČka gledé železnic se je takoj odstopila železniškemu odseku. To so jako^važne stvari za naa. Naši poslanci, pred vsem poslanec Suklje, 80 dobili od vlade obljubo, da hoče res kaj storiti v prid našemu kmečkemu prebivalstvu. Sicer se sedaj po Belokranjskem nekaj šopiri poslanec Plautan, kakor da bi bila obljuba belokranjske železnice njegova zasluga, a to je le pesek v oči pred bližajočimi se volitvami. Kavno ti zaničevani „klerikalni" poslanci ao se najbolj zdatno potegnili za svoje volivce ! saj ti sedaj ved6, komu smejo zaupati in komu ne. Na Dunaju so imeli za dva državna poslanca nadomestne volitve. Zmagali so krščanski socijalci. l^den icvoljenih kandidatov je profesor Sturm, svoj ca» profesor na novomeški gimnaziji. Boj je bil silno hud, ker 80 socijalni demokratje volivce krvavo napadali, da je bilo prav veliko in občutno ranjenih. Taki možje BO pa soc. demokrati : kar s kamenjem in kolom. A krščanski socijalci so neustrašeni in vseskoz zavedni možje, kateri se ne dado kar tako ugnati, tudi s silo ne. Nadomestno volitev so tudi imeli na Koroškem. Zmagal je vsled podpore vlade in silovitega pritiska Nemcev kandidat Seiťritz, proti Slovencu G-rafenauerju, pa z večino le 84 glasov ! Slovenci so se to pot zares junaško postavili, vsa čast vrlim volivcem ! Krivi ste pa poraza osobito dve občini. Ko bi bili tam storili svojo dolžnost, pa bi bili zmagali Slovenci. Siloviti nemiri ao bili v Brnu na Moravském. Ozir Češkega vseučilišča so imeli en dan dva shoda, enega Nemci, enega Cehi. Nahujskani Nemci so toliko časa dražili Cehe, da so sc pričeli izgredi, ki so trajali štiri dni. Tekla je tudi kri in en (Vh je popolnoma po nedolžnem moral pod bodali vojakov pustiti svoje življenje, iiazbiirjenost je bila velikanska, in le z vo- jaško silo 80 napravili mir. Pri vsem tem pa je se videlo, da ima vlada pred vsem skrb za Nemce, kar je ('ehe silno razburilo. Nekateri listi bodo odslej pri-obcevali imena onih Cehov, ki so toliko narodno ne-znacajni, da kupujejo pri Nemcih. Na gospodarskem polju hočejo sedaj Cehi ugonobiti Nemce, kar se bole dalo, — Nemiri so se vršili in se še vrše tudi po drugih češa-h in moravskih mestih. Povsod gre en glas; „Splošna volivna pravica," in v prilog tej se povsod vrše shodi in zbori in demonstracije. Vlada se bo morala vkloniti povsod, in menda tudi na Kranjskem, če smo le edini ter zavestno nastopimo. Socijalni demokrati so zares nevarni ljudje, to bodo kmalu sprevidele tudi državne oblasti. Edina še malo varna in zanesljiva opora državnih oblaatij je bilo dosedaj vojaštvo, armada. Sedaj pa so soc. demokrati svoje nauke zanesli tudi med vojake, osobito na Francoskem in v itaiyi pridejo dan za dnem na sled celim soc, demokratičnim društvom med vojaki, zgodi ac tudi tupatam , da vojaki odpovedo pokorščino. Kaj bo pa sedaj? se vprašujejo vladni možje. Dokler so se soc, demokrati lotevali samo vere, cerkve in duhovščine, jtm je bilo to strašno všeč, in pomagali ao jim, koder so mogli. A sedaj ao se obrnili zoper nje same in jim izpodkopali edino varnost: vojaštvo. Sami sebi so spletli veljaki hudo Šibo. Zares strašna poročila prihajajo iz Rusije, osobito iz Moskve. Tam se vrše že par dni, prav redni boji med delavstvom in vojaštvom, in ti boji so popolnoma socijalističnega značaja. Vzrok jim je silna nezadovoljnost delavstva radi postave o dttmi (državnem zboruj, ozir. o volitvah v dumo. Delavci so skoro popolnoma brez volivne pravice, in zato so prijeli za orožje, začeli veliko stavko a tudi boj na smrt in življenje. Stavka pa vae, peki, tiskarji, kočijaži, delavci različnih tovarn in podjetij, velika večina delavnic je prazna. 200.000 glav broječa množica se vali po moskovskih ulicah, pa sreča vojake, boj se vname: delavci streljajo, mečejo bombe med vojake, ki tudi streljajo in sekajo in bodejo, ker ne gre se jim več za to, da bi varovali red in branili posest, ampak se jim gre za lastno življenje. Iz hiš in raz strehe mečejo na vojake, kar dohć, in ti vderó v hiše in pomore vse brez usmiljenja in prizanašanja. Na atotine ljudij, tudi žensk in otrok, je že padlo v teh bojih, na tisoče je raujcnih, polne so vse bolnišnice in vse ječe. Z delavci ao potegnili tudi dijaki-visokošolci. Vojaki, ki stražijo noč in dan javne naprave, so vsi upetiani in nevoljni, vlak za vlakom odvaža na stotine begunov, koder vlada nered in morija in strah in nasilje. Podobno se godi tudi v drugili mestih, povsod vre, in naenkrat bo izbruhnila splošna vstaja, kakoršne še svet ni videl. S silo pač ne bodo carske oblasti ustavile teh skrivnih močij, ki rabijo najhujšo silo: smrt. Sedaj in sedaj pade kak uradnik na cesti: kdo ga jc umoril? Zarotniki, anarhisti. Kje 80? Vse polno jili je povaod. In če jih deset obsodijo na smrt, jih sto stopi na njih mesto. (3e bo Rusija prestala to hudo bolezen, potem bo obstala tudi še par stoletij. Švedska in Norveška ste se trajno ločili in bo vsaka zase samostojna država. Vrba. (Konec,) Preteklo )ň leto, in mlinarici Agafi je poteklo življenje: mrtva je bila. Mlinar je tedaj velel svojemu sinu, naj natrga z vrbe vejic, da bodo apletli materi mrtvaški venec. Fant je stori], kar mu je velel oće, a prsti so ae mu tresJ- da je komaj koinij lovil v vetru se zibajoie vejice. Zdelo se mu je, da se mu umikajo nalasC in tako povečavajo bridke oiitke vesti: ti si kriv prezgodnje materine smrti. Mlinar sam je pristopil k mrliću. Kako mirno je spavala! In priti je moral Še sin, Peter. Slovesno in spoštljivo je položil mlinar svoji ieni venec na belo Celo in pobeljene lase. In fant je zajokal, knkor vikne v pečinah divji koze), zadet od smrtonosnega svinca. Stokrat in stokrat je ponavljal tiste dni, da bo poslal posten, priden človek. Mrtva mlinarica pa se je žalostno smeliljala, prav kakor tolikrát prej v Življenju še. In v tem smehu je bilo brati: o )U bi le postal pošten, priden ilovek, veseh» upanje; pa tudi žalostna zavest: prepozno, ne mores već! * ^ Vojska je prihrumela v deželo in ž njo atrah ter trepet pred sovražnikom. Kaj bo, će prideV Poznali so lega aovraž-nika: plen mu je potreba, moriti mu je vesolje, gledati nesrečo mu je slast, poslušati jok in stok zapuščenih sirot in vdov prijetna godba, požigati hiše in poslopja zanimiva zabava. Kar naenkrat so izvedeli v mlinu : sovražnik ni veČ dalefi ! Zvečer pokliče mlinar Petra pređ-se: „Peter, ne vemo, kaj se utegne zgoditi. Jaz bom zakopal svoj denar. Pojdi z menoj, da boš zraven in ves, kje je spravljen denar, če se meni kaj pripeti." Mlinar je odprl trdno, močno skrinjo. Tam notri na dnu je ležal velikmošnjičeksamega zlata in velika skladovnica bankovcev, „To je vse moje premoiÈenje," je dejal. „Na mlinu imam dolg; nisem hotel veljati za bogatina." Peter se je Ěudil, da je njegov (iče tako bogat. Vse to sta varno spravila v lesen zaboj, zaboj pa skrila pod kup Vl-eč. Bila je že noČ, a se prezgodaj za njiju delo. „Pod vrbo bova zakopala," dejal je mlinar proti enajsti uri; „vrba je moje drevo življenja in bo čuvala moj zaklad." Z ostrimi lopatami sta moža previdno privzdignila lepo izrezano rušo, izkopala jamo, in nolri spustila zaboj. Kar je bilo prsti preveč, sta jo zmetala v potok, rušo pa spet lepo varno položila na vrh iu malo pogladila travo, da ne bi se videle zareze. Samo zvezde so jima svetile pri tem nočnem delu. Mlinar je tiho, pritajeno govoril svojemu sinu. Pameten naj bo, đeia naj, varčuje naj, vkup drži, Peter je vedno le kimal in zagotavljal „bom, bom". Slednjič je dejal, kdo ve če pride sovražnik ? Gotovo je to samo prazen strnh. Počasi in previdno sta stopala proti domu, jug pa je od župne cerkve prinašal glasove udarcev polnočne ure. * * Ni ae se popolnoma zdanilo, že je vstal stari mlinar. Imel je jako nemirno spanje, in huda sanje so ga mučile tistih par ur. Šel je najprvo in naravnost k vrhi. ,Tama odkopana, votlma prazna, zat»oj razbit! Kakor zbeanel je zdirjal starec nazaj proti mlinu. Hotel j« zbuditi sina, ki je spal navadno dolgo v jutro. Kar sunil je v vrata, da so se odprle na stežaj, in zavpil T sobico: „Peter . . . Peter . . . okradli so nas.....denar . . , . zaboj . . . preč . . . vrba . , . Peter . , , kje si ?" Sobica je bila prazna, postelja nepomežkana in nepo-vnljana. Mahoma se loti mlinnrja strašna slutnja, „Ooo! . , . Peter, ... si bil ti sovražnik?" In zgrudil se je na prazno poateljo avojega edinega otroka. Pet let pozneje. Dražba je In Petrt^v mlin in vsa domačija je prišla na boben. Stari mlinar se ni nič več brigal ne za svojo obrt, ne za kmetijo; nepošteni sosedje in zanikarni posli so pa tudi pošteno storili svoje, da je mlinar izgubil vse, vse. Top in kakor nem in neobčutljiv je sedel mlinar v občinski pisarni, kjer se je vršila dražba vpričo sodnijskih go spodov. Že dalj časa so govorili ljudje, da ni pri njem tukaj nekaj prav, in so pokazali s kazalcem na glavo ter zamahnili z roko. Kar naenkrat vstane mlinar, ne zine nič, ne reče nič, in jo naglo pobiiše sknzi vrata. Eden kmetov pa za njim. Mlinar je hitel naravnost domu, Predno je se kmet mogel stopiti za njim v hišo, že pridrvi mlinar vun s sekiro v roki. Kmet se umakne prestrašen. A njemu mlinar ni nameraval nič ialega storiti, pnč pa steče, kar so mu pustile stare kosti, na travnik k vrbi. Oni kmet pa za njim. Ko je dospel stari Peter k vrbi, se je moral najprej globoko oddahniti. Potem pa pristopi k vrbi, jo pogleda še enkrat prav milo s svojimi kalnimi, motnimi očmi, poboža z velo, suho roko nje nagrbančeno, atarikavo Ijubje, solze mu polijí» oči in lice, potem pa zavihti sekiro in jo zaseka globoko v les. „Peter, kaj pa vendar počnešy" Peter se ozre in divje, sovražno pogleda kmeta, ki je stal kakih pet korakov proč, pripravljen, da se spusti v tek, ako bi mu mlinar kaj hotel. „Pusti me, pnsti me," zakriči divje in mu požuga s sekiro, „prodajte, kar hočete, le vse prodajte, samo vrbe ne, ta je moja! To je moje drevo življenja!" In ni se yeč zmenil za kmeta, marveč z vso moČjo sekal drevo, udarec za udarcem, da so se mu napele žile, in mu je padel klubak z glave, zmráeni, sÍpí, že dalj časa nepostriženi lasje pu so vihrali v vetru. Kmet se je zbal obnorelega mlinarja ter se vrnil v vas zamišljen, sedaj pa sedaj zmajaj« z glavo in ponavljajoč v eno mer: „Hm, kaj je to, hm, tako daleč je prišlo, hm, kdo bi mislil, hm, grem klicat ljudi, hm, sicer bo nesreča." Ko se je vračal in množica ljudi ž njim, videli so, kako je mlinar vlekel vrbo za seboj po cesti mimo mlina proti vasi Dospe do gruče radovednih ljudij in ti ga vprašajo, kam da gre? Gledaje sedaj cesto pied seboj sedaj vrbo za seboj, pokaže proti vasi in pravi: „Tu je cesta. Tu se gre v sveti V svet je šel Peter z mojim denarjem. Grem ga iskat, da mati ne umre same /.ajosti. In vrbo vzamem s seboj, vrba je moja, da, vrba je moja, samo vrba se je moja." * * Norišnica. Tam noiri so norci, pohlevni in divji. Peter, stari, premožni, ugledni, spoštovani, srečni, zavidani mlinar je sedaj med njimi. Ne divja, ampak kje v kakem kotu sedi iti govori predse in zase, govori o vrbi, o Agati, o kreau, o črki A, o železni žlici, o zaboju, o denarju, o Petru, več ne vé. Dušna in telesna bolest ga je kmalu položila na bolniško in smrtno poatelj. Na steni malo nad njim je visel križ. Malo pred smrtjo se skloni kvišku in sname križ z žeblja. Stide, zamahne s križem po zraku ter maha ša in še: „Peter, Peter ... ti si poreden, ... ti si zelo poreden ... da, prav hudo si poreden 1 . , . Jaz te bora . . . vidiš vrbovo šibo v moji roki? , . . Peter, udaril te bom, Peter tepel te bom, ubogaj . . . sicer te bom . . » Nauk? Samo nenmnež bo vprašal po njem. Piše se nam: Iz Podgorja. Sedemdesetletnico avojega rojstva je pred kratkim obhajal g. Janez Pen ca, po domače Žan izČermošnjic v stopiški župniji. Kdor vidi njegovo krepko, junaško, pokončno pi-stavo, bi mu ne prisodil tako visoke starosti, toda krstna knjiga spričuje, da se je rodil dne 17. sep- tembra 1836 iz sloveče rodbine Penčeve v Mokronogu. Da bi se izučil v usnjarski obrti poslal ga je oče v Ljubljano in potem na Dunaj, kjer je bil dve leti usnjarski pomočnik. Na Dunaju se je priučil nemščine. Potrjen je bil potem k orožnikom, kjer je služil osem let po raznih krajih, tudi v Istri, kjer se je naučil laiičine. kateri jezik še dandanes prav rad pa tudi dobro govori. L. 1864 je nastopil gospodarstvo na sedanjem posestvu, katero je zdatno povečal z nakupom zem- Ijišča, T zadnjem ćasu tudi z nakupom bivšega gradu na Úeho^em. L 1B66 je moral v vojsko na Lilkem. Odlikoval se je v bitki pri Kustoci, za kar je prejel pohvalno pismo od vojaške oblasti. L. 1868 ae je oženil z Ano, pridno ia skrbno gospodinjo. Njegovo razumnost in zvedeoost ao kmalu spoznali in izvoljen je bil že 1. lS70 za občinskega svetovalca, katero častno službo ze opravlja 35 let, do današnjega dne. V tej d"lgi dobi je bil izFoljen dvakrat tudi za župana velike obÈine Šmihel* StopiČe, katero je vodil z očetovsko skrbjo. L. 1873 je bil izbran za porotnika, kar je ostal do 60. leta svoje starosti. Ves čas je že tudi član krajnega sol. sveta Stopiče. V dolgi dobi življenja nm je Bog vedno ohranil zdravje. Le enkrat ga je obiskal z večjo nesrečo, ko _niu je pogorelo gospodarsko poslopje. Toda vkljub temu g. Žan ni zgubil zaupanja v B»ga. Ni je nedelje ali praznika, da bi g, Žaua ne bilo v Stopičah pri jutranji službi božji. Postavil je tudi kapelico Matere Božje poleg svoje hiše. G-. Žana daleč na okrog poznajo in vsak se rad ustavi pri njegovi gostilni, ker g. /an je vedno vesel in zna vselej kaj zanimivega povedati iz svojega življenja, postreže pa tudi z dobro vinsko kapljico. Zlasti Novomelčaui ga radi obisku,jejo ob lepih popoldnevih. Svojo 70 letnico je na tihem obhajal, pa vkljub temu se je hitro zvedelo in od raznih strani so hiteli mu izražat svoja voščila. Bog ohrani g Žana, to pravo slovensko korenino še prav mnogo leti • Iz Dvora. Dne 1. oktobra praznovala je naša Holslia mladina peti nsedem desetletni CO našega vladarja Franca Jožefa. To je bilo veselja pri otrocih ! Naredili so namreč vojsko in sicer: „Turki pred Dunajem," Mladi vojaki bili so vsi uniformirani, seveda Turki po svoje, Dunajčani po svoje in Sobieskovi Poljaki zopet drugače, V nalašč zato pripravljeni bolnici bila je tudi lekarna, kjer se je ranjencem delila prva pomoč. Ko je bil po strahovitem streljanju sovražnik pregnjan, bilo je pogosčenje vseh vojakov. Lepo je bilo gledati hrabre vojake, ko so se vrstili okoli kotla vsak s svojo skledico, s kakim veseljem so trgali žemlje in komis. Da smo mogli to spominsko veselico napraviti, gre pred vsem zahvala č, gosp. župniku Jožetu Zalokarju v Ameriki, kateri je v ta namen daroval, naprošen od g. nadučitflja Št. Jelenca 50 K. Mnogo je pripomogel pri tej veselici tudi tukajšnji yisokoňolec Celestin Jelenec, dalje Rnčevar in Krača. No tudi v Novem mestu imamo prijatelje, ki ao nas podpirali. To so gospodje: Adolf Pauser in Fr. Wokač v Kandiji, pa g. Jože Vovk pekovski mojster, kateri nam je poslal sto komisov. V imenu šolske mladine presrčna hvala vseui imenovanim gospodom, ^al, da se niso sami prepričali, kako veselje so imeli učenci. Ta dan jim ostane za vedno v spominu. Iz Dolenjskega. (Letni koledar za vinogradnike in kletarje.) Odkar je naš prvi pesnik V, Vodnik z izdajanjem „Velike Pratike" podal našemu kmetijskemu stanu poleg koledarja še druge vsebine, smesnice in uganke, katerih mnogo je postalo naiodnih, vé vsak, da se je slovenska Pratika pri nas tako udomačila, da je za nase deželane tipična. Ista se izdaja v dveh velikostih leto za letom. Kakor pa je povsod potreben napredek, tako naj bi se i tu napredovalo. — Drugi narodi, — če vzamemo le naše najbližje sosede, ki jih vedno in tako radi pcisnemamo, — Nemci — so tu v korist posameznih stanov začeli v zadnjih desetletjih zelo napredovati. Oni namreč izdajajo za vse različne stanove poselne koledarje, n. pr. za duhovnike, profesorje, učitelje, uradnike, isto-tako za kmetij.ski, obrtnijski, trgovski stau itd. Ravuo v tem le času, to je v zadnjem četrtletju vsacega leta razpošiljajo razue tvrdke sroje koledarje za prihodnje leto. Pri tem ne pozabijo na kmetijski stan. Od priprostih „Bauern-kalender-ov" do najbolj skrbno in atrokovnjaško sestavlienih koledarjev za posamezne panoge kmetijstva, n. pr. za vinogradništvo, vrtnarstvo, gozdnarstvo itd. se dobé na prodaj. Ti koledarji se odlikujejo poleg v vseh takih knjigah navadnih koristnih podatkov še s tem, da priobčujejo najnovejše pridobitve v posameznih strokah. Ugledni strokovnjaki se ne sramujejo v teh knjigah, ki so namenjeni v mnogo tisočih iz-tisih iziti, objavljati svoje spise. Prav lepo se podaja mnogim kmetijskim šolam v Avstriji, ki v takih koledarjih priobčujejo kmetijskemu stanu primerne članke iz raznih kmetijskih panog. Pri nas na Slovenskem podaja le naša vrla družba sv. Mo- horja v svojem koledarju nekoliko take vsebine. Pri našem novem vinog^radništvu, v katero panogo je nas kmetijski stan in ste država in dežela uložili zelo ogromen kapital, bi bilo želeti, da bi isto vrlo napredovalo in ker je potreba vedno poduka, da bi se izdajali tudi za naše slovenske vinogradnike taki koledarji. Ce le ti služijo drugim bolj izobraženim vinogradnikom v korist, koliko bolj bi bili v korist našemu pri-progtemn narodu, ki je deležen manj poduka in dela rad le po stari navadi. ZUsti za našo Dolenjsko bi tak v slovenskem jeziku izišel koledar, v kojem bi se nahajali izborni spisi iz novega vinogradništva in umnega kletarstva dobro došel. S temi vrsticami hočemo danes obrniti pozornost na to, da bi kaka slovenska knjigarna začela izdajati tak koledar, ter da bi v ta namen si pridobila temeljitih spisov naših strokovnjakov. Gotovo bi se v občno korist vsako leto razprodalo mnogo tisoč takih povsod priljubljenih koledarjev. — „Koledar za kmetovalce" bo natisnila letos v Ljubljani tvrdka Bonač, DomaČe vesti. I I t Nadškof in knez Andrej Jordan. 4. t. in. dopoludne ob polu U. uri je nagloma umrl nadškof in knez goriški, metropolit ilirski itd,, Andrej Jordan. Etio uro pred smrtjo je še podpisaval uradne listine. Okoli 10. ure ga je obiskal domači zdravnik, s katerim se je prijazno in mirno razgovarjal. V njegovi navzočnosti ga prime kar nakrat huda slabost vsied skrčenja srca, tajnik mu je podelil sv. zakraoiente, na to je nadškof kmalu izdihnil svoj» dušo s križem in svečo v roki, Jordan je bil bolan že precej dolgo časa na želodcu. Iz te bolezni se je polagoma razvil rak. Močno bolan se je vrnil iz Rima od konferenc za slovansko bogoslužje. Od takrat naprej se je vedelo, da ne bo živel več didgo. Vstajal je vsak dan po par ur, drupfače je ležal. Nadškof in knez Andrej Jordan se je rodil kot sin gimnazijskega profesorja Jordana s Kranjskega v Gorici dne 29. novembra 1845. Gimnazijske in bogoslovne študije je dovršil v Gorici. Dne 6. junija 1868 je bil posvečen v mašnika-deloval je najprej kot katehet na mestnih ljudskih šolah. Nadškof in knez dr, Andrej Gollmayer ga je imenoval svojim kapelanom in tajnikom. Po njegovi smrti leta 1883 je postal spiritual v g^triškem osrednjem semenišču. Ko je bil leta 1885 prošt dr. Valussi imenovan knezoSkofom v Tridentu, je posta! Jordan proštom metropolitanskega kapitelja goriškega. Leta 1886 80 furlanske kmetske občine izvolile Jordana v državni zbor. Leta 1891 je bil zopet izvoljen ter je pripadal zbornici do konca zakonodajne dobe. Po smrti nadSkofa dra, Alojzija Zorna meseca julija 1897 je postal Jordan kapitulami vikar, katero dostojanstvo je prevzel tudi po smrti kardinala Misije leta 1902. Dne 17. maja 1902 ga je cesar imenovat goriškim nadškofom, v konzistoriju dne 9. junija 1902 ga je pa pokojni papež Leon XtIL potrdil, nakar je bil dne 'iO. junija 1902 v goriški metropolitanski cerkvi po poreškem škofu dr. F1 a p p u posvečen in nmešćen. A vladal je samo nekaj čez tri leta, in vladal je s pravo očetovsko skrbjo. Ravno bolezen je kriva bila, da ni mogel izpeljati mnogo dobrih načrtov. Bil je blag mož, ki je hotel vsem najboljše in tudi v^narodnem oziru popolnoma pravičen vsem, tudi Slovencem. Řel je po večno plačilo, katero mu Bog daj v obilni meri! (Pogreb državnega poslanca ^ičkarja v Vidmu) je najslovesneje pokazal, kako spoštovan in priljubljen je bil ne le pri svojih župljanih, ampak tudi pri svojih stanovskih in političnih tovariših. Njega sprevoda na Dunaji so sa udeležili skoro vsi slovenski in hrvaški državni poslanci, pet ministrov iu mnogo drugih odličnih državnih poslancev iz češkega in Poljskega, Truplo rajnkega je blagoslovil drž. slanec dr. Stojan v spremstvu desetih duhovnikov. Na Vidma ga je kljub slabemu vremenu pričakovalo dne 1. oktobra — nad 300 župljanov in IB đuliovnikdv, gasilno društvo je pa skrbelo za red. V pocedeljek, dne 2. oktobra je bil pogreb na pokopališče v Vidum. Prišlo je k pogrebu 69 duliovnikov, mnogo štajerskih drž. poslancey; vidamski, krški iii breški pevci peli BO mu pri slovesnem pogrebu; ob odprtem grobu je govoril drž. poslanec Robić v zadnje slovo, m pogreba se je udeležil» vsa župnija in okolica. Za svoje neiiirudljivo, samo blagi-u slovenskemu narodu posvťÉeiio delovanje, je blagi rajnki v polni meri zasluiEil tak sijajen in Časten pogreb. (Umrla) je v Novem mestu dne 5, oktobra t. I. gospa Alojzija Seidl-ova v 69. letu svoje starosti. Veličasten pogreb dne 7. oktobra t, 1. je pridal, da je rajnca splošno vži-vaia v mestu visoko spoštovanje; „Dol. pevsko društvo ji je zapelo pred hišo íti na pokopališču dve pesmi. N. v. m. p.! (Umrl je) 10. t. m. v Št. Andražu na Koroškem tudi Novomeiftanom dobro znani jezuit P. Frančišek Doljak, mnogoletni, neutrudni misijonar po Hloven.skem, v 77. letu svoje dobe. Svetila mu veéna luč! (Umrl je) dne 3. t, m. v Trebnjem g. Jošef Kosem v starosti 81 let. R^njki je bil svoj čas poštar v Radni in «skrbnik v Nemški vasi pri Krškem. Bil je obče priljubljen in spoštovan. N. v m. p. ! (Odlikovanje.) Njega Veličanstvo presv. «esar je podelil sledeřim 8uilni)6kini svetnikom vitež-ki križ Franc Jože-fovfga, reda: g, Leopoldu Žužek-u v Postojini, g. Danielu Šuflaj-u v Velikih Laščah in g. Tomažu E i u spiel er-j u v Ljubljani. (Premeščanje v eoduijski službi.) Gosp. D. Zwitter, C. kr, snd. pristav je prestavljen k c, kr. okrajnemu sodišču v Mokronogu. Gosp. J. Koder, c. kr. sod. pristav v Mokronogu pa v Ornomelj. Gosp. dr. ÁI. Dolenc, c. kr. sod. pristav v Nuvem mestu je prideljen nadsodišču v Gradcu. (Župnija) Radeče na Dolenjskem je podeljena č. gospodu Fr. Hierache-jn, župniku v Boštanju. (Na vseučilišče) v Freiburgu v Švici je odšel te dni iz tukajšnega frančiškanskega samostana č. g. P. Alkantara Oertanec, da se po odredbi redovnih predstojnikov tam posveti tnndroslovnim Študijam. (Učiteljska vest.) Preč. g. P, Otokar Aleš se je prostovoljno odpovedal službi vodja na d«ški ljudski Soli; na njegovo mesto je imenovan P. Gothard Podgoršek. (V stalni pokoj) je stopil g. A. Kožar, c. kr. davkar v Melliki. V pokoju se stalno naseli v Ljubljani. (Zlato poroko) bodeta obhajala dne 26. oktobra v ťetrtekobpol 8. uri kapiteljski cerkveuik Andrej Hladnik in njegova žena Marijana roj. Sever. (Pogumen rešitelj.) Dne 2. t. m. bi bila Rozmanova iz llnteža pred gdsp. Bergmanovo lekarno skoro povozila otroka, šestletno hčerko uradnega sluge Oswald a, da ni g. Bergmann ustavil konja in izvlekel otroka, kater-i se je pač močno ustrašil, a razven par prask nima nobene poškodbe. Vozniki, vozite počasi ob tistem vogalu; policaji pa naj strogo pazijo na to! (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu septembru 1905 je 208 strank vložilo 60.504 K 98 h. 216 strank vzdignilo 60.530 K 13 h, torej manj vložilo 25 K 15 h. 23 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 47.740 K. 197 menic ae je esk«raptovalo za 57.224 K. Stanje vlog 2,741.174 K 41 h. Denarni promet 339.181 K 99 h. Vseh strank bilo je 930. (V bolnico usmiljenih bratov) v Kandiji pri Rudolfovem se je sprejelo meseca septembra 124 bolnikov. Koncem avgusta jih je ostalo 89, skupno število oskrbovanih tedaj 213. Od teh se je odpustilo 94 ozdravljenih, 28 ibolj-šaniii in 7 neozdravljenih. Umrli so štirje. Oskrbovalnih dni ae je nabralo meseca septembra 2457. V oskrbovanju je ostalo koncem septembra 80 bolnikov. (Vabilo na občni zbor) možke podružnice sv. Oirila in Metoda za Novomeato, kateri bo v sredo, dne 18. oktobra t. 1. ob 6. uri zvečer v Narodni čitalnici, Vspored: 1.) Poročilo odborovo. 2.) Volitev novega odbora. 3.) Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno Odbor. (Kmetijska podružnica novomeška) ima odborovo sejo v pondeljek IG, t. m. ob 2. popoludne v hiši g. Jakšeta v Novem mestu ssledečim sporedom: 1. Poročilo načelnika. 2. Zakup zemljišča za vlaganje ključev: 3. Razšir- jenje drevesnice. 4. Prireditev vinskega sejma. 5. Prireditev zimskih nedeljskih tečajev. G. Razijoterosti. (Mrtvega so našli) 1, t. m. 67 letnega samskega dninarja Lavrencij Bučarja iz „Dornachberg" v njegovi koči v pi)8t«lji ležeč, Vhsčani ga niso videli od 26. m. m. zunaj. Kjer se je vže večkrat radi svoje bolehnosti pritoževal, so šli in 80 vrata njegovega stanovanja, ki ao bila od znotraj zaklenjena, šiloma odprli. Znakov kake silovitosti ni bilo na mi'liću po mrtvogledniku nobenih najdenih. Mitveca so prenesli takoj v mrtvašnico in vsa stvai' se je pDSUtjni oblasti naznanila, katera je njegov pokop odredila, ker ni bilo ni-kakega povoda, zadevo dalje preiskavati, d. (Ponesrečil) se je po noči 12 m. m, mlinarski hlapec Franc Gorenc, od gosp. Florijana Zorkota, v Družinski vasi s tem, da je padel pod mlinsko kolo in — utonil, d. (Nezgode.) Tomažič Anton, kmetski sin, star 19 let, iz Vodic pn Litiji je streljal v nedeljo dne 24, septembra s staro puško. Cev se je razpočila in fantu roko tako težko poškodovala, da so mu jo morali še tisti dan n»d zapestifin odrezati. — Pod voz je prišel Zajec Franc, kmet iz Beč pri Št. Vidu. Kolo mu je šlo čez desno n^go m mu jo zl»-milo. — Rivno na isti način se je ponesrečit Kovač Franc, 41 let star iz Drage. Zlomil si je desno nadlaktnico. — Tesar Blatnik .Janez iz Kitnega vrha seje ranil pri delu na stft-palo leve noge in si presekal kite, — Na poiu proti dumu je bil napaden od neznanega človeka Mihelčič Gregor, 38 letni dninar iz Dol. Laz pri Ribnici. Neznanec ga je udaril po glavi z gnojnimi vilami in mu prizadel precej velik« rano, — Mušič Peter, star 66 let iz Dragovanje vasi pri Dragatušu je prišel pod voz in ai zlomil desno nogo — Mencin Martin, 15 letni pastir iz Mokronoga je vozil z vl za Kandijo in okolico reg. zadruga z neomejeno zavezo sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po éVk ^^ Obresti se pripisujejo koncem vaacega leta brez posebnega naročila, Reutni davek plačuje posojilnica sama, ne da bi istega odtegovala vlagateljem. najizvrstnejše mazilo za tla iz mehkega lesa, £eil-ava bel» njlnzura za umivaliie miiso 4& kr, Eeil-av ztati lak kh okvire SO )(r. Eeil'ovo črnilo za železo, les, usnje i. t. d, Keil-ov Uk za, hlamuike t vs«1i barrab je Tetina v zalopi pri (181-C-4) Adolf Gustin-u v Rudolfovem. Ceno čežko perje za^blazinel fi kilo; novo oekabljeno K 9'60, boljiSe vrste K 12-— bilo kakor mah iiifiliío K 18'—, K 24'—, bel» kot sa'iif, knkor niAh meliko, oaknbljetK» K K 36'— se raz- pošilja poituiue iirusto po poStuem |mv2i:tji, Zameua in preklic iiroti povrnitvi poStniue (lovoljea. Benedikt Sachsel, Lobes Z94, puAta PUeti, Ůeúko. (160-()-t}) mm tofašti v (211-3-2) se sprejme takoj pri Peter Gorupiču, kovuču v Kiindiji pn Nuveiii iiieatu. Vaupta I ki je zmožen vinogradskih in poljedelskih opravil, išče ^rajščina Jiajiiof pri Riidolfovein, lui prodaj v Kîuuliji st. 2L Hiša (200-6.3) Lsia stoji zraven inoslu na pripraviieni prostoru ZH prodajalno ali kakorinukoli obrt. Obsega 113 Q sežnjev. — Več pové Avgust Knafelc ravno tam. HlBTiintinh lunti (aa-o-ii) na Glavnem trgu v Novem mestu ste takoj = /a oddati. = Natančneje pri g. Ant. pl. Fichtenau v Novem mestu. Pozor! Pozor! Pozor! Za čas jeseni in zime se opozarja na novo veliko zalogo B^ zimskega blaga "Wêê ktero se bo prodajalo po jako znižanih cenah pri podpisanem v Novem mestu. Posebno veliki izbor zimskih rut ter suknene obleke za ženske, fino črno sukno, štof, „Loden" in vsakovrstno sukno za možke obleke. V zalogi je tudi veliko suknenih (štofastih) in drugih ostankov, kteri se bodo prodajali, dokler bo kaj zaloge, za polovico cene. Vnanja naročila se izvršé točno. Vzorci se na zahtevo brezplačno pošiljajo. Zaloga je razložena razun v trgovini tudi v skladiščih (magacinih) v I, in II. nadstropju, ter dovoljeno isto vsakemu na ogled. — (ilaviii trg. (3U-C-2) mmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm—mm Zahtevajte pri nakupu : : 8 Schicht-ovo štedilno milo (le 1-16-6) Ono Je zajamčeno Čisto in brez vsake škodljive primesi. Jííc" Pere izvrstno. "^XE Varstvena znamka. Kdor hoče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". GEORG SCHICHT, Aum^y, Dobiva se povsod! na evropejskeni ozemlju. Največja tovarna te vrsto Dobiva se povsod! (209-3-2) H s potrebnimi stavbami, orodjem in zemljiščem, oddaljena pol ure od Črnomlja ^BOT se proda iz proste roke pod jako ugodnimi pogoji pri Anton Zurc-u, trgovcu v Črnomlju. •v ženske zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las, naj se prepriéa, da plačujem od zdaj najvišjo ceno, — Izdelujem vsa vlasolarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najno-ve Sem izdelku. — V zalogi imam najfinejša mila, dišave za ob eko, glavnike za dame itd. 8 poŠto van jem Be pri poro «njem (276-34-a3) Ivan Svetec, brivec io vlasoljar G-lavni trg (nasproti mestne hiše). 5HSE5g5B5B5H5E5aS9._5E5H5H5H5a5a5a5a5E5g ne pasnam v dasego nežnega, úisteRi lic« in ođstranittfv pÉg, lioljSega In vspeSneje deln-jočega Edravilnega niiln kat je Kiiaiii) Bergmann-ovo lilijino milo (Enamka: 2 rudarja) tvrdke Bergmann & Co., Tečen ob Elbi. ■■ —^^^ Dobt SB komad po Bo ti pH: lekarn. S. pl. Sladovič in V trgovini A. Oblak v Novem mestu. Jaz M Ml asHSHHHSHHHSHSHsas^iisasHsaHEHasHSHsašaš IBï Suhe jedilne tl6Ď-10-7) gob © (la. gosp. gobe) kupuje v vsaki množini v vrečah po 20-26 klg, A. ŠMYRA, Dunaj 17, Eiterlein-platz 7, 133 D, Singer-jevi šivalni stroji. Original Sinj^er šivalni stroji «« ««rm » konatmtdji i« imdin, Oi-igiîiiil Singer šivalni stroji " '''' " Original Singor šivalni stroji ZSliJit"^"' ' Origiiïal Singer šivalni stroji - »rpažno«^ Original Singer šivalni sti'oji Brezplačni poučni kurzi za vse doniaûe šivanje in za moderno vezenje. Sřila za vezenje v vseh barvah v veliki izberi v zalogi. Elektromotorji za posamezne stroje za domačo porab«. SINGER Go. šivalni stroji, deln. družba Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 6. (153.11-7) „Grand Prix." Najvišje odlikovanje. Pariz 1900 Od^ovuini urednik Fr. Sal. Watil, Izdajatelj m xahiíuik Urban Horvat. Tûk 1. Krajec, nisi.