Odgovorna urednica NT Milena Brečko Poklic Urednica NT Tatjana Cvirn ŠT. 42 - LETO 55 - CELJE, 19.10. 2000 - CENA 300 SIT Bo podeželska mladina ostajala doma in fizično delala, učili pa se bodo meščani, ki imajo boljše plače in povrh vsega še nižje stroške? RDEČI KARTON ZA TOČKE Kako v srednjo šolo brez male mature? Stran 12. 51 ŽE GRADITE SVOJ STEBER? Višina pokojnine bo po novem odvisna tudi od lastnega varčevanja. Tema tedna na strani 5. ZEMLJAN POD VPLIVOM LUNE intervju z Igorjem Jelenom ob 20-letnici celjskega Studia za ples. Stran 13. KO^SE ŽIVLJENJE SELE ZAČNE Srečen konec zgodbe o bratu in sestri Borko iz Polž. Stran 25. 2 VOLITVE 2000 KOMENTIRAMO Ena ni vselej ena Nedeljske državnozborske volitve so že ob pogledu na delne uradne rezultate o števi- lu glasov, ki so jih prejeli posa- mezni kandidati sirom Slove- nije dokaz, da ena ni vselej ena, oziroma da glas volivca v enem volilnem okraju pomeni čisto nekaj drugega kot v dru- gem, v istem pa enemu kandi- datu lahko pomeni tudi tri- krat ali štirikrat več kot dru- gemu. Slovenija jeza državne voli- tve ob volilnih enotah narod- nostnih skupnosti razdeljena v osem volilnih enot s po enaj- stimi volilnimi okraji. Obliko- valci okrajev zagotavljajo, da so jih začrtali po najboljši ve- sti in z upoštevanjem kar naj- več strokovnih kriterijev, ljud- je, ki v njih živijo in vsaka štiri leta tudi volijo svoje po- slance, pa jim oporekajo »pra- vičnost«. Pri slednjem so še zlasti glasni na Celjskem, saj ljudem ne gre v račun, da je območje razdeljeno med tri volilne enote, težko pa razu- mejo tudi večtisoč številčne razlike volilnega telesa v posa- meznih okrajih. Območje biv- še celjske občine z dvema volil- nima okrajema je v samem vrhu po številu volivcev v njih, zato s krajšimi ali daljšimi presledki iz Celja prihajajo po- bude za novo oblikovanje okrajev. Posledica zdajšnjih okraj- nih meja na Celjskem je na- mreč tudi ta, da mesto Celje le stežka pride do poslaru:a. Le- tos je kandidat LDS dr Slavko Gaber v obeh okrajih osvojil 13.325 glasov oziroma v pov- prečju 39,95 odstotka in za rep ulovil strankin četrti nepo- sredni poslanski mandat iz volilne enote. Ob tem je velenj- ski LDS-ovec Jože Kavtičnik, ki prepričljivo vodi s 43,51 od- stotka na listi v volilni enoti, za ta delež potreboval le 5.032 glasov! Preštevanjem in tehtanju vrednosti volilnega glasu bo konec, ko bo državni zbor fuk- cioniral kot najvišje zakono- dajno telo v Sloveniji, ki v enaki meri in z enako naklo- njenostjo brez lobiranja skrbi za prav vse konce domovine. Dokler pa bo - in tako prihod- nja štiri leta zanesljivo še bo - pomembno, koliko »naših« je v Ljubljani, tako dolgo je ra- zumeti sicer svojstveno lice- merstvo Celjanov, ki hočemo »svojega« poslanca ali dva. In če bo »naš« poslanec postal minister, ga - tako je napove- dal pred volitvami - lahko še toliko bolj držimo za besedo, da bo vendarle delal v prid Celju in območju. Dedek Mraz zagotovo ne bo in Sloveniji v prid si takšnih »dobrotnikov« želimo čim manj! IVANA STAMEJČIČ Parlamentarna pogača v razrezu Do torka, 24. oktobra, bo Republiška volilna komisija sporočila uradne končne izide državnozborskih volitev - Volilno telo se je pomaknilo v levo Potem, ko so v nedeljo ob 19. uri zaprli vrata 3.587 volišč sirom Slovenije, se je zahtev- no delo za člane volilnih od- borov in komisij šele prav za- čelo. Naporna, za veliko ljudi v jutro potegnjena noč, je bila namenjena preštevanju vohv- cev, ki so se udeležiU volitev, njihovih volilnih glasov in sporočanju podatkov. A na končne, uradne izide letoš- njih državnozborskih volitev bomo morah počakati še vse do torka, 24. oktobra, ko nam bo rezultate sporočila Repub- Uška volilna komisija. Zakaj tako dolgo, ko pa je bolj kot ne bilo vse jasno že v nedeljo zvečer, nekaj minut po 19. uri? Po rokovniku so namreč v okrajnih volilnih komisijah za- čeli s preštevanjem glasov, ki so prispeli po pošti iz Slovenije v ponedeljek, na tiste, ki bodo s pošto prišli iz tujine, pa morajo čakati še vse do jutri. Ti glasovi ne bodo bistveno spremenili volilnega rezultata, saj gre v skupnem številu le za nekaj desetink odstotka volilnega te- lesa, a kje, kjer se morebitni poslanski sedež tehta s posa- meznimi glasovi, bi le utegnili biti jeziček na tehtnici. Zato velja vse, kar o rezultatih nedeljskih volitev pišemo pred zaključnim uradnim sporoči- lom Republiške volilne komisi- je, na nek način za neuradno, čeprav velja poudariti, da gre pri zapisanih številkah o volilni udeležbi ter doseženih rezulta- tih posameznih strank za delne uradne izide. Na voliščih manj ljudi Nedeljskih volitev se je udele- žilo za 3,7 odstotka manj ljudi kot pred štirimi leti, tako da je od skupno milijona 587 tisoč 428 volivcev svojo pravico izkoristilo le milijon 111 tisoč 171 volivcev ali natančno 70 odstotkov. Najnižja volilna udeležba v državi je bila izmerjena na ob- močju Upravne enote Šmarje pri Jelšah v 1. volilnem okraju 7 volikie enote, kjer je na volišča prišlo le 56,16 odstotka volivcev. Res pa je, da se na Šmarskem mdi doslej niso ponašali z re- kordi v udeležbi. V 5. volilni enoti, kamor je sodila večina našega območja, so zabeležili 68,97-odstotno udeležbo, kar je za dober odstotek nižje od dr- žavnega povprečja. Po milijon 107 tisoč 200 pre- štetih glasovnicah je veliki zma- govalec letošnjih državnozbor- skih volitev LDS, ki je dosegla kar 36,27-odstotni delež zaupa- nja volivcev in ji bo pripadalo 34 poslanskih mest v državnem zboru, s 15,83 odstotka in 14 poslanskimi mesti sledi SDS, na tretjem mestu pa je z 12,09 odstotka in 11 poslanskimi se- deži ZLSD. Med tiste, ki so v primerjavi s podatki izpred šti- rih let izgubili največji delež vo- lilnega telesa, sodi združena SLS-i-SKD, ki si je z 9,55 odstod>Ali to pomeni, da bo podeželska mla- dina ostajala doma in fizično delala, učili pa se bodo meščani, ki imajo boljše plače in povrh vsega še nižje stroške?« se spra- šuje predstavnica odbora Moj- ca Mikek z Ljubnega. Da njen strali ni iz trte izvit, že kaže letošnji primer dijakinje iz Luč, ki je zaradi prevelikih stroškov prenehala hoditi na šolski avtobus, nekaj časa se je celo govorilo, da bo pustila tudi srednjo šolo. Mikekova pravi, da starši od lokalnega prevoznika (Izletnik) in resornega ministra predvsem zahtevajo, naj skušata obrzdati rast cen. »Razumemo, da mora- jo pokrivati stroške, vendar ni pošteno, da ta padejo samo na ramena staršev. In to takšnih, ki imajo že tako zelo nizke plače.« Učenci iz višjih letnikov se sedaj v šolo vozijo s starimi in dotrajanimi avtomobili, ki so jih kupili za nekaj deset tisočakov, kar pomeni, da ogrožajo sebe in tudi druge. Z njimi potuje v Celje omenjeno dekle iz Luč, ko pa bo avtomobil izpustil dušo, bo res postavljena pred vprašanje, kako sploh še priti v šolo. Zato nekateri starši raz- mišljajo, da bi se organizirali in začeli sami voziti otroke. »Ven- dar pa so nam pristojne službe in inšpektorati že zagrozili, da bi tako kršili zakon, saj naj bi menda opravljali pridobitno dejavnost,« se čudijo v odboru staršev nenavadno hitremu odzivu države. Sami predlaga- jo, da bi ta imela pod nadzorom cene šolskih prevozov ter jih vsaj letos obdržala na sedanji ravni, tudi z dodatnimi subven- cijami. Stroški krojijo visoke cene v pismu se tudi sprašujejo, zakaj zasebniki po konkurenč- nejših cenah ne smejo prevažati šolskih otrok. Po besedah Boja- na Cokla, vodje Izletnikove po-, slovne enote v Celju, lahko ozi- roma sme šolske prevoze opravljati vsak prevoznik, ki ima registriran vozni red pri ministrstvu za promet in zveze. Darinka Kavčič z ministrstva za promet in zveze je pojasnila, da je urejanje rednega prevoza osnovnošolcev v pristojnosti posameznih lokalnih skupno- sti. Če pa gre za prevoz dijakov in študentov, mora imeti pre- voznik vsako linijo (vozni red) registrirano pri njihovem mini- strstvu. Za pridobitev linije v notranjem linijskem prevozu oseb mora prevoznik pridobiti ustrezno licenco. Ministrstvo za promet in zveze enkrat letno (z objavo v Uradnem listu RS) raz- piše potrebe po prevozih na linijah medkrajevnega in pri- mestnega prometa, na podlagi katerega se izvede postopek usklajevanja avtobusnih voznih redov in njihov vpis v register za tekoče prometno leto. Promet- no leto velja od 1. septembra tekočega leta do 31. avgusta v prihodnjem letu, pod določeni- mi pogoji pa je avtobusne voz- ne rede možno spreminjati tudi med prometnim letom. Bojan Čoki se strinja, da so cene za šolske prevoze za vse starše zelo visoke, vendar hkra- ti dodaja, da si nižjih brez višjih subvencij države ne morejo pri- voščiti, predvsem zaradi izred- no visoke cene nafte. Tako na primer mesečna vozovnica iz Mozirja stane 14.300 tolarjev. Izračunana je na osnovi cene redne avtobusne vozovnice v eno smer, ki stane 510 tolarjev. V obe smeri za dvajset šolskih dni to znese 20.400 tolarjev. Od tega odštejejo 17-odstotno subvenci- jo države in cena se zniža na 16.900 tolarjev, nato pa Izletnik vsem prizna še 2.600 tolarjev lastnega popusta, kar znese končnih 14.300 tolarjev, kolikor plačajo šolarji oziroma njihovi starši. Po Čoklovih besedah da- je Izletnik enega največjih po- pustov med vsemi slovenskimi avtoprevozniki, ki se ukvarjajo s šolskimi prevozi. Cena za mesečne vozovnice se zviša za vsakih pet kilome- trov, tako na razdalji do 40 kilo- metrov karta stane že 22.700 tolarjev. »Upoštevati je treba tu- di počitniške mesece; tako bo treba za mesečne vozovnice v novembru in decembru, ko imajo šolarji nekaj dni počitnic, plačati manj,« opozarja Čoki. Po njegovih besedah ceno prevoza v eno smer, na podlagi katere izračunajo stroške za šolske mesečne vozovnice, določajo sami prevozniki, zaenkrat pa je več ali manj enotna za celo Slovenijo, saj jo v soglasju s svojimi člani oblikujejo na zdru- ženju za promet in zveze pri Gospodarski zbornici Slovenije. Viktor Trstenjak, sekretar omenjenega združenja, pravi, da je cena avtobusne karte po- vsem stvar vsakega gospodar- skega subjekta, torej prevozni- ka. »Mi na podlagi poročil, ki nam jih pošljejo naši člani, nare- dimo prerez stroškov in v na- šem poročilu navedemo pov- prečno ceno prevoza. Ta je sa- mo orientacijska vrednost, ki jo lahko prevozniki upoštevajo pri izdelavi svojih cenikov, nikogar pa v ničemer ne obvezuje.« Za- to so cene prevoza po njegovih besedah pri različnih prevozni- kih različne. Prevoz ali dijaški dom? Bojan Čoki tudi pravi, da imajo srednješolci, ki prejema- jo republiško štipendijo (za so- cialno ogrožene) plačan pre-^ voz v šolo. Mojca Ceglar, vodja poklicne orientacije in štipendi- ranja na^eljski območni službi zavoda za zaposlovanje, je po- vedala, da je republiška štipen- dija sestavljena iz treh delov. Osnove štipendije (ki trenutno znese malo manj kot šest tiso- čakov mesečno), stimulacij (za učni uspeh in za vpisani letnik) ter stroškov prevoza. Slednji po zakonu znese največ 40 od- stotkov zajamčenega osebne- ga dohodka. To pomeni, da je najvišji znesek, ki ga za prevoz lahko dobi prejemnik republiš- ke štipendije, približno 17 tisoč tolarjev. Če so stroški prevoza nižji, jih štipendija pokrije v celoti, če ne, samo do te vsote. »Še lani je bila meja določena na trideset odstotkov zajamče- nega osebnega dohodka, a jo je potem ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino zvi- šalo,« pravi Ceglarjeva. »Tako sedaj v večini primerov pokriva prevozne stroške. Za dijake iz bolj oddaljenih krajev, ki imajo izrazito visoke sttoške prevoza v šolo, pa je tako najbolj pri- merno bivanje v dijaških do- movih. Pa ne samo zaradi stroškov prevoza, saj na dolgih vožnjah izgubijo veliko časa in energije, kar se pozna tudi pri učnem uspehu.« Dijaki z omenjeno republiško štipendijo, ki bivajo izven do- mačega kraja, dobivajo vsak mesec nekaj manj kot 17 tisoča- kov, vsoto, ki je izračunana na podlagi košarice cen slovenskih dijaških domov. Cena dvaind- vajsetih dni bivanja v Dijaškem domu Celje (brez sobot in ne- delj) znaša 28.410 tolarjev. Vanjo so zajeti trije obroki na dan, vzgojno delo z njihovimi varo- vanci, ki ga opravljajo tamkajš- nji vzgojitelji, in popoldanske interesne dejavnosti za dijake, od športnih pa do kulturnih. Cena za samo bivanje, brez stroškov prehrane in drugih de- javnosti, pa je resnično dostop- na - 7.290 tolarjev. Tudi starši menijo, da bivanje v dijaškem domu vpliva na učni uspeh, le da po njihovem mne- nju na slabše, ker v domovih menda ni dovolj strogega nad- zora. Poleg tega trdijo, da je pri omenjenih stroških treba upo- števati ceno vozovnic za pot domov in v internat, otroku pa morajo dati tudi nekaj žepnine, da ne odide zdoma praznih že- pov. Tako stroški hitro naraste- jo in prerastejo družinske pro- račune. DrŽava ne more veliko pomagati Tone Vrhovnik Straka, predstavnik za stike z javnost- mi na ministrstvu za šolstvo in šport, pravi, da država staršem pri cenah prevozov ne more kaj prida pomagati. »Pomagali smo jim na ta način, da smo zgradili relativno dobro mrežo srednjih šol, ki pokriva celotno Slovenijo, poleg tega pa imamo v Sloveniji zelo dobro mrežo dijaških domov.« Bivanje re- snično ni predrago, saj ga v večjem delu pokrije že repub- liška štipendija, Vrhovnik Stra- ka pa zagotavlja, da imajo so- cialno najbolj ogrožene druži- ne celo možnost, da njihovi otroci v domovih bivajo brez- plačno. »Trditev, da dijakinja iz Zgornje Savinjske doline zaradi prevelikih stroškov razmišlja o opustitvi šolanja, pa me je osebno prizadela. Zato pozi- vam njene starše, naj pokličejo na ministrstvo, tako da bomo skupaj poiskali ustrezno reši- tev,« je obljubil Tone Vrhovnik Straka. ^« SEBASTIJAN KOPUŠAR Z OBČINSKIH SVETOV Za novo lekarno GORNJI GRAD - Svetniki so na zadnji seji podelili mag. Tanji Tajnšek - Veršnik koncesijo za opravljanje dejavnosti zasebne lekarne v Gornjem Gradu. Gre za edino zasebno lekarno v savinjsko-šaleško-koroški regiji, koncesija pa je osnova za tripartitno pogodbo med koncesionarko, občino in podjetjem Interdent, ki bo skrbelo za promet lekarne. (EM) Ne bodo brez zdravnika UUBNO OB SAVINJI - Dosedanji zdravnik splošne prakse Goran Dubajič, dr. med., bo s prvim novembrom prenehal z zasebno zdravstveno dejavnostjo na Ljubnem. Namesto njega bo prišel na Ljubno Igor Kočevar, dr. med., specialist radiologije, vendar bo začel s prakso verjetno tik pred novim letom. V tem času bo za paciente skrbel dosedanji direktor Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Ivan But, dr. med., ki odhaja v pokoj. (EM) Za vrtec 10 odstotkov več PODČETRTEK - Po odločitvi občinskega sveta je od začetka oktobra ekonomska cena dnevnega programa v vrtcu višja za 10 odstotkov ter znaša 47 tisoč tolarjev. Zadnja podražitev je bila pred letom dni, zavod pa je svetnikom predlagal kar 15- odstotno podražitev. (BJ) Pepevnik za ravnatelja PODČETRTEK - Svetniki so dali pozitivno mnenje za imeno- vanje ravnatelja osnovne šole Podčetrtek Darku Pepevniku. Gre za dosedanjega ravnatelja, ki je po izobrazbi profesor razrednega pouka. (BJ) Rebalans proračuna PREBOLD - Svetniki so brez posebnih pripomb potrdili rebalans proračuna občine za leto 2000, s katerim so se povečali tako prihodki kot odhodki. Prihodkov bo nekaj manj kot za 390 milijonov, planiranih odhodkov pa nekaj manj kot 330 milijo- nov. Svetniki so potrdili tudi program priprave proračuna za leto 2001. Ta naj bi bil dokončno sprejet 28. decembra letos. (T. T.) Razglasitev kulturnih spomenikov v Grajski vasi BRASLOVČE - Svetniki so med drugim sprejeli Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov v Grajski vasi z namenom, da se ohranijo zgodovinske kulturne in etnološke vrednote ter se zagotovi nadaljnji obstoj. Z odlokom so razglasili sedem kozolcev, dve kašči, hišo in sušilnico hmelja, vinsko klet, gospodarsko poslopje in perišče v Grajski vasi. (T. T.) PO DRŽAVI Pisemski spopoj predsednikovi UUBLIANA, 13. septe^ bra - Predsednik vlade ^ drej Bajuk je navedbe iz Če| kovega pisma predseduj republika Milana Kučana zvezi s sklepom vlade, da I neško komisijo zaprosi , mnenje glede volilnega sis ma, označil za »predvolj manever in za enega od | nižjili udarcev zakonito i? Ijeni vladi«. Urad predsednj republike je na to sporočil, premier ni odgovoril na ; stavljena vprašanja in docj da je v Bajukovem zadnji pismu »veliko ne dovolj pj mišljenih političnih očitl^ na katere predsednik repul ke ne bo odgovarjal«. Logarjeva brezj pooblastil UUBUANA, 13. septen bra - Minister za finance Zvo ko Ivanušič je državni sekf tarki na omenjenem ministi tvu, ki je pristojna za davčnij carinski sistem Romani Logi odvzel pooblastila. Bajuk »razrešili Ivanušiča LJUBLJANA, 14. septef bra - Premier Andrej Baji je v petek pet minut pri polnočjo v državni zbor | slal predlog za razrešiti ministra za finance Zvori Ivanušiča. Za to »dejanje n čelne narave« se je odločil prepričanja, da mora | predsednik vlade to sto| »zaradi vrste nepravilnosti Davčni upravi RS (DURS), so zapisane tudi v integi| nem poročilu o razmerah; državni davčni upravi«, kil je vlada sprejela na sv( predzadnji seji. Volitve tudi j legitimne LJUBLJANA STRASBOURG, 16. septei bra - Sprememba slovenS ustave 25. julija letos ni vn| protju z evropskimi dei| kratičnimi standardi, je s| ročila Komisija za demokrl jo skozi pravo pri Svetu Evi pe, bolj znana kot Bene| komisija. To mnenje - spre; la ga je že na sobotnem pi narnem zasedanju v Benet kah - je komisija poslala tud slovenskemu premieru An dreju Bajuku, ki je nanjo na: slovil vprašanje o spremembi volilnega sistema. Komisija j« obenem priporočila DZ, naj \ bližnji prihodnosti preuči, ka tere zakonodajne in mord^ tudi ustavne spremembe sc potrebne, da bi se v prihodnja v Sloveniji izognili podobnin^ primerom. Vseživljenjsko učenje LJUBLJANA, 16. septeiH bra - Od 16. do 22. oktobri po vsej Sloveniji poteka jU' bilejni, peti Teden vsežiV' Ijenjskega učenja 200^^ (TVU), v okviru katerega bo zvrsrilo približno 1.90^ prireditev, ki jih bo koordi' niral Andragoški center SlO' venije. TEMA TEDNA 5 Si že gradite svoj steber? m^^Teto po uvedbi pokojninski reforme se^cenialoj^m^^^cP^^^ družbe računajo v petih letih na okrog 400 tisoč državljanov g o pokojnini ne razmišljajo ^ samo starejši ljudje. Vse (Č pripadnikov mlajše in rednje generacije, pa tudi ti- (ih, ki jih do upokojitve loči saj še deset let, se namreč iz [neva v dan bolj zaveda, da ^0 morali, če bodo hoteli jieti kolikor toliko solidno larost, že sedaj za to nekaj irispevati tudi sami. Treba bo loskrbeti vsaj še za en pokoj- linski vir oziroma za dodat- 10 pokojnino, saj se bodo v irihodnjih desetletjih pokoj- ine iz prvega stebra zmanj- evale, upokojitvena starost n delovna doba pa se bosta flviševali. O prostovoljnem dodatnem okojninskem zavarovanju, 3 katerega je že mogoče var- jvati v zavarovalnicah, po- ojninskih skladih ali poseb- ih pokojninskih družbah, ter tem, kdo in kako lahko vpla- ije premije, je bilo v preteklih esecih napisanega že veliko, di v našem časopisu. Zato ikrat predstavljamo le nekaj onudb iz že potrjenih pokoj- inskih načrtov. Morda vam «lo nekoliko olajšalo izbiro, iipa vas vzpodbudilo k temu, la se s posameznimi ponud- lami seznanite še bolj natanč- 10. Naj pri tem spomnimo, da ckojninski načrt določa po- ;oje varčevanja in izplačeva- la dodatne pokojnine, višino 'temije, način izračunavanja fnte, naložbeno politiko, za- Jinčen donos ter višino vstop- iih in izstopnih stroškov. Naj- brž tudi ne bo odveč ponovno 'oudariti, da je bistvena pred- at dodatnega prostovoljne- 13 pokojninskega zavarovanja drugimi dolgoročnimi ^enjskimi, rentnimi in po- lobnimi zavarovanji ter varče- 3nji predvsem v tem, da ga feava spodbuja z davčnimi ''^jšavami pri dohodnini za '^varovance in pri davku od dobička za delodajalce. Ne izrazito visoki, a solidni donosi Zavarovalnica Triglav je 'fva med zavarovalnicami, l^r je že nekaj časa mogoče *'eniti dodatno pokojninsko ^varovanje. Doslej so prido- okoli pet tisoč zavarovan- imi računajo pa, da bodo J^k različnih oblik pokojnin- ^^ga zavarovanja v petih le- 1'^ pridobili od 150 tisoč do tisoč zavarovancev. V '^^tkem naj bi dobil potrditev ^^i pokojninski načrt Skup- Pokojninske družbe, ki so J ^stanovih z Novo Ljubljan- ico banko, k ustanovitvi pa {^pritegnili še nekaj uglednih Snskih družb, tudi Banko Za vključitev v prvi pokoj- ninski načrt Zavarovalnice Tri- glav se lahko posamezniki in podjetja vključijo takoj, saj je zavarovancem omogočen brezplačen prehod iz ene v drugo obliko prostovoljnega dodatnega pokojninskega za- varovanja, ki jih bo zavaroval- nica izvajala. Vstopni stroški znašajo v prvih treh letih 8,7 odstotka od vplačane premije, po treh letih pa 5,8 odstotka. V primeru izrednega prenehanja zavarovanja znašajo izstopni stroški en odstotek vrednosti premoženja na osebnem raču- nu. Upravljavska provizija zna- ša 1,5 odstotka od vrednosti premoženja na osebnih raču- nih zavarovancev ob koncu poslovnega leta. Če zavarovanec zamenja ali izgubi službo, so zbrana sredstva, tudi tista, ki jih je zanj plačeval delodajalec, nje- gova last. S plačevanjem lah- ko nadaljuje sam, lahko pa se dogovori za največ dveletno mirovanje plačevanja, pri če- mer ohrani pravice iz zavaro- vanja. Če zavarovanec umre še pred uveljavitvijo pravice do starostne pokojnine, dobi- jo dediči zbrana sredstva na njegovem računu, zmanjša- na za izstopne stroške ter da- vek od osebnih prejemkov, če pa je plačeval dodatno premi- jo tudi za pridobitev družin- ske pokojnine, potem začne dobivati pokojnino upraviče- nec, ki ga je zavarovanec na- vedel. Če zavarovalnica ali po- kojninska družba propade, sredstva, ki so na osebnem računu zavarovanca, ne pri- dejo v stečajno maso. V prvem pokojninskem na- črtu zagotavlja Zavarovalnica Triglav nizko naložbeno tvega- nje, saj bo najmanj 60 odstot- kov naložb usmerjenih v ob- veznice in druge dolžniške pa- pirje, ki jih izdajata država ah Banka Slovenije, največ 30 od- stotkov naložb bo šlo v podjet- niške obveznice, do 10 odstot- kov pa v delnice podjetij, ki so na trgu vrednostnih papirjev. Po vrednostne papirje bo naj- brž treba tudi v tujino, saj jih na domačem trgu ne bo zadosti, vendar v zavarovalnici pravijo, da za to ne bodo namenili več kot 20 odstotkov sredstev. Taka naložbena politika naj bi zavarovancem zagotovila vsaj 6-odstotni realni letni do- nos. Zajamčeni donos na pla- čano čisto premijo je seveda nižji in je enak 50 odstotkom povprečne letne obrestne me- re na državne vrednostne pa- pirje z dospelostjo nad enim letom. Na zavarovančev oseb- ni račun bo zavarovalnica po- leg vplačanih premij, zmanjša- nih za vstopne stroške, redno pripisovala najprej zajamčeni donos, nato pa še sorazmerni ustvarjeni dobiček. V zavaro- valnici pravijo, da je pri njih lahko realno pričakovati solid- ne, ne pa izrazito visoke dono- se. Za četrtino vec od predpisanega Sredi septembra je ministrs- tvo za delo odobrilo pokojnin- ski načrt tudi Zavarovalniški hiši Slovenica, kjer načrtujejo, da bodo v treh letih pridobili 50 tisoč zavarovancev, oziroma 12-odstotni tržni delež. Prepri- čani so namreč, da je njihov pokojninski načrt zanimiv ta- ko za podjetja kot posamezni- ke, pri tem pa poudarjajo svoje dolgoletne izkušnje z upravlja- njem življenjskih, rentnih in prostovoljnih pokojninskih za- varovanj ter tudi uspešno so- delovanje z upravljavci vza- jemnih skladov Rastko, Galileo in KD Bond, ki so z 60-odstot- nim tržnim deležem največji na tem področju v Sloveniji. Tudi v Slovenici pravijo, da mora pokojninsko zavarova- nje zadostiti predvsem dvema kriterijema, to je varnosti in donosnosti. V svojem pokoj- ninskem načrtu zagotavljajo zavarovancem minimalni do- nos, ki znaša 50 odstotkov do- nosa dolgoročnih državnih vrednostnih papirjev, kar je za 25 odstotkov več kot predpisu- je zakon. Pri tem je treba ome- niti, da Slovenica kot ena red- kih v tem poslu v vsakem pri- meru zagotavlja minimalni no- minalni donos v višini 1,5 od- stotka. Vstopni stroški znašajo od 4,95 do 5,90 odstotka, odvisno od načina sklenitve zavarova- nja, v prvih treh letih pa bodo te stopnje višje za 50 odstot- kov. V primeru izrednega pre- nehanja pokojninskega zava- rovanja bodo izstopni stroški znašali en odstotek od zbranih sredstev na osebnem računu zavarovanca. Ob rednem pre- nehanju oziroma ob uveljavitvi pravice do izplačevanja pokoj- nine pa v Slovenici ne bodo zaračunavali izstopnih stroš- kov. Prav tako brezplačen bo tudi prvi prenos sredstev iz enega v drugi pokojninski na- črt, katerega izvajalec bo Slo- venica, pri vseh naslednjih pre- nosih ter pri prenosih na druge izvajalce pa bodo stroški zna- šali 0,1 odstotka zbrane vsote na osebnem računu zavaro- vanca. Naložbe po načelu »preudarnega moža« Kar dva odobrena pokojnin- ska načrta, napoveduje pa jih še nekaj, ima Prva pokojnin- ska družba. Je prva specializi- rana zavarovalnica v Sloveniji, ki se ukvarja le z dodatnim pokojninskim zavarovanjem. Ustanovilo jo je dvanajst slo- venskih podjetij, ki so vplačala 400 milijonov tolarjev kapitala, vodstvo družbe pa napoveduje povezavo s tujim strateškim partnerjem, ki pa ne bo imel večinskega deleža. Cilj Prve pokojninske druž- be je doseči 10- do 20-odstotni tržni delež in pridobiti 40 do 60 tisoč varčevalcev. Njena pokoj- ninska načrta Prva 1 in Prva 2 sta vsebinsko popolnoma raz- lična. Prva 1 je pokojninski sklad s konzervativno nalož- beno politiko, ki povprečno prinaša nižje donose in je pri- meren za starejše zaposlene, naložbena politika sklada Prva 2 pa je prodornejša in prinaša višje donose. Zato je primer- nejši za mlajše. Za prehod iz enega v drug sklad zavarova- nec ne bo plačal nikakršnih stroškov. Sicer pa so stroški Prve po- kojninske družbe nižji od predpisanih. Za vstopne stroš- ke bo prvo leto obračunavala 8,5 odstotka od plačanih pre- mij, drugo leto 7,5 odstotka, tretje 6,5 odstotka, vsa nadalj- nja leta pa 5,5 odstotka. Izstop- ni stroški vedno znašajo en odstotek odkupne vrednosti premoženja sklada, provizija za upravljanje pa je takšna, kot jo določa zakon, to je 1,5 od- stotka od povprečne letne čiste vrednosti kritnega sklada. V Prvi pokojninski družbi zagotavljajo, da bodo zbrana sredstva preudarno investirali, da bi ob obvladljivem tveganju dosegali čim višje donose. Zato so se odločili za investiranje po načelu »preudarnega moža« in bodo zbrana sredstva nalagali v slovenske in tuje vrednostne papirje, saj prinašajo precej več kot pa konzervativna naložbe- na politika pretežno v obvezni- ce. Pri tem se naslanjajo na izkušnje svojega partnerja v tu- jini, kjer se donosnost pokoj- ninskih skladov giba okoli 10 odstotkov. Bosta odločala donosnost ali varnost? Ponudbe pokojninskih družb, bank in zavarovalnic se torej med seboj ne razlikujejo dosti. Pravzaprav gre le za koz- metične olepšave tistega, kar je določeno z zakonom. Zato bo najbrž pri odločitvi o tem, pri kateri pokojninski družbi ali zavarovalnici hraniti denar za stara leta, bolj kot načelo dono- snosti pri nalaganju sredstev obveljalo načelo varnosti. Iz- kušnje iz držav, kjer so podob- na prostovoljna dodatna po- kojninska zavarovanja uvelja- vili že pred časom, kažejo, da je po nekaj letih prenehalo po- slovati tudi pol ponudnikov teh zavarovanj. Ostale so pred- vsem tiste finančne institucije, ki so bile trdne, velike in zasipa- nja vredne že prej ter so imele dolgoletne izkušnje pri razvo- ju, trženju in upravljanju s sredstvi. Generali SKB je ustanovila dva odprta vzajemna pokoj- ninska sklada. Leon 1 bo na- lagal pretežno v vrednostne papirje z zajamčenim dono- som, Leon 2 pa več v delnice, kar naj bi na daljši rok zago- tavljalo višji donos. V obeh skladih jamčijo s premože- njem zavarovalnice za letni donos v višini 60 odstotkov povprečne letne obrestne me- re na državne vrednostne pa- pirje, kar pomeni za polovico več od zakonsko predpisane- ga donosa. Za prav tolikšen zajamčeni donos so se odloči- li tudi v Kapitalskem vzajem- nem pokojninskem skladu, ki ga je ustanovila Kapitalska družba. Napovedujejo, da bo- do sredstva nalagali tudi v tujini, in sicer predvsem v nekatere manj tvegane vred- nostne papirje. Kakorkoli, ponudb je že kar nekaj, še več jih lahko pričaku- jemo v prihodnjih mesecih. Treba jih bo dobro proučiti in pretehtati, kolikšen znesek bi si na mesec lahko »privoščili«, in nato izbrati tistega, ki ponuja spodobne donose in se je izka- zal za zaupanje vrednega. Za prihranke dodatnega pokoj- ninskega zavarovanja namreč država ne jamči, ampak prev- zamejo tveganje zavarovanci sami. ■■■■■■h JANJA INTIHAR Koliko bomo privarčevali? Ko bo posameznik odhajal v pokoj, bo njegov privarčevani znesek odvisen od tega, koliko časa je varčeval, kakšna je bila višina zneska varčevanja in kakšna je bila donosnost naloženih sredstev. Pokojnina, ki jo bo posameznik prejemal, pa bo odvisna od privarčevanega zneska, spola in pričakovane življenjske dobe. Ker ženske statistično živijo dlje, bodo ob enakem privarčevanem znesku kot moški, prejemale nižjo pokojnino. Gre seveda le za teoretične, informativne izračune, pri katerih pa so možne najrazličnejše manipulacije. Pri dolgoročnih naložbah je namreč nemogoče določiti natančno donosnost. Vsekakor bodo privarčevani zneski odvisni od tega, kako uspešen bo tisti, pri katerem boste varčevali za stara leta, kar pa se bo pokazalo šele čez nekaj let. Ob tem pa je treba upoštevati še eno dejstvo, in sicer, da bo na višino dodatne pokojnine takrat, ko vam jo bodo začeli izplačevati, vplivala tudi takratna pričakovana starost. 6 GOSPODARSTVO Step od jutri v ceijsiciii roicali že sredi septembra, med 33. Mednarodnim obrtnim sejmom, je v javnost pricur- Ijala vest, da družba-Celjski sejem d.d. prevzema mari- borsko sejemsko podjetje Step v lasti OZS. Zdaj dogo- vori dobivajo zaključek, saj naj bi jutri, v petek, podpisa- li pogodbo, po kateri bo Celj- ski «ejem za 85 milijonov tolarjev kupil podjetje Step. Že prve vesti so zlasti v mariborski javnosti z župa- nom Borisom Sovičem na če- lu sprožile vrsto negodovanj in očitkov, da mesto ob Dravi s tem izgublja pomembno gospodarsko dejavnost. Po- drobneje namere za prevzem niso komentirali niti v Celju, čeprav je direktor Celjskega sejma d.d. mag. Franc Pan- gerl že takrat poudarjal, da razmerja v sejemski dejavno- sti v veliki meri kroji kapital, poti med mestoma pa ostaja- jo odprte v obe smeri. O samem nakupu podjetja Step bodo v Celjskem sejmu d.d. več spregovorili po pod- pisu pogodbe, predvidoma na novinarski konferenci pri- hodnji teden, zdaj je znano le to, da bodo po programu do konca leta 2001 v Mariboru ostali vsi sejmi, ki so jih načr- tovali pripraviti v podjetju Step. I. STAMEJČIČ Alpos v Sarajevu šentjursko podjetje Alpos je v Sarajevu odprlo stalno predstavništvo, saj želi na takšen način še bolj približati ponudbo svojim sedanjim in tudi bodočim poslovnim partnerjem. Alpos je v Bosni in Hercegovini vztrajal kljub negotovim razmeram po vojni, sad dobro zastavljene tržne politike pa se kaže v naraščanju konkretnih poslov. Podjetje je namreč v prvem letošnjem polletju kljub močni konkurenci opravilo v tej republiki za preko 5 milijonov mark poslov, največ povpraševanja pa je po njihovih programih cevi in trgovinske opreme. JI Laško že ima polovico Radenske Do 27. oktobra naj bi ponudbo za zamenjavo delnic sprejeli lastniki 65 odstotkov delnic Radenske - Kadrovske okrepitve v pivovarni Ponudba Pivovarne Laško za prevzem Radenske je uspe- la, saj so do 11. oktobra svojo namero o zamenjavi delnic uradno potrdili vsi največji lastniki Radenske. To pomeni, da je pivovarna skupaj z delni- cami, ki jih je imela v lasti že pred objavo ponudbe, dosegla minimalni prag 50,1 odstotka vseh izdanih delnic Radenske. Član uprave laške pivovarne Boško Šrot je povedal, da so doslej ponudbo za zamenjavo delnic Radenske za delnice Pi- vovarne Laško v razmerju 1,77 proti 1 že sprejeli v Kapitalski družbi, ki ima 16 odstotkov vseh delnic, v Slovenski odš- kodninski družbi, ki ima 10- odstotni lastniški delež, v Po- murski investicijski družbi, ki je lastnica petih odstotkov delnic, ter v celotni skupini Nove Ljub- Ijaiiske banke. Da bo sprejela ponudbo, je napovedala tudi investicijska družba Maksima, Boško Šrot pa pričakuje, da bo do 27. oktobra, ko se bo iztekel rok, ponudbo sprejelo 65 od- stotkov vseh lastnikov Raden- ske. Reiffeisen Zentralbank Os- terreich AD je pred kratkim svoj lastniški delež v Pivovarni Laško povečala na 3,16 odstot- ka. Kot je znano, je pivovarna že julija letos prodala tej banki 90 tisoč lastnih delnic, v to- kratnem svežnju pa je bilo še 50 tisoč delnic. V Laškem pra- vijo, da so se za takšen posel odločili izključno zaradi lik- vidnostnih razlogov. V Laškem pričakujejo, da bo napovedani prevzem potr- dila tudi večina lastnikov pivo- varne. Ker so od največjih del- ničarjev že dobili načelno so- glasje, upajo, da bo izredna skupščina, ki bo prihodnji to- rek, in na kateri bodo sklepaU o pogojnem povečanju osnov- nega kapitala ter o izdaji novih delnic v skupni vrednosti ne- kaj več kot 2,2 milijarde tolar- jev, minila brez posebnih za- pletov. Na naše vprašanje, ali zaradi prevzema Radenske in nakupa splitskega podjetja Prerada v pivovarni res pripravljajo kar nekaj pomembnejših kadrov- skih okrepitev in tudi zamenjav, je Boško Srot odgovoril pritrdil- no, vendar o konkretnih imenih ni želel govoriti. Neuradno pa slišati, da naj bi komercialni di- rektor Jože Sadar prevzel dolž- nosti v Splitu, na njegovo mesto v Laškem pa naj bi prišel direk- tor prodaje iz Radencev. Boško Šrot prav tako ni zanikal nami- gov, da želi Pivovarna Laško kupiti 12-odstotni delež Sara- jevske pivovarne, vendar je v zvezi s tem povedal le, da gre za dokaj zahteven in zapleten pro- jekt, ki jim bo vzel kar precej časa. JANJA INTIHAR Poplačani stari dolgovi Delavci Tovarne volnenih odej in Predilnice Laško bodo dobili del svojih terjatev - Bo stečaj uveden tudi v Korsu, kjer so dobili novega direktorja? Po nekaj letih čakanja bo štiriinštirideset nekdanjih de- lavcev Tovarne volnenih odej iz Škofje vasi pri Celju le dobi- lo del denarja, ki jim ga je dolgovalo propadlo podjetje. Na delitvenem naroku, ki je bil minuli teden, jim je stečajni upravitelj Zvonimir Hudej priznal dobrih 62 odstotkov terjatev, ki jih je v stečajnem postopku na račun neizplača- nih plač in regresov v njiho- vem imenu vložila območna sindikalna organizacija. S tem se je po dobrih petih letih zaključil stečajni postopek v Tovarni volnenih odej, ki so ga predlagali zaposleni, saj so le v tem videli možnost, da napo- sled naredijo konec agoniji pod- Sredi novembra naj bi bilo znano, kaj bo s slatinskim podjetjem Kors, kjer so po pr- vem neuspelem poskusu av- gusta uvedli nov postopek pri- silne poravnave. Vodstvo pod- jetja je pripravilo nov načrt finančne reorganizacije, ven- dar se delavci nočejo odpove- dati delu lanskega regresa in celotnemu letošnjemu. Vode- nje Korsa je 16. oktobra prev- zel Igor Gobec, prej zaposlen v Kovinotehni, dosedanji direk- tor Franc Mlaker pa bo v pod- jetju opravljal druga dela. jetja. Vodstvo tovarne se namreč po izgubi nekdanjih jugoslovan- skih trgov preprosto ni znašlo, tako da je bila zadolženost pod- jetja iz leta v 4eto večja. Bilo je sicer nekaj poskusov sanacije podjetja, vendar denarja za to niso imeli kje vzeti. Ob stečaju so v Škof j i vasi dolgovali delav- cem še 18 milijonov tolarjev za plače in druga nadomestila, ki pa jih ne bodo dobili v celoti. Potem ko je stečajni upravitelj Zvonimir Hudej najemniku proizvodnih prostorov prodal večino premičnin in nepremič- nin, je za delitev upnikom ostalo 175 milijonov tolarjev. V sindi- katu so zadovoljni s takšnim razpletom, saj so pričakovali, da jim bodo priznali manj terjatev. Delavci bodo denar, zmanjšan za vsoto, ki so jo že dobili iz jamstvenega sklada, prejeli v petnajstih dneh po pravnomoč- nosti sodbe. Dokaj majhen del svojili terja- tev pa bodo dobili nekdaiiji de- lavci Predilnice Laško, v kateri je bil stečaj uveden marca 1996. V sindikatu pravijo, da je laliko 99 delavcev zadovoljnih, da bodo sploh kaj dobili, saj v tem podjet- ju ob stečaju pravzaprav ni bilo stečajne mase. Predilnica, ki je bila hčerinska družba Ijubljaii- ske Dekorativne, je namreč vse svoje premoženje, tudi počitniš- ke kapacitete, prenesla na matič- no podjetje, vendar je kasneje stečajni upravitelj Zvonimir Hu- dej vložil izpodbojni sklep na prenos premičnin in uspel. Za razdelitev upnikom se je tako le nabralo 25 milijonov tolarjev, de- lavci pa bodo dobili nekaj manj kot 15 odstotkov svojih terjatev. Pred dnevi so na celjskem okrožnem sodišču obravnavali še enega tekstilca v regiji. Porav- nalni senat je namreč za 25. oktober razpisal narok za pod- jetje Scala Zarja iz Petrovč, v katerem je bil junija letos uve- den postopek prisilne poravna- ve. Scala ima za okrog 60 milijo- nov tolarjev terjatev, upniški od- bor pa predlaga, da bi vsem upnikom priznali 20 odstotkov terjatev in jim jih izplačali še letos. S tem se, čeprav ne prav zadovoljni, strinjajo tudi delav- ci, ki bodo na račun premalo izplačanih plač in drugih pre- jemkov dobili okrog 10 milijo- nov tolarjev. Prisilni upravitelj Matjaž Kos meni, da bo prisilna poravnava uspela, proizvodnja pa naj bi normalno stekla z osemdesetimi delavci. JANJA INTIHAR Savinja želi ostati prva S široko izbiro in ugodnimi cenami proti konkurenci - Razvoj mozirske trgovske družbe znotraj Skupine Era v delniški družbi Savinja iz Mozirja, ki je poleg Zadruge največje trgovsko podjetje v Zgornji Savinjski dolini, bodo letos ustvarili predvidoma dve in pol milijardi tolarjev bruto prometa, dosedanja prodaja pa nakazuje realne možnosti, da planske cilje celo presežejo. V pretežno ženskem kolekti- vu se zavedajo, kako pomem- bne so pri povpraševanju cene blaga, zato stremijo k široki iz- biri in konkurenčnosti, že sedaj pa so prepričani, da je njihova osnovna košarica življenjskih potrebščin cenovno ugodnejša od ostale konkurence v dolini. Ob kupni moči na tem območ- ju, ki je pod republiškim pov- prečjem, in ob splošnih gospo- darskih razmerah, so v delniški družbi primorani nižati stroške poslovanja in hkrati dosegati pozitivne ekonomske pokaza- telje. Razvoj trgovine temelji na agresivnosti domače in tuje konkurence, zato je povezo- vanje nujno, je prepričan Gre- gor Verbuč, direktor Savinje. Nekdanje članstvo v gospo- darskem interesnem združe- nju ABC so nadomestili s po- vezavo v skupini Era Velenje in preko nje v GIZ SUMA 2000. Ta preko svojih članic pokriva pet velikih trgovskih sistemov in precejšen del slovenskega prostora. V kapitalsko poslov- ni povezavi s skupino Era po- leg enotnega nastopa pri na- bavi in prodaji iščejo možnosti sinergijskih učinkov tudi na vseh drugih področjih poslo- vanja. Trenutno je Era lastnik 24 odstotkov delnic Savinje, pribUžno enak delež imajo za- posleni, ostalo pa je razdelje- no med državne sklade in raz- ne družbe. Glede celovitosti ponudbe je Savinja prva trgo- vina v Zgornji Savinjski dolini, to mesto pa želi tudi ohraniti. Znotraj Erine skupine poslu- je trenutno 140 trgovin s 1800 zaposlenimi, skladno z strateš- kimi cilji pa bodo v naslednjih letih zgradili prodajna centra v Slovenskih Konjicah in Zasav- ju, razširili sedanjega v Žalcu in postavili verigo cash & carry centrov na Koroškem. Vred- nost teh naložb znaša okrog 20 milijonov mark. Kot je pove- dal predsednik uprave Ere Gvi- do Omladič, se želi skupina utrditi predvsem na Koroškem in Štajerskem, ponovno pa se kažejo tudi možnosti sodelo- vanja na območju bivše Jugo- slavije. EDI MAVRJČ Iz fotelfa do borze Na sejmu Infos, ki bo od 23. do 27. oktobra v ljubljanskem Cankarjevem domu, se bo s posodobljenim sistemom predstavil tudi poslovni splet GV IN, ki ga upravlja in ureja založniška skupina Gospodarski vestnik. Novost so borzne strani Borza Online, ki uporabnikom omogočajo poljuben pregled dogajanja na borznem trgu, vodenje osebnih portfeljev, nastavitve osebnih strani ter obveščanje in nastavitve alarmov. Z opcijo trgovanje v realnem času je mogoče pregledovati borzni trg po tržnih segmentih, vrednostne papirje pa je mogoče razvrščati po prometu, kapitalskem dobičku in kapitalski izgubi. Sistem osebnih portfeljev je namenjen spremljanju premoženja, vloženega v vrednostne papirje. Vgrajene ima funkcije, ki uporabniku omogočajo lažje upravljanje premoženja, to je izračunavanje borznih provizij, davka na kapitalski dobiček, naložbeno struktura in gibanje denarnih tokov. Preko sistema Borza OnLine, ki omogoča tudi obveščanje z elektronsko pošto ali SMS sporočili, sicer ni mogoče trgovati, je pa sistem v kombinaciji s poslovnim spletom GV IN uporaben še za marsikaj drugega. V več kot trinajstih bazali podatkov je mogoče dobiti celoten vpogled v poslovanje posameznega podjetja in informacije o dogajanju v slovenskem gospodarskem prostoru. JI BAROMETEl Premalo denarU Na skupni razpis mini^ tva za kmetijstvo in sklj za regionalni razvoj in ohr^, njanje poseljenosti slovet], skega podeželja je prispel^ kar 1.191 vlog za progra^ financiranja projektov kn^^ tijstva in dopolnilnih dejav. nosti na kmetijah, 38 vlogj^ bilo za program financ iranjj razvojnega prestrukturira, nja zadrug, 77 projektov p; za program sanacije kmetii Skupaj zaprošena vsot- znaša preko 8,5 milijarde to. larjev, kar je štirikrat več 05 razpisanega zneska. Minj, strstvo in sklad bosta dt konca leta poskušala prido biri dodatna sredstva, da bi lahko ugodila čim večjemt številu tistih prosilcev, ki se sicer poslali popolne vloge vendar v prvo razdelitev de narja niso vključeni. V začet ku tedna so bili izdani sklep prvi skupim 454 prosilcev, kj so jim sredstva že odobrili V ministrstvu in skladu pra vij o, da so komisije pri odlo čanju o dodelitvi denarja upoštevale tudi regionalni ključ. Uspešno leto Celjsko podjetje Kovintra- de je v prvih letošnjih deve- tih mesecih ustvarilo 5,3 mi lijarde tolarjev prihodkov, kar je za petino več kot \ enakem lanskem obdobju Čisti dobiček družbe je zna šal 42 milijonov tolarjev inj* za okrog 10 milijonov tolar jev večji od lanskega v ena kem času. Najboljša Droga Posebna strokovna komi- sija časnika Finance je priz- nanje za najboljše letno po- ročilo v letu 1999 podelila podjetju Droga iz Portoro- ža. Na drugo mesto se je uvrsrila Sava, sledijo pa ji Mercator, Perutnina Ptuj in Petrol. Droga je dobila tudi nagrado za vsebino. Letos j« v ocenjevanju prispelo 43 letnih poročil podjetij, kate- rih delnice kotirajo na ljub- ljanski borzi, drugih po- membnejših velikih druži večjih bank, družb za upravljanje in zavarovalnic. Šport in gospodarstvo Klub podjetnikov Zlatorog iz Celja je v torek pripravil pogovor o športu in gospO' darski promociji. Na vpraša- nja, ali so vlaganja v šport in športnike tržno upravičena, kakšne so slovenske izkuš- nje pri tem in kakšni so učiB' ki športnega sponzorstva, so odgovarjali vodja slovenske olimpijske delegacije df Marko Ilešič, selektor slO' venske nogometne repr^' zentance Srečko Katanec, di- rektor Pivovarne" Laško To- ne Turnšek in predsednil^ nogometnega kluba CU^ Celje Marjan Vengust. -J' GOSPODARSTVO 7 Gradijo kopališki raj j v Zdravilišču Atomskel (oplice so začeli z veliko I jiivi'sticijo, ki bo povseml 5pi c menila podobo slare-J ga dela toplic. Bazenski; l^oinpleks, ki so ga zacelil graditi v ponedeljek, bo po vodnih atrakcijah naj-1 yetji tovrstni v Sloveniji, j Z lušenjem dosedanjih ob- igktov ob kampu so začeli l(Oiu'C septembra, takoj po l(onc u sezone. Gradbena dela; 23 bazene in okoliške povr-■ line so že oddana, za takoi-1 0ienovani vstopno-izstopnij objekt pa bo pogodba pod-j pisana prihodnji teden. | Na območju porušenega kopališča, ki ni več ustreza-l 10 sodobnim potrebam, bo- do po novem dva otroškaj bazena (300 in 200 kva-1 dratnih metrov), relaksacij-^ ski bazen za odrasle (8001 kvadratnih metrov) in ba- zen z vodnimi atrakcijami! (600 kvadratnih metrov).J Med devetimi vodnimi atrak-1 cijami bosta dva >>kamika-| ze« tobogana, dve pleteni-; ci, tristezna drča ter dva običajna tobogana, ii.id vsem pa bo prevladoval umetni hrib s stolpom v višini 15 metrov. Ob baze-i nih bosta prireditveni amli- teater s plesiščem in takoi- menovani prehrambeni pa- viljon. Gradnjo tega bazenskega! kompleksa so napovedova-: 11 že vrsto let, zdaj pa očit-j no gre zares. Investitor le domače zdravilišče, okvir-i na vrednost naložbe je 650 milijonov tolarjev Izvajal- ci morajo dela po pogodbi! zaključiti do 20. maja, pred začetkom glavne turistične sezone. | Veliki bazenski kompleksi pomeni novo poglavje raz-: voja Atomskih toplic ter Obsotelja nasploh. Bi Nepravilnosti v velenjskih pidih Prihodnji teden bosta skupš- čini edinih pooblaščenih in- vesticijskih družb na širšem območju celjske regije Trd- njave in Trdnjave 1 iz Vele- nja, ki ju od lani, ko je Agen- cija za trg vrednostnih papir- jev odvzela licenco družbi Atrust, upravlja DZU Pulsar. Nekaj malih delničarjev opo- zarja, da se v obeh pidih še naprej vrstijo številne nepra- vilnosti, kar naj bi med dru- gim potrjevalo tudi revizij- sko poročilo za preteklo leto. Nadzorna sveta obeh poob- laščenih družb zato delničar- jem predlagata, naj zavrnejo tiste točke revizijskega poro- čila, ki se nanašajo na revalo- rizacijski izid, celotno in čisto izgubo, ugotovljeni kapital ter posebno mnenje za potrebe obveščanja javnosti. Delničar- ji Trdnjave 1 naj bi danes spre- jeli še sklep o pokrivanju sko- raj 26 milijonov tolarjev izgu- be iz leta 1995, podprli pa naj bi tudi predlog o preoblikova- nju pida v delniško družbo, imenovano Trdnjava 1 Hol- ding, ki bi se ukvarjala zlasti z leasingom ter s trgovanjem z nepremičninami. Pooblaščenec ene od delni- čark Trdnjave Harold Karner opozarja, da vodstvo pida s predlogom o zavrnitvi štirih točk revizijskega poročila prav- zaprav usmerja pozornost od še globljih nepravilnosti, ki jih želi prikriti skoraj deset tisoč malim delničarjem. Mi- sli predvsem na preko 660 milijonov tolarjev terjatev do velenjske družbe Afinig, kate- re direktor in solastnik je Dar- ko Zupane, ki je bil tudi med ustanovitelji Atrusta in obeh pidov, v zadnjem času pa ga širša javnost pozna bolj po tem, da je prevzel »oblast« v celjskem Potrošniku, in svoj večinski delež v tem podjetju pričel prodajati Mercatorju. Karner ugotavlja, da v lan- skem poslovnem poročilu Trd- njave ni nikjer zapisano, da imajo že dobro leto 23 odstot- kov aktiv kot terjatev do Afi- ninga in da za to terjatev niso zaračunali prav nič zamudnih obresti. Če bo prišlo do steča- ja dolžnika, bodo najkrajšo potegnili mali delničarji, opo- zarja Karner. Razmere v Afini- gu, kjer so odpustili že večino zaposlenih, naj bi bile namreč vse prej kot rožnate. JI Inovalivna dejavnost capi ja za Evropo Pri celjski območni gospo- darski zbornici so ustanovi- li komisijo za inovacijsko dejavnost in intelektualno lastnino, katere osnovna na- loga bo pospeševanje te de- javnosti v podjetjih in pro- moviranje najboljših inova- cij v regiji. Komisija, ki ima trenutno enajst članov, vodi pa jo Boris Štefančič, direktor podjetja Bi- term iz Bistrice ob Sotli, bo med drugim opozarjala na možnosti koriščenja sredstev za razvoj tehnologij in izdel- kov ter za uvajanje razvojnih enot v podjetjih, na hitrejši razvoj inovacij od zamisli do realizacije na trgu pa bo sku- šala vplivati tudi s predavanji in z izmenjavo izkušenj. »V Gospodarski zbornici Slove- nije vidimo v upadanju inova- cijske dejavnosti v podjetjih in s tem v zmanjševanju kon- kurenčne sposobnosti našega gospodarstva zelo velik prob- lem,« pravi samostojni sveto- valec v celjski območni zbor- nici Jože Pušnik. »Obseg proi- zvodnje, zaščitene s patenti, se manjša, v razvoj pa vlaga samo petina podjetij. Lani so naložbe v slovenski industriji znašale 2.640 mark na zapo- slenega, v Nemčiji, na primer, pa 15.400 mark. Po letu 1995 je pri nas odpiranje novih pod- jetij zastalo. Medtem ko je rast števila podjetij v Nemčiji 6-odstotna, je v Sloveniji le 2- odstotna. Zelo velik razkorak je tudi v dodani vrednosti na zaposlenega, ki se v absolut- nem znesku še povečuje, isto- časno pa želimo čim prej v Evropo.« Pušnik še poudarja, da se v gospodarski zbornici zavedajo pomena razvoja tehnologije in izdelkov, zdaj želijo to zavest čim prej prenesti tudi na pod- jetja. Inovativno dejavnost pa bodo poskušaU promovirati tu- di z nagrajevanjem najboljših inovacij. Prvi razpis za zbor- nična priznanja in diplome bo- do objavili še letos. JI Gradnja novega bazena v Termah Topolšica naj bi bila zaključena še ta mesec. Prenovljena Topolšica Predvidoma marca prihodnje leto bodo v Termah Topolšica zaključili z obsežnim "ivesticijskim ciklusom, s katerim želijo stopiti v korak z drugimi naravnimi zdravilišči. ^Jajprej so uredili prostore, v katerih opravljajo medicinske storitve, v kratkem pa naj bi ^Ogradili še vodne površine. Nov zunanji in prenovljen notranji bazen bosta skupaj merila 641 •^^adratnih metrov, obiskovalcem pa bodo med drugim na voljo tudi topli vrelci, masažne prhe, "•^e finski in ena turška savna ter bazeni za otroke. Nazadnje se bodo v Topolšici lotili še gradnje Prizidka k hotelu Vesna. V popolnoma prenovljenem in dograjenem hotelu bo po novem na voljo ^6 ležišč, kar pomeni, da bodo lahko sprejeli 120 gostov več kot sedaj. LO Pomoč tudi iz tujine Na posebnem računu, ki sta ga za zbiranje solidarnostne pomoči Gorenju odprla GZS in Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica, se je doslej zbralo blizu 50 milijonov tolarjev. De- nar so prispevala velika in ma- la podjetja, šole in posamezni občani. Ker želijo Gorenju fi- nančno pomagati tudi v tujini, je GZS, kot je povedala direk- torica velenjske območne zbor- nice Alenka Avberšek, odprla še devizni račun. Vrednostni papirji dleinišicih družb Vrednostni papirji investicijskili družb Tečajnica Borzni indelcsi Visoko odlikovanje Jožetu Staniču Predsednik republike Milan Kučan je minuli teden predsedniku uprave Gorenja Jožetu Staniču podelil srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. To visoko državno odlikovanje je Stanič dobil za izjemno delo in zasluge na gospodarskem področju. ji 8 KULTURA Sadizem pod šitiinico Na Odru pod odrom in v spodnjem preddverju celjske- ga gledališča so prejšnji teden premierno uprizorili konver- zacijsko igro japonskega dra- matika Jukia Mišime Marki- za de Sade (1965). V prevodu Milana Jesiha ter ob sodelo- vanju dramaturga Krištofa Dovjaka (in lektorja Jana Jo- na Javorška) je delo postavil na prizorišče režiser Dušan Mlakar. Avtorja je spodbudil k pisa- nju življenjepis markiza de Sa- da, iz katerega je izbral za izhodišče svoje drame vpraša- nje, »zakaj je markiza de Sade, potem ko je v dolgih letih, ko je bil zaprt, svojemu možu izka- zala popolno zvestobo, moža zapustila takoj, ko je bil konč- no spet svoboden«. O kontro- verzni osebnosti iz francoske zgodovine spregovorijo ženske, deloma prav tako zgodovinske osebe (njegova žena Renee ter njena sestra Anne in mati, gospa de Montreuil), deloma pa avtorjev izmislek. V celoti torej ne gre za zgodovinsko dramo, ampak za iz njene konkretnosti razvito odrsko konverzacijo o ljubezenskem polaščanju in izničenju, (sa- mo ) uničevalnosti manifesta- tivno osvobojenega Erosa (in Tanatosa), a tudi nič manj pogubni uničevalnosti prevla- dujoče družbene (ne) morale ih omike (ki jo v drami premo- črtno pooseblja »železna« gos- pa de Montreuil). ImiKA Režiser Dušan Mlakar je us- tvaril estetsko prečiščeno, pre- gledno in tekočo podobo doga- janja med različnimi ženski- mi značaji, ki v razbohotenem dramskem dialogu razkrivajo zgodovinski čas, svoj družbeni položaj, svoje razmerje do vse- skozi le v mislih navzočega demoničnega zapeljivca in mučitelja ter svoje notranje preobrazbe. Za stilizirani pri- zorišči urejenega salona in v obeh smereh (navzgor in navz- dol) odprtega stopnišča (za čas porevolucijske negotovosti in vsemogočosti) je poskrbel sce- nograf Jože Logar ter za sliko- vite historične kostume Svetla- na Visintin. V središču režiserjeve (in gle- dalčeve) pozornosti so bile to- krat razumljivo protagonistke, ki so morale podajati le v bleš- čečih besedah skrito in raz- mahnjeno krvavo dramatič- nost rm pregleden in preprič- ljiv načiji. Nosilno vlogo ob- lastniške gospe de Montreuil, ki natanko pozna mehanizme vladanja in manipulacije v družbi, saj odločilno vpliva na osemnajstletno jetniško usodo svojega osovraženega zeta, je z ledeno prembčrtnostjo in sve- tohlinsko premetenostjo (tudi preračunljivo pripravljenostjo na »postavljanje na glavo« po francoski revoluciji in zetovi osvoboditvi) napolnila Anica Kumer Njeno notranje trdno in sebi zvesto hči Renee, mar- kizo de Sade, je s krhkostjo in ranljivostjo vdane ljubimke napolnila Barbara Vidovič. Dokler ni spoznala, da je bila zlorabljena le kot poskusni psiho-fizični poligon za de Sa- dove literarne umotvore, je še verjela, da je (ob njegovi fizični odsotnosti) pravzaprav (v raz- merju do okolja) on. Nazadnje pa se mu je uprla in postavila pod vprašaj smisel vse svoje prejšnje zvestobe. Življenjsko nekoliko manj izkušeno, bolj nenačelno in mladostniško naivno podobo mlajše sestre Anne, ki tudi podleže de Sado- vi magiji strasti, je izrazila Barbara Medvešček. Ostro izrisani in nadvse kontrastni podobi izkušene in ustrežljive prodajalke mesenih slasti, gro- fice de Saint-Fond, ter pobož- njakarsko zatrte in nad gre- šnostjo telesa vzvišene baroni- ce de Simiane pa sta prispevali Manca Ogorevc in Tina Gore- njak. V vlogi trpne služabnice, ki po revoluciji zmore izraziti svoj socialni revolt, pa je nasto- pila Hana Komar SLAVKO PEZDIR Razstava slik Karmen Goricar v mozirski galeriji je do 27. oktobra na ogled razstava Karmen Goričar, likovne sa- morastnice, ki se je v sedem- desetih letih začela resneje izpovedovati v grafičnem, slikarskem in malem kipar- skem oblikovanju. Goričarjeva je od leta 1989 članica Društva likovnih sa- morastnikov v Ljubljani, nje- na slikarska pot pa jo vodi predvsem v iskanje tehnike in sloga. Goričarjeva kljub gren- ki življenski izkušnji ostaja igriva in spontana - v temperi in akrilu, brez lažne vizije popolnosti ali nekakše umet- niške nadkriljivosti. Njena stvaritev je mehka, simbolika realizma se izčrtava predvsem v cvetličnih tihožitjih. Poleg slikarke se predstavlja tudi njen pokojni mož Matija Goričar z delom velikega slikar- skega opusa. Mozirjan po rodu razstavlja v domačem kraju posthumno in tako rojakom od- stira manj znan obraz prekmalu preminulega ustvarjalca. Za prijetno poučnost je ob odprtju razstave poskrbel kantavtor Adi Smolar.- EDI MAVRIC Literarni večer Marice Kranjc v soboto, 21. oktobra, se bo v Skomarski hiši v Skomarju nad Zrečami ob zvokih citer Marice Klančnik in spremni besedi Maje Valenčak s svoji- mi pesmimi predstavila Mari- ca Kranjc. SK Uvodni iconcert godalcev V torek, 24. oktobra, ob 19.30 uri bo v veliki dvora- ni Narodnega doma v Celju prvi abonmajski koncert Celjskega godalnega orke- stra. Vse do torka v prostorih Zveze kulturnih društev Celje še vpisujejo koncertne abo- nente za letošnjo sezono, vstopnice pa bodo naprodaj tudi uro pred koncertom. Celjski godalni orkester pod vodstvom Nenada Firšta in s solistoma pianistom Hin- kom Haasom ter violončeli- stom Igorjem Švarcem se bo v torek zvečer predstavil z deli Janija Goloba, Lucijana Marije Škerjanca, Maxa Brucha in Gustava Holsta. IS Kitajsica slilcarica v Konjicah Zavod za kulturo Slovenske Konjice bo v Mestni galeriji Riemer danes, v četrtek, 19. oktobra, (ob 18. uri) gostil kitajsko slikarko Huiquin Wang, ki jo bo predstavil kritik Jože Hudeček. Odprtja razstave se bodo udeležili tudi njeni prijatelji iz kitajske ambasade in pesnik Ciril Zlobec, katere- ga pesmi bo umetnica prebrala v kitajskem jeziku. Slikarka Huiquin Wang velja za eno boljših slikark. Rojena je bila v Nantongu na Kitajskem. Leta 1982 je diplomirala na oddelku za likovno umetnost Pedagoške univerze v Nankingu. Leta 1986 je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani opravila grafično specialko in kasneje še slikarsko specialko. Od leta 1983 živi z družino v Ljubljani. B.O. Na slovesnosti v Avstriji je bilo za Jerčičeva kiparska dela precejšnje zanimanje, prav tako pa tudi za dvojezično jubilejno zloženko o kiparju,, ki jo je velenjska založba Pozoj namenila generalnemu konzulu. Razstava Alojza Jerčiča v Celovcu Povezava med Slovenijo in avstrijsko Koroško se ce- sto udejanja s kulturnimi prireditvami in s tem zbližu- je Slovence na tej in drugi strani meje. Med slednje spada tudi odprtje razstave kiparskih del Alojza Jerčiča iz Mute. V Celovcu je razstavljenih dvanajst del, ki so nastala v zadnjem letu dni ustvarjanja v ateljeju na Planini pri Ljub- nem ob Savinji. Generalni konzul Jože Jeraj je pred šte- vilnimi gosti predstavil kipar- ja Alojza Jerčiča in njegovo umetniško pot, ki se je pričela v kovačiji in livarni v Muti, nadaljevala v Nemčiji in do- končno izoblikovala med nje- govim 18-letnim bivanjem na Japonskem. Hirošima, Duhovnik, Sa- murajev ples. Spomladanski obred in še nekaj drugih del s pomenljivimi naslovi so zani- mive, iz varjenega železa roč- no oblikovane skulpture, ki močno poudarjajo njegovo ja- ponsko pot. Poleg skulptur z japonsko tematiko je razstav- ljenih še nekaj del, izdelanih iz železa in nerjaveče pločevi- ne s pomočjo električnega var- jenja. Razstavo bodo preselili na slovensko gimnazijo v Celov- cu, od tam pa še v Salzburg ter na Dunaj. HINKOJERČIČ ZAPISOVANJA Daleč naokrog Piše: TADEJ ČATER Najbrž ni človeka, ki se ne bi vsaj enkrat znašel v situaci- ji, ko se je počutil popolnoma nemočnega, ko ni mogel ukre- pati, čeprav je natančno ve- del, kaj pravzaprav storiti. Ja. so situacije, v katerih je nemo- goče ukrepati. Kolikokrat ste gledali nogometno tekmo in zraven bentili, ker tisti napa- dalec s treh ali štirih metrov ni zadel okvirja vrat. Sami bi tisti gol zabili seveda karseda zlahka. Kolikokrat ste gledali kakšen šov program in se vam je na trenutek zazdelo, da bi pa vi kakšno točko vendarle izpeljali boljše kot pa tisti sce- narist, ki je napisan tam v odjavni špici oddaje. Koliko- krat ste se znašli v situaciji, ko bi najraje sami nataknili po- licijsko uniformo in naredili red na cestah. Ampak, hmm, na srečo, je ostalo le pri vaši pobožni želji. Ja. in koliko- krat ste se razburjali nad po- strežbo v kakšni restavraciji in pri tem na glas razmišljali, da vi bi pa to storili popolno- ma drugače. Ampak, hja. to priložnost boste imeli šele ta- krat, ko boste sami postali lastnik restavracije. Ali vsaj šef strežbe. Do takrat pa boste lahko le robantili in besneli. In na glas preklinjali. In za- menjevali svoje najbolj pri- ljubljene restavracije in gostil- ne. In kolikokrat ste pregledo- vali kakšno antologijo, kak- šno enciklopedijo, in se vam je vse skupaj zdelo tako zelo komplicirano sestavljeno, da ste knjigo rajši vrgli v kot. Se strinjam! Tudi sam sem se znašel v podobnih situacijah. In bentil. In robantil. Vse do- kler nisem sam sestavil ene izmed slovenskih pesniških antologij. In takrat so robanti- li drugi. Takšni, ki se še niso znašli v vlogi urednika ali sestavljalca antologije... enci- klopedije... leksikona... po- datkovnika... Ja, v točno takšni situaciji se je znašel tudi prijatelj, ki je nenehno bentil in robantil nad promocijskimi CD-romi. Saj veste, kako so nerazpoz- navni, kako težko je najti us- trezne podatke, kako so ne- pregledni in sploh neestetsko obdelani... In se je lotil svoje- ga projekta. Svojega promocij- skega CD-roma. In zanj dobil dve prestižni nagradi - Gold Quill Award of Excellence in Diamond Prince Award. Ti- sti, ki imajo količkaj opraviti z dizajnom in advertisingom bodo kajpak vedeli, kakšno težo nosita pričujoči nagradi. In naslednje leto znova. Nov promocijski CD-rom in pono- vitev nagrade. Si predstavljate? Človek se odloči stvari vzeti v svoje roke, ker so bili njegovi predhodni- ki premalo inovativni, in se- stavi najboljši promocijski CD-rom v Evropi in na svetu. In to CD-rom za promoc^ Slovenije. Predstavljajte si na prej! Slovenija ima najbolji promocijski CD-rom. Takon koč najboljšo promocijo, ji kaj? Kaj to pomaga državi, d, je ne bi zamenjevali s Slovoi ko in Slavonijo? Z Rusijo? Di je ne bi tlačili v isti koš k Jugoslavijo? Takorekoč nit Res je! Popolnoma nič! samo promocijo države je tisti nagrada popolnoma nebii tvena. Ne pa tudi CD-roru Nekako tako kot z reklama mi. Kaj ima neka firma k naročnik dejansko od tega, č ustvarjalec reklamnega spoti prejme nagrado na festivali Zlati boben? Nič! Niti ene§ samega izdelka več ne bodi prodali zavoljo te nagrade. \] tudi slovenska promocija za voljo nagrajenih promocijski CD-romov Slovenija 1998 ii Slovenija 1999 ne bo nič mm odvisna od nogometašev ini medaljo ovenčanih olimpi] cev. Takšna je pač resnica, h naj bo nagrajen tudi CD-roi Slovenija 2000, Slovenijo h do še vedno promovirali Zahs vič, Karič, Ačimovič, Milim vič, Čeh... Naš prijatelj, ki seji lotil izdelave promocijske^ CD-roma pa je dokazal, it tudi v Sloveniji živijo ljudje, katerih domet sega preko mt ja, ki jih nadzoruje slovenski carina. In, da za izdelavo pn mocijskega CD-roma ni nujni treba do zadnjega tolarčb ožemati države, da je za izdi lavo promocijskega CD-romi potrebna le ideja in znanjt Šele potem vsi tisti nastopi ni lokalnih in nacionalno oboJ vanih festivalih, ki bi radi sv( okrog sebe in na žalost td sami sebe, prepričali, da so delujejo na festivalu, ki mi bojda ni para daleč naokrog Vprašanje je le, kaj je mišljeni s tistim »daleč naokrog«? Fotografsici portreti do konca meseca v občasnih razstavnih prostorih Muzeja novejše zgodovine Celje so v torek odprli razstavo fotografskih portretov Tomaža Lundra. Razstava portretov sodobnega slovenskega fotografa bo na ogled do konca meseca. IS KULTURA 9 Raje v tujino plesno gledališče Celje, izven i^gstolnice edini zasebni kul- jlifni zavod v državi, ki ga vodi ujalec Jure Lukaščik, beleži jgdni obletnico delovanja. Celjan Jure Lukaščik se je po JHidiJLi v tujini (diplomiral je iz jiodernega plesa, baleta in ko- jpografije v Salzburgu) vrnil v jomače mesto in ustanovil Ple- sno gledališče. V letu delovanja jjie-to pripravilo odmevne pred- stave Totems, 2000 gibov (edini kulturnih zavodov so pripra- flli predstavo za kulturni praz- dela prost dan, ugotavlja l^ukaščik). Polet in Transcen- ^eiitalnost smiselnosti ter pro- dukcijo ob razstavi domače obr- ti izdelki iz babičine skrinje in fldeo plesno instalacijo Monito- [ing skupaj z Darkom Božičem. Ob tem je Plesno gledališče izobraževalo plesalce in rezul- tatiega je peto mesto Gaja Žmav- cana majskem mednarodnem tekmovanju za mlade plesalce Idasičnega baleta in sodobnega plesa. Uspeli sta tudi delavnici (tečaj Učenja in klasičnega bale- ta) v Ljubljani, kjer je imelo PGC »sodelovanju s plesno šolo Eu- :eka na voljo prostor zanju. S (UD Asvalt pa so pripravili vi- leo delavnice. Lukaščik po letu delovanja jgotavlja, da v Celju za delo ijegovega zavoda ni razumeva- ija, da v tem času ni uspel iobiti niti prostora in da ga aančno podpira le ministrstvo 1 kulturo. Zato za prihodnje ito načrtuje premiere svojih pro- sktov v Ljubljani ali Mariboru, icer pa odhod v tujino in podi- ilomski študij v ZDA. Kljub te- nu, da odgovorni poudarjajo, tako si prizadevajo za prepreči- tev bega intelektualcev iz Celja, neni, da njegov primer kaže, da Ione drži. ' TC Danes za jutrišnji ples, besedo in glasbo s performansom Danes so v Plesnem forumu Celje v petek zvečer slovesno odprli svojo prenovljeno dvorano Forum ob parkirišču za Mestnim gradom. Preplet plesa, glasbe in poezije pa je na svojstven način začrtal tudi podobo dogajanja v dvorani, ki je ob sodobnem plesu odprta tudi za vse druge prireditve. Preplet plesa z umetniškim izražanjem v glasbi, besedi in pesmi, nabit z mladostno energijo in veseljem, da so končno zaključili obdobje brezdomstva, so mlade plesalke pod vodstvom Goge Stefanovič Erjavec pripravljale tako zagnano kot že dolgo ne kakšno drugo predstavo. Ideje in sporočila, ki so jih vtkale v večer, pa je z burnim aplavzom znalo nagraditi tudi občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo ne tako majhno dvorano. In kot kažejo izkušnje zadnjih mesecev, je dvorana Foruma že postala prijeten prostor za druženje Celjanov, kar se bo z odprtjem klubske kavarnice lahko zdaj z že uveljavljenih Večerov z... in novih sredinih potopisnih večernih druženj razpotegnilo še v ostale dni. Ena prvih priložnosti za prijeten večer bo že to soboto po 21. uri, ko bo v dvorani Forum nastop skupine Gaucho z latino glasbo. ISf Foto: GAŠPER DOMJAN Šalamonova grafika in akvareli Inspiracije Arpada Šalamo- na za ustvarjanje segajo daleč u otroštvo k poustvarjanju in premišljevanju o življenjskih predstavah in realnosti. V teh poglabljanjih je zabrisal real- no podobo, ustvaril je svojo in nastale so nove podobe, pre- žete z osebno interpretacijo in novimi vsebinami. V podna- slovih slik in grafik pa ni tako interpretativen, zato nas veli- kokrat preseneti s svojo di- rektnostjo. Direktna in odločna je tudi njegova risarska poteza, ki je že zgodaj označila Šalamono- vo videnje in odnos do vsega obdajajočega (Mama Sofija). V akvarelu, ki takoj za gra- fiko tudi prevladuje v njego- vem opusu, je sprva izstopala trda in tehnična poteza. Iz leta v leto pa je akvarel posta- jal mehkejši in na začetne, po preteku desetletij, spominjajo le še horizontalni pasovi. Ti so vse bolj prepoznavni in po- navljajoči atribut Šalamono- vega slikarstva (Zaspana pu- sta, 1999; Vzporednice, 1909). Tako slikanje je verjetno po- sledica discipliniranega živ- ljenjskega stila, kakršnega je izoblikoval tudi s pomočjo teh- nične ustvarjalnosti. Vedno pa je sledil čutu za popularno umetnost. Doživljanje elektične priz- me, po dosežkih obeh zakon- cev Delaunay, z intimno pove- zavo svetlobe pretvarja v kubi- stične tvorbe, ki pa so tudi najbolj zasvojile njegovo dušo in so še bolj kot u slikarstvu prisotne v grafiki, predvsem v linorezu in lesorezu (grafični mapi Legende in pripovedi na Konjiškem in Triglavske prav- ljice iz leta 1995). Historična pričevanja, ki so bila prisotna z ustnim izročilom preko šte- vilnih rodov Konjičanov, so ta- ko dobila trajni zapis. Najbolj reprezentančna lika iz te ma- pe sta gotovo Gospodična in Roparska viteza, ki z atributi predstavljata svoj položaj, li- kovno pa sta v skrajno stilizi- ranih oblikah in močno šrafu- ro najbolj avtorski rešitvi Ar- pada Šalamona. V Triglav- skih pravljicah podobno kot v predhodni mapi sledi upodo- bitvi zgodbe s kar najbolj ori- ginalnimi motivi. Mednje so- dita Bedanec in Grega ter Zma- jev zob. Futurizem z mavričnimi kompentracijami je z objek- tivno analizo razčlenjevanja svetlobe glede na gibanje str- nil po Giacomu Balli. Šala- mon je to poskušal v akvarelih Riba II. 1998 in Jezero, 1999 ter olju Vinjeta v trikotniku 1989, kjer gre za absolutno in ne relativno gibanje predme- tov. V tem miselnem in estet- skem razvoju prestopa mejo abstrakcije. Na tej poti ga vodi njegov rojak Viktor Vasarely s konstrukcijsko umetnostjo, ki pusti posledice v slikarstvu (Ko- nec otroštva, 1995) in v grafi- ki Šalamona (Variacije, 1993 in Slikarsko stojalo, 1996). Pregled ustvarjalnosti je pri likovnikih, kjer ni izrazite raz- vojne kontinuitete, manj učin- kovit. Bolj pa so primerljive posamezne tehnike in Šala- mon jih je zastavil veliko kar na začetku poti. V razvojnih fazah se je ves čas bolj nagibal k geometrizaciji, tudi v ab- strakciji, ki je umetnost notra- nje nuje in pri tem zajame interes ustvarjalca in njegov napor, da v aniiformi najde nove vitalne sile slike. Te pa je iskal z barvo, strukturo, šrafu- ro in linijo. Skozi desetletja je predvsem grafiko in akvarele razvil do visoke osebne izraz- nosti in prepoznavnosti. MILENA KOREN BOŽIČEK Vijuge in čeri V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice Celje so v torek pripravili predstavitev knjige spominov Aleksandra Videč- nika. Pogovor z avtorjem, med katerim je bilo slišati tudi vrsto spominov na staro Celje, je vodil zgodovinar mag. Branko Goropevšek. IS Novi prostori knjižnice v Šoštanju Mestna knjižnica Šoštanj spet preselila, tokrat je Prostore našla v spodnjem ^elu kulturnega doma. Sve- ^3na otvoritev je bila konec ^ptembra, ko sta otvoritve- trak prerezala šoštanjski ^pan Milan Kopušar in vodja ^ižnice Vlado Planko. Ves "•l^tober se bodo novi člani '^hko vpisovali brezplačno. Zgodovine Šoštanjske knjiž- Jice sega v leto 1854, ko je na predlog P. Mussija us- '^iiovljena Bukvarnica, čital- ^'ce pa so bile kar v gostilnah. naslednjih letih se je nato '^e bolj širila, leta 1967 pa se '^združila z velenjsko knjiž- ^'t^o. Svoje prostore je imela v ■fostorih takratnega Ijudske- ^ odbora (sedanja občina Šo- ?^rij). v letu 1976 se je prese- ''^ v kulturni dom, od tam pa leta 1988 v nekdanje prostore pošte (nekoč Kosijeva trgovi- na). Tamkajšnji prostori so bili neprimerni za hranjenje knjig, zato so ob prenovi kul- turnega doma naredili tudi lep in zračen prostor za knjižni- co. Naložba je občino veljala okoli štiri milijone tolarjev, načrte za opremo sta v sodelo- vanju z vodjem knjižnice na- redila dva svobodna kulturna delavca, izdelala pa jih je Le- snina Dob. Šoštanjska knjižnica je s pre- selitvijo pridobila tudi priklju- čitev na internet ter prostore za branje. Lani so izposodili 12.000 enot, vpisanih imajo 485 članov, na zalogi pa je 16 tisočknjig. Odprta je vsak dan, razen četrtka ter sobote in ne- delje. MILOJKA KOMPREJ„ PRIREDITVE GLEDAIISCE SLG - Ubijalci muh 29.10. ob 19.30 tekmovalna predstava Boršt- nikovega srečanja, izven abon- maja. Markiza de Sade 24.10. ob 20. uri, na Odrupododrom, za abonma po posebnem razpore- du in za izven. Kulturni dom Slovenske Ko- njice 20. 10. ob 19. uri Dobri vojak Josef Švejk, komedija v izvedbi amaterskega gledališke- ga ansambla KUD Zarja. KONCERTI ' Krčma pri Zamorcu 19. 10. ob 21. uri koncert skupine Space potatoes. Cerkev sv. Pavla Prebold 20. 10. ob 19.30 koncert Mešanega pevskega zbora Petra Perislavi- ča iz Trogirja. Kristalna dvorana Zdraviliš- ča Rogaška Slatina 21.10. ob 20. uri koncert Mešanega pevskega zbora Petra Perislaviča. Dom upokojencev Celje 24. 10. ob 17. uri koncert Moškega pevskega društva »Pod gradom« Celje. RAZSTAVE Knjižnica Šentjur 19. 10. ob 18. uri otvoritev likovne razstave Petra Vernika. Galerija Mladinski center Ve- lenje 20. 10. otvoritev razstave Mirana Beškovnika. Špitalska kapelica na Slomš- kovem trgu v Celju 19.10. ob 18. uri otvoritev razstave o vlogi in pomenu izdelkov domače in umetnostne obrti v procesu ob- darovanja, etnogalerije Celea- na, do 30.12. Galerija Kulturnega centra Velenje jubilejna razstava Ar- pada Šalamona, ob njegovi 70- letnici. V Galeriji KC IN so na ogled grafike, v Razstavišču Bar- bara akvareU, v Galeriji Vegrad pa olja-vse do 4. 11. Likovni salon Narcis Kantar- džič in Nebojša Šerič-Šoba, do 21.10. Celjski Stari grad - galerija likovnih del mladih - stalna raz- stava otrok in mladih iz 22 držav sveta. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. Razstavišče Kulturnega cen- tra Laško Petar Petrovič. Cerkev sv. Danijela razstava Slomšek in Celje. Mladinski center Celje raz- stava fotografij Ane Trojnar. Mestna galerija Riemer raz- stava Huiguin Wang. Minoritski samostan v Olim- ju razstava fotografij Božja zna- menja ob Slovenski planinski poti Cirila Velkovrha. Špitalska kapela Celje lon- čarski izdelki 11. poletne lončar- ske delavnice. Kulturni dom Šentjur pro- dajna razstava Henrika Planka in Aleša Kovačiča. Avla Doma 11. slovenskega tabora Žalec Minerali Štajerske in Koroške. Ipavčeva hiša Šentjur foto- grafska razstava »Kulturna de- diščina Občine Šentjur«. Galerija Volk razstava II. sli- karske delavnice »Mravljica 2000«, do 30.10. Muzej novejše zgodovine Ži- veti v Celju, stalna razstava. 19. 10. od 10. do 11. in od 16.30 do 17.30 demonstracija obrtnika kro- jača, 20., 21. in 22.10. pa obrtni- ka zlatarja. V občasnih razstav- nih prostorih fotografska raz- stava Portreti Tomaža Lundra. Osrednja knjižnica Celje Celj- ski mestni park nekoč in danes. Stekleni fotografski atelje Jo- sipa Pelikana, Razlagova ulica 5, Celje, ki ga ni več. Jedilnica Splošne bolnišnice Celje Boris Černjul in Janoš Šeš- ler, do 30. 10., Galerija Borovo risbe otrok iz vsega sveta na temo Konj (revija Likovni svet); Etol Saša Grad, do 30.10.; Merx Boris Ščetina, do 6.11. OSTALO ,::-!S»«l«^ Mladinski center Celje 19. 10. od 17. do 18.30 francoska, od 18. do 20. ure računalniška de- lavnica, ob 20. uri potopisno predavanje o Balkanskem rodeu z biciklom po Jugi, Andreja Crč- ka; 20. 10. od 16. do 19. ure likovna delavnica, ob 22. uri drum'n'bass&house; 23. 10. od 17. do 18.30 nemška delavnica; 24.10. od 17. do 18.30 francoska delavnica, od 18. do 20. ure računalniška delavnica; 25. 10. od 16. do 18. angleška, od 18. do 19.30 nemška in od 18. do 20. ure računalniška delavnica. Galerija sodobne umetoosti Ce- lje 24. 10. ob 18. uri predavanje na temo Arhitektura in film: kinema- tografske konstrukcije mentalnih prostorov. Predava Stojan Pelko, filmski teoretik in kritik. Knjigarna Kulturnica 20.10. ob 19. uri predstavitev knjige Petra Petroviča »Potovanje senc«. Kulturni dom Šentjur 20.10. ob 21. uri literarni večer z Ale- šem Kopom in Andrejem Berga- ueerjem; 21.10 ob 19. uri potopi- sno predavanje Andreje Galuf in Romana Ocvirka o Baliju. Zdravilišče Dobrna 20.10. ob 20. uri nastop seksteta Vigred in Folklorne skupine PD Dobrna. Mestna galerija Riemer Slo- venske Konjice 20.10. ob 18. uri literarni večer s Tonetom Partlji- čem. Osnovna šola Kozje 21.10. ob 17. uri predstavitev knjige Marja- na Marinška »Moje prvo berilo«. Dvorana Forum 21.10. ob 21. uri Celjski večer z... - sangrija večer z latina skupino Gaucho. Svetloba življenia v darilih V celjski Etnogaleriji Celeana pripravljajo nocoj, v četrtek, ob 18. uri otvoritev razstave o vlogi in pomenu izdelkov domače in umetnostne obrti v obdarovanju, ki bo v Špitalski kapelici na Slomškovem trgu na ogled do konca leta, med tednom od 9. do 12. in od 16. do 18. ure. Razstavo v Špitalski kapelici bodo vse četrtke do konca leta spremljale prireditve, s katerimi želijo v Etnogaleriji Celeana opozoriti na pomen izdelkov domače in umetnost- ne obrti v obdarovanju, saj izdelki, ki jih predstavljajo kot darila, v sebi združujejo mnogo več, da bi jih lahko označili le kot dobre in lepe. 1% 10 NASI KRAJI IN UUDJE Z letali nad steklino v Sloveniji so začeli v pre- teklih dneh z rednim jesen- skim cepljenjem lisic proti steklini. Republiška veteri- narska uprava ga izvaja s po- močjo vab, napolnjenih z vakcino, ki jih polagajo iz športnih letal. Slovenci so se z rednim cep- ljenjem psov urbane stekline rešili, drugače je s steklino pri lisicah, ki predstavlja veliko nevarnost prenašanja na ljudi. Polaganje vab za lisice z letali, ki omogoča njihovo enako- mernejšo porazdelitev, pote- ka že pet let. Letala bodo pole- tela s petih slovenskih letališč, med drugim tudi s celjskega. Akcija bo trajala vse do 15. novembra. Veterinarska uprava opo- zarja, da je za pse prosto giba- nje v tem času prepovedano. Za razliko od človeka je vaba za pse neškodljiva, pri člove- ku pa je nujno vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle živali. Sluznico ali svežo rano je treba dobro iz- prati ter umiti z milom, nato nemudoma obiskati območ- no antirabično ambulanto. V Celju je v prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo, na Ipav- čevi 18. BJ TUdi v konjiškem zdravstvenem domu bodo odslej lahko opravljali preiskave za zgodnje odkrivanje raka na prsih. Za ženske in otroke v zdravstvenem domu v Slovenskih Ko- njicah so prejšnji teden priredili slove- snost ob pridobitvi aparata za ultrazvočne preiskave dojk, pripravili pa so tudi ogled prenovljenega otroškega dispanzerja. Direktor Javnega zavoda ZD Slovenske Ko- njice Marjan Berginc, dr. med., je poudaril pomen pridobitev. Približno devet milijonov tolarjev vreden ultrazvočni aparat omogoča preglede organov trebuha in preglede dojk, dodatna oprema pa ultrazvočno vodene cito- loške punkcije. Aparat je možno nadgraditi za barvne doplerske preiskave ožilja in srca. Preiskave s tem aparatom bodo zaenkrat opravljali trikrat na mesec speciahsri rentge- nologi Splošne bolnišnice Celje. Dostopne bodo vsem, saj jih bodo opravljali na napot- nico. Goste, ki so se zbrali na odprtju, pa so povabili še v prenovljen prizidek na južni strani, tako imenovani otroški dispanzer. Vanj so v zadnjih mesecih vložili vsaj tri milijone tolarjev, obnovili so streho, stavbno ter drugo pohištvo in tako poskrbeli, da bodo prostori, v katerih opravlja delo pediater Damir Dabra- nin, dr. med., še bolj prijetni. B. P. Proti krajevnemu samoprispevku Na nedeljskem referendumu za uvedbo krajevnega samo- prispevka v Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim se je nekoliko več kot polovica volivcev od skupno 70 odstotkov vseh krajanov opredelilo »proti«. S sredstvi samoprispevka, ki naj bi ga uvedli za obdobje petih let, naj bi zgradili mrliško vežico, sofinancirali projekt za dograditev podružnične osnovne šole Vrh in izgradnjo telo- vadnice ter uredili komunalno infrastrukturo v krajevni skup- nosti. Odločitev krajanov, čeprav ne najbolj prepričljiva, očitno znova kaže na težak položaj ljudi, ki morajo temeljito premi- sliti pred vsakim novim izdatkom. Bo.J. Kralj piva nazdravlja v soboto ob 10. uri bo v Laškem otvoritev novih prostorov tamkajšnjega turisričnega društva, uro kasneje pa tudi kipa kralja piva na ploščadi ob mostu čez Savinjo. Kip je delo akademskega kiparja Ferenca Kiralya, ki ga mestu Laško ob 175-letnici pivovarstva podarja Pivovarna Laško. Bo.J. PLANINSKI KOTIČEK PD Laško vabi Planinsko društvo Laško pripravlja v bližnji prihodno- sti kar tri prijetne jesenske pohode, na katere vabijo vse ljubitelje lepe narave in gora. Prvi pohod bo že to soboto, 21. oktobra, ko se bodo pridru- žili pohodnikom po Ormoški planinski poti od Lahoncev do Sv. Tomaža in Gomile. Za pot, ki poteka po osrednjem delu Slo- venskih goric, bodo porabili tri do štiri ure hoda, odhod poseb- nega avtobusa z avtobusne po- staje Laško pa bo ob 7. uri. Prihodnjo soboto, 28. okto- bra, organizirajo izlet v osrednji del pohorskega grebena, kjer leži večje šotno barje imenova- no Lovrenška jezera, ki skupaj z Ribniškim jezerom tvorijo 532 ha velik gozdni rezervat. Zaradi zanimive flore, favne ter idilične narave, je ta barjaiiski svet vre- den obiska. Odhod iz Laškega bo z avtobusne postaje ob 6. uri. Hoje po ^sami poti bo za približno štiri ure. V soboto, 18. novembra, pa pripravljajo 2. pohod po nekda- njih trških mejah Laškega, po desnem bregu Savinje. Start bo ob 10. uri pri hotelu Hum, hoje s počitki pa bo za približno tri ure. Pot je primerna za pohod- nike vseh starosti, sicer pa vas bodo na poti spremljali društve- ni spremljevalci. MOJCA MAROT Pet večjih projektov V Krajevni skupnosti Slovenske Konjice so letoš- nja sredstva porabili pred- vsem za pet večjih projek- tov: za širitev in posodobi- tev ceste v Škalce, za uredi- tev Mizarske ceste s pločni- kom, za kapelo na Blatu, odvodnjavanje na Žički ce- sti ter za urejanje struge Dravinje. Kot je dejal predsednik Božidar Punčuh so veliko postorili, nekaj .teh projek- tov bodo fidualjcVall še v prihodnjem letu. Sicer pa so o načrtih za leto 2001 govo- rili na zadnji seji sveta. Spre- jeli so osnutek programa dela, ki pa ga bodo do konca meseca še ovrednorili in te- daj tudi potrdih. B.P Martinovan je v Laškem bo Zaradi vse manjšega obi- ska ljudi in slabega odziva gostincev, ki so pravzaprav srčika martinovega, tovrst- na praznovanja po Sloveniji vse bolj izgubljajo na pome- nu. Žal tudi Laško ni izjema, je bilo rečeno na seji Odbora za etno dejavnost Možnar minuli teden, kjer so člani razpravljali o programu in možnostih sodelovanja na martinovem. Kljub številnim oviram, zlasti rinančnim, so se v od- boru odločili, da tridnevna prireditev vsekakor bo. V petek, 10. novembra, bo ta- ko v laški knjižnici pogovor z akademsko kiparko Dragi- co Čadež, ki je ustvarila kip Antona Martina Slomška v prvi njemu posvečeni cerkvi na Slovenskem, v Rečici pri Laškem.. Petkov večer bodo obogatili pevci iz laške fare s prepevanjem ljudskih pe- smi, sledila pa bo degustaci- ja vina iz dekanove kleti. V soboto bo ob 18. uri v Kul- turnem centru Laško pono- vitev svečane akademije iz Rečice, ki jo bodo dopolnili pevske in druge skupine s svojim programom. Nedelj- sko jutro se bo pričelo ob 8. uri s tradicionalnim kramar- skim sejmom na Aškerče- vem trgu, ki mu bo sledila praznična sveta maša. Ob 10.30 se bo pričela prireditev z naslovom Lepa nedelja z Godbo na pihala Laško in domačimi folklornimi, pev- skimi ter igralskimi skupina- mi. Ples bo otvoril laški žu- pan Jože Rajh, ki bo ob tej priložnosti podelil tudi dari- lo najuspešnejši gospodinji v laški fari. Ta naziv si je letos prislužila Marjanca De- želak iz Debra, ki je na kuli- naričnem tekmovanju Do- brote kmetij na Ptuju med gospodinjami s tega področ- ja dosegla najvišjo uvrstitev. Program naj bi predvidoma zaključih ob 13. uri, ko bo čas za Martinovo pojedino v go- stiščih Laškega - ali pa kar doma. Slednje postaja na- mreč vse bolj običajno, kar pa ni ravno v veselje gostincev, ki so si nekoč ob tem času zadovoljno meli roke. B. JANČIČ »Naš« človek in cish naivnost Piše: PIKA KUKERL Ne vem, ali ste vi kaj žalost- ni ob izjavah raznih vedežev, kako je Celje na volitvah doži- velo poraz, ker ne bo imelo nobenega svojega poslanca v Ljubljani, ampak jaz vam mo- ram priznati, da me to žalosti. Pa ne zaradi pomanjkanja celjske prisotnosti tam gori, temveč zaradi trapaste filozo- fije v ozadju, ki vsaj meni pravi, da brez zvez in poznan- stev v tej državi ne gre. Lepo vas prosim, kakšna pa je drža- va, kjer mora biti »naš človek« na pravem mestu, da si lahko mi, ki smo za sedaj še nekam daleč od parlamentarnih oči, kaj obetamo od korita, ki tudi nam pripada? Saj vem, da sem naivna. To so mi povedali že domala čisto vsi prijatelji. Ampak v svoji pre- govorni naivnosti sem prepri- čana, da bi lahko od države prav zato, ker se ne moremo na razne »naše ljudi« zanašati, dosegli kvečjemu še več kot sicer. Zdaj ne bomo imeli več nobenega Zimska, da bi bil kriv za neučinkovitost in nevidnost Celja na državni ravni. Nekaj let ne bomo imeli državnih se- kretarjev, ki bi kandidirali za kakšno pomembnejšo vlogo z utemeljitvijo, da bodo šele po- tem lahko kaj pametnega za mesto storili. Izgovori bodo odpadli in razni občinski in lo- kalni strankarski veljaki bodo morali kar na domačem terenu lepo skupaj stopiti in si brez gosposkih titlov za kaj zares prizadevati. Če si ne bodo, se namreč še na državo ne bodo mogli več argumentirano izgo- varjati. In če se ne bodo izkaza- li, jih bodo še na naslednjih volitvah lastne stranke pozab le in bodo v njihovih doma^ okrajih spet kandidirali kakši državno pomembni kandidat To je en vidik, ki me lahk veseh. Me pa ob tem še kako žalos v predvolilnih spopadih pogi sto pojasnjevano dejstvo, i mora biti Celjan nekje pri kor tu, da se lahko zagrebe za kal šne drobtinice. Veste, v slovei ski ustavi nikjer ne piše, dal poslanec smel delovati lobistii no ali po domače povedan kar navijaško za svoje rodu kraje. Nasprotno: v ustavi j zapisano, da so poslanci pred stavniki vsega ljudstva in nis vezani na nobena navodila. 1 enako piše tudi v zakonu poslancih. Zato je hecno posli sati, kako bodo delovali v d( bro Celja - kajti to, kar bi Cel res potrebovalo, je prav lahli v nasprotju z nacionalnin zmožnostmi in potrebami. 1 je hecno poslušati strankarski ga človeka, ki poudarja, da a jim bili nacionalni interesi pc membnejši od strankarskih kajti potem imamo vsi občii tek, da je to nekaj posebnega pa bi vendar moralo biti običaj no! Za zagovarjanje raznih k kalnih in gospodarskih inter« sov ima ta država vzpostavlja posvetovalni državni svet predstavniki socialnih, gospd darskih, poklicnih in lokalri interesov. Za argumentiran poskuse vplivanja na odločitv najvišjega zakonodajnega oi gana pa svet že dolgo pozn profesionalne lobiste. Zato ' formalno gledano noben slanec ne bi smel mazati rok pridelki za lasten vrtiček. In t moral biti poslanec iz Nov Gorice prav tako »naš« kot tis' z Dolenjske ali iz sosednjeg Šentjurja. Ne, krivde za zaostajanj mesta ni mogoče enostavni prevaliti ne na državo, ne n volivce, ki niso izbrali Celjan ali Celjanke za poslanca. Ka doma se bo treba v roke vze] in magari res najeti lobista ^ pa končno neobremenjeno usklajevanjem državnih in 1^ kalnih interesov družno pri" sniti na veliko Ljubljano. Se ž veselim silnih rezultatov! P.S.: Res je, da ne vem, ai" pak takole od daleč se mi P zdi, da Žalčani ureditve plo*^ nikov in križišč v Levcu Drešinji vasi niso dosegli 2^ to, ker bi imeli »našega« čl" veka na pravem mestu. P' mojem so znali biti zopr^' trmasti kar na lastnem tef^ nu. NASI KRAJI IN UUDJE 11 Živeti brez bolezni |0 je naslov knjige, ki je kratkim vstopila na slo- '^pski knjižni trg in ki je v pflOgih evropskih državah 0U\li prava uspešnica in ^od leta 1971 doživela že 27 pnatisov, tisočim bolnim in jpečim ljudem pa pokazala fjvo pot do zdravja, ^vior knjige je Ernst Guen- da je knjiga naposled priš- jtudi k nam, pa je zasluga jjajatelja Marjana Videnška J Vojnika, avtorjevega somiš- piiika in sodelavca, svetoval- ca za zdravo prehrano in pred- sednika društva Preporod, ki ima svoje člane povsod po Sloveniji. V zadnjih letih so bili dose- ženi veliki uspehi zdravljenja z nestrupeno, brez kuhanja pri- pravljeno prehrano pri bolez- nih kot so rak, srčna obolenja, artritis, žolčni kamni, sladkor- na bolezen, želodčna, črevesna in kožna obolenja, tuberkulo- za, težave s prostato, multipla skleroza itd. Kako ozdraviti vse te in mnoge druge bolezni. predvsem pa, kako preprečiti bolezen, torej ostati zdrav in poln življenjskih moči, je v knjigi Živeti brez bolezni pri- kazano v številnih poglavjih, ki z različnih vidikov utemeljuje- jo razloge zakaj in kako je presno prehranjevanje za člo- veka edina prava pot k zdravju in srečnemu življenju. V knjigi so zajeta tudi številna pričeva- nja ljudi, ki so ozdraveli s »ži- vo« hrano, v njej so nanizani recepti za pripravo zdrave hra- ne in jedilniki, bogata je z nasveti, kako posamezne bo- lezni pozdraviti z domačimi (naravnimi) zdravili. Posebno poglavje je namenjeno izkuš- njam pri zdravljenju raka, te- meljito pa je obdelano tudi zdravljenje s postom. Knjigo Živeti brez bolezni je mogoče najti na policah slo- venskih knjigarn ali jo naročiti po telefonu (03) 57 73 717 ah 041 573 778 ali po elektronski pošti: Prepord@amis.net M.A. Blagoslovili Nanutovo kapelo v vasi Brdo pri Slovenskih Dnjicah je bil minulo sobo- praznik. Na vrhu klanca ) Nanutovi postavili veliko apelo prav posebnih oblik, kupaj s krajani pa so v oboto pripravili še blago- lov. Blizu petsto obiskoval- cev je prišlo, pravijo, da se jih toliko v njihovi vasi še ni zbralo. Kapelo in zvonove je blago- slovil in obenem opravil sveto mašo škof dr. Franc Kramber- ger, sodelovali pa so konjiški arhidiakon in duhovniki so- sednjih župnij. Uvodni nago- vor je imel v imenu krajanov domačin Jože Oprešnik, zgo- dovino svoje družine, vasi in novonastale kapele pa je pred- stavil zlatomašnik Janez Na- nut. Celotno prireditev je po- pestril starejši cerkveni pevski zbor iz Slovenskih Konjic, so- delovali pa so tudi otroci z Brda. Prireditev in pogostitev so organizirali krajani Brda. Po slovesnosti so nadaljevali z zabavnim programom, za kar je poskrbel Pohorski kvartet iz Zgornje Ložnice. Tilčka obdana z rožami , ^jub letošnjemu sušnemu in vročemu poletju so ponekod '^'ifnice še posebej lepo uspevale. I ^ njimi se lahko pohvali tudi Tilčka Kozmus iz Debra pri ^^kem, ki se že dlje časa ukvarja z gojenjem rožic in je v J^dnjih nekaj letih tudi nepogrešljiva članica Hortikulturnega J^štva Laško. Na okenskih policah in v okohci hiše je več kot ^^to sadik, med katerimi prevladujejo surfinije. Za dobro ^Sojo surfinij je pomembno, da jim daš tisto, kar potrebujejo, ^ Zalivanja in negovanja, do ljubezni, pravi. VLADO MAROT 12 Rdeči icarton za tocice Šolski minister dr. Lovro Šturm sredi prejšnjega tedna ukinil točkovni sistem - Ravnatelji za ukrep izvedeli iz | medijev - Natančni kriteriji, po katerih se bodo učenci razvrščali spomladi, še niso izdelani Si predstavljate nogometne- ga sodnika, ki bi - sicer spod- bujan z negodovanjem s tribun - presodil, da tako res ne gre več naprej in med samo tekmo premaknil točko za kazenski strel z enajstih na sedem me- trov? Da bi moštvo, ki so ga »nasprotniki« tako zdelali, le doseglo gol... Pa ga bo res? Igralcev, ki so v igri za strel, o tem ni nihče nič vprašal, prav tako ne trenerjev. Vprašanje je, če bi jo takšen sodnik odnesel samo z žvižgi s tribun... Spreminjanje pravil med sa- mo igro, določanje novih, brez strokovno pretehtane podpore, bi se na nogometnem igrišču lahko zaključilo brez usodnejših posledic, kot pa jih zna za seboj potegniti odločitev šolskega mi- nistra dr. Lovra Šturma o ukini- tvi točkovnega sistema za pre- hod osmošolcev v srednje šole z omejitvijo vpisa. Nekaj odzivov nanjo smo zbrali med ravnatelji; rdeča nit njihovih odgovorov pa je svojevrstna zaskrbljenost, kajti za ukrep so izvedeli iz medijev, namesto, da bi pri njegovem oblikovanju sami sodelovali. Ko ni pravega varia... Za točkovni sistem, ki smo ga v slovensko šolstvo dobili pod ministrovanjem dr, Petra Venc- Ija na začetku devetdesetih let, bi težko trdili, da je bil priljub- ljen. Ne med šolarji, ne med starši, niti pri večini učiteljev. Če je do konca osemdesetih veljalo, da se šolarjem šele konec osnov- ne šole zaključuje čas dokaj lagodnega in prijaznega obdob- ja, potem se je z novim siste- mom stres naselil že med enajst- letnike. Splošni uspeh od 5. do 8. razreda, vključno z ocenami iz materinščine, matematike in tujega jezika, za piko na i pa še eksterno preverjanje konec 8. razreda ter dosežki na tekmova- njih, so skupaj dali seštevek točk, ki so jih osmošolci potrebo- vali za sprejem v srednjo šolo z omejitvijo vpisa. A prav ekster- no preverjanje znanja je bil tisti jeziček na tehtnici, ki je marsik- daj ublažil oziroma uravnovesil rezultat, ki bi ga osmošolci dose- gli samo s svojimi v spričevala zapisanimi ocenami. Zunanjo preverjanje znanja je dopuščalo, da so učenci, ki so jih od 5. do 8. razreda ocenjevali strožji, zahtevnejši učitelji, s svo- jim znanjem dokazali, koliko zmorejo. Hkrati je bilo tudi pri- ložnost za razmislek tistim, kd so jih do konca osnovne šole pripe- ljali milejši, manj zahtevni uči- telji, ali bodo res zmogli vse tisto, kar jih še čaka. Stroka suhoparno pravi, da je bilo ek- sterno preverjanje nekakšna pro- tiutež, ki je poskrbela za dokaj realno sliko znanja naših osmo- šolcev. Zlasti, in to je verjetno največja prednost točkovnega sistema, pa je vsem omogočalo enake izhodiščne možnosti za razvrstitev na premalo prostih učnih mest v srednjih šolah z omejitvijo vpisa. Slednje so bile enako dostopne vsem; zveze in poznanstva ter osebni faktor, na katerega se še kako radi izgovar- jamo ali pa ga iščemo, so bili izničeni. In prav je tako! Čeprav po drugi strani ni prav, da so bili otroci pred tako zah- tevno preizkušnjo postavljeni že z enajstimi leti, da se nikjer ni upoštevala nadarjenost posamez- nika za predmete, ki niso bili ocenjevani s točkami, da v si- stem ni bila vtkana realnost, da nekateri otroci prej, drugi pa kasneje socialno dozorijo,... Ko je bil točkovni sistem uve- den, je točke za vpis v srednje šole z omejitvijo vpisa potrebo- vala še blizu polovica generacije osmošolcev, ki so nadaljevali s šolanjem. Ob zaključku lanske- ga šolskega leta le še 27 odstot- kov. Nekaj zaradi številčnega upada generacije, nekaj zaradi novih srednješolskih programov, ki so v tem času zaživeU. Zdaj, pravi minister dr. Šturm, bo drugače: Osmošolcev proti koncu šolskega leta ne čaka zunanje preverjanje znanja iz materinščine in matematike, zato pa bodo pri sprejemu v srednje šole, ki bodo imele omejen vpis, upoštevali njihov učni uspeh od 6. do 8. razreda, iz 6. in 7. razreda bodo štele še ocene iz materinščine, matematike in tu- jega jezika, iz 8. razreda pa uspeh iz vseh predmetov, tudi tistih, ki jih poznamo kot vzgoj- ne in niso številčno ocenjevani; na primer športne, glasbene in likovne vzgoje. Natančnejših kri- terijev, nenazadnje tudi tega, kako bodo opisne ocene od manj do zelo uspešno pretopljene v številčne, p^i še ni. Posebna de- lovna skupina jih mora pripravi- ti do sredine novembra. Ni prav^ da so izvedeli iz medijev Rdeča nit odgovorov večine osnovnošolskih ravnateljev je, da je bila pot ministra dr. Šturma obrnjena v nasprotno smer, kot bi bilo prav. Nesprejemljivo se jim zdi, da so za ukrep izvedeli iz medijev, še do vključno pone- deljka pa v šolah niso prejeli uradnega obvestila o odpravi eksternega preverjanja. Ob tem je večini skupna še bojazen, da bi poslej kar vsak minister po svoje krojil šolsko delo in bi šolske delavce skupaj z učenci in starši čakal še kakšen, podob- no nepremišljen ukrep. Ravnatelj celjske OŠ Hudinja Jože Berk pravi: »Pri odpravi preverjanja znanja za učence 8. razredov me predvsem moti, da je bil ukrep sprejet praktično čez noč in med šolskim letom. Pot bi bila veliko boljša, če bi ministrstvo zgolj nakazalo na- mero po odpravi in skupaj s strokovnjaki do konca šolskega leta pripravilo ustrezno zame- njavo. V naslednjem šolskem letu pa bi lahko spremembo uvedli. Šolstvo je tako občutljivo in pomembno področje, da hitre spremembe in eksperimenti ni- so dopustni. Ukrep je v šole vnesel nepotrebni nemir in to za delo šol ni dobro. Bojim se, da bo pri letošnjem vpisu v srednje šole prišlo do nepravilnosti ozi- roma do situacij, ko bodo neka- teri učenci oškodovani. To pa se v nobenem primem ne bi smelo zgoditi. Če bo kriterij samo os- novnošolski uspeh, se bojim, da vpis ne bo popolnoma pravi- čen,« ter dodaja, da se zadnje čase veliko govori o prijazni šoli, a šola brez točk in ocen še ni nujno prijazna šola. Za takšno šolo bo treba narediti še kaj več, zlasti na vzgojnem področju. Za nestrokovno in nesprejem- ljivo odločitev označuje mini- strov ukrep tudi ravnatelj II. OŠ Celje Igor Topole, ki pa seveda dodaja, da bodo odločitev v šo- lah spoštovali. Meni, da pri spre- jemu v srednje šole z omejitvijo vpisa selekcija mora biti, naloga vseh, ki krojijo podobo sloven- skega šolstva, pa bi morala biti to, da poiščejo najprimernejši in najbolj pravičen način. Dejstvo je namreč, da imamo v Sloveniji različne osnovne šole; stroge in zahtevne na eni ter bolj popust- ljive in mile na drugi strani. Zu- nanje preverjanje znanja pa je te razlike vendarle uravnavalo. Ve- lika zamera resornemu ministm pa je seveda še to, da šolskih delavcev ni pred odpravo zuna- njega preverjanja znanja za os- mošolce nihče nič vprašal. Kljub temu, da je konec lan- skega šolskega leta za vpis v želeno srednjo šolo točke potre- bovalo le 27 odstotkov osmošol- cev, se je za zunanje preverja- nje znanja v povprečju odločilo okoli 70 odstotkov vseh, v neka- terih osnovnih šolah celo vsi. Ravnatelj celjske OŠ Frana Ro- sa Milan Dobnik meni, da je popolnoma pravičen in pošten način izbire med osmošolci, ki se potegujejo za učna mesta v sred- njih šolah z omejitvijo vpisa tež- ko najti. V vsakem je nekaj do- brega in nekaj slabega, določena skupina otrok pa je vselej oško- dovana. Sam se zato zavzema, da v Sloveniji izbirne postopke zastavimo tako, da so čim cenej- ši. To pa dosedanje zunanje pre- verjanje znanja za osmošolce vse- kakor ni bilo, saj je stalo blizu 30 milijonov tolarjev. V šoli bodo za osmošolce tudi v letošnjem šol- skem letu - kljub temu, da je zunanje preverjanje odpravljeno - izvedli dodatne priprave in utrjevanje znanja iz materinšči- ne ter matematike, po začetku šolskega leta izrečen ukrep mini- stra pa prizanesljivo ocenjuje: »V 30-letnem šolskem delu zame to ni nič novega.« Sicer pa ravnatelj Dobnik še dodaja, da bo potrebe po točkah iz leta v leto manj, saj je tudi otrok vse manj. Da zunanje preverjanje zna- nja za osmošolce ni bil kakšen pretiran dodatni stresni trenu- tek, meni ravnateljica IV. OŠ Celje Nevenka Matelič Nunčič, ki dodaja, da se je v njihovi šoli podobno kot v drugih celjskih za zunanje preverjanje znanja odločala tudi večina osmošol- cev, ki točk za vpis v srednjo šolo sploh niso potrebovali. V šoli so se, kljub temu, da uradnega ministrovega obvestila še niso prejeli, o odpravi zunanjega pre- verjanja znanja že pogovarjali, saj so o tem povpraševali osmo- šolci. Dejstvo pa je tudi, da je večina osmošolcev na zunanje preverjanje znanja pripravljena, saj so bili o tem obveščeni že pretekla šolska leta. Nujno nadomesKlo zauicinjeno v I. Gimnaziji v Celju je v letošnjem šolskem letu na novo vpisanih 253 učencev v petih oddelkih splošne ter po enem oddelku klasičnega, umetniške- ga in športnega programa. Ome- jitev vpisa imajo za splošni pro- gram, saj si ne gre predstavljati, da bi obstoječih pet oddelkov lahko razširili. »Razen, če spet uvedemo dvoizmenski pouk, ki smo ga ukinili že pred petnajstimi leti,« pravi ravnatelj Jože Zupančič, a opozarja, da bi to potegnilo za seboj dodatne, ne tako nizke stroške. Ker možnosti za širitev šole ni, bo omejitev vpisa ver- jetno potrebna tudi za prihod- nje šolsko leto. In kako bodo spomladi »izbirali« učence, ki bodo septembra postali njihovi gimnazijci? »Natančnih kriteri- jev ni,« pravi ravnatelj Zupan- čič, ki je prepričan, da bodo v primeru, če svojega začetega dela ne bo do konca opravilo šolsko ministrstvo, odgovornost morali na svoja pleča prevzeti šolniki na Celjskem. Možnosti je več, sam pa eno vidi tudi v tem, da bodo v osnovnih šolah omošolcem, ki jih zapuščajo, pač pripravili obširnejšo »po- potnico«, v kateri bo o posa- meznem učencu zapisanega ne- kaj več ter predstavljene vse njegove šolske in obšolske ak- tivnosti. »Točkovni sistem se mi je zdel sprejemljiv. Doslej nas ob vpisu, kljub omejitvam, v srednjih šolah ni bolela glava, saj nismo odločali o ničemer,« še pravi in dodaja, da pa mu je všeč, ker bodo osnovnošolci zdaj bolj stimulirani za učenje vseh predmetov, torej bodo imeli več znanja tudi iz predmetov, ki jih ni zajemala »mala matura«. Možnosti, da bi razširili število oddelkov 1. letnika in s tem odpravili omejitev vpisa, zaradi prostorske utesnjenosti ne vidi niti ravnatelj Gimnazije Q,2 Center Igor Majerle. »Letos ^ mo sedem oddelkov gimi^ skega programa in oddelek pj šolske vzgoje, ki smo ga žei rali razporediti v dvoizmei] pouk,« pravi in se sprašuje, 1; bodo vpisovali prihodnjo ^ racijo učencev. »Če. s kakš] sistemom nisi zadovoljen, j najprej potrebno temeljito gledati in analizirati, odpi^ pomanjkljivosti ter v prim da ga odpraviš, že v nq ponuditi nadomestilo,« je i pričan. »Vsekakor,« dodaja, tega ne gre početi med šols letom, saj bodo nekateri uč( lahko prikrajšani.« Ob ten dodaja, da bi v primeru nadj vanja tako zastavljene po šolskem ministrstvu po zg| ukinitve male mature sčas( odpravili še maturo, saj je ko koncev slednja selekcija zaj hod iz srednje šole v unive tetno izobraževanje, podo kot je mala matura za del osi nošolcev most do srednješolj klopi. In kako stresno je zuiu preverjanje znanja za osmo ce? »Sprašujem se, če ni h stresno to, da se otrok nel mogel vpisati v želeno šolo. odgovarja ravnatelj Majerie. IVANA STAMEJČ Sprememba na vrat in nos z letošnjim šolskim letom osmošolcev ne čaka več mala matura, je odločil minister za šolstvo in šport dr. Lovro Šturm. Kaj pa menijo o nenadni spre- membi celjski osmošolci in starši? Ivan Janez Domitrovič, rav- natelj 111. OŠ Celje: »Kot ravna- telj nisem dobil od ministra no- bene uradne izjave oziroma no- benega dopisa. Vse kar vem, sem izvedel iz časopisov in tele- vizijskih oddaj. Ker je to resna in odgovorna stvar, menim, da bi bilo prav, da bi bila šola o spre- membah uradno obveščena. Moti me tudi, da nas nihče ni vprašal, če se s tem strinjamo. Kadar se odločaš za spremembe, moraš imeti vedno pripravljen predlog, ki bo boljši in bo zadevo kvali- tetnejše izpeljal. Strinjam se s tem, da je potrebno zadevo spre- minjati in kvalitetno nadgraje- vati, vendar s temeljito analizo, argumenti in s temeljitimi pred- logi. Zdi se mi prav, da se upo- števajo nekateri novi vidiki, ki so zdajle izpostavljeni, samo pot do teh vidikov ni bila prava. Predlog, da bi celoten uspeh 8. razreda bil eden od pogojev, je kar dober. Gre za to, da je otrok celostna osebnost, zato ne mo- reta biti merilo le matematika in slovenski jezik, učenec se lahko dokaže tudi pri drugih predme- tih. Ta sprememba se mi zdi pameten izziv, ki pa so se ga žal lotili napačno in nestrokovno.« Alja Gričer, osmošolka: »Ker smo se že toliko pripravljali, bi bilo bolje eksterno preverjanje oziroma mala matura, saj prika- že objektivno oceno vseh šol. Meni je sicer vseeno, ker sem odličnjakinja. Eksterno prever- janje pokaže, koliko znanja ima- jo na kateri šolL« David Dajnko, osmošolec: »Ukinitev male mature je za nas slaba. Tisti, ki imajo slabe oce- ne, lahko marsikaj nadoknadijo na ekstemem preverjanju in lahko izberejo boljšo srednjo šolo, kot bi jo sicer.« Sara Šeleker, osmošolka:» Uki- nitev male mature ni dobra. Če si imel prej slab učni uspeh, si vseeno lahko na ekstemem pre- verjanju pridobil kaj več točk. Če bo v srednjih šolah omejitev. boš moral pisari teste, da seb lahko vpisal v tisto šolo. Tes bodo popravljali tuji učitelj se lahko zmedeš, bolj te je sti zato se mi vseeno zdi bo! eksterno preverjanje.« Edita Završki Rovšek: »1 nutno se s tem vprašanjem sem ubadala, ker moja otrok nista osnovnošolca. Mislim da bo stres vsekakor mai Vprašanje pa je, kaj bo gl znanja. Ali bodo eksterno J verjanje nadoknadili pri sai urah? Verjetno bo zaradi t tudi manjši pritisk glede vpis srednjo šolo. Nisem pa sez njena s tem, kaj bo s tist ocenami, ki so jih spremljale petega razreda. Pri enajstih tih težko otroku vcepiš, da mora učiti za vpis v sred šolo.« Rajko Tratnik: »Mala mat je pomenila nek preizkus, p"' ditev znanja ob koncu osnoV ga šolanja, kar je pokazalo, ^ ko so otroci pripravljeni. PriU maturi lahko izboljšajo usp saj se takrat tudi bolj učijo.« SABINA KRANJ Foto: GAŠPER DOMJ 13 Zemlfan pod vplivom Lune Zgodba se je začela s starim kovčkom, ki Igorja Jelena spremlja od rojstva do jutri - Srečati Madonno in jo povabiti no kavo! pvajset let Studia za ples Celje je bila ^flierna priložnost za daljši pomenek s ;jpvekom, ki je celjski plesni oder postavil ga razgibal do brezmejnih razsežnosti, ijedstave Plesnega teatra Igen, ki so vedno jjpievne, ker so svojske, sporočilne, provo- ijtivne, razkošne in glamurozne, so v teh yajsetih letih ponesle glas Celja sirom po lloveniji, na neštetih gostovanjih po širnem yetu pa so Igenove predstave postale prave jinbasadorke deželice in mesteca, od koder ifihajajo. Kakršne so predstave tega teatra, jlcšen je pravzaprav Igor Jelen, ustanovitelj Itudia za ples v Celju in kreator predstav ijesnega teatra Igen ter v veliki meri tudi ilesnega utripa in ritma v mestu, ki se lahko ^naša z izredno bogato in raznoliko ple- ino dejavnostjo. Zato se tokrat ne bomo z njim pogovarjali o ilesnem teatru, ampak mu bomo postavljali prašanja, ki bodo razgaljala njegovo oseb- lost, vsekakor zanimivo, zaznamovano s leacijami, kot mu jih je ob rojstvu namenila ,una. Igor Jelen je namreč tipičen Rak, a ne le ipičen, lastnosti tega astrološkega znamenja o pri njem skorajda vse po vrsti izražene do aeja, ki bi jim lahko rekli tudi skrajnosti, zjemnosti. Ostaja pa skrivnost, kateri planet e je vmešal, da je Igorju podaril toliko živ- jenjske energije, ki je značilna za najbolj gnjena znamenja. Jubileju pa se le nismo mogli povsem izog- iti, zato smo mu v tej zvezi postavili prvo prašanje: Jubilej zna biti naporna zadeva. Kako ga oste obeležili? To smo že storili, s posebno predstavo z islovgm Tri. Sestre. Gre za projekt leta, v iterem je zajeto tisto, kar je zaznamovalo h naših dvajset let: želje, hrepenenja, ustvar- im nemir, vzponi in padci, nenehna potova- a in vračanja... vse to je zajeto v tej predsta- i, nabiti s simboliko, kot jo je Čehov uporabil tt upodobil v svojih Treh sestrah. Zaznamovan s kovčkom Simbolika je tudi v starem kovčku, ki se pojavlja v tej vaši zadnji in nekaterih prejš- njih predstavah... Ta kovček ima zanimivo zgodovino. Med Imgo svetovno vojno, ko so Nemci zapleni- ivso imetje mojih starih staršev in dedka ibili, je kovček potoval z babico, po rodu ilovenko, in mojo mamico iz Belgije v Slo- venijo. Ta kovček je kasneje moja starša spremljal na poročnem potovanju. Prispela itana Reko, tam pa sem ju presenetil jaz, ko iem se prekmalu rodil. Torej sem začel 'otovati že s samim rojstvom, potovanja so potem močno zaznamovala moje življenje, ^ko zasebno kot profesionalno na gostova- lh v Sloveniji in na mnogih koncih zemelj- *e oble. ■ Malo je najbrž sveta, ki ga še niste videli, ^je bi Igor Jelen najraje živel, katera deže- ga je toliko očarala, da bi si želel tam živeti? Bil sem že na vseh kontinentih, v najmanj ^otih državah, seveda pa je kar nekaj delov ^^eta, ki jih še nisem videl, na primer central- ''^ Afrike, japonsko-filipinskega dela Azije, pa ^"■enlandije, manjka mi tudi še nekaj koščkov ' Srednji Ameriki, v Evropi še nisem videl ^banije... Z veseljem bi živel na Cejlonu, kjer Y^ bil že trikrat. Tam je veliko sonca in 1, ki ju obožujem, občutek imam, da tam srečni ljudje, ki so zelo prijazni, ljudje z ^^t^uičnim temperamentom. Po drugi strani mi je všeč tudi umirjena prijaznost, na Pfimer Pariz. Edino Pariz, kjer sem bil že J^vetkrat, je mesto v Evropi, kjer bi rad živel, ^^tja destinacija, ki bi si jo izbral, pa je ydney, v tem mestu bi živel zdaj, jutri in %trišnjem. To je zelo odprto, varno in ^^jeno mesto, mesto zabave, tam je božan- ^3 narava, kjer ne potrebuješ škornjev in I^^gavic. A bom najbrž kar ostal v Sloveniji in ^'ju. Ker pa nenehno potujem po svetu, se ^•^am za Celjana, ampak za Zemljana. Inačica v črnem. Odštekana Gosposka in Madonna v oblakih Vse življenje se posvečate plesu. Bi bili lahko še na katerem drugem področju sreč- ni in uspešni? To drugo je spet povezano s potovanji, s tistim starim kovčkom. Bil bi lahko uspešen turistični delavec... ali pa oblikovalec, recimo modni kreator, vizažist ali pa oblikovalec pro- stora... Gosposko ulico bi na primer vso po- barval, vsako hišo z drugo barvo, te čudovite in zanimive stare meščanske hiše bi opremil z desetinami različnih vhodnih vrat, jih polepšal z vitraži... tu bi bilo veliko zanimivih lokalč- kov... tu bi se vedno kaj posebnega dogajalo, posebnega za posebneže. Kako sprejemate in doživljate drugač- nost? Si kdaj zamišljate, da bi bili ženska? Obožujem drugačnost, poprečni ljudje mi niso zanimivi, jih je preveč. Spoštujem ljudi, ki svojo drugačnost izražajo na visoki profesio- nalni ravni, takšni so na primer transvesdti, recimo pri nas ta čas najbolj razvpita Salome. To so močne osebnosti, ki šele v svojih preo- brazbah polno zaživijo, ker so se spremenili v to, kar si želijo biti. Kot takšni postanejo božansko lepi, seveda če tega ne počno zaradi denarja. Zame so ti ljudje zanimivi zato, ker so močno senzibilni, urejeni do popolnosti, te njihove preobrazbe so že skoraj umetnost... ja, morda bi lahko bil tudi ženska. Katera ženska vas je doslej najbolj očara- la? Takšna je le ena: Madonna. Ona. Samo ona. To je ženska mojih sanj, ker je izredno močna osebnost, velika umetnica... ker je to človek, ki ve, kaj hoče. Z njo bi si želel popiti kavico, delati z njo in biti z njo v postelji. S kakšnim človekom pa ne bi hoteli imeti opravka? Ne bi mogel reči konkretno, s kom ne tei želel biti, sodelovati. To so ljudje, ki jih pre- prosto začutiš in veš, da niso pravi. Sploh ne morem reči, kaj me pri teh ljudeh odbija. To je enako, kot je pri srečanjih z ljudmi, pri katerih tudi ne veš, zakaj imaš nekoga v trenutku rad in ga sprejmeš. Katerim človeškim vrednotam dajete prednost? Prijateljstvu in zaupanju. Gradim na sestav- ljanju domin, ki vodijo k trajnemu prijateljs- tvu. Je pa tudi veliko kratkotrajnih srečanj z ljudmi, ki ti tudi lahko polepšajo življenje. Ko denimo nekomu nekaj daš, mu narediš drob- no uslugo, in začutiš njegovo hvaležnost. To je to naše večno dajanje in sprejemanje, ki nas trajno ali trenutno povezuje. Trajno v stikih s prijatelji in sodelavci in trenutno, recimo, ob zaključku plesne predstave, ko te zadovoljno občinstvo nagradi z aplavzom in ko se zave- daš, da si tem ljudem nekaj lepega dal, ter upaš, da bodo še prišli. iti, upati si, provocirati Kdaj, kje in kako nastajajo vaše zamisli za nove plesne projekte? V vsakdanjem življenju, ob opazovanju do- godkov in zanimivih ljudi. Vsak zanimiv člo- vek se lahko pojavi v predstavi kot delček v mozaiku te zgradbe. Življenje, ki ga opazu- jem, je kot film, iz katerega pobiram sličice in jih na svoj način vgrajujem v predstave in postavljam na oder. V teh dveh desetletjih ste doživljali uspe- he, a gotovo tudi poraze, padce. Kako se po padcih pobirate? Padci so potrebni, so bili in še bodo. Pobi- ram pa se z novimi udarnimi projekti, če ne gre drugače, grem tudi skozi zaprta vrata in z glavo skozi zid. Na srečo imam ob sebi dobre prijatelje in zveste sodelavce ter zveste plesal- ce, timske soustvarjalce. Glavno vodilo pri pobiranju mi je vedno vztrajnost in prepriča- nost v nove cilje. In sredstva za doseganje profesionalnih ciljev? Spet vztrajnost, pridnost, garanje petindvaj- set ur na dan in osem dni v tednu. Sem človek hitrih odločitev, zame je vse dosegljivo, ker nikoli ničesar ne dramatiziram. Uspeh je v: iti, upati si, provocirati. Kako čutiš in sprejemaš Celje kot mesto kulture, zabave in še česa? Celje je simpatično in, glede na kulturnoz- godovinske posebnosti ter lepote, občudova- nja vredno mesto, kjer se dogajata kultura in zabava. Žal pa me njegova »majhnost«, zapr- tost, ozkoglednost, ljubosumnost in še kaj motijo in ovirajo pri vsakdanjem delu. Gre za odnos tistih, ki imajo možnosti in moč kreira- nja utripa v mestu, na srečo je med njimi tudi nekaj razumevajočih posameznikov. Jaz, ki imam že petnajst let status profesionalnega umetnika in plesni studio ter teater Igen bi si zaslužili več pozornosti glede na ambasador- sko vlogo, ki jo opravljamo v prid mesta in države povsod po svetu, kjer smo nastopah in zastopaU Celje in Slovenijo. Azil pri Tartiniju Vedno dajete vtis človeka, ki je nenehno v gibanju, ki je poln energije in vedno nasme- janega, prijaznega obraza. Ste sploh kdaj potrti in slabe volje? Oh, seveda imam tudi slabe trenutke, a se trudim, da jih nikoli ne kažem navzven iri da svojo slabo voljo ne prenašam na druge. Zavedam se, da je največ, kar lahko človeku podariš, prijazen pogled, nasmeh, mu s pozi- tivno notranjo energijo polepšaš dan. Ko pa imam vsega dovolj, ko me zgrabi slaba volja, pa jo mahnem v Piran k prijateljem in v svoje majhno stanovanjce v hiši na robu Tartinijeve- ga trga. Ali pa se v trenutku odločim, da se zapeljem na Dunaj na kavo, na večerjo s prijatelji... V svojem avtomobilu imam veUko različnih cedejev, vsakega za posebno razpo- loženjsko stanje, od Madonne, Barbre Strei- sand, Rickyja Martina do Pavarottija in Rah- maninovega koncerta v c-molu. Glasba mi veliko pomeni v smislu pomirjanja in dvigova- nja razpoloženja. O čem sanjate, ko spite in ko razmišljate o prihodnosti? Zelo malo spim, a intenzivno sanjam, v sanjah sem na razUčnih koncih sveta. V sanjah najpogosteje podoživljam trenutke iz življenja ali pa iz sanj napovedujem dogodke, ki se lahko zgodijo. Včasih o kakšnih sanjah kar pre\^č razmišljam, ko se čez dan ukvarjam z njihovo razlago. Ko sem buden, pa sanjam o novih projektih, o novih potovanjih in o Ma- donni... ha-ha. Kakšna hrana vam je najbolj pri srcu? Najraje jem ribe in sploh vse, kar živi v morju. K mediteranski hrani pa sodi še veliko zelenjave, tudi sadje imam rad, obožujem pa sladice in predvsem čokolado. Kamor koli grem, najprej poiščem kakšno dobro slašči- čarno. Obožujem tudi šampanjec, ki je zame nekaj čarobnega, z njim so povezani posebni trenutki, ko odpreš steklenico in zreš v živa- hen ples mehurčkov... in v oči kakšne zanimi- ve in temperamentne ženske. Pa avtomobili in obleka... kakšen je vaš stil oblačenja, katere barve so vam najljub- še? Vedno v trendu. S skirojem po nabrežju Savinje. Avtomobil, ki bi me navdušil, bi moral biti hiter, senzibilen, prostoren, z močno zatemnje- nimi stekli, ali pa športen, odprt dvosedežnik... recimo kakšen ferrari. A nikoli ne bi vložil denarja v tak drag avtomobil ali zelo drago obleko, ker so mi druge stvari v življenju bolj pomembne, na primer potovanja. Kar se obla- čenja tiče, pa žehm biti vedno v trendu, a kljub temu ohraniti svoj stil. Sem sodijo tudi modni dodatki, recimo ura, ki jo kot life style zame- njam vsaj dvakrat na leto. Obožujem tudi sončna očala, ki jih redno izgubljam, pa tren- dovske torbice. Veliko pozornosti namenjam tudi čevljem, ti morajo biti mehki, športni, ročno izdelani. Glede barv pa tole: bilo je obdobje črne, ki mu je sledilo obdobje črno- belih kombinacij, vedno pa ljubim modro bar- vo v vseh odtenkih in pa modro-belo kombina- cijo. V mojem stanovanju v Celju je vse v črno- belem, v stanovanju v Piranu pa vse v modro- belem, tudi tla, posteljnina, keramika, pribor, cvetUčni lončki, spominki z vsega sveta... to je moje modro-belo kraljestvo v več kot dvesto let stari hiši, za katerega sem varčeval dolgo vrsto let, da sem si ga naposled lahko privoščil. V uhlju imate uhan... Ja, to je diamant, ki je na točno določenem mestu, v diagonali s srcem. V najhujših denar- ni stiski ga lahko prodam in si ga kasneje spet kupim. Verjamete v boga? Verjamem. Tudi v inkarnacije. Rakove rane Zdi se, da ste res tipičen Rak. Naj to trditev še malo preveriva. Rak je vljuden, viteški, uglajen. Vsekakor so to tudi moje lastnosti. Na videz je Rak nastopaški, v globini pa skriva mehko srce. Tudi to zame drži. Je vedno zvest svoji podobi. Ja. Najslabši je, kadar se boji, da bo izgubil nekaj, kar mu je drago. O, groza! (se prime za glavo, op. pis.) Ni skopuški, tudi ni zapravljiv, se ne baha s svojim imetjem, je pravi ekonomist. Drži. Iz enega tolarja vedno naredim tri. Vsi Raki naravnost umirajo za tem, da se jih boža ali crklja. Oh...ja...ja... (globoko vzdihne, op. pis.) Glede žensk ima Rak zelo visoka merila. Raki se bojijo, da bi se opekli, zato le redko- katera zadosti njihovim kriterijem. Ko žen- sko izgubi, potrebuje leta, da si zaceli rane. To zadnje glede ran se je že zgodilo. Raki so izjemno navezani na matere ali pa so popolnoma odtujeni od njih. Na mamo sem zelo navezan. Ko se Rak loti kariere, je vedno v konici najuspešnejših, zlasti na področjih umetno- sti; nadarjenosti ima za cel kamion - s priko- lico vred. Vsekakor. MARJELA AGREŽ jFoto; GAŠPER. DOMJAN 14 NASI KRAJI IN UUDJE Oživitev travnišlcili nasadov Oživitev starih travniških nasadov je lahko ena izmed alternativnih možnosti za- služka in preživetja gričev- nato hribovskih kmetij pred vstopom Slovenije v EAO-op- sko unijo. Zato je enota za kmetijsko svetovanje v Žal- cu že v zimskem času priče- la z izobraževanjem kme- tov na področju Dobriča, An- draža, Podvina in Velenja in z njim nadaljevala tudi jeseni. Pozimi so organizirali pre- davanje in demonstracijo zim- ske rezi sadnega drevja. Minu- li teden pa so se lastniki trav- niških nasadov jablan in dru- gih sadnih vrst zopet sestali v zidanici soseska Dobrič, kjer so imeli predavanje na temo Predelava sadja in spoznava- nje starih sort jablan. Kmetje so z velikim zanimanjem pri- sluhnili predavanju ing. Mari- je Vaukan in ing. Cvetke Pin- tar. Prinesli so več kot trideset starih sort jabolk, jih razstavi- li ter si jih z zanimanjem tudi ogledali. T. TAVČAR Nefrološko srečanje v Zrečah Viva, društvo »Za življenje« iz Zreč, bo v soboto, 21. oktobra, pripravilo 5. nefrološko srečanje, ki se bo začelo ob 15. uri v hotelu Dobrava. Dipl. psih. Ivan Logar (Klinični center Ljubljana) bo predstavil psihične težave ledvičnih bolnikov, ki se zdravijo z dializo, generalni sekretar CEAPIR Erben Knud pa organi- zacijo, delovanje in izkušnje Zveze ledvičnih bolnikov v Nemčiji. Pavle Podlipnik bo predstavil Društvo Transplant, vodja pravno-informacijskega centra Ljubljana Miha Cigler pa bo govoril o varstvu pravic pacientov in mehanizmih njihovega delovanja. Prof. dr. Rafael Ponikvar bo predstavil »žilni pristop za zdravljenje s hemodializo«. Cvetka Likar, višja medicinska sestra, bo govorila o vlogi medicinske sestre pred in po operativni konstrukciji AV fistule in o negi dializnih katetrov, prim. Marijan Močivnik (Nefrodial Zre- če) pa o pomembnejših novosrih v nefrologiji. Strokovnega srečanja se bodo udeležili člani vseh slovenskih društev dializnih bolnikov. TV Svetla stanovanja v Bukovzlalcu v Bukovžlaku pri Celju so v petek dopoldne slovesno od- prli 8-stanovanjski blok, ki so ga v Stanovanjski ustanoAi delavcev pri samostojnih pod- jetnikih Celje zgradili ob iden- tičnem stolpiču, v katerem že prebivajo družine delavcev, za- poslenih pri obrtnikih. Tradicija stanovanjskega sklada delavcev v obrti v Celju sega že četrt stoletja nazaj. vendar so njegovo delo kot ostalino realsocializma preki- nili v letu 1990, zatem pa tri leta kasneje spet obudili v ob- močni obrtni zbornici in sin- dikatu delavcev v obrri ter kot ustanova deluje v okviru mini- strstva za okolje in prostor. V zadnjih sedmih letih so v usta- novi rešili okoli 50 stanovanj- skih vprašanj delavcev, zapo- slenih v obrti. Zadnjih osem je dobilo ključe v novozgraje- nem bloku v Bukovžlaku, kjer sta zdaj rumeni in zeleni stj pič z urejenim otroškim jgjj čem kar pravšnji zametek, manjšo sosesko s še k blokom. Skladno s predračunom W celjski stanovanjski ust^J delavcev v obrti za gradM stanovanjskega bloka ofl nekaj manj kot 68 milij^ tolarjev, slaba tretjina znei pa je posojilo republiškega! novanjskega sklada. IS, Foto: SHEf Vse za večjo požarno varnost Gasilska zveza Žalec vključuje 33 prostovolj- nih gasilskih društev z 2516 gasilci iz petih ob- čin Spodnje Savinjske doline. Za oktober, me- sec varstva pred požari, imajo obširen program aktivnosti, ki so letos naravnane na osnovno geslo za varno ogreva- nje doma, vključili pa so se tudi v evropski dan požarne varnosti, ki se tokrat imenuje Pro- jekt petek, 13. oktober 2000. V prvi polovici meseca so pripravili strokovno ekskurzijo veteranov v Mediko, strokovni pos- vet predsednikov, povelj- nikov in tajnikov prosto- voljnih gasilskih društev, po- hod članic v kraljestvo Kralja Matjaža na Peco, strokovno taktično vajo Andraž 2000, preglede gasilnikov, preglede urejenosri gasilskih domov in opreme, ki se bodo nadaljeva- li tudi v drugi polovici mese- ca. V tem času pa bodo na spo- redu še strokovna ekskurzija poveljstva in predsedstva GZ Žalec, več operativnih vaj, pre- gled operativne usposobljeno- sti članstva in tehnične oprem- ljenosti PGD. Na Gomilskei pripravljajo srečanje gasilski veteranov 20. oktobra, žens gasilk pa 21. oktobra. Srefi nje mladih bo v Andražu 2i oktobra. Izvedli bodo delavn co vodenja požarnih interve^ cij in izdelave analiz in por' čil. Pripravljajo dneve odprč vrat gasilskih domov za šolai je, krajane in najmlajše iz vi^ cev ter preglede hidrantneg omrežja in vodnih zajetij ^ potrebe požarne vode. T. TAVCU Franci Naraks, poveljnik GZ Ži lec: »Program je pester in zanimiv že prve aktivnosti pa so p' kazale množično udeležbo.« Iz Savinje na Miklavški hrib S tradicionalnim sprejemom ob mesecu požarne varnosti in dnevu gasilca se je celjski žu- pan Bojan Šrot v četrtek zahva- lil članom prostovoljnih gasil- skih društev ter poklicnim ga- silcem za vse delo, ki ga ob gašenju požarov ter reševanju življenj in premoženja opravi- jo v prid ljudi. V Gasilski zvezi Celje, ki zdru- žuje prostovoljna gasilska druš- tva iz celjske in štorske občine, so četrtkovo popoldne izkoristili še za preizkus operativne spo- sobnosti posameznih enot in pri- pravili verižno vajo, v kateri je 106 prostovoljnih gasilcev skuša- lo spraviti vodo iz Savinje na vrh Miklavškega hriba. Pri premago- vanju ovir v črpanju vode na približno dvokilometrskem pote- zu z višinsko razliko 200 metrov so gasilci ugotavljali, da bi potre- bovali kar precej več sodobne opreme, zlasti cevnih mostičkov, s katerimi bi zagotovili nemoten promet vozil po Partizanski cesti. Sočasno so skupaj z občinsko službo za zaščito in reševanje preizkusili tudi tri novokupljene ovire za preprečitev razlitja mir- nih voda. Zanimivo pa je, da so četrtkovo verižno vajo med Savi- njo in Miklavškim hribom pripra- vili na istem mestu kot pred 45 leti, ko so v mestu tudi ustanovili Gasilsko zvezo Celje. Mesec požarne varnosti bodo v Celju s promocijskimi aktiv- nostmi in predstavitvijo svojega dela čimširši javnosti barvali tu- di v Zavodu za požamo, reševal- no in tehnično službo Celje, kjer v času med 23. in 27. oktobrom vabijo na ogled gasilske tehnike ter prikaze video posnetkov svo- jega dela. Ob tem bodo v pone- deljek prikazali še gašenje poža- ra, s poudarkom na požarni ne- vamosti v gospodinjstvu, v torek reševanje z višin ob nesrečah v stanovanjskih blokih, v sredo reševanje ob nesreči z nevarno snovjo, v četrtek reševanje iz vozil ob prometni nesreči, pri čemer bodo sodelovali z oseb- jem nujne medicinske pomoči celjskega zdravstvenega doma in v petek še gašenje požarov. I. STAMEJČIČ FQtQ;g.jxmian NASI KRAJI IN UUDJE 15 fako sta župan Ljubo Žnidar in podžupan Anton Mešič nazdravila Frančiški Praprotnik. 98 let Frančiške Praprotnik v zaselku Lovce v Andražu id Polzelo je prejšnji teden aznovala 98. rojstni dan ijstarejša krajanka občine izela Frančiška Praprot- ik, po domače Malezova ma- a. V občini so se odločili, da jo ) njenem rojstnem dnevu liščejo in ji tako namenijo služeno pozornost. Čestitali ji polzelski župan Ljubo Žni- r, podžupan Anton Mešič in 'dsednik Društva upokojen- V Andraž Peter Zabukovnik. obisku ji je župan Ljubo idar namenil nekaj prisrčnih sed ter ji izročil darilo in pek. Nato so Malezovi mami. nazdravili z dobrim domačim vinom in kar veliko izvedeli o njenem življenju. Rodila se je v kmečki druži- ni, se zgodaj poročila in rodila šest otrok. Vse življenje je trdo delala na kmetiji, vendar, kot pravi, je bila srečna, saj je bil njen mož Ivan, ki je umrl pred devetnajstimi leti, dober človek in mož, ki jo je imel rad, jo cenil in spoštoval, tako da ji je bilo v življenju marsikaj prihranjene- ga. Breme svojih let dobro pre- naša, živi pa pri hčerki Heleni z družino, kjer se dobro razu- mejo. Kljub visokim letom je še kar dobrega zdravja. ...^ ...^........... J^miČAR. Obleka naredi človeka Obleka naredi človeka so poimenovali sobotno razstavo o ''lačilnem videzu in tekstilu člani Turističnega društva Nova ^rkev, avtorice razstave pa so bile Tanja Roženbergar Šega, etn. iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter domačinki ^■^ata Rakun in Lea Sreš. V sodelovanju z učenci iz POŠ Nova ^fkev, Dobrna in Socka so pripravili ,tudi krajši kulturni %am in prikaz izdelave preje. Bo.J., foto: G.D. Romanje na Slomškov grob Merniki laške in videmske dekanije bodo v svetem letu to ^^oio prvič poromali v Maribor k Slomškovem grobu. mariborski stolnici bodo ustvarjalci svečane akademije v ^st blaženemu Slomšku ponovili celoten program, ki so ga ^pripravili na slovesnosti v Rečici pri Laškem. ^0 besedah laškega dekana Jožeta Horvata so takšna '^tnanja redka. Pred dvema letoma so romali v rojstni kraj ' Martina, v mesto Szombathely na Madžarskem, po "^^erem nosi ime tudi laška fara. bi utrdili Slomška v srcih vseh Slovencev in poudarili 1^0 posvečeno cerkev na Slovenskem v čast blaženemu 'omšku, bodo skupaj z romarji dekanije iz Vidma ob Savi ob ^^^'ratku obiskali tudi svetišče v Rečici VLADO MAROT Srečanje krvodajalcev in krajanov v Šentrupertu nad Laškim se bodo v nedeljo srečali kra- jani, stari 70 in več let ter krvodajalci, ki jih je medse povabila Krajevna organiza- cija Rdečega križa Sentru- pert. Na srečanju pričakujejo vsaj polovico od skupaj 77 kraja- nov, starejših od 70 let, ter 37 krvodajalcev, ki bodo prejeli enega od priznanj za večkrat- no darovanje krvi. V kultur- nem programu bodo nastopili učenci tamkajšnje osnovne šole, družina Hrastnik iz Reke in mladi harmonikarji iz Šen- truperta. VLADO MAROT Polzelski župan Ljubo Žnidar se rokuje z Ivanom Krašovi- cem. ki bo jutri, v petek, 20. oktobra, praznoval 95 let. starejši niso pozabljeni Zadnja prireditev ob letoš- njem prazniku občine Polze- la je bila namenjena pozorno- sti starejšim krajanom. Naj- prej je bilo v župnijski cerkvi srečanje bolnih in ostarelih, združeno s sveto mašo, uro kasneje pa je bilo srečanje krajanov, ki so stari 80 in več let. Srečanja, ki ga je organiziralo Društvo upokojencev Polzela, se je udeležila nekaj več kot polovica povabljenih. Zbrane je najprej pozdravil podžupan ob- čine Polzela Stanko Novak, na- to pa je spregovoril župan Lju- bo Žnidar, ki je med drugim poudaril, da je vesel srečanja s starejšimi krajani in sovaščani, kajti njihove bogate izkušnje so lahko mlajšim šola za premago- vanje vsakodnevnih težav, s ka- teriini se srečujejo. V imenu upokojencev se je za srečanje zalivalil Lovro Ogris, praznično vzdušje so s pesmijo pripravili člani vokalnega kvinteta La- stovka s Polzele, za veliko sme- ha pa je poskrbel čarodej Jani Jošovc. Ob zahvali in občutku, da še niso pozabljeni, je iz mar- sikaterega očesa kanila solza. T TAVČAR DESKANJE PO SPLETU Idiot Tako kot večini bolj ali manj prisebnih ljudi, se tudi meni ne zdi preveč zabavno, če me ima kdo za idiota. Saj ne, da bi si tovrstne obtožbe preveč jemal k srcu, a ven- dar. Ko pa sem prišel na spletno stran, kjer je moč prebirati resnične zgodbe fantov in deklet iz tehnične podpore, torej tistih siroma- kov, ki so v računalniških podjetjih zadolženi za po- moč uporabnikom, sem se sprijaznil tudi z nazivom spletne strani, ki bi lahko bil sicer zame, povprečnega uporabnika, nemara tudi ža- ljiv: I am an Idiot (www.ia- manidiot.com). Torej, Jaz sem idiot. Da s tem ciljajo na uporab- nike, je jasno že iz naziva, vendar je na osrednji strani moč prebrati tudi naslednje opravičilo: »Vsakdo je lahko idiot za kakšno stvar. Mož- ganski kirurg lahko pred ra- čunalnikom postane idiot in raketni znanstvenik je lahko idiot, ko je treba zavreti lonec vode. Vsi se lahko zato drug drugemu nasmejimo in s tem malce popestrimo naša življe- nja.« In kakšne so te zgodbe? Ena izmed bolj zasoljenih je gotova tista, ki jo je prispeval prodajalec v računalniški tr- govini. Stranka mu je namreč prinesla pred nekaj urami kupljen računalnik, ki naj bi imel pokvarjeno disketno enoto. Na prvi pogled je ugo- tovil, da je z disketno enoto vse v redu, nakar ga je gospa opozorila, da to ni prava di- sketna enota ter pri tem po- kazala na CD-ROM enoto. Ko mu je uspelo odpreti vložišče za zgoščenke, je v njej našel dve običajni disketi. Zgodila sta se dva čudeža. Prvi je bil povezan z misterijem, kako ji je sploh uspelo stlačiti ti dve disketi v vložišče CD enote in jo zapreti, drugi pa se je razo- del, ko je kasneje ugotovil, da se CD enota ni pokvarila. Še bolj je bil presenečen mo- žak iz tehnične podpore pri ponudniku internet storitev. ko ga je po telefonu poklical nezadovoljen glas in se pridu- šal, da- nikakor ne more »priž- gati te preklete stvari«. Ko mu je tehnik povedal„da se pri njih ukvarjajo zgolj s težavami, po- vezanimi z dostopom do Inter- neta in, da naj pokliče tehnič- no podporo trgovine, ki mu je prodala računalnik, mu je glas na drugi strani povedal, da ni- ma računalnika, temveč vrtno kosilnico. Tu se stvar nikakor ni končala, saj je srečni lastnik nedelujoče kosilnice vztrajal pri tem, da pomeni »tehnična podpora« natanko to, kar si pod tem pojmom sam pred- stavlja, torej servis za kosilni- ce. In seveda pred odložitvijo slušalke tehniku zabrusil še ne- kaj besed, ki jih tukaj ne smem zapisati. Podobnih zgodb je na tej strani še nekaj, vse pa tudi niso povezane le z računalni- ki, temveč s politiko, šolo in poslom. Moram priznati, da sem se nekaterim od srca na- smejal. Povem vam, da se ni- sem počutil prav nič užaljene- ga zaradi naslova spletne stra- ni. Sem se pa spomnil Murph- yevega zakona o tehničnih aparatih, ki pravi: »Ko odpove vse, preberi navodila.« Vasja Ocvirk vasja@slowwwenia.com Šmarski malčki peš na Boču Jesenskega planinskega tabora malih šolarjev iz vrtca v Šmarju pri Jelšah se je udeležilo več kot petdeset otrok. Tridnevni tabor se je začel v Kostrivnici, od koder so odšli z vzgpjiteljicami na Boč peš. Med dve uri in pol dolgo hojo so opazovali naravo in iskali markacije, pri planinskem domu, kjer so bivali, pa nato sledili palčkovim sporočilom, ki so jih pripeljala do skritega, sladkega zaklada. Potem so med nočnim pohodom s svetilkami preganjali strahca, naslednji dan pa imeli na osvojenem stolpu planinski krst. Po večernem norem plesu v pižamah so odšli zadnji dan še na poučni sprehod z lovcem. BJ 16 ŠPORT V Tunis po medaljo Prihodnji teden bo v tuni- zijski prestolnici potekalo mladinsko svetovno prvens- tvo v judu, ki se ga bodo udeležile štiri slovenske re- prezentantke, tri četrtine naše izbrane vrste pa pred- stavljajo Celjanke. Članice Sankakuja Urška Žolnir, Ma- ja Frece in Nives Pere si s trenerjem Marjanom Fabja- nom vred želijo odličja. MSP bo tudi krona doseda- njega dela vseh treh mladink, ki so se preizkusile tudi že v članski konkurenci in na ne- katerih najmočnejših turnirjih že poskrbele za prijetna pre- senečenja. Večina letošnjih priprav je bila podrejena prav tekmovanju, ki bo zadnje ve- liko v mladinski karieri vseh treh judoistk, ki vadijo v San- kakujevem centru na Lopati. »Dobro smo se pripravljali ta- ko doma kot na Japonskem. Forma tik pred prvenstvom sicer še malce niha, vendar sem najbolj vesel, da so de- kleta zdrava in da jih ne pesti- jo poškodbe,« pravi trener Marjan Fabjan, ki kot zago- vornik trdega dela zagotavlja, da v Tunisu nobena izmed njegovih varovank ne bo po- vsem odpovedala. »Zelo do- bro smo se pripravili, največ pa bo odvisno od dnevne for- me. Če bo še ta takšna kot smo si zamislili, potem se utegnemo vrniti s kakšnim odličjem, čeprav tudi uvrsti- tvijo okrog 5. ali 6. mesta ne bi bili razočarani. Vrh je pač širok, neevropske konkuren- ce ne poznamo dobro, zato so napovedi nehvaležne,« je previden Fabjan, ki bo z de- kleti pilil formo v Celju, v za- četku prihodnjega tedna pa bo s slovensko odpravo od- potoval na prizorišče MSP. V senci priprav za odhod v Afriko so njegovi varovanci v 2. slovenski ligi zasedli 2. me- sto in za las zaostali za uvrsti- tvijo v elitno konkurenco, kjer so se spet dobro odrezali judoisti Iva Reye. Kljub teža- vam s poškodbami so na tur- nirju na Ptuju premagali tam- kajšnjo Dravo s 5:2, Olimpijo pa s 4:3. Po dvakrat so slavili Klemen Ferjan, Vojin Mlinare- vič. Mile Sadžak in Janez Ce- raj, medtem ko je s polovič- nim izkupičkom zadovoljil tudi Borut Lakner. T.L.,J.K. Demonstracija (pre)moči Za začetek rokometnega DP Celje Pivovarna Laško pometlo z Gorenjem Kar blizu 800 gledalcev si je prišlo v Golovec ogledat lokalni derbi med Celjani in Velenjča- ni, največ oči pa je bilo uprtih v novince in povratnike v domačem moštvu. Le-to je gostom dovolilo »dihati« le v prvi polovici prvega polča- sa, potem pa so rumeno-zeleni prestavili v višjo prestavo in dobesedno zmleli nasprotnika. Celjska ol)rainlw je po prejetih .šestili golih delovala zastrašujoče. Proti boljšim moštvom trenutno zanesljivo še ne bi bilo tako, proti Gorenju je obrambni zid pač deloval izjemno trdno in do konca prvega dela popustil le še dvakrat. Slovenski državni in pokalni prvaki so demonstrirali igro, ki naj bi jih krasila skozi letošnjo sezono: čvrsta obramba, ki je včasih na meji dovoljenega, nato pa hitri protinapadi, v katerih improvizacija tako ali tako ne bi smela biti usodna težava tudi proti bolj- šim ekipam, ki se hitreje vrača- jo. Trener Josip Šojat je bil z uvodom zadovoljen, kako tudi ne bi bil, ko pa so njegovi varo- vanci na trenutke zablesteli. Edino Vugrinec mu ni bil povše- či, najbrž pa desni zunanji igra- lec še ni v pravi formi in bo potreboval nekaj tekem za vstop v pravi ritem. Ostali »re- zervisti« so ponujene priložno- sti zvečine izkoristili, čeprav je bilo zaznati kanček nezbranosti ob zaključkih akcij. A za Celjane je časa za odpravo manjših na- pak še dovolj, za domačo kon- kurenco pa so dovolj tudi bis- tveno slabše predstave, kot je bila prva proti Gorenju. Rutenlco še vroč Med Velenjčani je v uvodnih minutah izstopal Sergej Ruten- ko in nekaj časa, sam držal ko- rak z nasprotnikom, potem pa so ga pivovarji povsem onemo- gočili in Belorus ni posebej nav- dušil. V Gorenju se bojijo, da mu bodo agenti, ki mu priprav- ljajo selitev, povsem zmešali glavo in da se to odraža tudi v njegovi igri. »Mislim, da temu.ni tako. Vselej se. borim za barve kluba po svojih najboljših mo- čeh. Celjani so pač moštvo, pro- ti kateremu ne moreš zlahka zabijati golov. Kmalu so me us- tavili, ostali soigralci pa niso bili tako nevarni,« odgovarja 19-let- ni študent psihologije, ki o svoji prihodnosti ve bolj malo: »Vse je odvisno od menedžerjev, ki se baje pogajajo z nekaterimi bogatejšimi klubi. Sam sicer ne vem natančno, ali lahko že jutri zapustim Gorenje, ker pogodbe ne poznam najbolje, toda koli- kor sem shšal, bi se utegnil na hitro posloviti. Vleče me h kate- remu izmed udeležencev lige prvakov,« pravi, o španskih in jugoslovanski ponudbi pa ne ve ničesar. »Za to so zadolženi dru- gi,« ostaja skrivnosten in obljub- lja pošten boj za barve Gorenja, ne glede na razplet njegove zgodbe o odhodu. »Fantje v Go- renju so enkratni, odlično se razumemo. Urejeni medseboj; ni odnosi so najpomembnejši za dosego želenih rezuiu To sem opazil že na mu. skem EP letos v Grčiji, kjer! Belorusi prišli do srebrnega ličja predvsem zahvaljujoč' ličnim odnosom v ekipi. y so nas podcenjevali, mi pjj svoje pokazali na igrišču j predstavili >razviti< rokoij Evropi,« razkriva belon skrivnost mladenič, ki ni prostora v košarkarskem i tvu Minska, zato so ga kd letnika napotili v rokom, sekcijo, tam pa se je preiz) na vseh igralnih položajih, mu je - kot pravi - izjg koristilo. Zaveda pa se, dj slej ko prej pristal v Zah( Evropi. »Želim si v Španiji Nemčijo. Vem, da imam čaj dovolj, morda sem neučaka želim se preizkusiti med ( Vendar ne za vsako ceno, ž si igrati!« V prvih tekmah kvalifilj za ligo prvakov sta se C( nom in Zagrebčanom pr žala Aski iz Ankare in I bergslids iz Goeteborga. "H so na svojem igrišču ug Subra kar z 32:21, Švedi | gosteh Hapoel Rishon Le 2 s 26:23. Povratni tekmi bos soboto in nedeljo. V Gorenju pravijo, da odkritje letošnjega MEP-a z mi trdno 5-letno pogodbo, ( ga stran ima svoje razlage bo kateri izmed bogatih Idu pokazal pravo zanimanje Sergeja Rutenka, bo le-ta na hitro pobral šila in kopit^ odbrzel »na boljše«. Verjetr bodo Velenjčani želeli iz čim več, zato bi radi še n počakali. TOMAŽ LUf . >. Foto: GREGOR K^ Sergej Rutenko: kako dolgo še v Velenju? Začetelc evropsice sezone Pivovarna Laško nastopa v pokalu Saporta, Savinjski Hopsi v Koračevem, Merkur Celje pa v pokalu Ronchettijeve Edini košarkarski klub s Celjskega, ki nastopa v doma- či elitni konkurenci in v novi sezoni še ni doživel poraza, je Merkur Celje. Dekleta zaen- krat nizajo same zmage, od včeraj do prihodnjega četrtka pa jih čakajo najtežje preiz- kušnje letos. Včeraj so začela s tekmova- nji v pokalu Liliane Ronchetti, ko so v svoji dvorani pričakale Wels, pojutrišnjem jih v Ljub- ljani čaka tradicionalni derbi proti Leku Jezici, nato pa pri- hodnjo sredo in četrtek še dva obračuna z Welsom: najprej evropski, potem prvenstveni, obakrat v Avstriji. »To je morda eden ključnih delov sezone, če- prav bodo najpomembnejše tekme igrali v drugi polovici sezone. Toda pred nami je test, koliko smo resnično vredni in sposobni,« meni trener Željko Ciglar, čigar varovanke obljub- ljajo neizprosen boj na vseh srečanjih. »Predale se ne bo- mo, čeprav so morda Ježičan- ke in igralke Welsa boljše. Iska- le bomo svojo priložnost in jih skušale presenetiti,« obljublja kapetanka Metka Obrovnik. V klubu nimajo visokih ciljev v pokalu Ronchetti in se tudi ob izpadu ne bi hudovali. Tudi neuspeh v Ljubljani v soboto še zdaleč ne bi bil usoden, bolj pomembno se jim zdi dvigniti organizacijsko raven kolektiva, ki je po odsotnosti Franca Ramšaka in Mateja Polutnika baje nekoliko padla... Napori za Lašcane Na Polzeli tako slabega star- ta v novo sezono, kot je bil letošnji, ne pomnijo. Hopsi so zmagali le v pokalu, vse pr- venstvene tekme pa so izgub- ljali, zato jih bolj zanima, kako se bo razpledo v domačem pr- venstvu kot pa v pokalu Radi- voja Korača, kjer bo njihov nas- protnik češka Opava. Boris Zrinski v Zrečah še ni mogel računati na usluge Elvir- ja Ovčine, ki bo s košarkarskih igrišč zaradi poškodbe mišice v predelu desne rame odsoten vsaj 14 dni, zato pa je lahko dal priložnost vsem ostalim košar- karjem in tako nekatere spočil pred prvo tekmo pokala Sa- porta. »Še enkrat smo dokaza- li, da ob pravilnem pristopu lahko premagamo veliko moč- nejše ekipe, kot je v tem trenut- ku Rogla. Po tekmi s Slovanom so verjetno računali tudi na presenečenje, toda z odlično igro v obrambi jim nismo dali prav nobenih možnosti za us- peh,« je dejal Zrinski in se us- meril k Evropi, kjer so tudi letos cilji Laščanov visoki, saj pričakujejo vsaj uvrstitev med četverico najboljših ekip v sku- pini A, kjer poleg torkovih nas- protnikov v Treh lilijah igrajo še Elan Chalon iz Francije, Hapoel Galil iz Izraela, atenski Ma- roussi in španska Pamesa, ki je tudi favorit skupine. Letošnje tekmovanje bo po besedah Bo- risa Zrinskega še posebej ka- kovostno, saj bo igralo le 24 moštev, kar naj bi še povečalo kvaliteto. Tudi ta konec tedna so pred nami zanimiva košarkarska srečanja v ligi Kolinska, derbi tega kroga bo v Laškem, kjer bo gostovala Krka na čelu s trenerjem Pipanom, zelo zani- mivo pa bo tudi v Šentjurju, kjer gostujejo Polzelani, ki so po četrtem zaporednem pora- zu, tokrat doma proti Kraške- mu Zidarju, še edino moštvo brez zmage. Na drugi strani so varovanci trenerja Pucka doka- zali, da so kvalitetno moštvo, a jim v zaključkih tekem manjka izkušenosti. To potrjuje tudi podatek, da so vsa tri srečanja izgubili s skupno le šestimi toč- kami razlike. Uvodno razočaranje v I. krogu pokala Saporta so košarkarji Pivovarne Laško svojim maloštevilnim navija- čem pripravili neprijetno prese- nečenje, saj so izgubili s turškim Pinarjem 76:80 (50:61, 32:33, 21:19), čeprav so v Treh lilijah pričakovali zmagovit start. To- da Laščani so igrali izjemno sla- bo in nepovezano v napadu, meti z razdalje niso zadevali cilja, gostje pa so jih presenetili-s prodori pod koš. Naši podprva- ki so namreč pričakovali, da bodo napade zaključevali z me- ti od daleč, zgodilo pa se je prav nasprotno. Z izjemo razpolože- nega Eržena ter delno učinkovi- tih Juraka in Lisice, so razočarali prav vsi pivovarji, zato tudi preobrata v zadnjih petih minu- tah ni bilo moč pričakovati. »Iz- jemno pomembna zmaga! Morda je prav uspeh v Laškem prelomnica v našem klubu, kjer se ubadamo s strahovitimi teža- vami,« je bil vzhičen turški tre- ner Osman Savran, domači Bo- ris Zrinski pa je iskal vzroke za poraz: »Zaradi pomanjkanja podatkov o nasprotniku smo bili na srečanje nepripravljeni. V napadu smo imeli ogromno te- žav, igrali smo preveč v globino, pa še branilci so bili nerazpolo- ženi. Šele proti koncu smo pri- kazali del svojega pravega re- pertoarja, kar nam daje upanje za boljše nadaljevanje.« Strelci za Pivovamo Laško: Eržen 22, Jurak, Lisica 16, Duščak 15, Dragšič 4, Marojevič 2, Udrih 1. TOMAŽ LUKAČ DEIAN OBREZ Karateisti solidni Slovenski karateisti so se s svetovnega prvenstva v Miinchnu vrnili s tremi deve- timi mesti, kar je sicer nekaj manj kot so napovedovali pred odhodom v Nemčijo, vseeno pa so zadovoljni z do- seženim, saj je bila konkuren- ca najmočnejša doslej. Velesile vse bolj napredujejo in se oddaljujejo od zasledoval- cev, sodobnim trendom pa sle- dijo tudi nekatere države, ki so še pred leti krepko zaostajale. Tudi Slovenija še drži korak z najkakovostnejšimi tekmoval- ci, v boj za odličja pa se naši predstavniki tokrat niso uspeli vmešati. Žalski del slovenske odprave je bil najuspešnejši z dvema devetima in 17. mestom. Slabšo uvrstitev si je priboril najizkušenejši Damir Vrbanič, ki je imel že v 1. krogu precej težav z Argentincem Vpezom, a ga je le ugnal s 6:5, potem pa je gladko izgubil proti nekdanje- mu svetovnemu prvaku, Dovy- ju, Francozu, ki brani barve Be- nina, ki mu je prinesel bron. Najbolje je kazalo Matjažu Končini, ki je silno motiviran v uvodnih nastopih dobesedno pometel s tekmecema. Najprej je ugnal Tunizijca Arfouija (6:2), nato še Kolumbijca Lizana-Ro- jasa (6:1), v 3. krogu pa je »sod- niški« favorit Hood iz ZDA slavil s 3:1. Končina se je moral zado- voljiti z 9. mestom, njegovo uvr- stitev pa je izenačil Gregor Jan- čič. Ta je sicer zmagal le enkrat, a je imel tudi bistveno bolj neu- goden žreb. S Korejcem Jean- gom je prišel do minimalne zmage, v 2. krogu pa je naletel na kasnejšega zmagovalca Ša- banoviča, ki nastopa za Nizo- zemsko in je našega borca pre- magal s 3:0, za točko manj pa je bil v repesažu boljši Italijan Lan- na. Tako Jančič kot Končina sta v ekipnih bojih s Senegalom (1:2) remizirala, Tea Šavor pa izpadla že po prvi ekipni borbi s Kanado (1:2). »Moji varovanci so dali vse od sebe in jim nimam česa zameriti. V ključnih trenutkih nam je vča- sih zmanjkalo sreče, žal pa r tudi sodniki, predvsem Knni niso bili najbolj naklon dovoljni smo z dosežeiniii,« po vrnitvi povedal žalski tre in sekretar KZS Silvo Maric. 1 gove inlajše varovance čak začetku prihodnjega leta i dinsko SP v Tuniziji, Končin Jančič pa sta z uvrstitvama Bavarskem izpolnila normo nastop na avgustovskih S« zemskih igrah. J ŠPORTNI KOLEDAR petek,20.10. ODBOJKA 1. DOL (ž), 3. krog - Ljub- ljana: Venus Frupi ŠOU - B&L Utrip Šempeter (20). KOŠARKA Liga Kolinska, 5. krog - Laško: Pivovarna Laško - Kr- ka Telekom (17.30), Šentjur: Kemoplast Alpos - Savinjski Hopsi, Ljubljana: Union Olimpija - Rogla (obe 19). 1. B SKL, 4. krog - Sloven- ske Konjice: Banex - ZM Ma- ribor, Koper: Koper - Elektra (obe 19). 1. SKL (ž), 7. krog - Ljublja- na: Lek Jezica - Merkur Celje (17.30). ROKOMET 1. DRL (m), 2. krog - Vele- nje: Gorenje - Termo (19), Ljubljana: Slovan - Celje Pi- vovarna Laško (20). ODBOJKA 1. DOL (m), 3. krog - Šem- peter: SIP Šempeter - Brezo- vica (19). nedeua22.10. NOGOMET I. SNL, 13. krog - Vele« Rudar - Korotan, Dravogr Dravograd - CM Celje Pu kum. II. SNL, 12. krog - Šmar ob Paki: Esotech Šmartn Elan, Šentjur: Šentjur - ^ minij, Lendava: Nafta - Dr nja (vse 15.30). _^torek, 24. 10. KOŠARKA Pokal Saporta, 2. krog: riachmona: Hapoel Galil - vovarna Laško (20.30). ^ sreda,25. lol KOŠARKA Pokal Korač, povra tekma 2. kroga - Polz< Savinjski Hopsi - Op* (19.30). Pokal Ronchetti, povra tekma predkroga - Wels: < stino Wels - Merkur O (19). ŠPORT 17 Adut: pogrešane odlike Visoki zmagi prvoligašev s Celjskega - Končno primerno vzdušje premoru v DP zaradi jezentančnih nastopov na- pogometne reprezentance „ogometaši očitno komaj ^jkali nadaljevanje pr- pgtva. Strelsko so bili na- izjemno razpoloženi, : 50 zabili kar 23 zadet- kar je skoraj štiri na ,^anje. Še posebej učinko- jso bili Velenjčani in Ce- ji, ki so si priigrali po- ^bne točke. ^'elenjčani so na neugodnem jtovanju v Domžalah s tek- >cem opravili ekspresno. en najresnejših kandidatov izpad iz domače elitne druš- lese še ni povsem znašel na išču, ko je v njegovi mreži (ičalo že pet žog. Rudar je minulo nedeljo izjemno inkovit, sicer zmaga najbrž bi bila tako prepričljiva, zlika v kakovosti pa je kljub bu ogromna. Velenjčani so ovič potrdili kandidaturo za ioko uvrstitev, najbrž 3. me- lob koncu jeseni ni nedo- gljivo. Razveseljivo je, da se med strelce v Domžalah akrat vpisal tudi dolgo časa škodovani Klemen Lavrič in v velikem slogu napovedal »goleadorski« povratek. Rudar bo najmanj tretji tudi po na- slednjem krogu, saj si je»pri- boril prednost štirih točk pred zasledovalci, v soboto pa se mu spet obeta tradicionalni derbi s Korotanom. Potem ko so Velenjčani včeraj gostovali pri Dravogradu, ki ga bodo v pokalnem tekmovanju gostili prihodnji teden, se jim obeta pravi teden »koroškega žogo- brca.« K Dravogradu bo moral tudi CM Celje Publikum, a v 13. krogu DP. Tudi Celjani naj bi bili proti Korošcem silno mo- tivirani, saj se zavedajo, da bi imela veličastna zmaga proti vodilni Olimpiji pravo težo šele po uspehu pri Dravogra- du. Celfani čudežno oživeli Minulo nedeljo so končno uživali tudi domači navijači na dokaj polni Skalni kleti. Premor in uvedba klubskih kazni sta pri CM Celju Publi- kumu opravila svoje in rume- no-modri so prvič po zmagi v Novi Gorici zaigrali tako, kot znajo. Res, da niso prikazali svoje značilne igre, so pa z izjemno borbenostjo in tak- tično disciplino nadoknadili zaostanek v kakovosti in de- klasirali Ljubljančane. »Naši igralcr so precej grešiU, ven- dar so jih nekajkrat v napake prisilili domačini. CM Celje Publikum je igral zelo dobro,« je Bojan Prašnikar čestital tekmecu na celjski klopi Ma- rijanu Pušniku. Slednji se je prvič predstavil v suknjiču, srajci in kravati, saj ni več tako toplo, da bi pred svojo klopjo lahko postopal v krat- kih hlačah. Nov imidž pa se še ni povsem »prijel«, saj Pušnik še ne ve, v kakšni opravi se bo pojavil prihodnjič. »To niti ni pomembno. Veselim se zmage in predvsem zavidljive borbe- nosti. Naši nogometaši so me navdušili. Morda bi veljalo iz- postaviti fanatično borbenost Marka Križnika, čeprav v tem elementu nihče ni zaostajal.« Celjani so eno najbolj ne- predvidljivih moštev, žal pa bo potrebno pritrditi trenerje- vemu razmišljanju, da so pre- pogosti padci posledica zab- lod v glavah nekaterih nogo- metašev. Minulo nedeljo pa so prijetno presenetili tudi navi- jači rumeno-modrih. Kakšne resnejše navijaške skupine še lep čas ne bomo dočakali, gle- dalci, ki so spremljali tekmo [razen peščice mirnih Green Dragonsov), pa so po dolgem času tu in tam ljubljencem pomagali z navijanjem in vzkli- ki podpore. Ali se torej celj- sko nogometno občinstvo vra- ča ali je šlo zgolj za preblisk ob gostovanju vodilnega? ■TOMAŽ LUKAČ Foto: GREGOR KATIC Marko Križnik (levo) se je izkazal z borbenostjo. Zlati olimpijec Luka Špik na Dnevih promocije športa v Celju. Uspel Športni vikend športna zveza Celje je s "nočjo Celjskih sejmov, Ob- Celje in Olimpijskega ko- '•eja Slovenije pripravila prvi "Ttni vikend, na katerem ie predstavilo blizu 30 celj- društev in klubov. Dvod- ^na prireditev Dnevi pro- čelje športa je obiskovalce 'it^olj zanimala prvi dan, 'So se predstavili olimpijci ^ydneyja. 'domači Roman Pungartnik, "'š Šerbec in Gregor Cankar '^^di celjski mladeži dobro največ pozornosti je ''^dil zlati veslač Luka Špik, je že rahlo naveličal pro- '^Ijanja velikega uspeha, vsee- no pa je našel trenutek za podeljevanje avtogramov. Cilj prireditve je bil vzbudi- ti čim več zanimanja za šport med mladimi, zato so organi- zatorji poskrbeli, da so neka- teri klubi pripravili demon- stracijo svojih priprav, trenin- gov, tekmovanj in delovanja sploh. Sodelujoči so si o prire- ditvi na celjskem sejmišču us- tvarili svoja mnenja: nekateri so bili navdušeni, drugi malce manj, vsi pa so idejo pozdravi- li in si zaželeli česa podobne- ga tudi v prihodnjih letih. O tem so pri celjski ŠZ že raz- mišljali, a se tudi zavedajo, da bo potrebno bolj poskrbeti za ustreznejši obisk najmlajših otrok, ki so potencialni novi člani športnih klubov in dru- štev. T. L. Foto: GAŠPER DOMJAN PANORAMA NOGOMET I.SNL 12. krog: CM Celje Publi- kum-Olimpija 4:1 (2:0);Lungu (4.), Šumolikoski (42.], Berš- njak (77.), Radosavljevič (88.,11-m). Domžale - Rudar 2:6 (0:5); Spasojevič (10.). Jolič (21.), Sulejmanovič (23., 43.), Lavrič (38., 68.). Vrstni red: Olimpija 26, Maribor Pi- vovarna Laško 23, Rudar 21, HIT Gorica, Dravograd, Koro- tan 17, CM Celje Publikum, Koper, Tabor 14, Mura, Pri- morje 13, Domžale 10. II.SNL IL krog: Dravinja - Renkov- ci 3:1 (2:1); Ulaga (L), Vodo- pivec (19.), Cugmas (78.). Ivanč- na Gorica - Esotech Šmartno 2:2 (2:0);Arlič (53.), Mir (62.). Železničar - Šentjur 1:3 (1:2); Pevnik (24.), Poštrak (45.), Pipenbaher (87.). Vrstni red: Elan 23, Živila Triglav, Jadran Šepič, Zagorje, Ivančna Gori- ca, Dravinja 20, Nafta 19, Alu- minij, Šentjur 17, Esotech Šmartno 16, Feroterm Pohor- je 15, Viator &Vektor 13, Bel- tinci 9, Železničar 7, Renkov- ci 4, Brda 3. KOŠARKA LIGAKOLINSKA 4. krog: Rogla - Pivovarna Laško 61:84 (37:59, 20:44, 9:23). Temnik 11, Zinrajh 10, Dunovič 9, Zarič 6, Petranovi- č, Hrženjak, Šporar 5, Benič, Starovasnik 4, Herman 2; Lisi- ca 27, Eržen 11, Jurak, Dragšič 10, Tilinger 5, Bajramovič, Udrih, Dunovič, Duščak4, Ma- rojevič 3, Miletič 2. Triglav - Kemoplast - Alpos 71:67 (53:52, 29:33, 23:15); Petro- vič 14, Novakovič, Misirača, Kočar 11, Kahvedžič 7, Čovič 6, Tomažin 3, A. Maček 2, Jovanovič 1. Savinjski Hopsi - Kraški zidar 74:78 (48:60, 32:35, 18:17); Kobale 19, Ci- zej 18, Jazvin 10, Plotnikau 8, Ručigaj 6, Simič 4, Belina 3, Josipovič, Molnar, Gorjup 2. Vrstni red: Union Ohmpija, Krka Telekom, Kraški zidar 8, Pivovarna laško 7, Loka kava, Geoplin Slovan 6, Kemoplast Alpos, Rogla, Triglav, Helios, Zagorje 5, Savinjski Hopsi 4. 1.BSKL 3. krog: Elektra - Radenska Creativ 95:92 (73:67, 51:44, 23:24); Vugdalič 24, Rizman 20, Nuhanovič 14, Brinovšek 13, Karlo 9, Milic 7, Tajnik 6, Maličevič 2. Jurij Plava laguna - Banex 91:84 (68:76, 48:56, 33:32); Tomašič 24, Ravnihar 18, Lušenc 17, Keblič 12, Pa- vlin 7, Strnad 4, Pučnik 2. Vrstni red: Koper, Jurij Plava laguna, Elektra 6, GD Hrast- nik, Banex 5, Ilirija, Union Olimpija ml., ZM Maribor, Be- žigrad, Radovljica 4, Radenska Creativ, Nova Gorica 3. I.SKI(ž) 5. krog: Cheddite Ilirija - Merkur Celje 47:62 (37:50, 20:34, 12:19); Deak 26, Obrov- nik 18, Barenjova 8, Ramšak 5, Potočnik, Arbeiter 2, Veble 1. 6. krog: Merkur Celje - BTC Legrand 71:50 (61:41, 53:25, 26:12); Veble 14, Ramšak 13, Barenjova 10, Obrovnik 9, Po- točnik 8, Deak 6, Arbeiter 5, Knez, Mlejnik 3. Vrstni red: Lek Jezica, Merkur Celje 12, Wels 10, Maribor, BTC Legrand, Cheddite Ilirija 8, Odeja Mar- mor 6, Pomurje Skiny 5. Pokal RS 1/8 finala: Rogla - Uniona Olimpija 69:85 (50:66, 27:42, 14:19); Zarič 16, Starovasnik 12, Benič 9, Temnik, Šporar 7, Petranovič, Sivka 6, Hrže- njak 4, Herman 2. Helios - Savinjski Hopsi 67:73 (53:54, 36:38, 22:22); Kobale 22, Si- mič, Cizej 13, Čmer 10, Plot- nikau 9, Ručigaj 5, Molnar 1. Kemoplast Alpos - Pivovarna Laško 86:98 (64:64, 42:46, 28:19). Novakovič 15, Kočar, Kahvedžič 12, Tomažin 11, Rov- šnik, Čovič 10, Jovanovič 7, Petrovič 5, Misirača 4; Lisica, Dragšič 23, Eržen 20, Jurak 11, Udrih 9. Duščak 8, Maro- jevič 3, Miletič 1. bbKbMET I.DRL(ni) L krog: Celje Pivovarna Laš- ko - Gorenje 34:21 (18:8). Punkartnik 9, Kokšarov 7, Tom- šič 5, Pajovič, Kulinčenko 3, Žvižej, Bedekovič 2, Vugri- nec, Šerbec, Šand 1; Rutenko 7, Plaskan, Gajšek 3, Sovič, M. Oštir, Kavaš 2, Dobelšek, Rozman 1. I.DRL(ž) 5. krog: Žalec - Krim NR 18:33 (8:17); Derčar 6, Uran- kar 4, T. Dolar 3, V. Dolar, Kline 2, Potočnik 1. Olimpija - Vegrad 37:19 (15:10); Steva- novič 6, Rodič 4, Topič 3, Kranjc, Dešman 2, Omerovič, Noinovič 1. Vrstni red: Krim NR, Olimpija 10, M-Degro Pi- ran, Izola 8, Jelovica, Žalec, Sava 4, Vegrad 2, Gramiz, Bur- ja 0. iVlAU NOGOMET 1.SLMN 6. krog: Tomaž Mila Poeto- vio - Maxi klub 2:2 (0:0); Hostnik (24.), Delameja (37.). Vrstni red: LI Litija 16, Naja, Sevnica 12, Beton MTO 10, TF Beton, Makoter 7, Puntar Alp- komerc 5, Maxi klub, Tomaž MP 4, Mizarstvo Širovnik 3. I.DOL(m) 2. krog: Žurbi team Kamnik - SIP Šempeter 3:0 (23, 17, 20). I.DOL(ž) 2. krog: B&L Utrip Šempe- ter - ZM Ljutomer 3:2 (21,- 23,15,-15,13). Miroteks v Bolzanu Državne prvakinje v keg- ljanju so predvčerajšnjim od- potovale v Bolzano, kjer se udeležujejo svetovnega po- kala. Tudi letos si želijo po- noviti vrhunske rezultate iz prejšnjih sezon, zavedajo pa se, da bo pot do odličij vse prej kot lahka. »Svetovni vrh je vse širši, zato smo pripravljeni na ostro konkurenco. Naš osnovni cilj je uvrstitev v finalni del tek- movanja, tam pa je mogoče prav vse,« napoveduje italijan- ska pričakovanja Lado Gobec, trener celjskega Miroteksa, ki bo o postavitvi kegljavk na svetovnem pokalu odločal tik pred nastopi. »Kakšnih večjih presenečenj najbrž ne bo, saj so vse igralke v zelo solidni formi, kar so dokazale tudi na uvodnih tekmah državnega pr- venstva. Sicer nobena izmed mojih varovank ne izstopa, vsaka je tu in tam zatajila, vsaka na trenutke navdušila. Upam le, da bom imel srečno roko pri postavitvi, kar bi nas pripeljalo v finale,« upa Go- bec, zaveda pa se, da je naloga izjemno težka. »Ob konkuren- ci je treba spoznati še kegljiš- če, ki je sicer montažno, vpra- šanje pa je, kako ga bodo pri- pravili.« Celjanke bodo že dvanajstič zapored nastopile na svetov- nem klubskem pokalu, prvič, leta 1989, so na Dunaju opra- vile s konkurenco ter do tek- movanja v Bolzanu zbrale že 9 odličij. T.L. 18 PISMA BRALCEV PREJELI SMO Nekateri si demokracijo narabe predstavljajo v Občinskem odboru LDS Vojnik menimo, da je za de- mokratično uveljavljanje raz- ličnih stališč in spoznanj dr- žavljanov potrebno delovanje različnih političnih strank, da se lahko udejanjijo različna stališča in pogledi. Politično delovanje obča- nov, oziroma njihovo sodelo- vanje v različnih političnih strankah pa jih ne sme raz- dvajati ali ustvarjati celo na- petosti med njimi. To velja še zlasti na lokalni ravni, ko naj različnost pogledov in spoz- nanj pripelje do boljših in hi- trejših rešitev skupnih vpra- šanj. Stranke tekmujmo v daja- nju idej in pobud. Ne zgublja- mo energije v kakršnih koli hudobijah, vandalizmih, pre- pirih ter podobnih negativiz- mih. To samo izkazuje nizko kulturno raven in nestrpnost do drugače mislečih. No, prav za vandalizem gre. V predvolilni kampanji v Občini Vojnik so neprestano trgali in uničevali vse plakate, ki jih je za državnozborske volitve izobesila stranka LDS. V noči s 30. 9. na 1. 10. so storilci celo ukradli kovinski pano na Frankolovem, last LDS, katerega je s privolitvijo lastnika postavila na zasebno zemljišče. V noči s 4. na 5. oktober so s črno barvno pre- mazaU velik slikovni plakat v Višnji vasi. Tudi z oglasnih desk v občini, na katerih je stranka LDS pridobila dovo- ljenje za oglaševanje, so trgali in uničevali plakate te stran- ke. Podobno je stranka LDS v Vojniku doživljala že ob pre- teklih volitvah, vendar s tak- šnim srdom, kot so se letos vrgli na njene plakate, se to ni dogajalo. Občani in Občinski odbor LDS Vojnik vemo, kdo opisani vandalizem naroča in izvršuje. So očividci, ki so sto- rilce videli pri nekaterih deja- njih in jih prepoznali. Vendar 00 LDS Vojnik z uvedbo sod- nih postopkov ne želi poglab- ljati negativnih odnosov med občani, čeprav bi se nenazad- nje tudi to moralo zgoditi. . Občinski odbor LDS Vojnik želi s tem pismom javno opo- zoriti na nesmisel in nizkot- nost takih vandalskih početij. Če naj imamo resnično de- mokracijo, dopustimo vsako- mur, da pove svoje stališče in pokaže svoje sposobnosti. Dobro rešitev pa podprimo vsi, ne glede na to, kdo jo je predlagal. mag. ADOLF VIDENŠEK, predsednik 00 LDS Vojnik Bili smo ob grabovih talcev Po letošnji volilni konferen- ci je borčevska organizacija v Štorah precej pomlajena in številčno močna, takoj za društvom upokojencev. Po volilni konferenci v me- secu marcu, smo za državni praznik 27. april na Vrunče- vem domu organizirali pro- slavo z bogatim kulturnim programom. Proslave se je udeležilo približno 230 ljudi. Vrunčev dom je leta 1962, s pomočjo železarjev, danes pa je v lasti LD Bojansko iz Štor. Člani lovske družine vzorno vzdržujejo dom, borcem pa so vrata vedno odprta. V mesecu maju smo orga- nizirali pohod po poteh spo- minskih obeležij, obiskali smo vse partizanske grobo- ve, ki jih je v občini Štore precej. S ponosom pa lahko povemo, da je preko Štor prečkala progo in nadaljevala pohod proti Dramljam in na- prej proti Paškemu Kozjaku tudi legendarna XIV. divizija s tremi brigadami. Zato imamo v Štorah del naselja, ki nosi ime Cesta XIV. divizije. Pešči- ca lizunov v občini Celje, ka- mor je takrat spadala Krajev- na skupnost Štore, je hotela leta 1992 to ime spremeniti, vendar jim tega podlega deja- nja ni uspelo uresničiti. V mesecu septembru smo spet organizirali izlet. Najprej smo se pred spomenikom na Frankolovem poklonili sto- tim žrtvam in pot nadaljevali do Osankarice, kjer smo obi- skali spominsko obeležje, kjer je padel Pohorski bata- ljon ter se prav tako z globo- ko hvaležnostjo poklonili nji- hovemu spominu. V teku so že tudi organiza- cijske priprave na dostojno komemoracijo ob dnevu mr- tvih. SREČKO KRIŽANEC Jesenski izlet brigadirjev člani Kluba bivših brigadir- jev (Mladinske frontne pro- stovoljne delovne brigade) občin Laško in Radeče se kar pogosto zbiramo in srečuje- mo. Pomlad smo zaključili s srečanjem na Šmohorju, je- sen pa začeli z izletom na Ptuj. Prijav je bilo toliko, da je bil avtobus premajhen in pre- voznik Gračner nam je pri- skočil na pomoč z dodatnim kombijem. Tako smo se zgo- daj zjutraj odpravili na Ptuj. Med vožnjo je bilo povedano mnogo šal in pot nam je kar hitro minila. Na Ptuju so nas pričakali člani tamkajšnjega kluba in nas vodili po starem ptuj- skem jedru, na grad, k spo- meniku Jožeta Lacka in na- zadnje še v Ptujsko klet. Imeli smo čudovito jesensko vre- me, bili smo dobro razpolo- ženi, le čas nam je kar nekam prehitro tekel. Predvideno je bilo, da se v vinski kleti zadr- žimo poldrugo uro, toda de- gustacija se je potegnila na dobri dve uri in pol. Tam se je od nas poslovil predsednik ptujskega kluba in nas pova- bil na 50-letnico, ki jo bodo praznovali drugo leto. Zato vabimo vse brigadirje, ki so regulirali reko Pesnico ter gradili ceste in vodovod na ptujskem območju, da se včlanijo v naš klub, tako bodo tja odšli organizirano. Pot nas je potem vodila še v Haloze. Brigadirska cesta je bila zelo ovinkasta, tako da je moral naš spretni šofer več- krat »ravnati« ovinke. Na Bol- fenku nas je pričakalo kosilo, popoldne pa so nas pogostih še s pečenim kostanjem in domačim moštom. Naš nepo- grešljivi muzikant Jaki pa je raztegnil svoj meh, in kljub našim letom smo se veselo zavrteli, zvečer pa smo se srečno vrnili na domove. Na- še naslednje druženje bo 9. decembra v gostilni Čater. VODSTVO KLUBA ZAHVALE. POHVALE Hvala za dobradelni koncert v nedeljo, 8. oktobra je bil v Socki dobrodelni koncert za Vilija Jurkoviča. Za to priredi- tev bi se rada posebej zahvali- la gostilni Koprivnik, Kultur- nemu društvu Socka, Alešu Švabu in vsem, ki so nastopili na koncertu ali na kakršen koli način pomagali pri orga- nizaciji in izvedbi te priredi- tve. HERMINA IN VID JURKOVIČ, Šmiklavž Srečanje diabetikov na Ljubečni Pred kratkim so člani druš- tva diabetikov iz celjske regije organizirali družabno sreča- nje na avtopoligonu na Lju- bečni, ki se ga je udeležilo preko 200 članov društev dia- betikov iz celjske regije. Ob toplem sprejemu nas je pozdravil novi predsednik Društva diabetikov gospod Slavko Brus ter predstavniki sosednjih društev - gospa predsednica Marija Vehkonja s Ptuja, predstavniki Društva diabetikov Zgornje Savinjske doline iz Mozirja, gospod Ivan Zupane ter gospod Iztok Uranjek - direktor ZŠAM Ce- lje. Po kulturnem programu z nastopom etno skupine iz Socke, je bil bogat srečelov. Po srečolovu je bila še skrom- na zakuska - enolončnica. Takšna srečanja so za bolnike s sladkorno boleznijo enkrat- na, saj se tako med sabo spoznavajo in družijo. Hvala vsem, ki so to dru- žabno srečanje pripravili, po- sebno se zahvaljujemo naše- mu novemu predsedniku Društva diabetikov iz Celja gospodu Slavku Brusu, da nam je omogočil to odlično organizirano srečanje. Hvala tudi vsem tistim obrtnikom in kolektivom v celjski regiji, ki so nam za srečolov kaj pris- pevali. JOŽE GROBELNIK, Žalec Hvala, gospod doktor! s tem naslovom se želim še enkrat zahvaliti g. doktorju Jo- žetu Žganku, specialistu mak- silofacialne kirurgije v bolni- šnici v Celju in njegovim sode- lavcem, ki so 14. avgusta letos zelo uspešno opravili kirurški poseg na našemu sinu. Sin je zelo težek invalid, zato je vsak zdravniški poseg pri njem zelo zahteven, vprašljiv in nevaren. Ko so se pričele neznosne bolečine v ustni votUni, smo odšli po nasvet v ambulanto za maksilofacialno in oralno kirurgijo. Tam smo se srečali z omenjenim doktorjem in mu opisali problem. Takoj je bilo jasno, da nam je dr. Žgank zelo resno prisluhnil in da želi sinu čim prej pomaga- ti. Naročil nam je, naj se 14. avgusta zjutraj javimo na ORL oddelku. Že ob prihodu na ta odde- lek smo bili prijetno presene- čeni nad prijaznostjo in sočut- jem treh medicinskih sester, katerih imena, žal, ne vemo. Pred operacijo nam je dr. Jože Žgank s svojo odločnostjo in prijaznostjo vlival upanje, da se bo vse uspešno končalo. Prišel je tudi anestezist dr. Jože Turk, ki je želel izvedeti vse podrobnosti o bolezni in zdravljenju našega sina, pri pripravi in posegu pa je sode- lovala tudi anestezistka dr. Golmajerjeva. Po slabih dveh mesecih lah- ko z gotovostjo trdimo, da je bil operacijski poseg oprav- ljen tako strokovno, da je od- lično uspel. Še enkrat bi radi poudarili, da so dr. Jože Žgank, dr. Jože Turk dr. Gol- majerjeva ter sestri Sonja in Zdenka pravi ljudje na pravih mestih. Ob njih smo doživeli resnično prijaznost ter zavze- tost. Zaradi vsega tega smo ob odhodu iz celjske bolnišni- ce imeli v očeh solze sreče. Vedno jim bomo hvaležni, v njihovih življenjih pa jim želi- mo veliko sreče. DRUŽINA KOVAČIČ iz Rogaške Slatine MODRI TELEFON Jožica iz okolice Celja sprašuje, kdo je zadolžen za odstranitev volilnih plaka- tov in letakov oziroma kdaj naj bi to storili. Jože Smodila s Komunalne direkcije na Mestni občini Ce- lje odgovarja, da je za čiščenje mesta zadolženo komunalno podjetje Javne naprave Celje, ki naj bi v teh dneh že začelo odstranjevati volilne plakate in letake, samostojne panoje pa bi morala odstraniti vsaka stranka sama. Če tega ome- njeni v kratkem ne bodo sto- rili, bo to nalogo prevzela Ko- munalna direkcija. . Ena od naših bralk je opo- zorila, da bi v Celju lahko končno poskrbeli za pavi- ljon pred staro avtobusno postajo, ki že vrsto let propa- da in kazi podobo tega dela mesta. Opozorilo smo naslovih na Mestno občino Celje, vendar je direktor Zavoda za planira- nje in izgradnjo mag. Miran Gajšek povedal, da je pavi- ljon, ki ga je projektiral arhi- tekt Vladimir Šubic, v zasebni lasti, zatorej občina ne more posegati v tujo lastnino. Je pa ureditev tega objekta predvi- dena v idejnem projektu re- konstrukcije Mariborske ce- ste, ki ga bodo izvajali leta 2002. Do prihodnjega četrtku vaše klice na Modrem nu sprejemal novinar s, stijan Kopušar. Na telefo^ številko 031/569-581 gai ko pokličete vsak dan n 10. in 17. uro, svoja vp^ nja za Modri telefon pa med ponedeljkom in petj do 17. ure zastavite tudi telefonu 42-25-000. 23 PROMETNE NEZGODE Smrtna 1^3 regionalni cesti med Šo- ^jem in Velenjem se je v ^0, 18. oktobra ob 5.30 uri, ^petila nezgoda, v kateri je voznik osebnega avto- ^[,ila. Do zaključka redakci- je nismo mogli dobiti po- i,l(OV o okoliščinah nezgo- ,jn smrtni žrtvi, ker je bila 'p[ policijska preiskava še leku. irehitro v križišče fja regionalni cesti zunaj jjelja Šempeter, se je v sredo I oktobra popoldne pripetila f^goda, v kateri je ena oseba ppela hude telesne poškod- j. Nastala gmotna škoda zna- , okoli 550 tisoč tolarjev. Olga P. (38) s Polzele je vozi- osebni avtomobil po regio- ilni cesti iz smeri Ločice ob jvinji proti križišču s pred- jstno cesto Šempeter - Lat- )va vas. V križišču je zavila v levo v trenutku, ko je iz smeri Šempetra pripeljal voznik mo- tornega kolesa, 30-letni Mar- cus S.B., državljan Nemčije. Pri trčenju in padcu je motorist utrpel hude telesne poškodbe. V gosti megli Na lokalni cesti zunaj na- selja Rečica ob Savinji se je v soboto, 14. oktobra ponoči, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, gmotna škoda pa znaša približno 150 tisoč tolarjev. Janez G. (49) iz Ljubnega je vozil osebni avtomobil iz sme- ri Rečice ob Savinji proti Spod- nji Rečici. V bližini transforma- torske postaje je, v gosti megli, med vožnjo z ovinka na ravni del ceste, trčil v nasproti voze- čega voznika kolesa z motor- jem, 17-letnega Matjaža F. iz Grušovelj. Pri trčenju je mope- dist utrpel hude telesne poš- kodbe. M.A. MMKRIMICI Odpeljal moped v času od 8. do 11. oktobra iz kolesarnice v stanovanj- ;em bloku na Mestnem trgu Slovenskih Konjicah izginilo )lo z motorjem Piaggio fphoon 50, temno modre ifve. Lastnica Ksenija P. je ikodovana za približno 160 oč tolarjev. >omaca tiskarna denarja Policisti in kriminalisti PU elje so prišli do podatka, da a zgornjesavinjskem ob- ločju nekdo tiska in unov- ^je desettisočtolarske in !ttisočtolarske bankovce. 3tem so ugotovili, da je iladoletni F.D., na prigovar- inje svoje matere, poskeni- il in stiskal več kopij ome- jenih bankovcev, ki jih je jegova mati ponujala v od- up. Nekaj bankovcev ji je spelo unovčiti, nekaj pa so ti policisti našli pri hišni reiskavi. Ponarejene ban- ovce so zasegli, prav tako ifunalniško opremo, zoper 1)3 osumljenca pa bodo po- 3li kazensko ovadbo. Preslabo skrita gotovina Minuli četrtek dopoldne je fbodigatreba vstopil v pro- dore podjetja Uniforest v Pe- '"včah, izkoristil odsotnost ^ zaposlenih in iz odložene 'fbice in iz predala pisalne mize ukradel denar v različ- nih bankovcih. Marjeta P. in Drago P. sta (skupaj) oškodo- vana za 660 tisoč tolarjev. Ukradel, naložil, odpeljal v noči na 13. oktober je neznani storilec vlomil v go- stinski lokal in diskoteko Dance Club v Ponkvici. Ukra- del in odpeljal je registrsko blagajno, razne glasbeno- akustične komponente in okoli 200 zgoščenk. Lastnik je oškodovan za približno mili- jon tolarjev. Vikend vlomi Minuli petek popoldne je bilo v kraju Podpeč ob Dravi- nji vlomljeno v štiri vikende, ki so last Antona O. iz Zgor- njega Doliča, Janka M. iz Spodnjih Laž ter Branka R. in Nade V. iz Lušečke vasi. Stori- lec je iz vikendov odnesel več električnih aparatov, motor- no žago Husquarna, Tomoso- vo motorno škropilnico, mlin za grozdje s pecljalnikom ter dve črpalki za pretakanje vi- na. Lastniki so (skupno) oš- kodovani za okoli 400 tisoč tolarjev. Tatvine iz vozil v noči na 16. oktober je nekdo vlomil v osebni avto- mobil VW Golf, parkiran na Okrogarjevi ulici v Celju. Sto- rilec, ki je notranjost vozila popolnoma razdejal in uničil, je ukradel avtoradio, zvočni- ke, obe zračni blazini, kon- trolno ploščo klimatske na- prave, usnjeno tapeto na sprednjih vratih in stikala, no- tranje vzvratno ogledalo in anteno. Lastnik Boštjan V. je oškodovan za približno pol milijona tolarjev. M.A. Pregreti dimnik ^ petek, 13. oktobra nekaj "18. uri, je nastal večji "Žar v podjetju Atras v Zre- '^fi ogledu so policisti in kri- ''•^alisti ugotovili, da je po- ^ Povzročil pregreti dimnik, ^radi česar se je vnelo os- ^^je poslopja. Požar so po- ^^'li gasilci iz Zreč, nastala "^otna škoda pa znaša okoU "bilijone tolarjev. Z glavo v beton V Selah nad Laških se je 12. oktobra popoldne hudo telesno poškodoval 20-letni Darko K. Pri dvigovanju šestmetrske lesene lege, ki naj bi služila kot nosilec strehe na silosu, se je le-ta začela nagibati, zato so se delavci umakniH, da bi jih ne zadela. Pri umikanju pa se je Darko K. spotaknil in z glavo udaril v betonsko steno silosa ter se hudo telesno poškodoval. Med prekrivanjem strehe Hujša delovna nezgoda se je pripetila 14. oktobra dopold- ne v Šaleku. Delavci podjetja Zbičajnik so prekrivali streho na stanovanj- skem bloku v Šaleku, 49-letnemu Francu K. iz Velenja pa se je med delom udrla salonitna plošča, zato je padel z 2,30 metra v globino ter se hudo telesno poškodoval. M.A. Radarske kontrole bodo... • v petek, 20. oktobra dopoldne, na območju Mozirja, popoldne pa na območju Rot aške Slatine, • v soboto, 21. oktobra dopoidne, na območju Šentjurja pri Celju, v popoldanskem času pa na območju Velenja, • v nedeljo, 22. oktobra dopoldne, na območju Celja, po- poldne pa na območju Rogaške Slatine, • v ponedeljek, 23. oktobra dopoldne, na območju Žalca, popoldne pa na območju Slovenskih Konjic, • v torek, 24. oktobra dopoldne, na območju Velenja, v popoldanskem času pa na območju Šmarja pri Jelšah, • v sredo, 25. oktobra dopoldne, na območju Rogaške Slatine, popoldne pa na območju Žalca in • v četrtek, 26. oktobra dopoldne, na območju Slovenskih Konjic, popoldne pa na območju Celja. Krepki zaslužki z otroško hrano Celjski zasebnik naj bi s pomočjo carinika nameraval prodati 13 ton avstrijske hrane za otroke - brez plačila dajatev Na mejnem prehodu v Dobovcu se je prejšnji teden ustavil tovornjak, ki ga je vozil Predrag V. (31), državljan BiH. Tamkajš- nji delavec carine je postal pozoren na dokumente tovornjaka, ki je bil prazen, predvsem pa ga je zanimalo, ali ima voznik pri sebi potrebno dokumentacijo za prevoz po slovenskih cestah. Carinik je takoj posumil, da je nekaj narobe in da gre nemara za fiktivni tranzit blaga. Ko je podatke o vozilu carinik preveril v računalniku, je ugoto- vil, da vozilo sploh ne bi smelo biti v naši državi. Po podatkih carinske službe je tovornjak Slovenijo že zapustil, in to na mejnem prehodu Zgomje Gruškovlje, na njem pa je bilo 13 ton avstrijske otroške hrane Hipp. Začelo se je nadaljnje prever- janje carinikov, katerim so se pridružili celjski kriminalisti, vključila pa se je tudi preisko- valna služba generalne carinske uprave. Ugotovili so, da je Pre- drag V. na mejni prehod Šentilj pripeljal v Avstriji kupljeno otroško hrano. Tu je pisno izja- vil, da je tovor le v tranzitu, da je namenjen v BiH. Iz Slovenije naj bi ga odpeljal na mejnem pre- hodu Pobrežje, toda ta tovor se tam sploh ni nikoli pojavil. S Šentilja je voznik hrano odpeljal k Bojanu K., lastniku zasebnega podjetja E.M.7 iz Celja, ki se sicer ukvarja s prodajo otroške opreme. Med tem je dokumen- tacijo o tovoru prevzel carinik iz Šentilja Janko S. (33), ki je en- krat že bil v postopku zaradi utaje carinskih dajatev, a so po- stopek zoper njega zaradi po- manjkanja dokazov ustavili in ga kot carinika prestavili na mejni prehod Zgornje Gruškov- lje. Prav na tem prehodu pa naj bi Janko Š. v računalnik vnesel lažne podatke, da je tovor z otroško hrano že zapustil drža- vo. Po odkritju na mejnem pre- hodu Dobovec so celjski kri- minalisti odvzeli prostost pod- jetniku Bojanu K., cariniku Janku Š. in vozniku Predragu V. Ta je preiskovalcem tudi pokazal, kje v Celju je raztovo- ril otroško hrano, vredno 565 tisoč avstrijskih šilingov. Vse tri so kriminalisti privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je priporni ukrep odredil le za voznika, na to odločitev pa se je že pritožila okrožna držav- na tožilka. Kot je na ponedelj- kovi novinarski konferenci povedal Robert Mravljak, di- rektor v uradu kriminalistične službe PU Celje, bodo kazen- sko ovadbo podali tudi zoper neznano osebo, ki jo sumijo utaje davščin za okoli 3 milijo- ne tolarjev ter dajanja pod- kupnin. Poizvedujejo tudi, ka- ko naj bi carinik Janko Š. spre- jemal podkupnine, v precepu pa imajo tudi poslovanje v podjetju E.M.7. MARJELA AGREŽ NOČNE CVETKE • v sredo, 11. oktobra zve- čer, so padale težke besede, sledilo je obmetavanje z ža- ljivkami, končalo pa tako, da je Lidija D. udarila svojo roditeljico-Marijo. Udarec je bil tako močan, da je morala mamica k zdravniku, Lidijo pa čaka postopek pri sodni- ku za prekrške. • Simon A. si je 12. oktobra okrog poldneva privoščil čudno rekreacijo. Brezglavo je tekal po prometni Levsti- kovi ulici in s tem oviral pro- met. Vozniki so se trudili, da ga ne bi povozili, enemu iz- med njih pa je prekipelo. Stopil je iz avtomobila in Si- mona klofnil. • Še en hud prepir med ma- terjo in hčerko. Na Kovinar- ski sta se bučno prepirali in stepli Vida in Jožica K. Obe se bosta zagovarjali pri sod- niku za prekrške. • V petek ponoči je bila predstava pred gostilno Bi- zeljčan v Štorah. Tam sta se drug na drugega drla Gregor G. in Elvis D., potem je Elvi- sa prijelo, da je vrgel stekle- nico v avtomobil Rainholda V. Zaradi te poteze je za Elvi- som stekel Aleksander A., za finale pa so se akterji predstave stepli. Vsi štirje bodo morali k sodniku za prekrške, Elvis pa tudi na sodišče. •Na policijsko postajo sta se 15. oktobra okrog dveh po- noči zatekla Kristina S. in Boštjan K. Povedala sta, da je Kristino pravkar napadel bivši lover Tomaž O., ki ga je bržčas hudo motilo, da se je Krisdna posvetila Boštjanu, njega pa odpisala. Ko sta se možakarja srečala, sta se spopadla, Kristina je skočila med njiju, da bi ju umirila, a je pri tem staknila buško, ko jo je njen bivši boksnil v čelo. M.A. O odnosih z javnostmi Na PU Celje je bil 12. okto- bra celodnevni delovni posvet, na katerem so sodelovali pred- stavniki za stike z javnostmi iz vseh slovenskih policijskih uprav in predstavnik sloven- ske policije za stike z javnost- mi Miran Koren. Na posebni novinarski kon- ferenci, ki so jo sklicali ob tem srečanju, je uvodoma sprego- voril generalni direktor policije Marko Pogorevc, ki je poudaril pomen partnerskega odnosa med policijo in javnostmi, ki mora temeljiti na poštenih te- meljih ter strokovnih odnosih. Poudaril je tudi, da pravica do obveščenosti oziroma dostopa do informacij, ki so javnega po- mena, sodi rned temeljne člove- kove pravice in je kot takšna opredeljena v naši ustavi in v zakonu o javnih glasilih. Ker pa je policija specifična državna in- stitucija, ima tudi v svojem za- konu zapisane določbe, pove- zane z informiranjem. Zakon o policiji opredeljuje, da policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi svojemu delu (interes preiskav) ali koristim oziroma pravicam drugih (za- kon o varovanju podatkov). Od 1. avgusta so na spletnih straneh tudi Sporočila za jav- nost, kjer so nanizani dnevni dogodki, gradiva s tiskovnih konferenc, statistični podatki, poročila o delu policije ipd., so še povedali na tej novinarski konferenci. Te informacije so na naslovu: http://vwvw.mnz.si Kako, koga in na kakšen način obveščati javnost, pa so bila vprašanja, s katerimi so se na delovnem posvetu uk- varjali predstavniki za stike z javnostmi in iskali možne po- ti iz različnih dilem, s katerimi se srečujejo pri svojem delu. M.A. 24 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Zmagoslavje celjskih modnih oblikovalcev Diana Kotnik, 26-letna ab- solventka visoke strokovne šole za risanje in slikanje v Ljubljani, doma iz Petrovč, je velika zmagovalka mod- ne revije, na kateri je revija Ona izbirala obleko, ki jo bo nosila v Londonu miss Slo- venije Maša Mere. »Je sofisticimna in primerna za novo slovensko lepotico. Zamislila sem si jo v rdeči barvi, osnovni material je bro- kat svila, za dodatek pa sem uporabila swarovske kamenč- ke,« je povedala oblikovalka. Maša je ob kozarčku rdeče penine priznala, da si je tak- šno obleko že dolgo želela in ko jo je videla, je upala, da bo zmagala. Drugo mesto v oblikovalski konkurenci je pripadlo 24-let- ni Urši Drofenik, doma iz Šmarja pri Jelšah, ki je v Ljub- ljani končala srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo in ki je lani z obleko, imenovano Vinske kapljice, zmagala v is- tem natečaju, takrat za spekta- kularno obleko. Tako je zao- krožila lepo celjsko zmago, celjsko tudi zato, ker je prišla v veliki finale tudi Nataša Bra- čun, ki si je zamislila in nare- dila obleko v barvi oblačnega neba. V finale pa niso prišle Amanda Gril in Nina Polaj- žer iz Celja, ki je začela risati v celjski srednji tekstilni šoU, bila je tudi Tea Velenšek, ro- jena v Celju in ki je letos diplomirala na Naravoslovno tehnični fakulteti v Ljubljani z najvišjo oceno. Njena obleka je spominjala na obleko veli- častne ledene princese. Sicer pa je bila Modna revija v znamenju presenečenj. Naj- prej so vsi pričakovali, da jo bo vodil veliki milijonar Jo- nas Žnidaršič, pa jo je- pri- kupna Saša Einsiedler. Vsi so se spraševali, kaj se je zgodilo z Jonasom, potem pa so izve- deli, da gre za zanimiv zdrav- niški primer. Ko se je po stop- nicah vzpenjal iz velike dvora- ne Fužinskega gradu k dvora- ni, kjer je bila modna revija, je postajal vedno bolj rdeč in ko je stopil pred obličje velike šefice ONE Sabine Obolnar, je bil po obrazu, rokah, nogah čisto rdeče pikast. Z zariplim obrazom je povedal, da je na nekaj alergičen, nakar sta oba ugotovila, da takšen enostav- no ne bo mogel voditi revije in je odšel domov, Sabina pa je hitro poiskala Sašo, ki je reši- la revijo. Jonas je čez kakšno uro sporočil, da so mu pikice izginile, vendar ne ve, kaj jim je botrovalo. Je alergičen na stari Fužinski grad, v katerem še vedno, tako pravijo, straši, saj so od tam nekdaj metali v Ljubljanico zvezane tlačane, ali pa je Jonas enostavno aler- gičen na žensko lepoto? Če je to zadnje res, bo hudo, kajti Jonas je vedno obkrožen z lepoticami. Morda pa je bila alergija kriva, da se je razšel z nekdanjo miss Slovenije Met- ko Albreht? Lepote pa je bilo na reviji na pretek, pa ne samo zato, ker so nanjo prišle nek- danje slovenske mišice, tudi med samimi obiskovalkami jo je bilo veliko. Pa še en Celjan je slavil veli- ko zmago. Mojmir Ocvirk, direktor in lastnik agencije Imelda 8000. In to pred Tr- stom, na sloviti 32. Barcolani. Kljub temu, da ni prijadral do cilja, kaj šele zmagal, je ostal živ. Tako kot Gregor Golobic, ki ima samo dva šiva na glavi. Ne samo, da je burja pihala s sunki, ki so dosegli čez sto kilometrov na uro, da so bili valovi visoki ponekod celo tri metre in da je bila kakšna dva metra nad valovi vodna zave- sa, vse to pa je lomilo jambore in trgalo jadra in odplakovalo v morje cele posadke, hudo je bilo tudi to, da več kot tisoč petsto jadrnic ni imelo dovolj prostora za manevriranje in so se bili nekateri, hočeš nočeš, prisiljeni zaletavati. Nismo pa videli drogerij ske- ga mogotca, Celjana Uroša God- ca. S svojo jahto je raje ostal v Izoli, kot da bi tvegal glavo. m> NINA KAVRAN ADLEŠIČ Zanimiva družina v Arciinu Ob glavni cesti Celje-Vojnik je v Arciinu vrtnarstvo Mirka Krašovca, ki vsako jesen poskrbi za^ izredno prikupno cvedično dekoracijo. Letos je postavil zanimivo družino, ki jo vidimo tudi nai fotografiji, ob njej pa je še prava skulptura, zelo domiselno sestavljena iz več vrst buč in cvetja.« Mirko Kraševec je znan vrtnar in cvedičar, ki vsako leto v Vojniku pripravi tudi bučarijado. TV^ si VTTEZIBELEGAMESTA TRAČNICE Družinsko veselje Sin poslanca Mirka Zamemika (SDS): »Mami, a si zato fe vesela, ker atija zdaj spet ne bo nič doma?« Morda pa bo zgomjesavinjskemu poslancu naslednji mand koristil tudi za spoznavanje skrivnosti slovenskega jezika, n predvolilni shod v Mozirski gaj je vabil kratko in jedrnato, a s ca vrsto slovničnih napak. »Njegov« minister za kulturo Rudi Šefi; je že vedel, zakaj je ustanovil urad za slovenski jezik. . Kamorkoli se obrneš, povsod sama krivica. NASI KRAJI IN UUDJE 25 Slika Gajškove hiše pred začetkom rekonstrukcije." Zadovoljna Neža in Jože Borko pred čudovito kaščo, ki je zrasla v pičlih desetih mesecih. Ko se živlienje šele začne Stara kašča, last Neže in Jožeta Borka, po desetih mesecih znova stoji na svojem mestu ačetku leta smo že pisa- žalostnem koncu dvesto tare kašče v Polžah, ki i razglasili za kulturni lenik in naj bi jo kot tudi obnovili ter tako i pred neizogibnim pro- njem. Zaradi nespora- dv med lastnikoma in Sko občino je bila re- rukcija tega objekta, ki ;lik pomen v etnološki čini, nemogoča. Ko sta rat in sestra Borko konč- ivolila v obnovo, se je po začetku del kašča Inoma sesedla. vsekakor ni bilo predvi- v konservatorskem pro- u Zavoda za varstvo na- ' in kulturne dediščine ,za katerega je bila odgo- idipl. etnologinja Bože- lostnik in si je ves čas devala kaščo, imenova- Jjškova hiša, obnoviti ozi- ohraniti. »Kašča je bila t res v slabem stanju, saj i3 že povsem posedena, t pa je tudi ni nihče več *ljal,« je pojasnila Host- '3. »Hiša, v kateri ne živi- fije, umira. Poskušali smo ifaniti, toda ob odstrani- fešne konstrukcije, so bi- ovi v tako slabem stanju, 'ni bilo mogoče ohraniti, ^novi tega smo se odločili 'nieljito rekonstrukcijo. 'Vali smo avtentični ma- 'kar pomeni, da smo pri I uporabili kamen iz bliž- ''^olice, iz katerega naj bi Po besedah starejših ljudi '^ne tukajšnje hiše. Zara- ^^^a načina gradnje je Jflo Remonta kot izvajal- 'otežkočeno, povrhu vsega ^ilo to zanje nekaj nove- jše dodala. Rekonstrukcija ni mačji kašelj Največ preglavic je izvajal- cem povzročal sam les oziroma njegovo tesanje. »Na osnovi teh- ničnega posnetka in starih foto- grafij smo naredili izris in total- no rekonstrukcijo po merah, izrise pa dali mojstrom, ki so vešče opravili svoje delo,« je pojasnila Hostnikova in dodala, da gredo zasluge tudi izvajalcu, ki je vse te mojstre tudi priskr- bel, kar dandanes tudi ni eno- stavna naloga. Ostrešje je veza- no z lesenimi klini, streha pa je slamnata, tako kot nekoč. Tudi z izbiro notranjih barv ni bilcf lahko. »Borko je kaščo pobarval pred 30 leti, ko se je v trgovinah še dobil prah, ki ga je bilo potrebno le zmešati z vo- do. Danes tega prahu nikjer več ni mogoče kupiti«, je dejala Hostnikova. Z rožnatimi oma- menti so poslikali prostor, ki so ga včasih imenovali hiša in v kateri je sedaj obnovljena kru- šna peč, nekdanji prostor lese- ne kašče pa preuredili v bivalni del, ki ga bo mogoče po potrebi ponovno vrniti v prvotno sta- nje. Oba prostora deh majhen vmesni del, kjer bosta imela Borka kuhinjo, ohranjeni pa so elementi črne kuhinje. Celoten objekt je namreč preurejen za bivanje, saj naj bi se Jože in Neža po dogovom sedaj prese- lila vanj, zavod pa naj bi pričel z obnovo stanovanjske hiše. Ta je bila do sedaj njun skromni dom, v katerem sta več let doživljala osebne travme. Kdo lahko odloča o usodi? Pa ne le po lastni krivdi. Ljudje so ju imeli za čudaška, saj sta se vrsto let zapirala pred zunanjim svetom v stra- hu za domačijo in celo lastno življenje. Pobudo občine po odvzemu opravilne sposobno- sti je center za socialno delo zavrnil, Borkoma pa so kljub temu pred dobrimi štirimi leti najprej odvzeli živino (za ka- tero so jima plačali šele dve led kasneje), nato pa ju konec januarja 1998 prisilno odpe- ljali na zdravljenje v psihia- trično bolnišnico. Po petih mesecih sta za sabo zaprla bolnišnična vrata in se povsem spremenjena poslovi- la od preteklega življenja. Če- prav z občino še vedno ne najdeta pravega skupnega je- zika, pravita, da jima gre do- bro. Zadovoljno opazujeta pre- novljeno kaščo, ki naj bi v prihodnje postala njun dom. Če bodo stvari stekle in če bo ministrstvo za kulturo še pri- pravljeno prispevati nekaj de- narja, bi lahko z obnovo hiše začeli že spomladi prihodnje leto. Borka pa naj bi se do takrat preselila v kaščo. Za njeno rekonstrukcijo je bilo potrebnih dvanajst milijo- nov tolarjev, od katerih je kar osem milijonov prispevalo mi- nistrstvo, preostali del pa Ob- čina Vojnik in lastnika. Slednja sta ponudila vse, kar sta lahko - les iz svojega gozda. Borka namreč nimata nobenih pri- hodkov, ampak živita od tega, kar sama pridelata oziroma pro- data. Nič več ne bežita pred neznanimi obrazi in vzbujata videz povsem običajnih ljudi, ki tako ali drugače rešujejo življenjske ovire. Sta prijetna sogovornika, morda nekoliko zadržana, a prijazna in gosto- ljubna. S sogovornico z zavoda sta naju celo povabila na sko- delico kave, ki sva jo posrebali v toplem zavetju črne kuhinje, v kateri Neža še danes priprav- lja svoje dobrote. Ob tem človek skorajda ne more verjeti, kaj vse se je doga- jalo na tej domačiji še pred nekaj leti. Če za Borka ne bi izvedeli mediji, bi se njuna zgod- ba verjetno precej drugače kon- čala. Kaj se je takrat tukaj v resnici dogajalo, vesta le Neža in Jože ter tisti, ki so jima storili krivico in jima odvzeli svetost doma. Pripovedovanje o noč- nih krikih in razbijanju po ok- nih morda niso bile le njune blodnje, a danes o tem nihče več noče govoriti. Konec kon- cev je bilo zdravljenje uspešno in življenje se je zanju začelo znova. Žalostno je le to, da sta na to morala tako dolgo čakati. BOJANA JANČIČ Foto: Arhiv ZVNKD in GAŠPER DOMJAN Vojna zaradi jabolka v Kozjanskem parku v Podsredi so pripravili trid- nevno prireditev Praznik kozjanskega jabolka. Zvr- stilo se je precej prireditev na visoki strokovni ravni, zadnji dan praznika, v so- boto, pa je bil najveselejši del, tekmovanja in družab- ne igre z jabolkom. Na tekmovanju za najdaljši jabolčni olup je zmagala Jeli- ca Planine iz Podsrede, z nič manj kot dobrih 168 centi- metrov dolgim olupom. V stre- ljanju ž lokom na jabolko je bil najboljši Aleš Oprešnik iz okolice Prevorja, v dveh minutah pa je največ jabolk pojedel mali David Augu- stin iz Celja. Vseh deset sort jabolk, ki so jih pripravili za uganko, je pravilno prepoz- nala rosno mlada Katja Berk- Bevc, bilo pa je še več zani- mivih tekmovanj, kot je pre- poznavanje glasov ptic in po- dobno. Trg v Podsredi so popestrile zanimive stojnice lončarja, ekoloških kmetov, društva kmetic in še drugih, pripravi- li so prikaze sriskanja jabolč- nika, žganjekuhe ter še mar- sikaj. Na razstavi v bavarski hiši je bilo razstavljenih 46 sort jabolk, med njimi več neznanih, ki jih ne prepozna- jo niti najstarejši slovenski strokovnjaki. Kozjanci že vedo, zakaj so si za praznovanje izbrali ja- bolko. Ta sadež je tako po- memben, da je bil celo povod za trojansko vojno ter biblij- ski izgon Adama in Eve iz raja. S starim kozjanskim ja- bolkom pa želijo dandanaš- nji najti v parku novo gospo- darsko-ekološko priložnost te zdrave pokrajine. BRANE JERANKO Ali ste vedeli, da ima lahko jabolko nič manj kot 168 centimetrov dolg olup? Na šaljivem tekmovanju za najdaljši olup je zmagala Jelica Planine iz Podsredi, ki je prejela lepo unikatno darilo iz stekla. 28 Lepa učiteljica »Ljubim glasbo, sploh tisto, ki prihaja z dna srca, za dušo« Manica Pečnik je uradno naj- lepša Savinjčanka. Dekle, ki pred tem ni nikoli sodelovalo na lepotnih tekmovanjih, še modne piste ni videla od blizu, je dobesedno z ulice prišla med petnajst najlepših Slovenk v finalu letošnjega izbora za miss Slovenije. V užitek mi je spregovoriti pred tolikšno množico, sploh na večer kot je tale, poln vese- lja, razburjenja, sreče in glas- be, si dejala na izboru najlepše Slovenke v Cankarjevem do- mu. Česa je bilo več, veselja ali razburjenja? Uh, razburjenja, č^rav ni bilo veliko časa za poseben strah. Pravzaprav niti nisem imela pre- velike treme, čeprav mi ta včasih povsem zmehča kolena. Zakaj si se sploh prijavila? Lepotnih tekmovanj ne sprem- ljam, tako da sem bila prepriča- na, da je izbora za miss Sloveni- je že konec, ko me je na Pivu in cvetju, kjer sem delala kot ho- stesa, med sprehodom po ulici ujela skupina frizerjev, vizaži- stov in stilistov podjetja Gržina videoton. Cvetka Dragan, ena od vodilnih stilistk, je planila k meni in začela vpiti name, da moram nujno oditi. Začudena sem jo vprašala, kam naj vendar grem, pa so me že prislonili k bližnji steni, me premerili od nog do glave, nato pa me je vseh šest začelo prepričevati, da mo- ram na predtekmovanje za miss. Bolj, kot sem jim razlagala, da to ni ravno moj življenjski cilj, bolj so bili odločni, Draganova je namigovala na mojo samoza- vest, tako da sem jim nazadnje dala svojo številko. Nekako sem bila prepričana, da bodo poza- bili name, čez dva dni pa me je Draganova poklicala in me pol ure prepričevala, naj vendarie poskusim. Nazadnje sem si re- kla, da nimam kaj izgubiti in odšla na predtekmovanje v Za- gorje. Kako so tvojo pot med naj- lepše Slovenke sprejeli doma? Mama in sestre so vedele, kam grem, očetu pa sploh nisem povedala. V Zagorju smo dobe- sedno padle na pisto, vzel si obleko, ki je bila na voljo, pa če ti je bila prav ali ne. Nisem vedela, kako se naj obnašam, sprehodi- la sem se po pisti in nato dožive- la pravi šok, ko so me izbrali za prvo spremljevalko in sem se uvrstila v polfinalcRezultate so objavili v časopisih, sprva sem se bala, da bo oče jezen name, pa mi je le rekel: »Zakaj mi ne poveš, da moram biti ponosen nate?« Potem je prišel polfinale in novi razlogi za njegov ponos... V mariborskem hotelu Haba- kuk je bilo vzdušje že bolj profe- sionalno, obleke so bile poprav- ljene na naše mere, dali so nam nekaj napotkov, kako naj se ob- našamo. Ko so me izbrali med finalistke, sem se na odru tresla kot šiba na vodi. Po glavi mi je rojilo: kaj pa sedaj, kaj pa šola, finale, to ni več šala, sedaj ne morem nazaj. Vsi bi rekli, da sem strahopetka. Potem sem si deja- la, da bom pač prilagodila izbor za miss šolskim obveznostim. Koliko časa pa trajajo pri- prave na veliko finale? Izbor traja pet dni, večji del smo jih preživeli v domžalskem hotelu Krona. Tam so nas ne- skončno razvajali, hrane je bilo toliko, da se je dosti punc kar preveč zredilo. Ves čas so nam nosili polne krožnike in kozarce, kot da bi preizkušali našo voljo. Prvi dan smo od jutra do večera preizkušale obleke in perilo. Dmgi dan smo začeli s koreografi va- diti izhode na oder. Če bi bila miss in bi lahko izbirala svoji spremljevalk: za koga bi se odločila? Z vsemi sem postala prijatelji- ca, tako da bi bilo krivično do ostalih dvanajstih, ki bi jih izpu- stila. Dve ali tri mi niso bile simpatične, ker so se obnašale kot primadone... ... je bilo vzdušje tako nape- to? Ni tako hudo kot v kakšni ameriški nadaljevanki, nismo se lasale in praskale. Vendar smo za vsaj dve vedeli, da sta precej prepričani v svoji zmagi, tako da je včasih izbruhnil kakšen be- sedni dvoboj. Ničesar hujšega, le kakšen zloben pogled. Jaz sem se večinoma zabavala... Ker ti je bilo vseeno? Seveda sem si želela biti miss, hej, saj dobiš nov avto. Vsaka, ki bi rekla, daji ni do naslova, bi se krepko zlagala. Ne samo, da dobiš kup lepih nagrad, naslov ti odpre marsikatera vrata. Tisto, kar me moti, je pretirana pozor- nost medijev, prav vsiljivi posta- nejo. Zasebnosti ni več. Že med samim izbirnim tekmovanjem sem imela vsega dosti. Fotografi so tiščali v nas kot paparazzi, najraje bi šli z nami na stranišče, da bi videli, ali se tudi ti vsedeš na školjko. To je bilo preveč. Neda Gačnik (lanskoletna miss, op. p.) mi je potožila, da je bilo včasih nevzdržno. In kako se ti je po tekmova- nju spremenilo življenje? Na glavo. Vsi te poznajo, ker si bil na televiziji in v časopisih. Kar naenkrat te pozdravljajo ljud- je, ki so te bili v preteklosti sposobni prezreti. Fantje posta- nejo do tebe nenadoma nez- nansko pozorni (smeh). Torej nimaš pomisle)^^ so takšni izbori samo vanje žensk pred moškit,| se včasih sliši iz feminisu krogov? Feministke so same se|)| slabša reklama. Žensko tvarjena kot nežnejši s| je mama. Pa to ne pomi v službi moškega in d.i imeti kariere. Recimo: m, bi, da ženska preživi, žen, za to, da gre njuna pot In kam vodi sedaj tvojj V manekenstvo, na modu ste, pred kamere... Študiram kitaro na akaD, za glasbo. In temu prila^ vse stvari v svojem življenju pa seveda službi, že nelj poučujem kitaro v glasbei| na Polzeli. Sprva me je malce strah, kako bodoj mojih učencev sprejeli ud bo na tekmovanju za miss,| bili vsi navdušeni, večina čestitala. Zdi se mi, dal zadnje čase drugače spreje samo tekmovanje. Morda zato, ker je pristop organi] jev resnejši. Kaj pa zaslužki v svetul te? Ambiciozna sem samo v ri učiteljskega poklica in ni dročju komorne glasbe. Pr ko tremo imam, da bi bilas ka. Tako ali drugače. Za toi biti tekmovalec in znati uj Ijati komolce, jaz pa nisei šna. Neprestano komolcac boli. Uspešna kariera nei ni, da si neznansko bogi pak da si uspešen na pol ki si ga izbral, in da si zado^ s sabo. SEBASTIJAN KQbI 29 Spinača v vseh letnih časih j^ača je zelenjava, ki jo g nabiramo celo leto. tladansko maja in junija, L|iO od septembra do ja- lijj in zimsko marca in j3 100 gramov špinače 18 kalorij, tako da jo 0 uživamo brez skrbi za Nekdaj je veljalo, da je v jjfi veliko železa. Napačno jjvljena vejica je bila raz- ^ dolgoletno prepričanje, v 100 gramih špinače 52 jgramov železa. V resnici jf le približno 5,2 miligra- je pa v špinači ogromno jjjnskih snovi, vitamina B ter več provitamina A kot jterikoli drugi zelenjavi, pinače pripravimo le toliko, lor je bomo pojedli. V po- li špinači iz razpadajočih že- ,vih spojin nastajajo škodlji- Itriti. Zato je ne hranimo in je pogrevamo. Za eno osebo pstuje okoli 30 dekagramov lače. Pred kuho odstranimo elejše peclje in liste temeljito remo. Cele liste ali narezane i?zance kuhamo v malo vo- pravzaprav špinačo dušimo' v lastnem soku. Mehka je v približno petnajstih minutah. Začimbe, s katerimi obogatimo okus tej zelenjavi, so sol, poper, česen, čebula, sladka rdeča pa- prika, muškatni orešček. Obi- čajno jo pripravimo v obliki pri- kuhe, ki jo ponudimo s peče- nim jajcem na oko in s krompir- jevim pirejem. Preizkusimo pa se lahko tudi v pripravi drugih jedi iz špinače. Špinačna pita 1 Potrebujemo: za testo: 3 dl moke, 13 dag masla ali margari- ne; za nadev: 1 kg špinače, 1/2 dl kisle smetane, 3 jajca, 2 dl skute, sol, nariban sir, 3 stroke česna. Priprava: iz moke, masla ali margarine in treh žlic vode za- mesimo testo. Za eno uro ga damo v hladilnik. Špinačo sku- hamo v slani vodi. Nato jo odce- dimo in narežemo. Skuto zdro- bimo in ji dodamo smetano, stepena jajca, špinačo, sol, zdrobljen česen, sol, poper. Razvaljamo testo in z njim po- krijemo dno in stranice pekača. Vanj damo nadev in ga posuje- mo z naribanim sirom. Pečemo 20 minut na 200 stopinj Celzija na dnu pečice, nato pa še 10 minut na polici. Spinačna pita 2 Potrebujemo: za testo: 10 dag margarine, 3 dl moke, 5 g naribanega sira, 1 jajce; za na- dev: 1 kg špinače, 2 dl smetane, 1 dag naribanega sira, 4 stroke česna, 2 žlici gladke moke pre- mešane z malo belega vina, sol, poper. Priprava: iz navedenih sesta- vin in ene žlice hladne vode zamesimo testo. Ko pripravlja- mo nadev, naj testo čaka v hla- dilniku. Špinačo skuhamo v sla- ni vodi. Nato jo odcedimo in sesekljamo. S testom obložimo pekač in testo pečemo 15-20 minut. Medtem špinači doda- mo zdrobljen česen, sol, poper, smetano, moko in nekoliko po- dušimo. Maso vlijemo na peče- no testo, posujemo s sirom in pečemo še 15 do 20 minut na 200 stopinjah Celzija. Zelena slana torta Potrebujemo: 50 dag špina- če, 75 dag ostanka pečenega mesa (lahko tudi meso iz juhe, ki mu dodamo 10. dag suhe slanine), sol, poper, 4 stroke česna, 35 dag skute, 4 žlice jo- gurta. Priprava: 14 največjih listov špinače si pustimo za ovoj. Preostale damo v vrel krop za 1 minuto. Velike liste v krop le pomočimo in jih takoj dvigne- mo. Vse dobro odcedimo. Z ohlajenimi velikimi listi obloži- mo dno in stranice posode. Pre- ko roba naj visijo toliko, da bomo lahko kasneje pokrili tudi vrh »torte«. Preostalo špinačo sesekljamo in premešamo s se- sekljanim mesom, sirom, zdrobljenim česnom in jogur- tom. Posolimo, popramo, da- mo v posodo in pokrijemo z listi špinače. Pustimo, da se torta ohladi, medtem pa jo obtežimo, da se lepše sprime. SUZANA SUHOLEŽNIK Razgibdjmo se isen je čas, ko nas vreme kokrat prepodi iz prele- Qarave. To je čas, ko zu- postaja mrzlo, pogosto iije. Mnogi, željni re- Jcije, se vpisujejo v telo- na društva. Vendar to ni olj. Tudi doma je potreb- vztrajno vaditi. a dobro držo priporočajo: co (lahko je tudi metla) nemo z obema rokama in Iržimo v višini prsi, vdih- no in prenesemo palico b glave za ramena, izdih- 10. Ponovimo desetkrat. i čvrste trebušne mišice llagajo vajo: ležemo na ft, noge pokrčimo in med fna stisnemo teniško žo- Pri izdihu trebuh povle- 10 noter in roke iztegne- vstran. Ramena morajo Iti na tleh. Osemkrat po- 'inio na vsaki strani. 4 čvrste noge priporoča- '^žemo na hrbet in koleno '^čemo proti prsim. Dru- go nogo držimo vzporedno s tlemi. Roke so na kolenu upognjene noge. Izdihnemo in nogo iztegnemo. Ponovi- mo z drugo nogo. Z vsako nogo ponovimo desetkrat. Na koncu se zares sprosti- mo. Še vedno ležimo, noge pokrčimo in obrnemo na eno stran. Roke držimo odročene. Pri vdihu drugo roko približa- mo prvi, ki je na isti strani kot so noge. Pri izdihu vrnemo roko v prvotni položaj. Na vsaki strani^ ponovimo pet- krat. * NINA STERGAR ZDRAVNIK SVETUJE Prim. JANEZ TASIČ dr. med., spec. int. kardiolog Impotenca že prejšnji teden je naš bralec lahko prebral prvi del odgovora na svoje vprašanje o težavah po operaciji prosta- te. Ob tem je tudi ugotavljal, da mu ud sploh več ne na- brekne in da ne more imeti spolnih odnosov, česar mu prej ni nihče povedal. Žena je veliko mlajša in če je ne bo mogel zadovoljiti, lahko to pomeni zakonski polom. Za- to sprašuje, če obstajajo kak- šne tablete za reševanje teh težav, morda viagra. Motnje erekcije imajo mili- joni moških in prizadenejo življenje obeh partnerjev. Ve- čina moških ima občasne motnje erekcije, ki so lahko pogojene z različnimi dejavni- ki. Impotenco povzroči preki- nitev prenosa signala iz mož- ganov, ki omogoči erekcijo. Vzrok je lahko v možganih, hrbtenjači ali v moškem spol- nem udu oziroma penisu, a tudi v registraciji teh signalov v mišicah, vezivnem tkivu, ve- nah in arterijah, ki oskrbujejo "moško spolovilo. Številne bo- lezni od sladkorne, motnje v delovanju hormonov, ateros- kleroze aorte, do bolezni srca in ožilja lahko ta prenos preki- nejo. Isto lahko povzročijo zdravila, poškodbe ali opera- tivni posegi predvsem v me- denici. Tako se lahko na pri- mer pri operaciji prostate poš- kodujejo živci in krvne žile v penisu ali v njegovi bližini, kar lahko privede do erektilne dis- funkcije ali zmanjšane spo- sobnosti doseganja popolne erekcije. Starost ne povzroča erektil- nih motenj, čeprav so pogo- stejše pri starejših moš- kih.Vzrok za njihov pojav so verjetno bolezni oziroma sta- nja v starosti, kjer so erektilne motnje pogoste. Da se postavi diagnoza in ugotovi pravi vzrok za erektil- no disfunkcijo, pa je potrebno opraviti različne preiskave. Anamneza o psihosocialnem stanju, o splošnem zdravstve- nem stanju in spolnem življe- nju je pomembna, saj so lahko vzroki za erektilno disfunkcijo že posledica vsakodnevne preobremenitve, lahko pa tudi posledica neusklajenega od- nosa s partnerjem. Potreben je natančen pre- gled, prav tako pa je potrebno opraviti različne preiskave. Določajo se hormoni, pregle- da se ožilje in ugotovi pretok skozi žile. Do erektilne dis- funkcije lahko privede tudi obolenje prostate, okvara živ- čevja, hrbtenice in sistemske hormonske motnje. Hormoni se določajo kar pogosto. Določa pa se tudi ni- vo prostatičnega antigena v kr- vi (PSA). Drugi testi bodo po- kazali, ali obstoja slabokrv- nost, sladkorna bolezen in ali je povišan holesterol v krvi. Tudi draga a natančna prei- skava z magnetno resonanco, je lahko v veliko pomoč. Zakaj je treba opraviti te zahtevne a tudi drage preiska- ve? Zato, da izključimo težke oblike okvar, kjer zdravljenje zahteva specifičen pristop in tudi zato, da izključimo psihia- trična obolenja. Posebne obli- ke zdravljenja zahtevajo na- tančne podatke o ožilju. Po preiskavah bolniki lažje razu- mejo metodo zdravljenja, ki jim bo pomagala, a tudi lažje sodelujejo pri nekaterih ne- vsakdanjih oblikah pomoči. Izobraževanje bolnika je nujen in sestavni del zdravlje- nja v vseh fazah erektilne dis- funkcije. Večina bolnikov po- trebuje enostavno razlago o anatomiji in delovanju spolnih organov. Na tisoče moških se je že naučilo, da s tem, da so zboleli za boleznimi srca ah kakšno drugo boleznijo, še ne pomeni, da se morajo odpo- vedati zadovoljstvu spolnega življenja. Zato, da se partnerja uskladita v spolnem življenju tudi ob nastopu bolezni, je potrebno usklajeno življenje obeh partnerjev. Kljub temu pa je pogosto potrebno zdrav- ljenje z zdravili. Najprej pa je treba poskrbe- ti za zdrav način življenja. Vi- sok krvni tlak, povišan hole- sterol, neurejena sladkorna bolezen lahko poslabšajo erekcijo, saj poslabšajo pretok krvi v spolnem udu. Duševna stanja kot so stres ali strah, bolezni jeter in ledvic tudi po- slabšajo spolno funkcijo. Prav tako poslabšajo to stanje raz- lična zdravila, predvsem anti- depresivi, blokatorji beta in diuretiki. Tudi kajenje, alkohol in mamila so pogosto vzrok erektilne disfunkcije. Če imate tudi vi zdravstve- ne težave in ne veste, kako bi jih rešili, pišite na Novi ted- nik, Prešernova 19, Celje za rubriko Zdravnik svetuje. Danes imajo bolniki veliko možnosti, da izboljšajo svojo potenco. Zdravila vam predpi- še vaš zdravnik v obliki tablet. Najbolj poznana je modra tab- letka Viagra, ki že ima nove komercialne tekmice. Tako je danes na trgu že skoraj dvaj- set različnih zdravil s podob- nim učinkom, ki imajo več ali manj stranskih učinkov. Viagra s 25 mg aktivne snovi se prvič vzame približno 60 do 30 minut pred spolnim odno- som. Viagra izboljša odziv moškega na spolno vzburje- nost. Kadar ni spolne vzburje- nosti, viagra ne deluje. Viagra je zdravilo in se predpisuje le na recept. Ne priporočamo je srčnim bolnikom, ki jemljejo preparate za širitev koronar- nih arterij (nitroglicerinski preparati z dolgotrajnim delo- vanjem - hud padec krvnega tlaka je lahko usoden). Izje- moma se poroča o drugih stranskih učinkih. Če se pojavi več ur trajajoča erekcija, mot- nje vida, padec krvnega tlaka, rdečica ali glavobol, se posve- tujte s svojim zdravnikom. Nekateri bolniki potrebuje- jo drugačna zdravila. To so zdravila v obliki injekcij v spolovilo, drugi pa potrebuje- jo celo operativno vstavitev implantata, ki omogoča erek- cijo. Pogosto je dovolj le psi- hoterapija, zdrava hrana, red- na fizična aktivnost ter dovolj vitaminov, predvsem vitami- na E in B kompleksa. Kot vedno pa je vaš zdrav- nik najboljši izvor informacij in nasvetov, zato se o mož- nostih zdravljenja posvetuje- te z njim ali pa z vašim urolo- gom. ISCEMO DOM Več informacij o živalih dobite na tel: 7490600 zavetišča in hotela za male živali Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah in na spletni strani: http://come.to/zonzani. Ogledi psov so med 12. in 16. uro. Križanko, staro dve leti, so našli v Šmarju. V zavetišču imajo tudi dveletno samico mešanko. 30 GLASBA To bi bil pevski trio Po štajerskem večeru v Vojniku je bilo še dolgo živahno in prijetno v mali dvorani Kuhurnega doma. Glasbeniki so se pomešali med seboj in veselo igrali in peli, da jih je bilo užitek poslušati. Tako smo se veselili ob zanimivem pevskem tercetu, ki so ga sestavljali (na sliki od leve) Jelka Bobnar, sicer odlična pevka v ansamblu Francija Zemeta iz Vojnika (letos ansambel praznuje 35 let), Pavle Knez, veteran, za katerim je vrsta ansamblov, med najbolj znanimi Veseli hmeljarji in zadnjih sedem let Vitezi polk in valčkov ter Mojca Pogladič, članica družinskega tria Pogladič. Lepo bi bilo, če bi trojka zapela tudi na kakšni prireditvi! TV Kvintet Dori četrti Le malo je manjkalo, pa bi Kvintet Dori kot edini pred- stavnik Slovenije osvojil eno izmed prvih treh mest na evropskem tekmovanju na- rodno zabavnih ansamblov v severni Italiji. Primož Razboršek, odlični klarinetist v Kvintetu Dori, je povedal, da so med osemnaj- stimi ansambli iz razhčnih evropskih držav osvojili od- lično četrto mesto. Bili so zelo lepo sprejeti, nekateri člani strokovne žirije pa so se stri- njali, da bi morali osvojiti viš- je mesto. Navdušeno je bilo tudi občinstvo, ki se ga je zbralo preko 2000. Kvintet Dori se je predstavil z uspe- šnico Ota Pestnerja in Dareta Heringa Naj poje ti moja tro- benta, ki so jo predstaviU v nemškem jeziku. Mladi fantje so povsem do- stojno zastopali Slovenijo na vehkem glasbenem srečanju in so tako še enkrat potrdili, da prihajajo iz dežele, kjer so doma Avseniki in mnogi dru- gi odlični narodno zabavni ansambli. TV Vitezi skupaj s Slakom Lojze Slak je pred dvema letoma povabil na svojo oddajo Kaj dela Dolenc' tudi Viteze polk in valčkov, s katerimi je skupaj zaigral popularno vižo V deželici sonca. Natalija Verboten, prva dama glasbene oddaje Vsakdanjik in praznik na slovenski televiziji, je pred tedni povabila oba ansambla k sodelovanju in snemanju skladbe za televizijsko oddajo. Snemanje je bilo v petek, 6. oktobra, v čudovitem okolju Jeruzalema. Prvič se je zgodilo, da sta eno skladbo skupno posnela dva ansambla. Sicer pa Viteze polk in valčkov v tem mesecu čakata še dva nastopa: 20. oktobra na podelitvi Slavčkov v Domžalah pri prof. Ivanu Sivcu ter 21. oktobra na jubilejnem koncertu ansambla Rosa v Slovenj Gradcu. 4. novembra bodo nastopil na jubilej- nem koncertu Vikija Ašiča v Narodnem domu v Celju, kjer bo Ašič praznoval 50 let igranja na harmoniko. Bojan Zeme je že napisal aranžma za skladbo Rudija Trojnerja, ki jo bo ob 30- letnici pevske kariere zapel skupaj z Vitezi. TV Nagelj v Laškem Eden najboljših sloven- skih narodno zabavnih an- samblov. Nagelj izpod Kam- niških planin, bo v četrtek, 19. oktobra, ob 19.30 uri go- stoval v Kulturnem centru Laško, kjer bo pripravil kon- cert v Avsenikovem abon- maju polk in valčkov. Ansambel igra 13 let, v tem času pa je izdal sedem kaset in šest CD. Med uspešnicami so: Planinski krst, Cvet pod planinami, Nagelj polka. Pa- stir je kralj planin, Planšar, Naše praznovanje in druge. Najnovejša uspešnica pa je Vrni se zdrav k družini, ki so jo namenili odličnemu alpini- stu Tomažu Humarju ob nje- govih uspehih v Himalaji. An- sambel Nagelj je uspešno na- stopal na mnogih domačih in tujih prireditvah ter gostoval po Evropi, Kanadi in Ameriki ter na otoku Baliju v Indone- ziji. V načrtu imajo turnejo po Avstraliji. V ansamblu igrajo: Stane Kregar (harmonika, vodja), Bojan Urbanija (kitara, vokal). Brane Lukan (bas, bariton, vo- kal) ter pevca Brane Jagodic in Brigita-Vrhovnik. TV EKSPRES EKSPRES •Z vrha angleške lestvice naj- bolj prodajanih albumov je Madonno in njen LP »Music« na drugo mesto izrinila kult- na britanska ročk zasedba Radiohead s svojim najnovej- šim izdelkom »Kid A«, Robbie Williams pa šest tednov po izidu še vedno ostaja na tret- jem mestu. V ZDA so se takoj po izidu na vrh zavihteli varo- vanci založbe Jive Mystical s ploščo »Lefs Get Ready«, drugi so temnopolti R&B slavčki 98 Degrees s tretjim albumom »Relevation«, me- sto nižje pa tokrat zaseda Ma- donna z že omenjenim LP »Music«, ki še vedno vztraja tudi na vrhu nemške lestvice, najbolje pa se prodaja tudi v Sloveniji. • Prodaja plošč in kaset an- gleških glasbenikov v ZDA je letos padla na najnižjo raven po letu 1963, ko so The Beat- les na oni strani velike luže povzročili pravo invazijo bri- tanske godbe. Angleži so le- tos na največjem glasbenem trgu prodali le 0,2 odstotka vseh nosilcev zvoka, med sto najbolj prodajanih albumov pa se s svojimi izdelki trenut- no nahajajo le veterani Sting, Eric Clapton, Sarah Bright- man in Phil ColUns. •Sepultura v Rio de Janieru pod taktirko producenta Ste- va Evettsa pripravlja material za svoj novi album. To bo po odhodu frontmana Maxa Ca- valere drugi album te brazil- ske metal atrakcije s pevcem Derrickom Greenom. • Ta teden bo na angleški les- tvice single plošč prava bitka za najvišjo pozicijo. Izšlo je namreč kar nekaj novih sin- glic nekaterih glavnih otoških zvezdnikov, največ možnosti za naskok na vrh pa pozna- valci pripisujejo irski zasedbi U2 in njihovemu prvemu sin- glu »Beautiful Day« s prihaja- jočega novega albuma »Ali That You Can't Leave Be- hind« in skladbi »Kids«, ki sta jo skupaj zapela Robbie Wil- liams in Kylie Minogue. • Pevka in igralka Barbra Streisand je na dveh poslovil- nih koncertih od 31 tisoč obo- ževalcev iztržila neverjetnih 12 milijonov funtov. • Konec meseca bo izšel eden izmed najbolj pričako- vanih glasbenih izdelkov le- tošnjega leta. Gre za prvi al- bum »Gotta Teli You« komaj sedemnajstletne irske pevke Samanthe Mumba, ki je pred časom navdušila z naslovno temo LP-ja, te dni pa se prod vrhu večine evropskih lestvic vzpenja z novim singlom »Body 11 Body«, ki temelji na 21 let stari uspešnici »Ashes To Ashes« Davida Bovviea. • Star 87 let je umrl legendar- ni jazz kitarist Dennis Sando- le, član znamenitih svving or- kestrov Tommyja Dorseyja, Raya McKinleyja in Charieja Barneyja, ter mentor številnih jazz zvezdnikov, med drugi- mi tudi Johna Coltranea. • Precej mlajši - star komaj 53 let - pa je ta svet za vedno zapustil Ben Orr, nekdanji basist in občasni pevec ene izmed najpopularnejšii^ Viških zasedb osertid^ The Cars, ki jo pri nas mo predvsem po mega^ šnici »Drive«. • 23. oktobra bo konf„ izšel dolgo pričakovani single najpopularnejše \ ske ženske zasedbe 5 Girls. Skorajšnji izid tre albuma »Forever« bodo, sike najavile kar z (j, skladbama - že znano, ler« in pa balado »Let 1 Lead The Way«, ki so jo, sale skupaj slavnim ducentom in skladate Rodneyjem Jerkinsom. s Girls so do sedaj nanizal osem UK No. 1 hitov, uvršča na vrh lestvice Iji te prestižne titule. Drugi juspešnejši britanski že zasedbi Ali Saints, ki je ta teden na vrhu s skl; »Black Coffee«, je ta po do sedaj uspel petkrat. • Jennifer Lopez, post plesalka, ki je hotela biti p in uspela tudi kot igralk ena izmed glavnih kandi za prestižno nagrado Vei Award, ki jo bodo 20. oki na čast in v spomin pred t leti umorjenemu velikani soke mode Gianniu Vers podelili v New Yorku v ol podelitev nagrad FasI Awards. Na gala prireditvi do nastopili nekateri naji zvezdniki shovv-busini med njimi tudi Kid E Lenny Kravitz in Desti Child. • V ponedeljek je izšel pn mostojni album Melanie B, niče skupine Spice Girls »Hot« po mnenju poznav razmer na britanski glai sceni niti približno ne bo [ vil uspeha, ki sta ga s svi solo projekti zabeležili kol Melanie C in Geri Hallivvell single »Teli Me« se je pmi po izidu sicer zavihtel tik vrh lestvic, nato pa takoj 1 na dno. Ploščo je večina gt nih kritikov ocenila kot ei med najslabših letošnjih u • Trenutno najbolj 1 ameriški rap-metalci I Bizkit so s singlom »My nerat-ion« najavili izid no albuma »Chocolate Starfi Hotdog Flavoured«. •Lara Baruca je s sv( prvega, januarja objavlje LP-ja »Kar ne piše« na do trg lansirala tretji singl skladbo »I Have To Chai Pesem je najprej nastala' gleškem jeziku, pri prevo slovenščino pa refren ni nel enako melodično, zal je Lara skupaj z avtorjem nom Baruco odločila, di ohrani v prvotni različici single plošči sta poleg " njene pesmi še dve predi njunih prejšnjih usp' »Lutka« in »Sonce in km^ FILM - TELEVIZIJA 35 Tiger in medvedek Pu poznamo medvedka Puja? Najboljšega prijatelja fantu z Ijjienom Cristopher Robin? Ve- lijcega filozofa, ki po malem j^liajn iz otroškega pogleda na 0t, po malem pa že skoraj iz len budizma? No, medvedek pu definitivno ni glavni junak le risanke. Glavni junak je dru- gače stranski člen vse te drušči- ne, na repu poskakujoči Tigrr [f\Ii pravopisna napaka. No, v bistva je, ampak ljubka napa- ]ca, ki vztraja tudi v filmu, ker se ta pač drži otroške izgovar- jave in pisave.) Ki zato, ker nihče noče poskakovati z njim, ugotovi, da je strašno osam- ljen. Da nima prave družine. Seveda si hoče družino poiska- ti, pri tem pa mu pomoč prija- teljev nemalokrat povzroči več težav kot koristi... Wak Disney kompanija je za potrebe tegale filma pravza- prav potegnila tematiko iz svo- jega prejšnjega filma. Iz Tarza- na. Kaj je večino časa počel Tarzan? Ugotavljal, ali je dru- žina krvna povezava ali pove- zava čustev. Kaj počne poska- kujoči Tigrr? Ugotavlja isto. Pač dilema devetdesetih: prija- telji so družina, da ali ne. Res je animacija tokrat drugačna, bolj podobna originalom iz knjige Alana Alexandra Mil- neja, bolj podobna preproste- mu, rahlo neizoblikovanemu, a prav zato simpatičnemu otroškemu pogledu na svet. In res je tudi to, da glavna pri- vlačnost tegale filma ni akcij- sko dogajanje ali pa skakanje po lijanah, temveč besedne igre, od katerih film prekipeva - ampak mogoče je ravno ta privlačnost za Slovenijo rahla težava. (In mogoče je Tarzan prav zato mnogo bolj potegnil kakor potegne Pu.) Namreč: odrasli jih zlahka razumemo, te besedne igre, vendar zelo težko, da bi nas ob dokaj zlaj- nani zgodbi zares pritegnile. Otroci, katerim naj bi bil film namenjen, pa so najverjetneje premajhni - ali da bi razumeU angleščino, ali pa da bi braU podnapise, zaradi česar potem preostane le še to, da jim vsaj občasno podnapise berejo star- ši, kar pa je prav tako rahlo nerodno. Ostanejo torej mož- nosti: da je otrok v pravšnji starosd ravno pravšnji fanatik za podobne risanke ali pa da se tole risanko vzame kot »big brotherja«, veliko platnovski in malce daljši (uro in dvajset minut, torej še vedno ni pre- več) ekvivalent zadevam na Carioon Networku, torej pač nekaj narisanih likov, ki pa- dajo v smešne okoliščine, vča- sih so te okoliščine nevarne, na koncu pa se zaradi svojih »po- sebnih« sposobnosti, pa ma- gari poskakovanja, iz vsega tega rešijo in se imajo radi. Kar morda povsem, ponav- ljam, povsem zadostuje. Kar morda še vedno naredi po- vsem prijetno »družinsko« po- poldne. Ni pa nujno. In če ni nujno, je vse to morda del vzro- ka, da »družinski filmi«, kakr- šno oznako bi tigrski film za- gotovo lahko imel, pri nas ne vlečejo kaj preveč. AU pa potrebujemo drugač- ne družinske filme. Hm. Kak- šne? Bomo videli, če se bo - moj osebni skepticizem na stran - filmska verzija Harryja Potter- ja, ki se že pripravlja, lahko merila z zares odličnimi in za vsakogar branja vrednimi knjigami... čeprav bo tudi ta bolj primerna za starostno me- jo od osnovne šole naprej. Ali pa bomo raje ostali pri Tarza- nih. Ali pa... točno, obstaja še ena možnost, vredna premisle- ka: sinhronizacija takšnih fil- mov v slovenščino. Morda hi se izplačalo. PETER ZUPANC SKRITA KAMERA • v tekmi, kdo bo prej in bolj natančno gledalce seznanil z rezultati državnozborskih vo- litev, je zmagala komercialna POP TV. Pa ne samo zato, ker se njihova oddaja 24 ur začne petnajst minut prej kot na na- cionalni TV Dnevnik. Vtis, ki sta ga naredila Darja Zgonc in Boštjan Lajovic, je bil tudi dosti prepričljivejši kot tisti Slavka Bobovnika. Vse sku- paj pa gre seveda pripisati ameriškemu pristopu do in- formiranja, ki ga na POPu iz- vaja Tomaž Perovič, katere- ga uredniški prijemi se moč- no razlikujejo od ravnanja zloglasnega urednika nacio- nalkinih informativnih oddaj Jureta Pengova. Njegovo tr- do roko je čutila tudi novinar- ka Jasna Tepina in se v klubu tistih, ki v nacionalkinem in- formativnem programu ne smejo več opravljati svojega dela, pridružila odstavljene- mu voditelju TV Dnevnika Janku Šopru. ©Na RTVjevsko dvorišče je končno pripeljal ogromen in zanesljivo najdražji tovornjak na Slovenskem. Gre seveda za nekaj milijonov dolarjev vreden reportažni avtomobil, namenjen najzahtevnejšim televizijskim prenosom, ki pa nekaterih predvidenih pro- jektov zanesljivo ne bo opravljal. Medtem je nacio- nalna TV namreč izgubila še eno bitko s komercialno POP TV, ki bo poslej prenašala na- stope Olimpijinih košarkarjev v novi Evroligi. Generalni di- rektor RTVja Janez Čadež, ki velja za strastnega navijača ljubljanskih košarkarjev in s tribun zvesto spremlja vse njihove nastope, menda raz- mišlja celo o tem, da iz prote- sta ne bi več prestopil praga Hale Tivoli. Za razliko od športnega urednika Marjana Laha, ki so mu košarkarski prenosi ušli iz rok, pa tekem iz principa tudi ne bo gledal niti na konkurenčni POP TV. • Zaradi izgube prenosov ko- šarkarskih tekem se še naj- manj sekirata športna ko- mentatorja Miha Žibrat in Peter Vilfan. Oba imata na- mreč z upravo ljubljanskega moštva močno skrhane od- nose, zato bosta toliko bolj z veseljem komentirala preno- se nastopov novomeških in laških košarkarjev. • Urednik in voditelj Drago Balažič se rad pohvali, da nje- gov TV Tednik spremlja sko- raj toliko gledalcev, kot TV Dnevnik. A očitno to ne gane kaj dosti odgovornega ured- nika informativnega progra- ma Uroša Lipuščka, ki se je odločil, da bo oddajo skrajšal na pol ure. Če bo to res storil, bo moral za TV Tednik najti tudi novega urednika, je men- da izjavil Balažič, katerega pr- va ljubezen ostaja radio, ka: mor ga neizmerno vleče na- zaj. KINO Celjski kinematografi si pridržujejo pravico do spre- membe programa. Union: 19.10. ob 16. in 18.30, od 20. do 25.10. ob 16., 18.30 in 21. ter 20. in 21.10. ob 23.30 akcijski film Samo še 60 sekund, 19.10. ob 21. svečana premiera slovenske komedije Porno film. Mali Union: od 19. do 25.10. ob 18. komedija Jaz, Irena in jaz, ob 20.30 triler Vroča linija. Metropol: 19.10. ob 16., od 20. do 25.10. ob 16. ter 21.10. ob 10. risani film Tiger in medvedek Pu, 19.10. ob 17.30 in 19.15, od 20. do 25.10. ob 17.30, 19.15, 21.15 ter 20. in 21.10. ob 23. slovenska kome- dija Porno film, 19.10. ob 21.15 akcijski triler Samo še 60 sekund. Kino Žalec: 20. in 22.10. ob 20. komična grozljivka Mirno jezero, 21.10. ob 20. in 22.10. ob 18. komedija Kremenčko- vi - Viva Las Vegas. Gremo v kino! Pravilni odgovor na vprašanje prejšnjega tedna: pevka Glo- ria Estefan se prvič pojavlja v filmski vlogi v Glasbi mojega srca. Nagrajenci so: Gregor Petrovič, Miklošičeva 3, Celje, Janja Čretnik, Jenkova 38, Celje in Aleksander Medvešek, Zagrad 12g, Celje. Prejeli bodo vstopnico za ogled filma Celjskih kinematografov. Nagradno vprašanje: Angelino Jolie, ki igra glavno vlogo v filmu Samo še 60 sekund, smo nazadnje na velikem platnu videli skupaj z Denzelom Washingtonom. V katerem filmu? Odgovore pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do ponedeljka, 23. oktobra. Izžrebali bomo tri dobitni- ke vstopnice za ogled filma. VRTIUAK POLK IN VALČKOV 36 ZA AVTOMOBILISTE Skromna prodaja v EU Tako kot v Sloveniji tudi v državah Evropske unije septem- brska prodaja ni bila najboljša. Skupaj so tako prodali 1,27 milijona avtomobilov, kar je bilo za 5,7 odstotka manj kot lani v enakem mesecu. Kot kažejo podatki, so bolje prodajali le v Italiji, Grčiji in na Švedskem, vsepovsod drugje pa so zabeležili minuse. Kot pravijo, je skromnejša prodaja pred- vsem posledica dražje nafte in pa relativno ugodnih cen rabljenih avtomol^ov. Novembra f iat doblo Na pariškem avtomobil- skem salonu salonu bo itali- janski Fiat pokazal tudi svoj novi enoprostorski avtomo- bil doblo, ki bi lahko konku- riral citroenu berlingu in peugeotu partnerju. Avto, ki meri v dolžino 417 centimetrov, je po tovarniš- kem opisu namenjen prevo- zu vsaj petih potnikov, kot tudi različnega tovora oziro- ma prtljage, saj bo v osnovni postavitvi na voljo 750-litrski prtljažnik (ki ga je mogoče povečati na 3.000 litrov). Tudi doblo bo imel stran- ska drsna vrata, poleg tega pa bo na voljo tudi s štirimi raz- ličnimi vrstami opreme. Mo- torji bodo, tako kaže sedaj, štirje. Za začetek bo doblo poganjal 1,2-litrski bencinski štirivaljnik iz serije fire s 65 konjskimi močmi ter 1,9-litr- ski dizel, ki bo ponujal 63 konjskih moči. Kasneje pride- ta na vrsto bencinski motor s 103 konjskimi močmi in tur- bodizel JTD s 100 konjskimi močmi. Pri Fiatu ob tem na- povedujejo, da bo doblo na- prodaj že novembra, ni pa še znano, kdaj ga bomo videli pri nas. Na sliki: fiato doblo. Mercedesovi deli za chryslerje Ameriški Chrysler in nemš- ki Mercedes Benz sta že ne- kaj časa združena v skupni koncern DaimlerChrysler, vendar doslej še ni bilo opazi- ti povsem konkretnih »posle- dic« združitve. Sedaj se je koncern odločil, da bodo v chryslerje začeli vgrajevati določene sestavne dele Mer- cedes Benza. Zato bodo v zvezni ameriški državi India- na postavili obrat (vrednost 455 milijonov dolarjev), kjer bodo začeli izdelovati sestav- ne dele, ki jih Mercedes Benz vgrajuje v svoje avtomobile razreda E, S, C in ML. Te dele naj bi vgrajevali tudi v avto- mobile znamke Jeep in Dod- ge, ki sta sestavni del skupine Chrysler. Sanje tudi za premožne: ferrari 550 barchetta. Ferrari 550 barciietta Na pariškem avtomobil- skem salonu je bilo obilo novosti tako rekoč v vseh razredih; največ jih je bilo, kot smo že pisali, v srednjem razredu. Toda tudi ponudba novih in prestižnih avtomo- bilov, tistih, ki si jih lahko privošči le peščica, ni bila skromna. Med večjimi izdelovalci av- tomobilov (ko gre za proi- zvodnjo nekaj tisoč in ne le nekaj deset avtomobilov na leto) je bil v ospredju italijan- ski in Fiatov Ferrari. Ta je v Pariz pripeljal 550 barchetto, torej spidersko varianto že znanega in zelo priljubljenega ferrarija 550. Zasnova se zara- di roadsterske oblike seveda ni spremenila. Avto poganja dvanajstvaljni motor z gibno prostornino 5,5 litra in s 485 konjskimi močmi ter navo- rom 568 Nm. Tako zmore 550 barchetta po tovarniških 'po- datkih največjo hitrost nekaj nad 300 kilometrov na uro in do 100 kilometrov na uro pos- peši v pičlih 4,4 sekunde. Pri Ferrariju še niso pove- dali, koliko naj bi avto stal, toda povsem verjetno je, da cena ne more biti nižja od nekako 330 milijonov lir. Po drugi strani pa je tudi jasno, da bodo avtomobil izdelali v tako imenovani limited edi- tion. Se pravi, da jih verjetno ne bo dovolj niti za tiste, ki imajo denar zanj. Zlati september za Nemce v ZDA Nemške avtomobilske tovarne so na trgu ZDA vse bolj uspešne in zato seveda tam postavljajo tovarne (BMW, Mercedes Benz ipd.). September je bil za omenjene tovarne sploh zelo ugoden. Tako je koncern Volkswagen skupaj z Audijem prodajo povečal za 9,5 odstotka (prodali so 36.800'avtomobilov), Mercedes Benz je za svoje avtomobile našel 12,7 odstotka več kupcev (16.952), BMW je posel povečal celo za 30,3 odstotka (14 tisoč vozil) in Porsche za nič manj kot 41,6 odstotka (1.143 avtomobilov). Medteni pa ameriški avtomobili recimo v Nemčiji sploh ne gredo dobro v promet. Krivulja gre samo navzdol Prodaja novih avtpmobilov na slovenskem trgu je čedalje manjša, kar seveda ni nobeno posebno presenečenje. Tako so v letošnjem devetem mesecu trgovci prodali 4,405 avto- mobilov, kar je bilo za 11 odstotkov manj kot v enakem lanskem mesecu, poleg tega pa je bil letošnji september eden najskromnejših v letošnjem letu. Skupaj je bilo v devetih mese- cih prodanih 50.875 novih avto- mobilov, kar je bistveno manj kot lani v tem času (64.180). Med tovarnami, ki so letošnjega septembra prodajale bolje kot lani, so Volksvvagen (plus 21 odstotkov), pa Peugeot (plus 61 odstotkov), Škoda (za 44 od- stotkov več) ter Ford (za 46 odstotkov bolje) in tudi Opel (plus 2,7 odstotka). Vse druge avtomobilske tovarne so sep- tembra zabeležile skromnejše rezultate, tudi Renault, ki je pro- dal za 26 odstotkov manj. Zanimivo je še, da je bila s prodaja novih avtov v septem- bru skoraj enaka tako v nižjem kot nižjem srednjem razredu, medtem ko je bilo v srednjem razredu prodanih dobrih 12 odstotkov vseh avtomobilov. ZA AVTOMOBILISTE 37 BMW predstavila novi M3 "'Leta 1986 je nemški BMW postavil na cesto prvi avtomo- Ijil, označen s črko M. To je ^ed drugim pomenilo, da gre 23 vozilo, ki se dokazuje s jkoraj izjemno ali veliko večjo močjo kot običajne izvedenke. Tako je črka M postala za nemško avtomobilsko hišo najhitrejša na svetu. Pred dne- vi pa je tovarna postavila na cesto novi M serije 3, tokrat že tretjo različico. Novi M serije 3 je za sedaj na voljo le v kupejevski različici, verjetno bodo ponudili tudi ka- briolet in limuzino, o touringu (karavanu) menda ne razmiš- ljajo. V primerjavi z običajnim Icupejem serije 3 je M3 za 20 milimetrov širši, medtem ko so druge mere ostale bolj ali manj nespremenjene. Širša sta tudi koloteka spredaj in zadaj, saj so se s tem občutno popravile že tako ali tako dobre vozne lastnosti avtomobila. M3 tretje generacije je serijsko oprem- ljen s 18-palčnimi platišči in gu- mami dimenzij 225/45 ZR 18 spredaj in 255/40 ZR 18 zadaj, medtem ko so 19-palčna platiš- ča na voljo za doplačilo. Nav- zven se M3 od drugih kupejev- skih variant tega avtomobila razlikuje tudi po nekoliko spre- menjenih ledvičkah (maska), drugačnih odbijačih z veUkimi zamreženimi odprtinami za zajemanje zraka, spojlerju spredaj in zadaj, razširjenih blatnikih (zaradi velikih koles) ipd. Nofranjost je bolj ali manj enaka, sedeži ponujajo učinko- vito oporo telesu, številke na merilniku hitrosti pa se končajo pri 300 kilometrih na uro ipd. Notranjost je tudi serijsko odeta v usnje (tri možnosti), menjal- nik je ročni šeststopenjski, medtem ko bo drugo leto na voljo tudi prestavna avtomati- ka. Tudi marsikaj drugega je M3 podedoval od kupeja: zelo dobro porazdelitev teže med prednjo in zadnjo premo (raz- merje 50/50), vsekakor pogon na zadnji kolesni par ipd. Tisto, kar je povsem novo, sta motor in podvozje. Za slednje pravijo, da je v vsakem primeru hitrejše od motorja, saj se mora (in tudi zmore) prilagajati različni cestni podlagi in voznim okoliščinam, za motor pa velja, da je tako ali tako eden najzmogljivejših v tem razredu. V nosu se vrti vrstni šestvalj- nik z gibno prostornino 3,2 litra (kar je za 1,4 odstotka več kot prej), ki so mu v pomoč po štirje ventili na valj, pa VANOS (kar je kratica za prilagodljivo odmikanje oziroma uravnava- nje ventilov), tako da agregat zmore 343 konjskih moči in 365 Nm navora. M3 tako do 100 km/h pospeši v 5,2 sekun- de, medtem ko je najvišja hi- trost tovarniško omejena na 250 km/h. Za to, da moč ne bi šla v nič, skrbi tudi zapora dife- renciala in elektronika DSC. M3 tretje generacije bo že letos na voljo nekaterim sloven- skim kupcem, več avtomobilov pa bo naprodaj prihodnje leto, pri čemer je treba za avto ta hip odšteti 12,9 milijona tolarjev. Nova BMW zver - M3. Mini in alfa 145 se poslavljata Po vsem tistem, kar se je dogajalo z britansko tovarno Rover (bila je v lasti BMW, ta pa jo je prodal britanski inve- sticijski skupini, ki jo sestav- ljajo poslovneži), je jasno, da se tovarna krčevito bori za preživetje. Kljub temu, da je BMW Rover prodal, pa je v svoji lasti obdržal znano avto- mobilsko znamko Mini. Kot se ve, naj bi novi mini pripeljal na avtomobilski svet konec tega ali v začetku pri- hodnjega leta. Je pa Rover te dni postavil v trgovine nekaj zadnjih izvedenk nekdanjega slavnega minija z oznako Se- ven. Gre seveda za posebne in jubilejne različice (med njimi bo tudi dirkaška z oznako Cooper), vse pa kaže, da bodo namenjene izključno britan- skemu trgu. In cene? Najcenej- ša varianta naj bi bila na voljo za nekako 21 tisoč mark. V pokoj se vozi tudi alfa 145, ki jo bo tovarna kmalu (še letos) nadomestila z alfo 14Z Tovarna pa je te dni poslala na trg posebno izvedenko tega av- tomobila z imenom edizione sportiva. Na sliki: alfa romeo 145. Pref injena prenova octavie češki Škodi gre v zadnjih letih zelo dobro. Povsem ver- jetno je, da bo letos dosegla proizvodni rekord, saj računa- jo na skupno izdelavo več kot pol milijona avtomobilov. Na- juspešnejša škoda je octavia, prvi avtomobil, ki ga je češka tovarna naredila po tistem, ko je postala del velikega koncer- na Volksvvagen (VW), Prvič je octavia na ceste zapeljala pred Štirimi leti, letos pa so avto nekoliko prenovili in prihaja tudi na slovenski trg. Kaj je novega na octavii? Pravzaprav malo. Tako sta dru- gačna prednji in zadnji odbijač, žarometi so dobili t.i. kristalno steklo, kljuke na vratih so v barvi karoserije vozila, drugač- ne so bočne letve, zadnji odbi- jač ima majhen spojler ipd. Lotih so se tudi notranjosti, vendar je ta prenova res di- skretna. Novi so merilniki, bla- go na sedežih... Zelo pomem- bno pa je, da je na zadnjih sedežih po novem za 22 mili- metrov več prostora za noge. Doslej je bila namreč utesnje- nost na zadnji sedežni klopi kar očitna. Opreme so štiri, vendar so sedaj razvrščene v razrede z inieni (classic, ambiente, ele- gance in najbogatejša laurin & Element), za doplačilo pa si je mogoče omisliti marsikaj, reci- mo tudi navigacijski sistem ipd. Motorna ponudba je pestra, na voljo pa so trije novi motorji, ^vi je 1,4-htrski bencinski s 75 'konjskimi močmi, sledi 1,6-litr- ski agregat, ki ponuja 102 konj- ski moči, nov pa je tudi turbo- ^elski motor z gibno prostor- nino 1,9-Utra ter s 101 konjsko močjo. Prenovljena octavia je že na voljo, v povprečju pa je dražja za 100 do 160 tisoč tolar- jev. V začetku prihodnjega leta ali morda spomladi pa bodo začeli ponujati tudi octavio RS, ki bo najmočnejša izvedenka. Poganja jo 1,8-litrski turbo mo- tor s 180 konjskimi močmi, navzven pa se bo avto od dru- gih izvedenk razlikoval po športnem in znižanem pod- vozju, širših gumah, dvojnem izpuhu ipd. Cena ta hip še ni znana. 39 Zci najlepšo obleko sveta Na tekmovanju »Ona in slovenski oblikovalci za miss Slovenije« tudi dve modni kreotorki s Celjskega Izmed devetnajstih finalistk in enega finalista, ki so sode- lovali v projektu »Ona in slo- venski oblikovalci za miss Slovenije«, so bile na gala modni reviji v mondenem okolju Fužinskega gradu v l,jubljani prejšnjo sredo iz- brane najlepše obleke, ki jih bo miss Slovenije 2000 Maša Mere nosila na izboru za miss sveta. Najbolj odmevna modna prireditev, ki si jo vsako leto ogleda rekordno število tele- vizijskih gledalcev iz celega sveta, bo tokrat 30. novembra v Londonu. Predstavnica slovenske le- pote, 22-letna svetlolasa Mari- borčanka Maša Mere, se bo svetovni javnosti in posebni komisiji, ki bo izmed 100 ve- černih toalet izbrala najlepšo obleko sveta, predstavila v zmagoviti kreaciji Diane Kot- nik iz Petrovč. Drugouvršče- na obleka, ki tudi potuje z Mašo v London, je delo mod- ne oblikovalke Urše Drofenik iz Šmarja pri Jelšah. Kot tret- jo najboljšo idejo pa je 10- članska strokovna komisija iz- brala obleko Ljubljančanke Tatjane Strbad. Komisija je imela tokrat re- snično težko delo, saj smo na prireditvi videli izjemno lepe. čutne, vrhunsko dodelane in kar je najvažnejše - obleke, ki so bile ustvarjene zgolj z enim namenom; poudariti in nadgradid nežno, klasično le- poto letošnje miss, ter istoča- sno upoštevati tudi svetovne smernice v svečanem mod- nem segmentu. Člani komisi- je so tokrat odkrito priznali: »Žal so nagrade le tri, letos bi si jih namreč pošteno zasluži- lo še nekaj izvrstnih kreacij.« Prvo (zlata broška iz 18-ka- ratnega zlata s petimi briljanti oblikovalca nakita Thomasa Sodje) in drugo nagrado (zlata broška iz 14-karatnega zlata z briljantom istega oblikovalca) sta prejeli mladi modni obliko- valki s celjskega območja in si skupaj z Ljubljančanko, roje- no v Murski Sobod (tudi tretja nagrada je bila zlata broška z briljantom) odprli enkratno priložnost, da bo njihovo delo v Londonu opazilo kakšno sloveče kreatorsko ime. Med garderobo, ki bo sprem- ljala slovensko predstavnico le pote na to prestižno tekmova- nje, bodo tudi obleke še nekate- rih finalisdc - obetavnih modnih oblikovalk, ki so imele tokrat manj sreče z nagradami, požele pa so odkrito navdušenje pri- sotnih. Med njimi so še štiri imena s celjskega območja, ki je bilo, mimogrede, na tem izboru naj- bolj zastopano, in sicer: Nataša Bračun, Amanda Gril, Nina Polajžer in Tea Velenšek, štu- dentke, absolventke oziroma diplomantke oddelka Oblikova- nje tekstilij na ljubljanski NTF. Brez dvoma si vse omenjene mlade modne oblikovalke za- služijo podrobnejšo predstavi- tev na naši modni strani. Tokrat pa le še čestitke najboljšim in veliko sreče Maši Mere; da bi na londonskem odru blestela v svoji lepoti in lepoti izbranih oblek. Foto: STANE JERKO Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK Urša Drofenik z dnigouvrščeno obleko iz svilenega brokata v slonokoščeni barvi. Geometrijski vzorci so pleteni z zlato nitjo in okrašeni s smarovskimi knmni. Zmagovita kreacija Diane Kotnik. Rdeč brokat v oranžno- vijoličnih prelivajočih se odtenkih. Brez nagrade, vendar zelo opažena! Obleka Teje Velenšek kot vizija veličastne ledene princese, videz večne zime prinašajo kristali v modro-vijoličnih odbleskih. Tretja nagrada: Tatjana Strbad v kreaciji, ki jo je navdihnila ljubezen do Slovenije. Simbolne barve moči, ljubezni, energi- je se odražajo v rdeči in beli barvi. Modne revije v Inlersparu Na modnih revijah ob koncu tedna v centru Interspar so obiskovalci videli, kaj jim bodo trgovine v centru ponudile za jesensko-zimski čas. Voditelj revije Aljoša Rebolj je ob tem Poklepetal z miss Slovenije Mašo Mere. Foto: GK Nagradno vprašanje oktobra: POJEM TIPIČNE ANGLEŠKE ELEGANCE IN LETOS ZNOVA MODNA TKANINA - TVID JE DOBIL IME PO: a) slavni angleški manekenki iz 60 let Twiggy; b) škotskem tkalskem središču River Tweed. 40 KRONIKA S CEUSKEGA Arpad, ki ni Arafat Šaleški likovni dogodek leto - Velenjčani slavijo Konjičona - Tudi velenjska mati županjo sliko v Velenju so v petek slove- sno obeležili likovni dogodek leta. To je velika pregledna razstava ob 70-letnici slikarja Arpada Šalamona iz Sloven- skih Konjic, kjer živi deveto leto. Za gala otvoritev je bilo takšno zanimanje, da so se ljudje tiščali vse do kljuke vhodnih vrat. Razstava umetnikovih del je kar na treh velenjskih lokaci- jah; v Galeriji Ivana Napotnika, kjer je bila otvoritev, so na og- led njegove grafike, v Razsta- višču Barbara akvareli ter v Ga- leriji Vegrad olja. To je v mestu, kjer je preživel Šalamon velik del življenja ter je še vedno član in mentor Društva šaleških li- kovnikov. Njegove korenine, ki so ma- džarske, so v vojvodinski Su- botici, kjer se je rodil staršema, zavednima Madžaroma. Da njegovega imena ne bi posrbili, so ga krstili za Arpada, po enem od sedmih velikih vezir- jev, ki so osvojili Panonsko ni- žino. Z imenom ima večne te- žave, saj so ga pri nas nevedne- ži nehote prekrstili celo že v Arafata. Tudi s priimkom ni dosti boljše, saj je za površneže včasih Salomon ali Šalamun in podobno. S slikanjem je začel v Subotici, kjer je njegova mati s ponosom podarjala njegova dela sosešči- ni. Kot mlad učitelj je prišel leta 1950 v Slovenijo, v prekmurski Hodoš, nakar je diplomiral na ljubljanski pedagoški akademiji (likovna in tehnična vzgoja). Potem je poučeval na nižji gim- naziji v Lendavi, zaradi težav s stanovanjem pa prišel v nastaja- joče Velenje. Nekdanji učenci velenjskih osnovnih šol se ga spominjajo kot zahtevnega uči- telja, ki je nato dočakal upokoji- tev v tamkajšnjem zavodu za urbanizem. Pri tem je potrebno opozoriti na njegove uspehe na tehničnem področju, na od- mevno delo z učenci v ladij- skem modelarstvu, kar je poz- neje privedlo do organiziranja velenjskega evropskega in sve- tovnega prvenstva. V petek odprta razstava je že njegova sto šesta samostojna. Trenutno ima prav tako razsta- vo v knjižnici v Vojniku, ki predstavlja njegove ekslibrise (Šalamon spada med vodilne ekslibriste Slovenije). Pri vsem skupaj je Arpad Šalamon zago- tovo med najbolj zaposlenimi upokojenci. S soprogo Hedo, ki prav tako slika, sta bila letos na številnih likovnih kolonijah po Sloveniji, Madžarski in Franciji. Na 70. rojstni dan 7. septembra so praznovali njegovo obletni- co v mednarodni slikarski družbi v Franciji, kjer sta bila udeleženca kolonije. Nazdravi-- li so s slovenskim šampanjcem in zalili s konjiškim vinom, na mizi je bila torta s sedemdese- timi svečami ter njegovim por- tretom. V času praznovanja 70-letni- ce se je razveselil svojega do- slej najljubšega priznanja, di- plome z mednarodnega biena- la male grafike, risbe in slikars- tva v Racziborzu na Poljskem, kjer je viselo tri tisoč del, med njimi dela trinajstih slovenskih likovnikov. Prišel je iconzui Pravijo, da stoji za vsakim Uspešnim moškim ženska. Ša- lamona je na petkovi otvoritvi spremljala soproga Heda Vid- mar-Šalamon, ki po upokojitvi še posebej veliko slika. Pred tem je opravljala v Slovenskih Konjicah delo tajnice na občini ter v odvetniški pisarni. Njeni likovni mentorji so bili slikarji Alojz Zavolovšek, Goce Kalaj- džiski in mož Arpad. Med nje- nimi uspehi so nagrada ma- džarskega kultumega ministrs- tva, konjiška občinska nagrada ter letošnji bienale v poljskem Racziborzu, kjer je njeno delo v katalogu. Z Arpadom Šalamo- nom sta se kot vdovca spozna- la med likovno kolonijo na Po- kljuki, tako da je prišlo do nje- gove preselitve v Slovenske Konjice. Med likovnimi učenci Arpa- da Šalamona je kar nekaj zna- nih slikarskih imen, med njimi iz Lendave Zdenko Huzjan ter Štefan Galič, iz Velenja Robert Klančnik, Nataša Tajnik, Anja Jeršič, Irena Guček, Sebasti- jan Kurmanšek in Oskar So- vine. Nekateri so bili med ude- leženci petkove slovesne otvo- ritve, ki jo je odprl Zoltan Thu- roczy, madžarski konzul v Slo- veniji ter sekretar veleposlaniš- tva za kulturo. Ta je čestital umetniku in organizatorjem ter poudaril poglabljanje stikov med slovensko in madžarsko kulturo (tako bo v Budimpešti med drugim vsak čas razstava Šalamonovega učenca Galiča). Mladi konzul dela v Sloveniji dve leti ter slovenščino razu- me. V naši deželi mu je še posebej všeč raznolikost po- krajine med Alpami, Sredo- zemljem in prekmursko ravni- no. Šalamonova pregledna raz- stava je zahtevno delo vodje Napotnikove galerije, likovne kritičarke Milene Koren-Boži- ček, ki živi zadnje desetletje v Mozirju. Zbranim je v petek podrobno predstavila šaleško- konjiškega likovnika, saj ga pozna najboljše. Za razstavo je morala med tii tisoč Šalamo- novimi deli izbrati tista, ki naj- bolje prikazujejo njegovo us- tvarjalno pot. Med dosedanji- mi projekti Mozirjanke (na če- lu galerije je 18 let) so najobšir- nejši velike razstave Mire Pre- gelj (sorodstveno povezane s Šaleško dolino), Alojza Zavo- lovška in velenjske rojakinje Majde Kumik, ki je dolgo žive- la v Beogradu ter nekaj mono- grafij. Šalamonova razstava v Na- potnikovi galeriji je letos že os- ma po vrsti, za njim bo na vrsti njegova velenjska učenka Anja Jerčič (na likovni akademiji je diplomirala letos ter opravlja podiplomski študij grafike). Telegram iz Ljubljane Takšnega števila likovnikov, kot na petkovi otvoritvi Šala- monove razstave, ni bilo zbra- nega že nekaj časa. Zbrano občinstvo, navduše- no za likovno umetnost, je med drugimi pozdravila slikarka Viktorija Meh, velenjska mati županja. Njen mož, velenjski župan Srečko Meh, je namreč predsednik Društva šaleških li- kovnikov, soproga pa članica njihovega izvršilnega odbora ter tajnica Zveze likovnih dru- štev Slovenije. Mehova se pos- veča predvsem akvarelu in tudi olju, med domačo umetno obrtjo umetniško oblikovanim sve&m (sedemkraka sveča, simbol sreče, je prejela certifi- kat kakovosti slovenske obrtne zbornice), trenumo pa se je loti- la še kiparjenja z glino. Pred upokojitvijo je bilo njeno os- novno področje kemija, saj je delala v razvojni tehnologiji Go- renja nič manj kot 27 let. Prva gosta, ki sta prišla na gala otvoritev, sta bila iz Mozir- ja. Zakonca Šalamon in aka- demski slikar Lojze Zavolov- šek ter njegova soproga Marja- na so dobri prijatelji. Zavok šek, ki je podobno praznovali 70-letnico pred dvema letonJJ je bil med drugim slikar^ mentor Šalamonove. Službeno pot je začel v Slovenskih Konji, cah, kamor so ga poslali z de- kretom leta 1956 ter je bil tam- kajšnji prvi pravi likovni peda- gog (med njegovimi konjiškimi učenci je bil prav tako mojst. akvarela Franci Skerbin« Zavolovšek ustvarja letos akrilu Šaleške diagonale z ru( niško-ekološko tematiko, bUj nja razstava pa bo po napov dih poznavalcev posebno likd no presenečenje. Mozirjan dolga leta živel v šaleški presto niči ter je kot upokojenec : vedno mentor tamkajšnjih kovnikov. Slika tudi Zavolov kova soproga, prej zaposlena Gorenju, ki ima na razstavi sld venskih ljubiteljskih likovniko na velenjskem gradu motiv mlinskim kolesom. Med številnimi ugledneži n otvoritvi sta bila velenjski akj demski kipar Ciril Cesar in nj< gov opaženi učenec Bemav Sešel, ki daje zadnji čas kipars tvu prednost pred slikarstvom Med njegovimi kipi prevladuje jo ženski akti, s poudarjenim oblinami, ponazoritvijo rodne sti in ženskosti. Član šaleški likovnikov je delal prej na p( dročju kovinarstva, ti"enutno p gradi atelje. ^ ] Otvoritev Šalamonove rai stave je bila torej dogodek, s' kakršnim bi se lahko ponašali celo v beli Ljubljani. V mestu, iz katerega je prispel tik pred ot- voritvijo telegram s čestitko no- vega častnega občana. Konjic, Šalamonovega prijatelja pesni- ka Ivana Minattija. BRANE JERANKO Čestitke madžarskega konzu- la Zoltana Thuroczyja. Milerm Koren-Božiček. ^Odločitev med 3 tisoč deli. Viktorija Meh, mati župa- nja, ki slika. Bernard Sešel, kipar ženske- ga akta. Dva zakonsko-slikarska para, slavljenec Arpad Šalamon in Heda Vidm{u--Šalamon iz Konjic ter Marjaim in Alojz Zavolovšek iz Mozirja [z leve proti desni).