Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |J|| JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
80. Kos.	V	LJUBLJANI,	dne	8.	oktobra	1932.	Letnik	III.
VSEBINA:
659. Uredba o izpremeinbi in dopolnitvi uredbe o ureditvi kazenskih zavodov.
660. Izprememba §§ 14. in 21. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
661. Pravilnik za nabavo bolničnega inventarja pri vseh bolni-cali in soc.-zdravstvenih ustanovah in o ravnanju z njim.
Uredbe osrednje vlade.
659.
Na osnovi člena 25. zakona z dne 16. februarja 1929., s katerim se uveljavljajo in uvajajo kazenski zakonik, zakonik o sodnem kazenskem postopanju in zakon o izvrševanju kazni na prostosti, predpisujem
uredbo
o izpremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi kazenskih zavodov.*
Člen 1.
Tretji odstavek člena 2. se izpreminja in se glasi:
»Strokovni obrtni poslovodje so lahko kvalificirani mojstri, mojstri, ki že vrše to dolžnost, in oni, ki so dovršili višjo obrtno šolo.«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo in dobi obvezno moč od dne, ko se razglasi v »Službenih novinah«, in tedaj prestanejo veljati vsi predpisi, ki nasprotujejo njenim predpisom.
V Beogradu, dne 20. septembra 1932.; št. 94.830-J-804.
Minister pravde dr. I. Šumenkovič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 29. septembra 1932., št. 225/LXXXVI/609. — Uredbo gl. ^Službeni list« št. 640/82 iz 1. 1931.
662. Razpisi — popolnitev razpisa o predložitvi dokazov prijavljenega in plačanega davka, ko se zahtevajo carinske ugodnosti; — o analizi blaga iz tar. št. 176. uvozne carinske tarife;' — carinski postopek za opravljanje shraniščnih ekspedicij blaga.
663. Razne objave iz »Službenih novin«.
660.
Izprememba
§§ 14. in 21. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.*
Na osnovi § 66. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe z dne 30. marca 1927. in zaradi lažjega opravljanja službe
odločam:
Besedilo §§ 14. in 21. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe iz 1. 1927.,** kolikor se nanaša na oddelek za vzdrževanje prog, se črta in se nadomešča z nastopnim besedilom:
(§ 14.)
III. Gradbeni oddelek.
1.	Obči odsek:
a) skupina za administrativne in peirsonalne posle in za arhiv;
b) skupina za računske in materialne posle ter posle glede železniške imovine;
c) skupina za obče vzdrževalne posle in za nadziranje proge.
2.	Odsek za spodnji ustroj in mostove:
a) skupina za spodnji ustroj in tunele;
b) skupina za mostove;
c) skupina za specialne konstrukcije.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
1.	septembra 1932.. št. 201/LXXXII/576.
** »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927.
3.	Odsek za zgornji ustroj in razširjanje postaj:
a) skupina za zgornji ustroj; i	b) skupina za razširjanje postaj in za investicijska
dela;
c) skupina za evidenco in razmnoževanje načrtov.
4. Signalni odsek:
a) skupina za telegrafske in telefonske naprave in za Ure;
b) skupina za varnostne naprave;
c) skupina za signalne delavnice in za nadziranje.
5. Odsek za zgradbe:
a) skupina za postajne zgradbe in čuvajnice na progi;
b) skupina za specialne železniške zgradbe in naprave;
c) skupina za pisarniške in stanovanjske zgradbe.
(§ 21.)
III.	Gradbeni oddelek.
1.	Obči odsek:
a) Skupina za administrativne in perso-
nalne posle' in za arhiv vodi
1. posle, ki se nanašajo na preiskave in pogodbe;
2. razlastitve in najeme (zakupe) zemljišč;
3. personalne posle s statusom;
4. računske posle oddelka;
5. arhiv in ekspedicijo.
b) Skupina za proračunske in materialne posle ter posle glede železniške imovine
1. izdeluje proračunske predloge in vodi evidenco o proračunskih kreditih;
2. preliminira in kontrolira porabo materiala in inventarja;
3. vodi evidenco o stanju železniške imovine.
c) Skupina za obče vzdrževalne posle in
za nadziranje proge
1. kontrolira vzdrževanje in nadziranje prog in ekonomijo dela ter vodi evidenco o počasnih vožnjah in nezgodah;
2. nabavlja pragove, jih razdeljuje po direkcijdh, vodi napajalna dela v državnih in privatnih zavodih;
3. preskrbuje proge z gramozom in lomljenim ka-menom, upravlja kamenolome in gramoznice;
4. izdeluje in dopolnjuje pravilnik za vzdrževanje prog in za vršenje nadzorstva;
5. skrbi za industrijske tire in proge;
6. izvršuje prevzem novih prog.
J. Odsek za spodnji "ustroj in mostove:
a)	Skupina za spodnji ustroj in tunele
skrbi
1. za zavarovanje zasek, nasipov, strmin ter jarkov in podpornih zidov;
2. za tunele in galerije;
3. za naprave za zavarovanje rečnih obal in zavarovanje proge pred snegom in plažo vij
4. za dohodne ceste, klančine in perone na postajah, za cestne prehode in zapore;
5. za opremljanje proge s progovnimi znaki.
b) Skupina za mostove
1. skrbi za odprte, pokrite in obokane propuste in mostove;
2. skrbi za mostove s konstrukcijami iz jekla, lesa in armiranega betona;
3. izvaja občasne revizije mostovnih konstrukcij in odreja poskusne obtežitve;
4. vodi evidenco o mostovih in skrbi za njih pleskanje;
5. klasificira mostove glede obteževanja z različnimi tipi lokomotiv.
c) Skupina za specialne konstrukcije skrbi
1. za okretnice;
2. za vozovne tehtnice;
3. za dvigala in prenosnice (premikalne odre);
4. za železne strešne in druge konstrukcije.
3. Odsek za zgornji ustroj in razširjanje postaj:
a) Skupina za zgornji ustroj
1. skrbi za vzdrževanje in obnavljanje zgornjega ustroja;
2. skrbi za zalaganje z železnim tirnim materialom in vodi evidenco o porabi;
3. študira nove tipe;
4. vodi evidenco o timiičnih prelomih.
b) Skupina za razširjanje postaj in za
investicijska dela
1..	skrbi za rekonstrukcijo in razširjanje postajnih tirnih naprav;
2. vodi investicijska dela na odprti progi in na postajah, sodelujoča z ostalimi odseki;
3. vodi statistiko in opravlja predmete mednarodne železniške unije po gradbeni stroki, sodelujoča z ostalimi odseki.
c) Skupina za evidenco- in razmnoževa-
nje načrtov
1. riše načrte;
2. razmnožuje načrte;
3. vodi tehniški arhiv.
4.	Signalni odsek:
a)	Skupina za telegrafsko.telefonske naprave in za ure skrbi za
1. telegrafske naprave;
2. telefonske naprave;
3. naprave zvočnih signalov;
4. urne in druge naprave šibkega toka.
b)	Skupina za varnostne naprave
1. skrbi za signalne naprave na postajah in na progi;
2. skrbi za naprave za osrednje postavljanje kretnic in za mehanične varnostne naprave na postajah in na progi;
3. skrbi za električne blokovne uredbe;
4. skrbi za naprave za osrednje upravljanje kretnic in signalov in za zavarovanje po električni poti.
c)	Skupina za signalne delavnice in za nadziranje
1. skrbi za signalne delavnice;
2. vodi evidenco o strokovnem delu osebja;
3. vodi evidenco o potrebi po materialu in inventarju;
4. vrši občasne revizije varnostnih naprav — aktivno kontrolo;
5. vodi evidenco o kreditih in načrtih, statistiko in se bavi s študijami.
5.	Odsek za zgradbe:
a) Skupina za postajne zgradbe in čuvaj-
nice na progi
1. izdeluje projekte in razne tipe zgradb, revidira projekte, kola vdira izvršena dela;
2. vzdržuje in preureja že obstoječe objekte, vodi statistiko za proračun;
3. vodi strokovno statistiko o izvršenih delih glede stroškov, obsega in načina njih izvršitve.
b) Skupina za specialne železniške zgrad-
be in. naprave
1. skrbi za vodne postaje, vodovode, vodnjake, napajališča, jame za čiščenje, kanalizacije, instalacije za centralno kurjavo, ventilacije in naprave za desinfekcijo;
2. skrbi za postajna skladišča in blckovnice;
3. skrbi za kurilnice in zgradbe za delavnice, skladišča za olje;
4. normalizira pogoje za različne vrste specialnih gradbenih del.
c) Skupina za pisarniške in stanovanjske
zgradbe
1. skrbi za pisarniške zgradbe (direkcijske, sekcij-ske itd.);
2. skrbi za stanovanjske zgradbe in stanovanjske kolonije;
3. vodi upravo stanovanj, upravo zgradbe ministrstva za promet;
4. zbira vzorce specialnega gradbenega materiala, vodi evidenco o načrtih.
Ta moja odločba naj se takoj natisne v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
V Beogradu, dne 29. avgusta 1932.; G. d. br. 75.043/32,
Minister za promet Laz. Radivojevič s. r.
*
661.
Na osnovi § 51., točke 4., finančnega zakona za proračunsko leto 1932./1933. in po členu 86. a zakona o državnem računovodstvu ter v soglasnosti z ministrom za finance predpisujem ta-le
pravilnik
o pogojih in obrazcih za nabave bol-ničnega inventarja pri vseh državnih in banovinskih bolnicah in socialno-zdravstvenih ustanovah in o ravnanju s tem inventarjem.*
i. Obče odredbe.
§ l.
Zaradi enotne preskrbe državnih in banovinskih bolnic in socialno-zdravstvenih ustanov na vsem ozemlju kraljevine Jugoslavije se določa en tip bolničnega inventarja, ki je obvezen za vse omenjene ustanove.
§ 2.
Bolnični inventar se deli na rednega in specialnega. K rednemu inventarju spadajo vse one stvari, ki so potrebne v bolniških prostorih zaradi vzdrževanja bolnikov in so določene v § 3. tega pravilnika. K specialnemu inventarju pa spadajo vse one stvari, ki so potrebne v vseh bol ničnih prostorih po svrhah, katerim so namenjene, in po ustroju zgradlb samih.
II.
Redni inventar.
§ 3.
V vsaki bolnici in socialno-zdravstvenl ustanovi, kjer se zdrave bolniki, morajo biti na enega bolnika naslednje stvari:
Naziv stvari	► C/J 0 us	Ck' .2, *<0 H	Naziv perila	► O tn O US	Trnja let |
Postelja 			i	5	Posteljne rjuhe . . .	3	3
Posteljna omarica . .	i	5	Hjube podkoce . . .	3	3
Stol		t	5	Prevleke za blazine . •	3	3
Obešalnik		i	5	Prevleke za podglavnik	3	4
Pljuvalnik		i	5	Brisače		3	2
Žimnica, tridelna . .	i	5	Moške srajce ....	3	3
Blazina		i	5	Moške spodnje hlače .	2	3
Podglavnik		i	5	Bolniška plašča ...	o	4
Koc 		i	6	Zenske srajce ....	3	2
Papuče 		i	2	Ženski jopici ....	2	2
			Zenska krila ....	2	3
			Nogavice		2	1
			Vreča za obleko . . .	1	5
			Na 1 osebo personala:		
			Zdravniški plašči . .	3	2
			Cepiči ali oglavni po-		
			vezi 		2	0
			Bolničarski plašči . .	3	2
			Predpasniki in kuharske		
			čepice		3	2
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. junija 1932.. št. 135/LX11/412; upoštevani so popravki »Služb, novine« z dne 29. junija 1932., št. 145/LXVII/455.
§ 4
Za vse stvari in za perilo, označene v § 3. tega pravilnika, se predpisujejo naslednji tehniški pogoji:
1. Postelje;
Mere postelj morajo biti te-le: 200 cm dolžine in 90 cm širine; čelna stranica visoka 110 cm, vznožna stranica 90 cm; bočni stranici visoki, odnosno žimnica od tal 50 cm.
Material: Čelne in vznožne stranice so izdelane iz železnih cevi (cevnega železa) z zunanjim premerom 34 min, s cevno steno debeline 3 mm; s štirimi navpičnimi cevmi z zunanjim premerom 13 mm, s cevno steno debeline 15 mm; z eno spodnjo vodoravno cevjo z zunanjim premerom 18 mm, s cevno steno debeline 1*5 mm. Na sredi čelne stranice je pritrjena premakljiva prečna palica iz kvadratnega železa 15 mm, dolga 100 cm, s tablico iz črne pobarvane železne pločevine, debele 1 mm; tablica je široka 30 cm in visoka 20 cm. Okvir (žičnega) posteljnega vložka je iz kotnega železa 35X35X4 mm in se priirja za čelne in vznožne stranice postelje s svorniki ali kljukami. Mreža na vložku je iz jeklene pobakrene žice, debele 9 mm; žične vzmeti (spirale) imajo 9 mm v premeru; mreža je pletena dvojno, v vsaki četrti vrsti četverno; sredi mreže pa je 20 vrst zaporedoma spletenih četverno. Mreža je pritrjena za okvir na notranji strani s ploščatim železom 15X5 mm in pričvrščena z zakovicami, debelimi 6 mm. Mreža je ojačena po sredi z diagonalnim križem, širokim 10 cm in spletenim četverno. Noge čelne in vznožne stranice so opremljene z železnim podstavkom. Postelja mora biti težka najmanj 46 kg, razlike sme biti 5%.
Izdelava. Vsi sestavni vodoravni in navpični deli postelje morajo biti avtogensko varjeni, dobro očiščeni in razen mreže znotraj in zunaj pobarvani z dobro belo barvo (osnovo), nato pa z belo emailno barvo tako, da so površine popolnoma gladke in svetle. Emailna barva mora biti stanovitna pod vplivom lahne.raztopine kisline in sode; če se pa denejo emailirani deli postelje za 48 ur v navadno vodo, ne smejo pokazati nobenih sledov rjavenja.
2. Posteljne omarice:
Mere. Zunanja velikost omarice je v višino 76)4 cm, v širino 37K cm in v globino 36 cm.
Material in izdelava. Omarice morajo biti izdelane iz železnih cevi z zunanjim premerom 18 mm; cevna stena je debela l-5 mm in železna pločevina debela 0-75 mm. Zgornja pločevinasta plošča omarice mora biti pokrita s steklom, debelim 5 mm, vsajepim v ponikljan okvir iz kotnega železa in pritrjenim nanjo s po 4 ponikljanimi vijaki s podložkami.
Pod zgornjo pločevinasto ploščo mora biti vdelan predal iz enake pločevine v tej-le velikosti: širina 28 cm, dolžina 30 cm in globina 8 cm.
Spodnji zaprti del omarice mora biti izdelan iz iste pločevine v tej-le velikosti: širina 32 cm, višina 30 cm. globina 30 cm, in mora biti opremljen z vratci, ki morajo biti na vseh straneh ojačena s cevmi; pločevina na vratcih mora biti fasonirana (izbočena), da se ne bi vratca zvijala. Ta zaprti del omarice mora biti po 10 cm nad tlemi.
Omarica mora biti najmanj 12 kg težka. Vsi sestavni vodoravni in navpični deli omarice morajo biti avtogensko varjeni, dobro očiščeni in zunaj ter znotraj pobarvani z dobro belo barvo fosnovoV. nato pa z belo emailno barvo tako, da so površine popolnoma gladke
in svetlo. Emailna barva mora biti stanovitna pod vplivom lahne raztopine kisline in sode; če pa se denejo emailirani deli za 48 ur v navadno vodo, ne smejo pokazati nikakršnih sledov rjavenja.
3. Stoli:
Stoli so izdelani iz železnih cevi z zunanjim premerom 20 mm, s cevno steno debeline l-5 mm, in iz železne pločevine, debele 1 mm. Velikost sedala je 40 X 46 X 41'X 46 cm, s poglobitvijo v sredi. Višina sedala znaša spredaj 46 cm, v sredi pa 43-50 cm. Višina celokupnega naslonila stola znaša 90 cm in je pritrjena na zgornjem delu pločevinasta tablica iz enake pločevine v tej-le velikosti: širina 36 cm in višina 35 cm. Na 10 cm od lal veže stol diagonalen križ iz polnega železa, z zunanjim premerom 10 cm.
Stol mora biti najmanj 1% kg težak. Vsi sestavni deli stola morajo biti avtogensko varjeni, dobro očiščeni in zunaj in znotraj pobarvani z belo barvo (osnovo), nato pa z belo emailno barvo tako, da so površine popolnoma gladke in svetle. Email mora biti stanoviten pod vplivom lahne raztopine kisline in sode; če pa se denejo emailirani deli za 48 ur v navadno vodo, ne smejo pokazati nikakršnih sledov rjavenja.
4. Obešalniki:
Obešalniki so izdelani iz železnih cevi, in sicer ima osnovna cev zunanji premer 30 mm, stena te cevi je debela 2 mm. Noge so iz fasoniranih cevi z zunanjim premerom 18 mm in cevno steno debelo 1-5 mm, z železnim podstavkom. Višina obešalnika mora znašati 190 cm. 10 cm od gornjega konca osnovne cevi so pritrjene po 3 dvojne obešanke iz železne cevi z zunanjim premerom 10 mm, s stensko debelino 1 mm, ki so fasonirane, in so pritrjeni na njih gornjem delu železni povprečni nastavki (križci) za obešanje oblek.
Obešalniki morajo biti težki najmanj 10 kg. Vsi sestavni deli obešalnika morajo biti avtogensko varjeni, dobro očiščeni in zunaj in znotraj pobarvani z belo barvo (osnovo), nato pa z belo emailno barvo tako, da so površine popolnoma gladke in svetle. Emailna barva mora biti stanovitna pod vplivom lahne raztopine kisline in sode; če pa se denejo emailirani deli obešalnika za 48 ur v navadno vodo, ne smejo pokazati nikakršnih sledov rjavenja.
5. Pljuvalniki:
Pljuvalniki morajo biti iz železne pločevine okrogle oblike, po termi,jski poti belo emailirani, s poklopcem in rockom, s prostornino % litra. Email mora biti stanoviten pod vplivom kisline in sode; če se pa postavi pljuvalnik v navadno vodo, ne sme pokazati nikakršnih sledov rjavenja.
6. Žimnice, blazino in podglavniki:
I. Žimnice morajo biti iz čistega lanenega platna, polnjene s čisto žimo. Vsaka žimnica sestoji iz treh delov. Vsak del mora biti dolg 66 cm, širok 90 cm in težak (brez platna) 4 (štiri) kg čiste žime. Žimnice morajo biti ob robeh povsod obšite, po sredi pa na vsakih 20 cm v kvadratu prešite na koscih enakega platna (pulirane).
II. Blazine morajo biti iz čistega lanenega platna, polnjene s čisto žimo. Rlazine so dolge 78 cm, široke 48 cm in težke (brez platna) P600 kg čiste žime.
III. Podglavniki morajo biti iz čistega lanenega platna, polnjeni s čisto žimo. Podglavniki imajo lahko okroglo obliko s premerom 25 cm. dolžino 80 cm in težo (brez platna) 2 kg čiste žime ali pa obliko tristranske
prizme, široke 80 cm, globoke 50 cm in visoke 12 cm; ob robeh so obšiti kakor žimnice, po sredi pa na vsakih 20 cm v kvadratu prešiti na koscih iz istega platna.
IV. Žima mora biti:
a) dobro očiščena in razčesana in ne sme imeti nikakršnih tujih vlaken, ne rastlinskih, ne živalskih;
b) mora biti po dolgem spredena do 12 mm debeline ter sesukana v pletenice in ne sme imeti več kot 5% drobiža. Za drobiž se smatra žima, ki se pri raz-uesavanju pokaže, da je krajša od 12 cin;
c) spredena in v pletenice sesukana žima se mora sterilizirati v sopari 115" C s tremi frakcijami po pol Ul'e. Nikakor pa ni dovoljeno žime izkuhavati niti je sušiti ob visoki temperaturi (na peči). Po sterilizaciji Se mora žima sušiti ob nizki temperaturi (največ do 50° C) s tem, da se prevaja čez njo topel zrak. Po sušenju snie ostati vlage največ 1G%;
č) žima ne sme imeti v sebi prahu niti sredstev, dodanih, da bi se povečala teža, blesk, prožnost itd.;
d) ne sme nikakor biti barvana, ker barva nima Pomena;
e) ob izdelovanju žimnic, blazin in podglavnikov se sme žima razčesavati samo z roko ali s strojeni, ki ne trga dlake.
V. Platno za žimnice, blazine in podglavnike mora biti izdelano iz čistega, dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov; z lanom °e smejo ibiti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti naškrob-jjena; dovoljuje se pa to za snutek, in to toliko, kolikor je potrebno za njegovo tehniško obdelavo. Dopustni odstotek pepela — 1-30; najmanjša teža po kvadratnem metru — 370 g. Jačina na Šoprovem* električnem dina-uiometru na traku 40 X 5 čm v snutku — 120 kg, v Votku — 130 kg; skupno število niti na prostoru 2}4 cm* v snutku in votku — 58. Dovoljeni odstopek v teži — 8 g na meter, v jačini samo do 3 kg ob vzajemnem dopolnjevanju med snutkom in votkom; skrčitev: če se Platno namoči v mlačni vodi do 25° C in pusti tako 2 do 8 ure, pa nato posuši na solncu ali v sobi pri zakurjeni peči in zlika, se ne sme uskočiti za več ko 5 cm na dolžinski meter.
VI. Izdelava žimnic, blazin in podglavnikov. Dobavitelj mora mpterial: žimo in platno prej prijaviti; a sele, ko mu komisija kvalitativno sprejme ta material bot ustrezajoč predpisanim tehniškim pogojem in izdela vo odobri, sme pričeti izdelavo, t. j. polnjenje in prešiva-vanje žimnic, blazin in podglavnikov ob nadzorstvu ko misije ali za to odrejene osebe. Izdelane žimnice, blažim ju podglavnike sprejema komisija kvantitativno na kraj' lzdel^ve in jih odpremlja v bolnice z dobaviteljevim sredstvi in ob njegovem strošku.
7.	Koci:
Koc za odraslo osebo mora biti dolg 220 cm, širol 140 cm in težak 3 kg in 500 g. Koc za otroke mora bit dolg 150 cm, širok 85 cm in težak 2 kg. Koci morajo ol normalni vlagi 15% vode imeti teže za odrastle 3% kg za otroke pa 2 kg, po gorenjih merah. Jačina na Šopro Vem električnem dinamometru na traku 17X5 cm 1 snutku najmanj — 50 kg, v votku pa najmanj — 60 kg Število niti na prostoru 1 dm! v snutku	in	votku	naj
manj 200. Pepela ne sme biti več kot	l-3%.	Vlage	snu
biti do 15%. Uskočiti se sme do 2%.
* Louis Schopper, Leipzig. — Op.	ur.
Vsak koc mora imeti na obeh konceh po širini, 15 cm od robov, rdečo progo, široko 10 cm, ki mora biti stanovitna; na sredi vsakega koca mora biti mono-gram rdeče barve, s črkami, dolgimi po 15 cm in širokimi po 13 cm, in to: »M. S. P- in N. Z.« ali >V(ardarska) B(anovina)« in z letnico, odnosno s pristojno banovino.
Koci morajo biti izdelani samo iz čiste ovčje bele runske volne dobre kakovosti, prožnosti in trpežnosti. Volna ne sme imeti v sebi mrtve strojarske volne in tudi ne volne, dobljene s tem, da se razčešejo stare tkanine, niti drugih živalskih in rastlinskih vlaken — ponarejkov volne. Volna mora biti popolnoma oprana, po mehaniški in kemijski poti očiščena od vsake nesnage, repinca,, trščic, peska in dr. nečistoče, popolnoma očiščena od rimskega loja, dobro izgrebenana (omikana). Niti snutka in votka morajo biti predene dobro in enakomerno. Tkanina mora biti Ibrez napak. Prekinjene niti morajo biti povzete v tkanje.
* Koci morajo biti dobro valhani, popolnoma oprani in očiščeni masti in alkaličnih snovi, ki so se bile uporabile ob izdelovanju. Tkanje mora biti Čvrsto in enostavno, dlačice morajo biti na obeh površinah tako s prave kakor z narobe strani izvlečene in razčesane. Ne smejo imeti neprijetnega duha po olju, loju, milu itd. Dlake ob kosmatenju morajo biti po eni in drugi strani koca enake in položene v smeri snutka. Prepoveduje se uporaba živalskega in rastlinskega lepa, glicerina in ostalih tvarin, ki jim je namen, prikrivati nedostatke v izdelavi, in ki povečujejo težo.
8.	Papuče:
Papuče morajo biti teh-le velikosti: za odrasle — 32 cm, 30 cm in 28 cm, za otroke pa — 22 cm. Vrhnje usnje mora biti iz rumenega telečjega loščilnega usnja, iz celega kosa; dovoljuje se pa do 10%, da sme biti pristavljeno, in to ob straneh po vrhnjem usnju znotraj; podplati na papučah morajo biti podloženi z belim strojenim ovčjim usnjem in polnjeni med zgornjim delom podplata in podlogo s ščetinami, tako da znaša debelina, odnosno višina te polnitve 1 cm.
Kravina (loščilno usnje) mora biti a) od rumenih telečjih kož; b) pod roko mehka in prožna, ne pa trda in negibka niti taka, da poči, če jo zviješ; c) skozi pomaščena v potrebni količini, in to z mešanico ribjega olja, drugih neškodljivih tolšč in strojarske masti (de-grasa) najmanj za 17%, največ pa do 30%; č) vlage ne sme imeti v sebi več ko 12%; d) pepela ne sme puščati več ko 2%; e) proste kisline ne sme biti;
f)	kravina (loščilno usnje) mora biti debela od 1*5 do 2-5 mm.
Podplati na papučah: a) morajo biti iz celega kosa, nikakor ne sestavljeni; b) ne smejo biti iz okraje-vine ali vratine; c) morajo biti izdelani iz usnja, ki se dobiva samo od zdrave živine, popolnoma enakomerni, brez zarez ali večjih ogrcev; č) morajo biti dobro strojeni in ne smejo imeti proste žveplene kisline v sebi;
d)	ne smejo biti obteženi s sredstvi, ki vplivajo na ljudsko zdravje in na kakovost usnja; e) prava stran (lice) mora biti dobro in zadostno prirejena — zglajena — gladka in čisto brez zarez; narobe stran (naličje) ne sme biti nikjer zgrbančena, nabuhla ali hrapava; f) barva podplatov mora biti zunaj svetla, v prerezu pa enakomerno zamolklo-temno-kostanjeva ali drugega odtenka, ki mora biti enoten in ne pomešan s svetlimi in temnimi progami; g) ne smelo dajati pepela več ko 2% in h) vodnega izcedka od 12 do 16%.
Pete na papučah: a) so dolge 6-5 cm do 7-5 cm;
b)	morajo biti sestavljene iz enega okvira in enega celega kosa usnja, tako da so debele 1 cm.
Izdelava: Podplati morajo biti sešiti z zgornjim usnjem z močnim povoščenim sukancem, in sicer 0-5 cm od svojega roba. Rob vrhnjega usnja mora Ibiti podvihan in v dveh vrstah z rumenim sukancem prešit. Šiv, s katerim je sešit vrhnji del (prava stran, lice) s podplatom, mora biti šivan z dobro tronitno dreto, povoščeno z rumenim voskom.
9. Rjuhe:
Rjuhe za postelje morajo biti dolge 230 cm in enostavno široke 150 cm. Rjuhe za koce za odrasle morajo biti dolge 240 cm in enostavno široke 160 cm, za otroke pa dolge 170 cm in enostavno široke 105 cm. Na vseh rjuhah mora biti ob krajih 1 cm širok rob.
Platno: Rjuhe morajo biti izdelane iz belega lanenega platna, iz čistega, dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov; z lanom ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti naškrob-ljena; vendar se to dovoljuje za snutek, in to toliko, kolikor je treba za njegovo tehniško obdelavo, a) Dovoljeni odstotek pepela — 1-30; b) najmanjša teža na lm! — 220 g; c) jačina na Šoprovem električnem dina-mometru na traku 40 X 5 cm v snutku — 65 kg, v votku — 52 kg; č) skupno število niti na prostoru 1 cm5 v snutku in votku — 34. Dovoljeni odstopek za platno: v teži 6 g na meter, v jačini samo do 3 kg ob vzajemnem dopolnjevanju med snutkom in votkom.
Rjuhe morajo imeti na obeh straneh po dolgem vtkane začetnice in mora biti vsaka črka visoka 10 cm. Začetnice morajo biti te-le: »M. S. P. in M. Z.< ali naziv banovine, n. pr. »M(oravska) B(anovina)« in letnica.
10. Prevleke:
Prevleke za blazine morajo biti dolge 82 cm in široke 52 cm. Prevleke za okrogle podglavnike morajo imeti v premeru 28 cm in biti dolge 84 cm, prevleke za trioglate podglavnike morajo biti dolge 53 cm, široke 84 cm, z dvema bočnima stranicama, ki tvorita pravokotni trikotnik 53 cm X 84 cm X 13 cm.
Platno: Prevleke morajo biti izdelane iz belega lanenega platna iste kakovosti kakor rjuhe, po tehniških pogojih, predpisanih v točki 9.
* Šiv mora biti dvojen, z močnim sukancem. V prevlekah za blazine morajo biti na stranici 52 cm izdelane 4 gumbnice enako daleč druga od druge, močno obšite z belim sukancem št. 10; na nasprotni strani pa 'morajo biti prišiti 4 koščeni gumbi za zapenjanje. Istotako mora biti pri prevlekah za trioglate podglavnike na stranici 53 cm, pri okroglih pa na stranici 84 cm po 7 gumbnic in po 7 koščenih gumbov.
11. Brisače:
Brisače morajo biti dolge 1 m, široke 48 cm z robom 1 cm na obeh koncih.
Platno: Brisače morajo biti izdelane iz belega lanenega platna, iz čistega, dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov; z lanom ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti na-škrobljena; vendar se to dovoljuje za snutek, in to toliko, kolikor je potrebno za njegovo tehniško obdelavo. Dovoljuje se: a) pepela — t-30%; b) najmanjša teža na lm2 — 240 g: c) jačina na Šoprovem električnem dinn-mometru v snutku — 70 kg, v votku — 90 kg; č) skupno
število niti na prostoru 1 cm2 v snutku in votku — 48. Dopustna razlika: v teži 6 g na meter, v jačini samo do 3 kg ob vzajemnem dopolnjevanju med snutk m in votkom. Brisače morajo imeti vtkane začetnice na obeh straneh po dolgem s črkami, visokimi najmanj 10 cm. Začetnice morajo biti te-le: »M. S. P. in N. Z.« ali naziv banovine n. pr. »D(unavska) B(anovina)« in letnica.
12.	Srajce:
Moške in ženske srajce morajo biti izdelane iz platna »Amerikanac. Platno »Amerikan« mora biti iz čistega, dobro predelanega bombaža, s katerim ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti naškrobljena; vendar se to dovoljuje za snutek, in sicer toliko, kolikor je treba za njegovo tehniško obdelavo, a) Število niti na 1 cm2 mora biti v snutku — 24, v votku — 26; b) jačina na Šoprovem električnem dinamometru na traku 15 X 5 cm v snutku — 57 kg, v votku — 62 kg; c) teža 1 m2 — 185 g.
Velikost moških srajc za odrasle:
št. 1
Dolžina srajce	100	cm
Prsna dolžina	120	„
Dolžina rokava od šiva	68	„
Širina rokava	v	zgornjem	delu	26	„
Širina rokava	v	spodnjem	delu	18	„
Dolžina zapestnice	26	„
Širina zapestnice	5	„
Dolžina ovratnika	43	„
Širina ovratnika	3	„
Velikost moških srajc za otroke:
Dolžina srajce Prsna širina Dolžina rokava od šiva Širina rokava v zgornjem delu Širina rokava v spodnjem delu Dolžina zapestnice širina zapestnice Dolžina ovratnika Širina ovratnika
Velikost ženskih srajc za odrasle:
št. 1
Dolžina srajce	120	cm
Prsna širina	110	„
Dolžina rokava od šiva	68	„
Širina rokava v zgornjem delu 26 „
Širina rokava v spodnjem delu 18 „
Dolžina zapestnice	24	„
Širina zapestnice	5	„
Dolžina ovratnika	40	„
Širina ovratnika	3	„
Velikost ženskih srajc za otroke:
Dolžina srajce
Prsna širina
Dolžina rokava od šiva
Širina rokava v zgornjem delu
Širina rokava v spodnjem delu
Dolžina zapestnice
Širina zapestnice
Dolžina ovratnika
širina ovratnika
št	.2	št.	.3
90	cm	70	cm
100	ii	90	99
64	99	60	99
24	99	22	99
16	99	15	99
23	99	20	99
5	99	5	99
41	99	39	99
3	99	3	99
št	.1	št,	.2
87	cm	73	cm
57	'9	42	99
54	99	45	99
20	99	17	99
14	99	12	99
20	99	18	99
4	99	4	99
33	99	34	99
3	99	3	99
št	.2	št,	.3
100	cm	90	cm
90	99	70	99
64	99	60	99
24	99	22	99
16	99	15	99
22	99	20	99
5	99	' 5	99
38	99	36	99
3	99	3	99
št	.1	št	.2
90	cm	85	en?
60	99	50	99
54	99	45	99
20	99	17	99
12	99	10	99
18	99	16	99
4	99	4	99
34	99	32	99
2	99	2	n
Šiv mora biti dvojen, šivan z močnim sukancem. Na csako srajco se mora močno prišiti 5 koščenih gumbov, in to: 1 na ovratniku, 2 na prsih in po 1 na zapestnicah zapenjanje, z ustreznimi gumbnicami, ki so izdelane Slsto in dobro obšite z močnim belim sukancem št. 10.
13. Srajce za umobolne:
' Velikost in izdelava teh srajc po vzorcih, veljavnih v duševnih bolnicah.
Platno: Srajce za umobolne morajo biti izdelane iz sirovega lanenega platna, iz dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov; z lanom ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin niti Rivalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti nadrobljena; vendar se to dovoljuje za snutek, in sicer toliko, kolikor je potrebno za njegovo tehniško obdelavo. a) Dovoljeni odstotek pepela — 0-84, b) teža 1 m3 naj-manj — 290 g; c) skupno število niti na prostoru 1 cm2 — 27 in č) jakost na Šoprovem električnem dinamometru na traku 40 X 5 cm v snutku — 157 kg, v votku — 124 kg.
14. Spodnje hlače:
Spodnje hlače morajo biti izdelane iz platna »Ame-rdana« iste kakovosti kakor za srajce, po tehniških pogojih, predpisanih v točki 12.
Velikost spodnjih hlač:
št. 1 št. 2 št. 3 Dolžina	109	cm	105	cm	99	cm
Širina okoli pasu	59	„	54	„	49	„
Kolkova širina (život)	.	59	„	54	„	49	„
Širina hlačnice v spodnjem delu 20	„	18	„	16	„
Šiv mora biti dvojen, šivan z močnim sukancem. Na Pasu spodnjih hlač mora biti rob 3 cm, skozi katerega se poteguje močna bela vrvica, dolga 150 cm; na hlačnicah je tudi prišita na robu enaka vrvica za vezanje.
15. Bolniški plašči:
Platno: Bolniški plašči morajo biti izdelani iz lanenega gradelna z Ibelo-modrimi ali belo-rdečimi enakomernimi progami po dolžini blaga. Modre ali rdeče proge morajo biti stanovitne. Laneno platno mora biti izdelano Jz čistega, dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov. Z lanom ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. preja ne sme biti naklejena ali naškrobljena; vendar se dovoljuje to za snutek, in sicer toliko, kolikor je potrebno za njegovo tehniško obdelavo, a) Dovoljeni odstotek Pepela — 1-30; b) najmanjša teža na 1 m3 — 230 g; c) jačina na Šoprovem električnem dinamometru na traku 40X5 cm v snutku — 55 kg, v votku — 70 kg; 2) skupno število niti na prostoru 1 cm3 v snutku in votku — 40. Dopustna razlika za platno: v teži 6 g na meter, v jačini samo do 3 kg ob vzajemnem dopolnjevanju med snutkom in votkom.
Velikost bolniških plaščev:
Hrbtna dolžina Hrbtna širina Dolžina rokava od šiva Prsna širina Spodnja širina Širina ovratnika (ležečega)
Dolžina ovratnika
Dolžina pasa Širina pasa
št	.1	Št	.2	Št,	.3
128	cm	122	cm	116	cm
48	,,	46	11	45	11
68		64	11	60	11
144	v	132	H	120	11
210		200	9»	196	
10	»	10		10	
50		48	11	46	««
26		24	11	24	11
18		17		17	1i
130	»1	130	„	130	„
5	»»	5	11	5	11
Izdelava. Šiv mora biti dvojen, šivan z močnim sukancem. Na plašču mora biti čvrsto prišitih 5 koščenih gumbov z ustreznimi gumbnicami za zapenjanje gumbov. Gumbnice so izdelane čisto in dobro obšite z močnim belim sukancem št. 10. Na pasu so 3 beli koščeni gumbi s 3 ustreznimi gumbnicami za zapenjanje v razdalji po 8 cm.
Na plašču ob straneh zunaj 2 žepa iz enakega platna, čisto izdelana, 18 cm dolga in 15 cm široka.
16. Krila in jopice:
Platno: Krila in jopice morajo biti izdelane iz enakega lanenega gradelna, kakor bolniški plašči, in morajo povsem ustrezati tehniškim pogojem, označenim v točki 15. za to platno.
Velikost jopic:
št. 1 št. 2 št. 3
Dolžina sprednjega in zadnjega dela	70	cm	75	cm	80	cm
Hrbtna širina	45	„	48	„	50	„
Prsna širina	54	„	58	„	60	„
Širina črez kolke	65	„	68	„	70	„
Dolžina rokavov z zapestnicami 4 cm
Zgornja širina rokava Spodnja širina rokava Dolžina zapestnice širina ovratnika Dolžina ovratnika Rob na prsih jopice Rob na spodnjem delu
50 „ 24 „ 20 „ 28 „ 0-7 „ 39 „ 2-5 „ 2 „
60 „ 30 „ 26 „ „	32	„
0-8 „	0-8 „
55
28
24
30
40
2-5
2
41 „ 2-5 „ 2 „
Velikost krila:
št. 1 št. 2 št. 3 83 cm 88 icm 90 cm 2-50
2-50
178 „	188
Dolžina brez pasa Širina pasa	2-50
Širina krila iz 2 pol	168
Izdelava: Jopice in krila morajo biti šivane z dvojnim šivom in z močnim belim sukancem. Na prsih jopice mora biti čvrsto prišitih 5 koščenih gumbov v. razdalji po 12 cm, na zapestnicah rokavov pa po 1 gumlb, z ustreznimi gumbnicami, dobro obšitimi s sukancem št. 10. Pole krila morajo biti v pasu nabrane z belim trakom za vezanje, širokim 1 cm in dolgim 50 cm.
17. Nogavice:
Velikost nogavic: večje morajo imeti stopalo dolgo s peto vred 28 cm, stan (zgornji del) z robom (10 cm) 33 cm; manjše — stopalo s peto dolgo 26 cm, stan (zgornji del) z robom (10 cm) 33 cm. Otroške — stopalo s peto dolgo 20 cm, stan (zgornji del) z robom (10 cm) 33 cm.
Nogavice z robom vred morajo biti izdelane iz bombaževega sukanca, debelega 2 niti; prsti in peta pa ojačeni s še 1 nitjo, t. j. skupaj 3 niti. Barva mora biti svetlo pepelnata.
18. Vreča za bolniško obleko:
Vreča za bolniško obleko mora biti izdelana iz sirovega lanenega platna v velikosti 50 X 95 cm.
Platno mora biti iz lanene preje, enakomerno gosto, brez pazderja in tkalnih napak.
Najmanjša teža platna na lm2 — 600 g, jačina na Šoprovem električnem dinamometru na traku 40 X 5 cm v snutku 40 kg, v votku pa 27 kg. Skupno število niti na prostoru 1 cm3 v snutku in votku po — 13 dvojnih niti.
Izdelava: Vreča mora biti naokrog obšita z dvojnim šivom, z močnim sukancem št. 10. Zgoraj pri od-
prtini obšita z dvojnim šivom 5 cm na široko. Na šivu je pritrjenih na razdaljo 8 cm skupno 8 mednih obročkov po 10 mm v notranjem in 25 mm v zunanjem premeru, skozi katere se poteguje konopna vrvica, debela 5 do 6 mm, tako, da se da vreča na odprtini zadrgavati in obešati.
19. Zdravniški plašči — ogrinjači:
Velikost in izdelava zdravniških plaščev je ista, kakor pri bolniških plaščih, označenih v točki 15. tega paragrafa; dodaja se samo še en žep iste velikosti na prsih z leve strani in na spodnjem delu rokavov prepas iz enakega platna, širok 4 cm in dolg 16 cm, z dvema gumbnicama na prepasih in dvema koščenima belima guip|>oma na rokavu v razmaku 5 cm za zapenjanje.
Platno: Zdravniški plašči morajo biti izdelani iz belega lanenega platna, iz dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov; z lanom pe smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti naškrobljena; vendar se dovoljuje to za snutek, in to toliko, kolikor je potrebno za njegovo tehniško obdelavo.
a) Dovoljeni odstotek pepela — P30; b) najmanjša teža na 1 m3 — 197 g: c) jačina na Šcprovem električnem dinamometru na traku 40X5 cm v snutku — 52 kg, v votku — 42 kg; čl skupno število niti na prostoru 1' cm3 v votku in snutku — 40. Dopustna razlika za platno: v teži se ne dovoljuje, v jačini samo do 3 kg ob vzajemnem dopolnjevanju med snutkom in votkom, v gostoti samo po 2 niti na 2 'A cm3 ob vzajemnem doool-njevanju med snutkom in votkom.
20. Bolničarski plašči:
Velikost in izdelava bolničarskih plaščev je ista, kakršna pri bolniških plaščih, opisanih v točki 15. tega paragrafa.
r Platno: Bolničarski plašči morajo biti izdelani iz 'sirovega lanenega platna, iz dobro predelanega lanu, dobro očiščenega in dobro omikanega drvenih delov; z lanom ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme hiti naklejena niti naškrobljena; vendar se dovoljuje to za snutek, in sicer toliko, kolikor je potrebno	za	njegovo	tehniško obdelavo,
a)	Dovoljeni odstotek pepela	— l-30;	b) najmanjša	teža
na Im* — 342 g; c) jačina na Šoprovem električnem dinamometru na traku 40X5 cm v snutku — 112 kg, v votku — 98 kg; č) skupno število niti na prostoru 1 cm3 — 40 do 42. Dopustna razlika za platno: v teži •	)	pod	označeno	težo se razlika ne dovoljuje, v jakosti samo
do 3 kg ob vzajemnem dopolnjevanju med snutkom in votkom, v gostoti samo po 2 niti na 2'A cm3’ob vzajemnem dopolnjevanju med snutkom in votkom.
21. Predpasniki in čepice za kuharje:
Velikost predpasnikov:
Dolžina predpasnikov	po	sredi —	105 cm;
dolžina predpasnikov	ob	straneh	— 82 cm;
prsna širina predpasnikov — 34 cm.
Izdelava: Na zgornjem delu predpasnika so krajci zapognjeni v trikotnik; dve stranici sta dolgi po 25 cm, tretja stranica 35 cm. Stranica 35 cm je zavihana na znc.traj In skozi obšita. Na trojnem oglu sta z obeh spodnjih strani prišita dva traka, iz istega platna dvojno sešita, dolga 50 cm, široka 2 cm, za vezanje okrog života; na obeh zgornjih delih trikotnika je prišit trak za okrog vratu iz enakega platna, dolg 60 cm. širok 2 cm, dvojno sešit. Na sprednjem delu predpasnika zunaj z desne stra-
ni je prišit z dvojnim šivom žep iz enakega platna v razdalji 35 cm od zgornjega dela predpasnika, 50 cm pa od spodnjega dela, tako, da je nameščen na prsih; žep je širok 20 cm, visok pa 18 cm. Na zgornjem in spodnjem delu predpasnika je rob širok 1 cm. Šiv je oovsod dvojen, z močnim belim sukancem.
Velikost čepice: dolžina čepice — 28 cm; višina na sredi — 11 cm; višina spredaj in zadaj — 7 cm; velikost za glavo — 56 cm, 58 cm, 60 cm in 62 cm. Izdelava: Na spodnjem delu je okrog čepice ovalen šiv, širok 5 cm, dvojno šivan z močnim belini sukancem.
Platno: Za predpasnike in čepice mora biti belo laneno platno iste kakovosti, kakor je določeno zg bolničarske plašče v točki 19. tega paragrafa.
22.	Oglavne poveze in zdravniške čepici
Velikost oglavne poveze: širina 50 cm, dolžina 46 cm. Izdelava: Z ene strani je oglavna poveza ovalne oblike. Na ravnem delu je rob, širok 7 cm, ob strani roba pa je trak iz enakega platna, širok 4 cm, dolg 50 cm, dvojno prešit, zaradi vezanja okrcg glave.
Velikost čepice: višina — 18 cm, širina — 55 cm, 56 cm, 57 cm, 58 cm, 59 cm in 60 cm.
Na zgornjem delu čepice je rob širok 5 cm. Dno čepice okroglo, ustrezajoče širini čepice.
Platno mora biti za oglavne poveze in zdravniške čepice iz dobrega belega Sifona, ki je izdelan iz čistega dobrega bombaža, s katerim ne smejo biti pomešana vlakna drugih rastlin ali živalska vlakna. Preja ne sme biti naklejena niti naškrobljena; vendar se dovoljuje to za snutek, in sicer toliko, kolikor je potrebno za njegovo tehniško obdelavo, a) Za oglavne poveze --število niti na 1 cm3 v snutku in votku — 60; jačina na Šoprovem električnem dinamometru na traku 15X5 cm v snutku — 43 kg, v votku — 38 kg. b) Za čepioe — skupno število niti na 1 cm2 v snutku in votku —• '40 do 42; jačina na Šcprovem električnem dinamometru pa v snutku — 65 kg, v votku — 59 kg.
III.
Specialni inventar.
§ 5.
Specialni inventar vsake bolnice in socialnorzdrav-stvene ustanove sestavljajo:
I.	Oprava ambulant, operacijskih dvoran, previ-jališč, rentgenovskih kabinetov, lekarn, laboratorijev, sterilizacijskih sob, sob za umivanje in kopanje, jedilnic, pisarn, čakalnic, sob za osebje, skladišč, kuhinj, pralnic in ostalih bolničnih prostorov in vrtov;
II.	perilo, potrebno za te prostore, in
III.	posoda, priprave in orodje za te prostore. Potrebe specialnega inventarja za vsako bolnico in socialno-zdravstveno ustanovo predpisujejo specialne strokovne komisije, sestavljene iz upravnika (zdravnika do-tične ustanove), inženjerja-tehncloga ali kemika in višjega uradnika ekonomske stroke pri ministrstvu ali banovinskih upravah.
Te komisije izdelajo tehniške pogoje za specialni inventar; pri tem se drže predpisov, odrejenih za redni inventar iz § 4. tega pravilnika, in sestavijo spiske v dveh izvodih o potrebnem specialnem inventarju, ki jih
Posije dotična ustanova pristojni banski upravi ali ministrstvu v odobritev.
Ministrstvo, odnosno banske uprave vzporede te spiske med seboj in prilagode vse potrebe enemu tipu; P|av tako jih prilagode njih tehniškim pogojem, predpisanim v § 4. tega pravilnika zato, da se utegne na-av. i tudi specialni inventar, če le mogoče, od domačih Podjetij. En odobreni izvod takega spiska se vrne vsaki ->°lnici in ustanovi v nadaljnje pristojno postopanje, rugi izvod pa se obdrži za lastno kontrolo.
IV.
Nabava bomičnega inventarja.
§ 6.
01) začetku vsakega proračunskega leta sestavijo
državne in banovinske bolnice in socialno-zdravstvene »uinove spiske potrebnega rednega in specialnega bol-
kr jvi 'tlvei}tarja po §§ 3. in 5. tega pravilnika po editih, določenih za ta nameri, z označbo vsote, partije
pozicije proračuna, in vroče te spiske najkesneje do ne 1- junija vsakega leta, in sicer: vse bolnice in socialno-zdravstvene ustanove, ki obremenjajo banovinski proračun, — dotični banski upravi, one pa, ki obremenjajo iz-avni proračun, — ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje.
Vsaka banska uprava, odnosno ministrstvo preizkusi f spiske, ali ustrezajo odredbam tega pravilnika in pro-ra uhski možnosti, vpiše vse potrebne popravke in sestavi po teh spiskih nove spiske po skupinah istovrstnih Predmetov, kjer označi posebej količine za vsako bolnico in sccialno-zdravstveno ustanovo in pa občo količino vsake skupine potrebnih nabav.
Po spiskih, tako sestavljenih po skupinah istovrstnih predmetov, razpiše vsaka banska uprava za /se svoje bolnice in socialno-zdravstvene ustanove, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pa za vse bolnice in ustanove, ki obremenjajo njen proračun, po skupinah Javne ponudbene dražbe (ofertalne licitacije) za izdelavo bol ničnega inventarja, in to po predpisih člena 82. zakona o državnem računovojlstvu* in po dopolnitvi člena 72. Pravilnika o • poslovanju računovodstvenili odsekov pri ministrstvih in o računovodstveni službi pri nakazovalcih z odločbo ministra za finance št. 19.280/11 z dne 19. februarja 1932.**
§ 7.
V oglasih teh licitacij za izdelavo bolničnega inven-orja, objavljenih v »Službenih novinah« po predpisih olona 89. zakona o državnem računovodstvu, mora biti mimo drugega navedeno tudi to-le: količina potrebnih Predmetov; ustrezne točke § 4. tega pravilnika glede tehniških pogojev za redni inventar, za specialni inventar Pa jo označiti, da se nabavlja po predpisanih pogojih; potrebni dokazi o sposobnosti vsakega ponudnika, udeležiti se teh licitacij po § 8. tega pravilnika.
§ 8.
Pravico, udeleževali se licitacij za izdelavo bolničnega inventarja, imajo samo domača obrtna in industrijska Podjetja po predpisanih »ugodnostih za povzdigo delavnosti v državi«, § 196., točka 1., in § 197., točka 1., zako-jm^o obrtih, in po členu 85. a, prvem odstavku, zakona
* Prim. »Uradni list« št. 57/23 (290/91) iz 1. 1922.
** »Službeni list« št. 230/20 iz !. 1932.. prvotni pravnik gl. »Uradni list« št. 112/27 iz 1. 1929.	|
o državnem računovodstvu, ker so tehniški pogoji, predpisani s tem pravilnikom za bolnični inventar, prilagojeni domači delavnosti, da utegne država, nabavljaje neposredno od domačih proizvodnikov, doseči pri teh nabavah ugodnejše cene.
Zato je potrebno, da predloži vsak ponudnik na dan licitacije razen dokazov — potrdil pristojnih obrtnih, odnosno industrijskih zbornic v smislu odločbe ministrstva za finance D. It. br. 195.100 z dne 16. novembra 1929. — o svoji sposobnosti, udeleževati se teh licitacij, če ne proizvaja sam vsega materiala, potrebnega za izdelavo draženih predmetov, tudi onih domačih podjetij, ki bodo ob dobavi izdelala ta material v svojih podjetjih v državi, ka.<or to. predpisujejo'§ 196., odstavek (2), točke 1., 2. in
3.,	in odstavek (3), zakona o obrtih.* Tudi te zaveze mora potrditi pristojna obrtna, odnosno industrijska zbornica.
Toda če ne bi domača podjetja utegnila izvršiti izdelave nekaterih predmetov bolničnega inventarja ali če bi nastopil primer iz člena 85. b zakona o državnem računovodstvu, je postopati po predpisih tega člena in skladno s § 198., odstavki (2), (3) in (4), zakona o obrtih.
§ 9-
Po licitacijah, izvršenih skladno s členi 95., 95.a, 95. b, 95. c, 95. č in 96. zakona o državnem računovodstvu in s § 71., točko 1., finančnega zakona za proračunsko leto 1932./33.,** vroče ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje in vse banske uprave po tem ministrstvu predmete licitacij v odobritev ministrstvu za finance, odboru za oceno državnih nabav.
Po odobritvi nabav vpiše ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno vpišejo banske uprave v pogodbe z dobavitelji, razen ustreznih odredb zakona o državnem računovodstvu, tudi odredbe iz §§ 201. do 204. zakona o obrtih, razen § 200. tega zakona, čigar veljavnost je cdgodena za leto dni, in odrede obenem, da se zavaruje izplačilo iz kreditov, otvorjenih za one nabave, ki obremenjajo državni proračun, pri blagajni dr-žavne blagajne, za one pa, ki obremenjajo banovinske proračune, pri blagajnah banovinskih uprav.
V.
Prevzem nabavl jenega bolničnega inventarja.
§ io.
Prevzem nabavljenega inventarja se mora kar naj-strcže opraviti in ugotoviti, ali ustreza povsem predpisanim tehniškim pogojem. Zaradi tega je treba izvršiti vse potrebne kemijsko-mehaniške raziskave in analize. Material, ki ne ustreza predpisanim tehniškim pogojem, se mora zavrniti in ne sme biti sprejet niti ob kakršnemkoli popustu pri pogojenih cenah.
§ H-
Komisijo za prevzem dobavljenega inventarja, ki jo odredi ministrstvo za socialno politiko in narodno'zdravje, odnosno jo odrede banske uprave, sestavljajo trije člani, in to: zdravnik, inženjer-tehnolog, odnosna kemik in višji uradnik ekonomske stroke.
1.	Dobavitelj mora prijaviti izdelano blago v prevzem ministrstvu, odnosno banski upravi in sme zahte-
* »Službeni list« št. 572/76 iz 1. 1931.
** »Službeni list« št. 281/28 iz 1. 1932.
vati, naj se prevzem izvrši v prostorih njegovega podjetja. Če leži to podjetje zunaj sedeža dotične ustanove, inora trpeti dobavitelj po zakonu določene stroške komisijskih članov in položiti vsoto, ki jo določijo za to ministrstvo ali banske uprave, pri njih blagajnah; te ugo-tove po prevzemu blaga komisijske stroške dokončno.
2. Komisija izvrši pregled prijavljenega blaga, odvzame ogledke, potrebne za raziskavo, zapečati te ogled-ke in jih pošlje državnemu kemijskemu laboratoriju pri Centralnem higienskem zavodu v Beogradu ali pri drugem banovinskem zavodu, ki ima zato potrebne aparate in priprave, zaradi kemijsko-mehaniškega preizkusa po določenih tehniških pogojih. Tudi prijavljeno blago mora prevzemna komisija do končnega prevzema'zapečatiti.
3. Ti laboratoriji morajo izvršiti preizkus njim poslanih ogledkov po uradni dolžnosti v 3 dneh po prejemu ogledkov in vrniti obenem s poročili o izidu preizkusa ostanke ogledkov, zapečatene z lastnim pečatom. Stroški za odpošiljatev ogledkov in njih vrnitev obremenjajo dobavitelja iz položene vsote, čas za preizkušanje pa se mu ne šteje v dobavni rok. Tj ogledki se ne vračunijo v naročeno količino blaga.
4. Ko prejme poročilo o preizkusu, odloči komisija, ali se naj blago sprejme ali zavrne. V poslednjem primeru sme dati dobavitelj zavrnjene nabave po izvedencih pregledati, kakor to predpisuje člen 99. b zakona o državnem računovodstvu.
5. Prevzeto blago, pripravljeno po partijah, kakor to mora biti določeno v dobavnih pogodbah, odpošlje komisija ob stroških in s sredstvi dobaviteljev takoj vsaki bolnici in ustanovi, za katero je naročeno, obenem z re-verzom v dveh izvodih, na katerih mora bolnica ali ustanova potrditi prejem in jih komisiji v 3 dneh vrniti.
6. Ko se ji vrne reverz, overovi komisija račune dobaviteljev in jim priloži prvi izvod reverza, ki nadomešča potrdilo upraviteljev na računih in ima isto veljavo, ko so prevzele dotične bolnice in ustanove blago v upravljanje. Na to pošljejo te račune z nalogom za izplačilo, kakor to predpisujejo členi 63. do 66. zakona o državnem računovodstvu, pristojni blagajni v izplačilo. Drugi izvod reverza se hrani pri ministrstvu, odnosno pri banski upravi, kjer se vodi glavna knjiga o bolničnem inventarju vseh podrejenih bolnic in ustanov, kakor to predpisuje § 14. tega pravilnika; vanjo je vpisovati tudi vse podatke o teh nabavah.
VI.
Upravljanje, popravljanje in izločanje bolničnega inventarja.
§ 12-
Pravilno uporabo bolničnega inventarja morajo nadrejeni starešine stalno nadzirati in kontrolirati; ti morajo paziti, da se inventar čuva, in ne dovoljevati, da se z njim nemarno ravna, in tudi zabranjevati, da se ne izvaja pranje, čiščenje in desinficiranje z raznimi škodljivimi kemikalijami, ki ugonabljajo material.
Vsak upravitelj odgovarja materialno za bolnični inventar, ki ga on upravlja, ki se pa ugonobi pred ro-kovi trajanja, določenimi v § 3. tega pravilnika. Upravitelj je lahko povračila škode oproščen samo, če sprejme ministrstvo ali ibanska uprava v vednost njegovo opravičbo, da se je inventar pred odrejenimi rokovi obrabil ali da je bil ugonobljen, toda ne zbog nemarnega ravnanja z njim.
§ 13-
Bolnični inventar, nabavljen po predpisanih tehniških pogojih teh pravil, mora trajati ob pravilnem ravnanju najmanj toliko časa, kolikor je določeno za redni inventar v razpredelnici § 3. tega pravilnika, specialni inventar pa dobo, odrejeno za poedine stvari po komisiji, ki sestavlja tehniške pogoje za ta inventar skladno s § 5. tega pravilnika.
Po preteku označenih rokov trajanja za poedine predmete se popolnjuje bolnični inventar vsako leto v takšni količini, kolikršno število predmetov pride iz rabe.
§ 14.
Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, odnosno banske uprave vodijo odslej glavno knjigo bolničnega inventarja, v katero vpisujejo posebej za vsako bolnico in socialno-zdravstveno ustanovo ves nabavljeni, popravljeni in izločeni bolnični inventar po teh-le obrazcih in označenih razpredelkih:
1.
Datum in številka nabavne pogodbe	Količina in predmet nabave		Cena na bavljenih predmetov	Datum ln številka reverza bolnice o prejemu nabavljenega blaga		Pri pomba
			2.			;•
Datum in številka pogodbe 0 popravilu	Količina in vrsta predmetov za popravilo (popis popravilu)		Cena za pocdino popravljene predinole	Datum In številka reverza bolnice o prejemu popruvl|e-nth predmetov		Pri- pomba
			3.			
Količina in imenovani© izločenih stvari	Nakupna vrednost in vrednost popravil;,	čas trajanja (leta, meseci ali dnevi]	Datum in številka odobrila in način izločitve	Od izločitve dobljena vsota	Pripomba	
Istotako	je tudi v	saka bol	nica in	/saka soc	ialno-zdrav-	
stvena ustanova dolžna voditi točno svoje obstoječe knjige bolničnega inventarja in zapisovati v knjigah in na stvareh samih prejeti novi ali popravljeni, kakor tudi za izločitev odobreni inventar.
§ 15.
Mala popravila bolničnega inventarja, ki ne presegajo na leto skupaj vsote 5.000 dinarjev, smejo izvrševati dotične bolnice in socialno-zdravstvene ustanove samostojno iz kreditov, ki so jim dani na razpolago za ta namen.
Večja popravila bolničnega inventarja morajo biti izvršena tako, kakor nabava novega inventarja in kakor je določeno v §§ 5. do 11. tega pravilnika.
§ 16.
Zaradi izločitve obrabljenih stvari inventarja je postopati skladno s členom 86., točkama 15. in 16., zakona o državnem računovodstvu in s členi 7., 18. in 19. pravilnika za izvrševanje tega zakona.*
Pristojna oseba, ki upravlja bolnični inventar, mora predložiti konec koledarskega leta svojemu starešini Plsmen referat s seznamkom stvari, ki jih predlaga za izločitev, v dveh izvodih. Seznamek mora imeti te-le razpredelke: 1. zaporedno številko; 2. količino in popis stvari, ki se predlagajo v izločitev; 3. izpisek iz knjige inventarja, kjer so stvari vpisane; 4. dan, mesec in leto, ptl katerega so stvari v rabi; 5. vrednost stvari po inventarju in 6. zakaj se predlagajo stvari v izločitev, ali zbog (dolge uporabe) obrabe ali pa, ker so se pri ravnanju po nepazljivosti ugonobile.
. Po tem upraviteljevem pismenem referatu in po se-znamku, priloženem temu referatu, odredi nakazovalec (starešina ustanove), da se sestavi komisija treh članov; ta pregleda pazljivo predlagane stvari, vzporedi sezna-niek stvari z inventarjem, ga primerja s knjigo inven-nrja in predloži po dokončanem pregledu obrazloženo mnenje: ali naj se vse predložene stvari izločijo ali naj se po opravljeni izločitvi neke stvari še uporabljajo za druge namene ali naj se dajo naprodaj ali pa se naj komisijski sežgo — uničijo.
Ko prejme starešina poročilo komisije, sestavljeno v .dveh izvodih, obenem s seznamkom stvari, predloženih v izločitev, tudi sestavljenim v dveh izvodih, predloži komisijsko poročilo s svojim mnenjem vred takoj ministrstvu, odnosno banski upravi v pregled in odobritev, obenem s seznamkom stvari, predloženih za izločitev.
Ministrstvo, odnosno banska uprava izda svojo odločbo o izločitvi inventarja skladno s §§ 12. in 13. tega pravilnika, členom 86., točkama 15. in 16., zakona o državnem računovodstvu in členi 7., 18. in 19. pravilnika za izvrševanje tega zakona ter pošlje svojo odločbo s Prvim izvodom komisijskega poročila in seznamka stvari, predloženih za izločitev, dotični ustanovi v nadaljnje postopanje, drugi izvod pa pridrži potem, ko so se izločene stvari vpisale v glavno knjigo bolničnega inventarja, za svoj arhiv.
VII.
Končne odredbe.
t	§	17.
Obstoječi bolnični inventar, ki ne ustreza tehniškim Pogojem tega pravilnika, se mora tudi še nadalje uporabljati, dokler se ob možnih popravilih ne obrabi, če ne povzroče ta popravila velikih izdatkov.
§ 18.
Ta pravilnik dobi obvezno moč za vse državne in anovinske bolnice in socialno-zdravstvene ustanove v 'raljevini Jugoslaviji od dne, ko se razglasi v »Službenih oovinah«, in odtlej prestanejo veljati vsi prejšnji pred-pisi, naredbe, navodila in razpisi, ki jim nasprotujejo.
V Beogradu, dne 3. maja 1932.; O. br. 8438.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r.
Minister za finance ^	dr. Milorad Dordevič s. r.
. . * prim. »Uradni list« št. 10/7, odnosno št. 186/67 iz leta 1922.
662.
Razpisi.*
Dopolnitev razpisa št. 26.140/1V-932** o predložitvi dokazov o prijavljenem in plačanem davku po zakonu o neposrednih davkih, ko se zahtevajo carinske ugodnosti.
Ko se zahtevajo ugodnosti, navedene v razpisu št. 26.140/IV z dne 27. avgusta 1932., se smejo predložiti prepisi potrdil o plačanem davku, ki jih overavlja po plačilu predpisne takse starešina urada, ki ugodnost daje, odnosno starešina urada, ki blago po ugodnosti ocarinja. Potrdilo o plačanem davku, odnosno njegov overovljeni prepis je treba priložiti odobrilu, s katerim se ugodnost daje.
Blago se ocarini po ugodnosti, če se predhodno ugotovi, da rok iz predloženega dokazila o plačanem davku ni minil. Če se ugotovi nasprotno, se ocarinjenje ne opravi, dokler oni, ki zahteva ugodnost, ne plača davka in ne predloži o tem dokaza.
Pri dajanju navedenih ugodnosti kakor tudi pri oca-rinjanju blaga po teh ugodnostih se ocenja veljava potrdila o plačanem davku po odredbah iz odločbe ministra za finance št. 10.354 z dne 31. januarja 1929.
Ta razpis, kot dopolnitev razpisa št. 26.140/IV z dne 27. avgusta 1932., stopi v veljavo na dan, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 27. septembra 1932.; št. 29.220/IV.
Minister za finance dr. Mil. II. Dordevič s. r.
O analizi blaga iz tar. št. 176. uvozne carinske
tarife.
Ker se brez preizkusa v kemijskem laboratoriju ne d& vselej zanesljivo ugotoviti, ali gre za lahka ali pa za težka olja iz tar. št. 176. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, naročam carinarnicam, naj pri ocarinjanju olj iz tar. št. 176. v predlogu zakona o obči carinski tarifi vselej vroče kemijskemu laboratoriju ogledke v preizkus.
V Beogradu, dne 28. septembra 1932.; št. 29.270/1V.
Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r.
Carinski postopek za opravljanje shraniščnih ekspedicij blaga pri beograjski carinarnici, priglašenega za privatna carinska shranišča v okolišu drugih carinarnic.
Minister za finance je pod št. 29.227/IV z dne 28. septembra 1932. na osnovi členov 220. in 273. carinskega zakona odločil tako-le: Carinski oddelek sme dovoljevati, da se otvorijo privatna carinska shranišča, toda s pogojem, da se prijavlja blago za sliranišče s sbraniščno deklaracijo glavni carinarnici v Beogradu, ki vroči blago po
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
29.	septembra 1932., št. 225/LXXXVI/614.
** »Službeni listi št, 601/71 iz 1, 1932.
tako izvršenem ocarinjenju s shraniščno deklaracijo carinarnici, pri kateri je carinsko stranišče. Glavna carinarnica v Beogradu razbremeni v takem primeru svoj shraniščni kontrolnik s potrdilom namembne carinarnice. Namembna carinarnica se obremeni po vročeni shraniščni deklaraciji v straniščnem partijalniku.
Iz pisarne ministrstva za finance — oddelka za carine v Beogradu, dne 28. septembra 1032.; št. 29.227/1V.
663.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 186 z dne 15. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 1. avgusta 1932. so bili odlikovani: z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje dr. Rak Janko, sreski sanitetni referent v Gornjem gradu; z redom Sv. Save IV. stopnje Košenina Fran, javni notar v Gornjem gradu in z redom Sv. Save V. stopnje Zipkin Viktorija v Gornjem gradu.
Številka 187 z dne 16. avgusta 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. julija ,1932. je Ibil postavljen pri direkciji drž. železnic v Ljubljani v III. položajni skupini 1. stopnje za pomočnika direktorja Gajič Svetolik, dosedanji načelnik ekonomskega oddelka generalne direkcije drž. železnic iste položajne skupine in stopnje.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 21. julija 1932. so bili postavljeni: pri direkciji drž. železnic Ljubljana v IV. položajno skupino 1. stopnje za višje svetnike: Juršek Mihael in Ladiha Ludvik, dosedanja višja svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje; v
IV. položajno skupino 2. stopnje za svetnike: Planinšek Franc, Kunaver Franc in Weinbe-ger Friderik, dosedanji svetniki V. položajne skupine; v
V. položajno skupino za svetnike: Hinterlechner Franc, Smrdu France, Leskovšek Drago, Bučar Julij, II o n z a k Franc in Hazlakijevič Valdemar, dosedanji poverjeniki VI. položajne skupine; za inšpektorje Mrak Janez, Hubalek Maksimilijan in Maselj Andrej, dosedanji višji kontrolorji VI. položajne skupine; v VI. položajno skupino za poverjenika: Taler Emil in Benko Leopold, dosedanja višja pristava VII. položajne skupine; za višje kontrolorje: Grimšič Franc, Blažon Franc, Šmauc Jernej, Brence Valentin, Kuster Ivan, Bošnjak Djordje, Rutar Ivan, Sturz Rudolf, Blaž Karol, Ješe Pavel, Majcen Franc, Jeruc Viktor, Rožanc Mihael. Gostič Anton, Vranjek Janko, Mihič Alojzij, Hvala Hieronim, Novak Janez, Likar Rudolf, Nahtigal Friderik, Pirkmajer Gabrijel, Čerine Andrej, Cukato Ivan, Mejak Rudolf, Čelan Valentin in Erjavec Alojzij, dose-
danji kontrolorji VIL polož. skupine; v VIL polož. skupino za višja pristava: Lavrič Rudolf in Završnik Jožef, dosedanja pristava Vlil. položaj, skupine; za kontrolorje: Bolka Frančišek, Matekovič Dragotin, Majcen Anton, Cekal Frančišek, Lenassi Herman, Lapajne Karol, Širci Mirko, Sedej Frančišek, Drašlar Jožef, Bavdek Viktor, Jelenec Franc, Mešiček Hugo, Vrabec Mihael, Pihlar Franc, Kepec Ivan in Korošec Alojzij, dosedanji prometni uradniki VIII. položaj, skupine; Rainer Feliks, in Fabjančič Franc, dosedanja tehnična uradnika VIII. položajne skupine; Kampuš Rafael, Špindler Rudolf, Kruh Ivan, Zakotnik Leopoldina, Prešern Rudolf, Parma Bruno, Jer še Viljem, Likar Stanislav, Kastelic Ivan, Pakiš Jožef, Štrukelj Albert, Vohinje Janez, Jeretin Rudolf, Cerkvenik Angelo, Andolšek Janez, Pavlovčič Frančišek, Zakrajšek Jožef, Vokač Jožef, Gruden Marčelj, Kragelj Friderik, Uršič Fr., Gregorač Frančišek, Ravtor Stanislav, Gajšek Vladimir, Novak Martin, K e sl er Franc, Ajdič Avguštin, Turšič Rudolf, Artič Franc, Romavh Peter in Lasbaclier Karol, dosedanji administrativni uradniki Vlil. položajne skupine; za glavnega arhivarja Šnajder Anton, dosedanji oficial VIII. položajne skupine; za prepisovalca-strojepisca Ben san Andrej, dosedanji oficial VIII. položajne skupine; za višjega prometnika Albert Anton, dosedanji prometnik VIII. položajne skupine; za višje strojne nadzornike: Kremžar Karel, Jager Albert in Tuma Frančišek, dosedanji strojni nadzorniki VIII. položajne skupine; za višjega tehnika Škofič Virgil, dosedanji tehnik VIII. položajne skupine; za višja nadzornika prog Gorup Ivan, dosedanji oficial VIII. položajne skupine in Kiovski Jožef, dosedanji oficial VIII. položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dno 21. julija 1932. so bili postavljeni pri računovodstvu direkcije drž. železnic v Ljubljani: v V. položajno skupino za višjega sekretarja Ili lm a j er Adolf, dosedanji poverjenik VI. položajne skupine; v VI/ položajno skupino za višja kontrolorja Veber Alojzij in Šturm Janez, dosedanja kontrolorja VII. položajne skupine; v VIII. položajno skupino za kontrolorje: Brumen Apolonija, Kovačič Franc in Sila Evgen, dosedanji administrativni uradniki
VIII.	položajne skupine.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
30.	julija 1932. so bili premeščeni: v pošto in telegraf Bled 2 Mozer Olga, p. t. uradnik VII. položajne skupine, pošte in telegrafa Ljubljana 4, po potrebi službe; v pošto in telegraf Ljubljana 1 Globočnik Marija, p. t. uradnik VIL položajne skupine pošte in telegrafa Ribnica na Dolenjskem, na prošnjo in v pošto in telegraf Maiibor 1 Jamnik Ivan in Hribernik Karel, p. t. uradnika VIL položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 2. po potrebi službe.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
21.	julija 1932. je bila upokojena Štebe Marija, p. t. uradnik VIL položajne skupine pošte in telegrafa Maribor 1.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur* s Ljubljani.; njen predstavnik; Otmar Michdlek v Ljubljani.
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 80. letnika III. z dne 8. oktobra 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
V- No. 245/269.	3206—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za pre-vzem III. etape gradbenih del v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 28. oktobra 1932. ob 11. uri dop. v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi st. 42.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša: Din 682.267-33, oziroma za posamezne skupine del, in sicer:
L Težaška, zidarska in ključavničarska dela Din 527.282'07,
II. kleparska dela Din 49.179-24,
III. mizarska, parketarska, steklarska in tapetniška dela Din 89.507’76,
IV. pleskarska in slikarska dela Din 16.298-26.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz fnzglasa o licitaciji v »Službenih novi-, boh« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 5. oktobra 1932.
•Vi. No. 23.445/1.	3176
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Šimenc Amalija, šolska zdravnica v Ljubljani in dr. Fischer Al-Ifod, zasebni zdravnik v Žalcu, t. č. v pogrebu sta vpisana v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino. Kraljevska banska uprava Dravske banovine
V Ljubljani, dne 24. septembra 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
A 57/32—20	3138—3—2
Poklic dediča neznanega bivališča.
Goltes Neža, posestnica v Dol. Preko-P.1 33 je dne 5. marca 1932 umrla. Po-s*ednja volja se je našla, pa ni veljavna, v Goltes Anton, šofer nekje v Rusiji, |8ar bivališče sodišču ni znano, se pošlje, da se tekom enega leta od danes ^Prej zglasi pri tem sodišču.
Po preteku tega roka se bo obravnava zapuščina z ostalimi dediči in z go-
spodom Smoličem Jožetom iz Dol. Prekope, ki je bil odsotnemu postavljen za skrbnika.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. I.,
dne 24. septembra 1932.
-j;
E 592/32—8.	3168
Dražbeni oklic.
Dne 14. oktobra 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rečiča o/P, vi. št. 45; zemljiška knjiga Rečiča o/P, vi. št. 178; zemljiška knjiga Šmartno o/P, vi. št. 152.
Cenilna vrednost: Din 128.078’85.
Vrednost pritikline: Din 28.320'—.
Najmanjši ponudek: Din 85.400-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Šoštanj, dne 23. avgusta 1932.
H*
E 722/32—7	3199
Dražbeni oklic.
Dne 16. oktobra 1932 ob 9. uri bo v Gričicah št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Štale vi. št. 23.
Cenilna vrednost: Din 42.988-—.
Najmanjši ponudek: Din 14.329-33.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 5. oktobra 1932.
E 227/32—8	3200
Dražbeni oklic.
Dne 17. oktobra 1932 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Jurka vas vi. št. 115, 811, 913.
Cenilna vrednost: Din 134.362-—.
Najmanjši ponudek: Din 89.508'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 29. septembra 1932.
*
E 729/32—5.	3142
Dražbeni oklic.
Dne 2 7. oktobra 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Hotiza, vi. št. 272.
Cenilna vrednost: Din 25.000’—.
Najmanjši ponudek: 12.500'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dol. Lendavi, odd. II.,
dne 26. septembra 1932.
E 641/32—12	3139
Dražbeni oklic.
Dne 27. oktobra 1932. dopol. ob 8. uri bo na mestu samem v Serdici in Sotini dražba nepremičnin: hiše štev. 84, klavnice, njiv, gozdov itd. zemlj. knjiga Serdica vložna št. 537, 199, 191 in 22/24ink vi. št. 32, zemlj. knjiga Sotina celih vi. št. 168, 144, 193, 374, 403, 481, 483 in 10/36 vi. št. 220, 2/8 vi. št. 432, 10/16 vi. št. 484.
Skupna cenilna vrednost: ad 1. Din 152.797'76, ad 2. Din 125.316-34.
Vrednost pritikline: ad 1. 5260 Din.
Najmanjši ponudek: ad 1. 172.759-78 Din, ad 2. 83.494-80 Din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti 9odišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sioer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 12. avgusta 1932.
E 654/32-8.	3146
Dražbeni oklic.
Dne 2 9. oktobra 193 2. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sedišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Gasteraj, vi. št. 10.
Cenilna vrednost: Din 43.886-—.
Vrednost pritikline: Din 1680'—.
Najmanjši ponudek: Din 30.377-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart, dne 10. septembra 1932.
*
E 556/32—9	3147
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1932 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Trojica, vi. št. 37 in Zg. Verjane, vi. št. 56.
Cenil la vrednost: Din 54.600-—.
Vrednost pritikline: Din 200-—.
Najmanjši ponudek: Din 36.400-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V osta'em se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Sl. gor.,
odd. II., dne 10 septembra 1932.
*
E 1191/31—14.	3152
Dražbeni oklic.
Dne 4. novembra 193 2. dopoldne ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: hiše štev. 27, njiv in gozdov; zemljiška knjiga Martjanci, 8/8 vi. št. 215 in Boreča 6/8 vi. št. 9, »»/,,, vi. št. 117.
Skupna cenilna vrednost: 120.613 Din 75 p.
Skupni najmanjši ponudek: 80.411-— dinarjev.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 12. avgusta 1932.
H*
E 1391/31—9.	3150
Dražbeni oklic.
Dne 8. novembra 19 3 2.' dopoldne ob p o 1 desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev: hiše v Sebeborcih, travnikov, njiv, in polovice hiše v Ivanjšov-cih, zemljiška knjiga Sebeborci, 3/7 vi. St. 376 8/j8 vi. št. 67, */14ink vi. št. 222; 1IU vi.št.442; zemljiška knjiga Ivanjševci % vi. št. 3, % vi. št. 38, 12/40 vi. št. 121, */„ vi. št. 171.
Skupna cenilna vrednost: 8352 Din 94 p.
Vrednost pritikline: Din 380'—.
Skupni najmanjši ponudek: 5571 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 1. septembra 1932.
Vpisi v trgovinski register
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
1273. Sedež: Domžale, s podružnico na Dunaju.
Dan vpisa: 8. septembra 1932. Besedilo: Briider Obervvalder.
Izbriše se zbog smrti javni družabnik Krocksamer Maks, vpiše pa kot javna družabnica njegova dedinja Krocksamer Marija, tvorničarka na Dunaju VI., Mariahilferstrasse 61, ki ima pravico samostojno zastopati družbo in zanjo podpisovati.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 2. septembra 1932. Firm. 730 — Družb. I 120/58.
*
1274. Sedež: Kamnik.
Dan vpisa: 3. septembra 1932. Besedilo: Tiskarna Slatnar, družba z o. z.
Z notarskim zapisom od 8. julija 1932. izpremenil se je § 6. dodatka družabne pogodbe.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 22. avgusta 1932. Firm. 718 — Rg C V 16/2.
*
1275. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 8. septembra 1932. Besedilo: Gradbena družba ing. Du-kič, družba z o. z.
Glasom odstopne pogodbe ter pogodbe o izpremembi družbene pogodbe z dne 21. aprila 1931., posl. štev. 43/1931 z dne 16. avgusta 1932., opr. št. 18638, se je izpremenila osnovna družbena pogodba te družbe v točkah »Prvič«, »Šestič« in »Desetič«.
Rirma družbe se glasi odslej: »Gradbena družba ing. Dukič in drug, družba z o. z.«
Vpiše se poslovodja ing. Dukič Adolf v Ljubljani, Bohoričeva ulica št. 24, in prokurist ing. Štern Eugen v Ljubljani, Aleksandrova cesta 17.
Poslovodji in prokurist zastopajo družbo kolektivno ali oba poslovodja ali eden poslovodja kolektivno s prokuristom in podpisujejo firmo družbe na ta način, da pisanemu, natisnjenemu ali pa s štampiljko vtisnjenemu besedilu tvrdke pristavita oba poslovodji kolektivno ali pa en poslovodja kolektivno s prokuristom svoja lastnoročna podpisa.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 2. septembra 1932. Firm. 732 — Rg C IV 274/2.
*
1276. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 24. septembra 1932. Besedilo: »Grom«, carinsko posredniški in spedicijski biro, družba z o. z.
Po sklepu občnega zbora z dne 12. maja 1932. se je znižala osnovna glavnica od 200.000 Din na 100.000 Din, ki so v gotovini polno vplačani in se je izpremenil odstavek »Tretjič« družabne pogodbe z dne 28. aprila 1932.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1932. Firm 774 — Rg C II 224/18.
1277.	Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. septembra 1932. Besedilo: Jugoslovanske tekstilne tvor-nice Mautner d. d. v Ljubljani.
Vpiše se član upravnega sveta Rotten-Iberg Franc, dvorni svetnik na Dunaju,
I.,	Am Hof št. 6, izbrišeta pa se člana upravnega sveta Souvan Leon in dr. Spe-vec Vladimir.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 16. septembra 1932. Firm 773 — Rg B II 118/15.
Vpisi v zadružni register
Vpisala se je nastopna zadruga:
1278.	Sedež: Velike Lašče.
Dan vpisa: 2. avgusta 1932.
Besedilo: ».Produktivna zadruga oblačilne stroke za sodni okraj Vel. Lašče«; r. z. z o. z.
Obrat in predmet:
Namen zadruge je pospeševati gospodarstvo svojih članov potom skupnega poslovanja. Ta namen doseza zadruga s tem, da:
1. za svoje Člane skupno nabavljajte surovine, orodje, sploh vse potrebščin® za krojaško in šiviljsko stroko;
2. izdeluje po svojih članih vse v oblačilno stroko spadajoče predmete ter ji*1 prodaja vsakomur in povsod v kraljevini Jugoslaviji;
3. oskrbuje za svoje člane po potrebi skupne delavnice;
4. skrbi za strokovni pouk in spl®*1 uporablja zakonito dopustna sredstva v dosego svojega namena.
Zadružna pogodba z dne 17. julij® 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa s petkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo z okrožnico a® s pismom, ki ga podpiše zadružni načelnik in en član načelstva.
Načelstvo sestoji iz 5 zadružnikov, člani načelstva so krojaški mojstri:
Lenarčič Ivan v Ponikvah št. 16, P-Videm-Dobrepolje; Peterlin Alojzij vl Dolšakov št. 7, p. Rob na Dolenjskem; Puha Maks iz Vel. Lašč; Peterlin Josip iz Vel. Slivnice; Zalar Anton iz Zden-ske vasi 55, p. Videm-Dobrepolje.
Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujejo skupno načelnik ali podnačelnik in en odbornik.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd.
dne 2. avgusta 1932.
Firm. 136/32 — Zadr. IV 56/1.
Vpisale so se izpremembe In dodatki pri nastopnih zadrugah:
1279.	Sedež: Leše.
Dan vpisa: 30. avgusta 1932.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Lešah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Praprotmi Ivan, vpiše pa član načelstva CvenkeU Jože, j)Osestnik, Rečica 4.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubija®1’ odd. IV., dne 27. avgusta 1932.
Firm. 726 — Zadr. V 4/39.
1280. Sedež: Ljubljana.
Han vpisa: 26. septembra 1932. Besedilo: »Bodočnost«, registrovana zavarovalna zadruga z omejeno zavezo Ljubljana.
Dne 19. septembra 1982. izpremenila so se zadružna pravila v § 10. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim petkratnim zneskom.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani,
odd. III., dne 23. septembra 1932. Firm. 793 — Zadr. X 262/2.
*
1281. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 5. septembra 1932. Besedilo: Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev s sedežem v Ljubljani.
Pravica sopodpisovanja v smislu čl. 17. zadruginih pravil je podeljena Rostanu Ivanu, ravnatelju konzorcija.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 2. septembra i932. Firm. 722 — Zadr. I 4/67.
❖
1282. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 30. avgusta 1932.
Besedilo: Osrednje mlekarne v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno Zavezo.
Izbriše se k sopodpisovanju pooblaščeni Pečnik Alojzij, vpiše pa v enakem svojstvu Benko Ivan, poslovodja v Ljubljani, Friškovec št. 6.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 22. avgusta 1932. Firm. 729 — Zadr. VIII 227/11.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
1283. Sedež: Stari trg pri Ložu.
Dan izbrisa: 12. septemlbra 1932. Besedilo: Lesna zadruga v Starem
Irgu pri Ložu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zbog končane likvidacije.
Dež. kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 2. septembra 1932. Firm. 734 — Zadr. VI 216/25.
Konkurzni razglasi
s 17/32—3	3184
1284.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke R. in Z. Pajk, izdelovanje in prodaja Vseh vrst moškega perila, ovratnikov in samoveznic, Celje, Vodnikova ul. št. 11, r©g. pod A III 120. Konkurzni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodnik okrožnega sodišča v Celju, upravnik mase: dr. Kalan Ernest, odvetnik v Celju.
Prvi zbor upnikov pri okrožnem sodišču v Celju dne 15. oktobra 1932. ob 3'30 uri, oglasitveni rok do 16. novembra 1932. Ugotovitveni narok pri okrožjem sodišču v Celju, dne 3. decembra 1932. ob 8-30 uri.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 5. oktobru 10532.
S 4/32—7	3191
1285.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Franko Arpad, trgovec z železnino v Ptuju.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom oprav. štev. S 4/32—2 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. konk. zak.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru,
dne 29. septembra 1932.
*
Sa 86/32—2	3189
1286.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Bračka Josipa, trgovca v Mariboru, Zrinjski trg št. 6.
Poravnalni sodnik: dr. Kovča Fran, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Poravnalni upravitelj: Falbjan Anton, davčni nadupravitelj v pokoju, v Mariboru, Koroščeva ulica.
Narok za sklepanje poravnave pri imenovanem sodišču, soba št. 84. dne
10.	novembra 1932. ob 10. uri.
Rok za oglasitev do 5. novembra 1932. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
Poravnalna kvota 40%.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 4. oktobra 1932.
*
Sa 37/32—4	3185
1287.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini pli. mag. Fedorja Gradišnika, lekarna »pri Križu« v Celju, Kralja Petra cesta, reg. pod A II 162 'in Gradišnik Štefanije, soproge lekarnarja v Celju.
Poravnalni sodnik: dr. Dolničar Josip, sodni.; okrož. sodnije v Celju, upravnik dr. Mikuletič Fortunat, odv. v Celju.
Poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Celju dne 14. novembra 1932. ob 8-30 uri, prijavni rok do 9. novembra 1932., poravnalna kvota 50%. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 5. oktobra 1932.
*
Sa 38/32—4	3187
1288.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Kosmača Svita, neprot. trgovca v Lučah ob Savinji.
Poravnalni sodnik: dr. Novak Andrej, starešina okrajnega sodišča v Gornjem-gradu, upravnik dr. Rosina Ernest, odv. v Gornjemgradu.
Poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Gornjemgradu dne 14. novembra 1932. ob 11. uri; prijavni rok do 9. novembra 1932.; poravnalna kvota 50%.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Celju, dne 5. oktobra 1932.
*
Sa 54/32—2.	3192
1289.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Antona Schusterja, protokol, trgovca v Ljubljani, Mestni trg 25.
Poravnalni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Poravnalni upravnik:	dr.	Natlačen
Marko, odvetnik v Ljubljani.
Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba štev. 140, dne 17. novembra 1932. ob 9. uri.
Rok za oglasitev do 11. novembra 1932. na deželno sodišče v Ljubljani. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. IIL, dne 4. oktobra 1932.
Sa 36/32—5	-3186
1290.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Zupanca Karla, neprot. trgovca v Lokah št. 270, Trbovlje.
Poravnalni sodnik: dr. Pernat Arnold, starešina okrajnega sodišča v Laškem, upravnik: dr. Flego Josip.
Poravnalni narok pri okrajnem sodišču v Laškem dne 15. novembra 1932. ob 10. uri; prijavni rok 10. novembra 1932.; poravnalna kvota 40%. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 5. oktobra 1932.
*
Sa 23/32—12	3183
1291.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep opr. št. Sa 23/32—8, s katerim je bila potrjena poravnava dolžnice Tiselj Reze, trgovke na Planini p. Sevnici, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. septembra 1932.
*
Sa 13/32—52	3188
1292.
Konec poravnalnega postopanja.
Sklep Sa 13/32—44, s katerim je sodišče potrdilo poravnavo dolžnika Zupančiča Antona, mizarskega mojstra v Celju, je pravomočen.
Poravnalno postopanje se izreka za končano.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 28. septembra 1932.
*
Sa 37/32—8	3197
1293.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Kocbekom Simonom trgovcem in posestnikom pri Sv. Ani na Krembergu in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 26. VI. 1932 pred okrajnim sodiščem pri Sv. Lenartu v Slov. gor. sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 29. septembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
No. 9661/2.	3124—2—2
Razglas.
Gospod Knaflič Anton, tovarnar v Kamniku, namerava povečati svojo tovarno usnja v Kamniku po predloženih načrtih.
O tem projektu razpisuje sresko načelstvo v Kamniku na podstavi §§ 109. in 121. v zvezi s § 107., t. 61., obrt. zakona, dalje §§ 84., odst. 2., in 89., odst. 3., gradb. zakona ter § 73. in nasl. z. u. p. komisijski ogled in razpravo
na sredo, dne 19. oktobra 1932. s sestankom komisije ob 8-30 uri na kraju ramem.
K tej komisijski obravnavi se vabijo vsi interesenti s pristavkom, da morejo morebitno ugovore podati najkesneje na dan obravnave na kraju samem. Pripominja se, da bi se poznejši ugovori ne mogli več upoštevati, ako tega ne bi zahtevali javni interesi, in bi se smatralo, da dotičniki pritrjujejo projektu, odnosno za to potrebni odstopitvi ali obremenitvi svoje lastnine.
Načrti nameravanih adaptacij so med uradnimi urami vsakomur na vpogled pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št.. 4.
Srosko načelstvo v Kamniku,
dno 28. septembra 1932.
Stev. C550/2.
*
Objava.
3155—2—2
Gospod Benko Josip, veleindustrijalec v Murski Soboti Lendavska cesta št. 7, občina Murska Sobota, je tuuradno 'zaprosil za izdajo obrtno-policijskega dovoljenja za zgradbo delne nove zasebne eksportne klavnice ter za preureditev tovarniških prostorov in namestitev novih strojev ter predložil načrte, ki so interesentom razgrnjeni na vpogled tukaj, soba št. 2, med uradnimi urami.
Na podstavi §§ 109. in 118. zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931., Sl. N. št. 262/LXXXI/558 razpisujem komisijo-nalni ogled in razpravo na mestu samem v Murski Soboti, Lendavska cesta št. 7 na dne 14. oktobra 1932., s pričetkom ob 9'30 uri.
K ogledu in razpravi vabim vse sosede in druge interesente ter jih pozivam, da navedejo svoje pomisleke ali ugovore proti nameravani napravi najkesneje takrat — ako niso tega storili že prej, pismeno — ker se na poznejše ne bom oziral, ter bom dovolil izvršitev stavbe in naprave, če se ne bodo pojavili pomisleki javnega značaja.
Srosko načelstvo Murska Sobota, dne 28. septembra 1932.
Srcski načelnik.
*
T. No. 1234/2.	3154a—2—1
Razpis službe državnega cestarja.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 20. septembra
1932.,	I. No. 6688/1, in na osnovi čl. 2. in 3. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih, M. G. št. 146152 z dne 21. maja 1929., razpisuje sresko načelstvo v Celju službeno mesto državnega cestarja-delavca na progi km 43-32—49 državne ceste št. 50.
Prošnje je predložiti do 18. oktobra
1932.
Podrobnosti so razvidne iz popolnega razglasa, ki je objavljen v »Službenem listu«, kos 79, z dne 4. oktobra 1932.
Sresko načelstvo v Celju,
dne 29. septembra 1932.
*
Narodna banka kraljevine Jugoslavije. 3177
Stanje 30. septembra 1932.
Aktiva.	Dinarjev
Metalna
podloga . 2.030,676.371-05 (+24,304.909-74) Devize, ki niso v podlogi 85,825.280-45 (+	283.485-28)
Kovani novec v niklu 104.937.253-50 (—11,713.008-—) Posojila . . 2.481,809.888-95 (+24,750.791-88) Vrednostni
papirji . .	12,872.520’—
Prejšnji predujmi državi 1.809,777.836-19 (+	196.194 92)
Začasni predujmi gl. drž.
blagajni .	600,000.000’—
Vrednosti re-
zervn. fonda	53,718.568-54 (+	35.283"80)
Vrednosti ostalih fondov . . .	2,631.552-76
Nepremičnine ... . .	155,658.239-72(+ 1,038.048 43)
Razna aktiva	121.885.764-94 (+	3,664.805'Gl)
7.459.793.276-10
Pasiva	Dinarjev
Kapital . .	180,000.000’—
Rezervni
fond . . .	62,332.146-85	'
Ostali fondi	3,900.645-59 (+	2.075-—)
Novčanice v
obtoku . . 4.832,759.990'—(+104,509.480-—) Obveze na
pokaz . . 795,037.010 09 (— 43.887.257-39’ Obveze z rokom . . . 1.412,143.800-—(— 9,650.000-—) Razna pasiva 173,353.653-57 (- 8,423.785-95)
7.459.793.276-10
Obtok in obveze . . . 5.627,797.030-09 Celotno kritje . . . 36"08°/0 Kritje v zlatu . . . 31"32°/0
Obrestna mera:
po e3komptu	  ,	. . 7K %
po lombardu	9%
*
3193
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje
eno mesto kat. C. položaja IX. pisarniške stroke.
Pogoji za namestitev, kakor tudi službene pravice in dolžnosti so razvidne iz službenega pravilnika. Prošnje, opremljene z vsemi predpisanimi prilogami, je vložiti najkesneje do 14. oktobra 1932. do 9. ure.
Razpis je intern ter namenjen napredovanju sedanjih nameščencev urada. Prošnje zunanjih prosilcev urad ne bo mogel upoštevati.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 1. oktobra 1932.
Razne objave
3194
Hranilni In posojilni konzorcij, kreditna zadruga drž. uslužbencev v Ljubljani,
Gajeva ulica št. 9, naznanja vsem svojim članom, da se bo vršil v ponedeljek, 24. oktobra t. 1. oh 19’30 uri, v zadružni pisarni, Gajeva št. 9 v Ljubljani
Izredni občni zbor
z nastopnim zborovalnim redom:
1. Izprememba pravil.
2. Dopolnilne volitve.
Pripomba: V primeru nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje isto-tam za rešitev istega dnevnega reda nov izredni občni zbor, ki bo sklepčen ne-glede na število prisotnih zadružnikov.
Upravni svet.
*	3166-3—1
Objava.
Merkantilna banka d. d. v Kočavju j0 vstopila po sklepu rednega občnega zbora delničarjev z dne 18. julija 1932. v likvidacijo.
Upniki družbe se pozivajo, da se zgla' se pri družbi.
Likvidatorji.
*
3205
Objava.
Izgubil sem odpustnico III. razreda
II.	drž. meščansko šole v Ljubljani VIK na ime; Batista F. Stanko, rodom iz Nabrežine. Proglašam jo za neveljavno.
Batista F. Stanko s. r.
*
3195
Objava.
Ukradeno mi je bilo vozno dopustilo izdano od policijske uprave v Ljubija111 št. 15/F z dne 13. maja 1929. na lTri< Farčnik Blaž iz Most pri Ljubljani. P1*01 glašam ga za neveljavno.
Farčnik Blaž s. r.
Izdaja kraljevska banska oprava Dravske banovine. Prednik: Pohar Robert v Ljubljani Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur » Ljubljani; njen predstavnik: Q. Micb&lek v Ljubljani