TRGOVSKI tl! Časopis za trgovino, industrijo in oV°^ .O e>» Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 120 D, 30 D, mesečno 10 D, za inozemstvo 150 D. pol leta 60 D, za četrt leta Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne t. marca 1923. ŠTEV. 25. St. Kukla: Bilanca ..Narodne banke kraljevine S.H.S." (Konec.) V zadnjemu poglavju smo se ba-vili s vprašanjem obtoka bankovcev in njih kritja. Danes bomo samo mimogrede obračali pozornost na obtok bankovcev ier njih uporabo, ter se pečali s vprašanjem pomanjkanja ■gotovine. Obtok bankovcev ter njih poraba: Obtok bankovcev je znašal v letu 1920. 3.344,127.000.- 1. 1921. 4.688 milijonov 444.000.-; leta 1922 5.039 milijonov 883.000. —. Posojila: a) po eskontu 1.1920 242,702.000.-; leta 1921. 557,745.000.-; leta 1922. 1.421 milijonov 215.000; b) po lombardu vrednostnih papirjev 1. 1920. 24 milijonov 197.000.-; 1. 1921. 40 milijonov 198.000. — ; 1. 1922. 99 milijonov 553.000. — ; skupna posojila torej: 1. 1920. 266,899.000.-; 1. 1921. 597 milijonov 943.000.-; 1. 1922. 1.520 milijonov /68.000.—. Prejemki od države: a) dolg za odkup kronskih novčanic 1. 1920. 1.194,542.000. — ; 1. 1921 1.267,089.000.-; I. 1922. 1.238 milijonov 194.000. — ; b) ostale državne obveze: 1. po računu stalne zamene v bančnih novčanicah: leta 1920-1922. 300,000.000.-; 2. po računu začasne zamene v bančnih novčanicah: 1. 1920 78,965.000.-; j. 1921. 34,273.000.-; 1. 1921. 12 milijonov 119.000. — . 3. po rednem kreditu od Din 1.000,000.000.—, 1. 1920. 650.912.000.-; 1. 1921. 816,851.000.-; 1. 1922. 967,237.000.-. 4. po izvan-rednih kreditih: leta 1920. 1.058 mili jonov872.000.—; leta 1921. in 1922. 2.000.000.000. — ; skupno torej: leta 1920. 2.088,749.000.-; 1. 1921. 3.151 milijonov 124.000.-; 1. 1923. 3.279 milijonov 350.000. — . Skupni državni dolg je znašal leta 1920. 3.283 milijonov 291.000.-; 1. 1921. 4.418 milijonov 213.000.-; 1. 1922. 4.517 mili-•OIJOV 550.000, —. Svota terjatev po ^ j.1?.™’. lombardu in po državnih ie znašala: leta 1920. 3.550 mi iionov 190.000.-; leta 1921. 5.016 milijonov 156.000.-; 1. 1922. 6.038 milijonov 318.000.-. Svota terjatev po eskontu, lombardu in državnih kreditih se ne vje-ma s iznosom bankovcev v obtoku Vzrok leži v tem, ker so imele države in poedine tvrdke naložene velike svote pri »Narodni banki« na žiro računu, vsled česar je obtok bankovcev manjši kakor so stvarno znašali uporabljeni krediti.— Vsled tega ne moremo izvajati v odstotkih, koliko od tega obtoka odpade na financiranje narodnega gospodarstva. Vsekakor pa vidimo, da znaša napram direktnemu kreditu narodnemu gospodarstvu po posojilih na eskontu in lombardu v znesku Din 1.520,768.000. — ; državni dolg po raznih kreditih Din 3.279,356.000.-, toraj dvakrat toliko, in to brez ozira na dolg za odkup kronskih novčanic, ki je z ozirom na njega uporabo nevtralen med obema vrstama kreditov. Po bančnem proračunu je ves ta državni dolg iz zadnjih časov, po osvobojenju. Narodna banka je stavila vladi na razpolago sredstva, potrebna za novo ureditev države, ter za plačanje raznih obveznosti iz vojnih časov. Nočemo se spuščati v nadaljno razmotrivanje tega vprašanja. Ugotavljamo samo, da je od teh kredi- tov prešel večji del v denarni obtok ier se nahaja med narodom. Svota direktnih kreditov našemu narodnemu gospodarstvu po es-kontu in lombardu znaša 1. 1922 približno šestkrat več kot leta 1920. Kljub temu se pa v zadnjem času kaže vedno večje in večje, pomanjkanje gotovine. Glavni vzrok tega pomanjkanja pa ne leži v malem številu bankovcev v obtoku, pač pa v padcu notranje vrednosti dinarja. Obtok bankovcev raste radi tega, ker tako notranje kakor tečajna vrednost dinarja pada. Nasprotno zopet, ta vrednost pada, baš radi tega, se obtok veča a se relativno manjša kritje naših novčanic. Obtok bankovcev se je od leta 1920 povečal približno za polovico, a vrednost dinarja je padla v istem času najmanj za četrtino, če ne več! Vsako podjetje rabi za vzdržuvanje obtoka v istemu obsegu kot 1. 1920 štirikrat toliko denarja. Upoštevamo še one stotine in tisoče, v teku zadnjih let na novo ustanovljena podjetja, vidimo da to pomanjkanje denarja ni nobeno čudo. Pomanjkanje gotovine zadržuje v zadnjem času tempo celega našega narodnega gospodarstva; iz različnih strani se sliši, da imamo za naše gospodarstvo mnogo premalo novčanic v obtoku. Oglejmo si, ne-glede na nadaljne posledice, ali bi zamogla »Narodna banka« v obče spraviti kake novčanice v obtok? Zraven držanih kreditov, o katerih se je prej govorilo in ne pridejo v poštev v bančnem kontigentu, sme banka izdati trikrat toliko navčanic, kolikor ima kovinskega in divizne-ga krilja. To kritje je znašalo koncem leta v kovanem zlatu, srebru in devizah fr. frankov 349,300.000; banka bi torej smela izdati največ trikrat toliko novčanic, t. j. 1.047,900.000 Din, medtem ko je svota posojil, ki jih je banka dala po eskontu in lombardu znašala 1.520,768.000 Din. Odbijemo li od te svote terjatve strank po žiro — in drugih raznih računih v svoti 463,621.000 Din, katere mora banka na zahtevo izplačati, vidimo, da je bilo na račun banke koncem minulega leta v obtoku za okrog 1.057,147.000 Din bankovcev, in je banka že prispela na ono skrajno mejo kontigenta, preko katere po zakonu ne sme. Iz tega razloga je povsem razumljiva politika, katero je začela voditi »Narodna banka«, katero sedanji finančni minister vsestransko podpira. Reči moramo, da je edino zdrava ta politika, ker bi vsako nadaljnje povečanje obtoka značilo sarno ob sebi kakor relativno znU žanje kritja, tako tudi nadaljnji padec dinarja. Temu padcu se moramo po možnosti izogniti, ker ne znači samo osiromašenje onih, ki posedujejo gotovino, temveč znižuje vrednosti vseh terjatev v dinarjih. V sedanji dobi kreditnega sistema narodnega gospodarstva predstavlja ta faktični denar, ki je stvarno v prometu, samo mali del vseh denarnih sredstev enega naroda. Z znižanjem njegove vrednosti se naravno znižuje vrednost vseh naložb pri bankah ier vseh ostalih kreditnih denarnih sredstev. Vrnimo se zopet k politiki deflacije, katero vodita sedaj »Narodna banka« in finančni minister. Sedanje pomanjkanje gotovine bi daleč ne bilo toliko, če bi večina izdanih novčanic bila tudi zares v prometu. To pa na žalost ni! Veliki del naših novčanic se nahaja v inozemstvu. Drugi veliki del leži thesauriran pri naših kmetih, ki ga skrivajo po skrinjah, v nogavicah, med slamo v postelji, ali ga pa nosijo vedno pri sebi. Dnevne vesti po naših časopisih o tatvini, ropu itd. nam pričajo, ne samo kako brezkoristno, temveč nevarno je naloženo tisoče in tisoče dinarjev! S tem v zvezi je vpeljanje pla-čanja drez gotovine, ki bi vsekakor tudi veliko odpomoglo sedanjemu pomanjkanju gotovine. Zelo bi bilo priporočljivo, da bi beograjska centrala »Narodne banke« prevzela sama inicijativo ter uvedla kliring ne samo v Zagrebu, temveč tudi v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu in v vseh drugih mestih z večjim denarnim prometom. Vpeljanje kliringa bi ne značilo samo rešenje današnjega problema temveč bi precej odpomoglo današnjemu pomanjkanju gotovine v medsebojnem bančnem poslovanju ter bi bilo lahko temelj modernemu plačevanju brez gotovine! Gospod finančni minister je v svojem pismu »Narodni banki« priporočal politiko deflacije in z njo v zvezi znižanje dovoljenih kreditov ter zatrdil, da bo tudi on sam skušal po možnosti znižati državni dolg. Ne vemo, ali g. minister ne pozablja tega, da se mora zmanjšati obtok bankovcev sporedno s tem, da se vse začasno nepotrebne novčanice vračajo v »Narodno banko« in da se njihova poraba po možnosti zamenja s čekom, me-njico itd. V blagajnah raznih naših uradov leži brezkoristno po tisoče, stoti-soče in celo milijoni dinarjev ne en, dva ali pa tri dni, temveč po cele štirinajst dni, ja cele mesece! Vse naše državne blagajne se poslužujejo izključno le plačil v gotovini ter zbirajo v to svrho gotovino na mesto, da bi se blagajniška služba vršila po možnosti potom bank. Tudi to je thesauracija denarja, ker se s tem po nepotrebnem vzame denar iz prometa. Prvi češki finančni minister dr. RaŠin, kateremu gre največja zasluga za popravek čehoslovaške krone, piše v svojem delu »Moj finančni plan«: »Prvi blok novčanic (potreben za zameno in plačila) je mnogo prevelik, ker je vojna povzročila plačanje v gotovini. Ta blok bi se moral z raznimi odredbami takoj znižati, ker si brez velike izgube na ažiju zlata in srebra ne moremo nabaviti tako veliko kovinsko in devizno podlago, kakor bi potreboval njih obtok. Zato se je treba lotiti velikega dela, da uvedemo in razširimo plačanje brez gotovine! To se pravi, da ustanovimo poštno čekovni urad; država mora z dobrimi vzgledi predniačiti ter plačevati vse svoje višje uslužbence s čeki, sprejemati davke samo potom čekovnega urada ter potom^ bančnega urada in njega podružnicah. Znižati mora vse blagajniške gotovine pri oblastih in narodni vojski, osvobojiti vse čeke kolkov itd. Vsako plačanje brez gotovine se mora podpirati in organizirati!« lstotako je takoj po končani vojni francoski finančni minister predlagal in propagiral plačanje brez gotovine kot sredstvo, katero ima lahko zraven drugih ukrepov velik vpliv na zboljšanje valute. Pri nas do sedaj še nismo doživeli, da bi se bilo posvetilo temu vprašanju, bodisi s strani »Narodne banke«, bodisi s strani finančnega ministrstva, več pažnje. To je seveda le sporedno vprašanje, samo neko pomožno sredsvo. Vsekakor bi pa vpeljava klirinškega prometa precej pripomogla ublažiti sedanje akutno vprašanje ter dosegla znižanje obtoka. Kdaj prične vplivati povišek hišne najemnine na višino hišnonajemnega davka? Ako hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo spričo zakonodaje, veljavne v Sloveniji, razlikovati iroje vrst krajev: Ljubljano; kraje, v katerih je nad polovico hiš in stanovanj oddanih v najem in ostale kraje. V Ljubljani se odmerja hišno-najemni davek za 1. 1923. in 1924. na podlagi povprečne najemnine, prejete v času od 1. novembra 1920 do 31. oktobra 1922. Najemnina, ki se pobira izza dne 31. oktobra 1922, pride v poštev šele pri odmeri hišnonajemnega davka za 1. 1925. in 1926., za katero se bo napovedala najemnina, prejeta v času od 1. novembra 1922 do 31. oktobra 1924. Premembe najemnine, bodisi da gre za zvišanje ali znižanje najemnine, se vpoštvajo šele, kadar pride za obdačbo na vrsto čas, za katerega veljajo, dočim nimajo na višino že predpisanega davka nobenega vpliva. Povišanja najemnin izza dne 1. februarja 1923 bodo torej vplivala šele na hišnonajemni davek z a leti 1925. in 1926., vendar pa še ne v celoti, ker pride pri odmeri davka za ti leti v poštev tudi najemnina za čas od 1. novembra 1922 do 31. januarja 1923, v katerem najemnina še ni bila povišana. Cim pride v od-merno podlago celoten povišek, bo znašal od poviška hišnonajemni davek, ako sc do takrat še ne reformira in ako bodo ostale občinske doklade neizpremenjene, od čiste najemnine 29-5 %. Pri tem nista še vpoštevani gostaščina in vodarina, ki znašati za dvoletje 1923/1924 22 % od povprečne čiste najemnine, prejete v času od 1. novembra 1920 do 31. oktobra 1922. V krajih, v katerih je nad polovico hiš in stanovanj oddanih v najem, se plačuje hišnonajemni davek na enak način po dvoletjih, le da se dvoletje krije s koledarskimi leti. Državni davek znaša v teh krajih 12 % s 70 % državnim pribtkom, skupaj 19%, ako se ne vpošteva avtonomnih doklad in davščin. Od poviška se prične tudi v tem primeru plačevati davek šele, čim nastopi novo dvoletje. V ostalih krajih se odmerja hišnonajemni davek, ako ne gre za na novo v najem oddano poslopje, oziroma stanovanje, vedno od najemnine, prejete v prejšnjem koledarskem letu. V teh krajih je izmera hišnonajemnega davka za v najem oddane prostore, kakor v prejšnjem primeru 19 %, katerim se še priraču-najo avtonomne doklade. Povišek hišne najemnine vpliva na ta način pri hišah na deželi takoj nastopno leto, v Ljubljani in v krajih, v katerih je polovica hiš in stanovanj oddanih v najem, pa šele z nastopom sledečega davčnega dvoletja. V Ljubljani znašajo doklade na hišnonajemni davek 35 %, tako da ostane hišnemu posestniku, čim plača državni davek in občinske doklade in davščine v letu 1923. še 48-5 % od povprečne kosmate najemnine, prejete v času od 1. novembra 1920 do 31. oktobra 1923. V okrajih in občinah, v katerih se pobirajo visoke avtonomne doklade, je odstotek sorazmerno manjši. V krajih, v katerih pobirajo prekomerne doklade, pa popolnoma izgine, kar se razvidi iz sledečega preračuna: Od hiše v nekem okraju na Štajerskem, ki je donašala v letu 1922. 1000 K najemnine, znaša davčni predpis za leto 1923.: 12% hišnonajemni davek 120 K 70% državni pribitek 84 K 600% okrajna doklada 720 K 140% občinska doklada 168 K skupaj 1092 K V krajih torej, v katerih se pobirajo nad 700 % avtonomne doklade, se hišnemu posestniku pač ne izplača poviševati najemnine, ker bi s tem le poviševal kvoto, katero plača iz lastnega premoženja poleg celotne najemnine, katero prejme. Brzojavne in telefonske pozivnice za zunanji dostavni okoliš. Prevrat iz 1. 1918 in pa na to sledeče ujedinjenje sta prinesla v posledici neizogibni preustroj in pre-uredbo dotlej veljavnih predpisov in sicer predvsem v smislu izjedna-čenja raznih upravnih sistemov, ki so veljali pred tem v posameznih, sedaj ujedinjenih delih nove države. Pred vsem je bilo potrebno določiti prometu — poštnemu, brzojavnemu ozir. telefoničnemu — enotno smer obavljenja, ker bi drugače stali pred nesmiselno mešanico različnih predpisov, ki bi si bili v bistvenem nasprotstvu. Posledica tega postopanja je bila izdaja novega pravilnika za brzojavno službo v »unutrašnjem« (tuzemnem) saobra-čaju, ki je stopil v veljavo 1. julija 1921, kakor prvi enotni pravilnik poštno prometne stroke. Po tem novem pravilniku se dostavljajo samo one brzojavke v zunanji okoliš brzojavnega urada, za katere je pošiljatelj plačal poštnino drugače se dostavijo kot navadno pismo. V smislu pravilnika se dela namreč razlika med takozvanim notranjem ali ožjem in zunanjem ali širšem dostavnem okolišu. Po členu 95. pravilnika se krije prvi z obsegom (rejonom) dotične-ga kraja, kjer se nahaja brzojavni urad. V mestih, kjer obstoji užitnina gre notranji okoliš do mejne užit-ninske črte. Ako pa je brzojavka naslovljena na osebo, ki stanuje sicer v kraju (mestu), kjer je brzojav, ampak dalje nego dva kilometra od urada ali pa preko užitninske črte, potem se dostavi ta s posebnim selom samo pod gotovimi pogoji. LISTEK. Gustav Freytag. Dati - Imeti. (Nadaljevanje.! 5aron ga pazljivo posluša, in trgovec nadaljuje z večjim pogumom: »Gospod baron, poznate me že več let kot poštenega moža, veste tudi, da nisem brez sredstev. Dam vam sledeči predlog: posodite mi na tri mesece zastavnic za desettisoč tolarjev; za kapital vam izstavim menico na samega sebe, ki velja kot gotov denar. Pri kupčiji sc lahko pridobi štiritisoč tolarjev; kar pridobim bom delil z gospodom baronom na enaka dela namesto obresti. Vi nimate nobenega rizika, toda kupčijo napraviva skupno. Ako bo izgubljeno, nosim vse jaz sam in povrnem tekom treh mesecev milostnemu gospodu desettisoč tolarjev«. Te trgovčeve besede so zvenele na uho baronovo kot zvoki blagodejne godbe. Navdalo ga je divje veselje in razburjenje, ki ga je le s težavo premagoval. S silo je navidezno mirno izustil besede: »Pred vsem moram vedeti, kake vrste Vsaka taka brzojavka mora imeti pred naslovom dogovorjeno znamenje »xpp« ali pa »xpt« kar zriači: »potnina plačana, obvestilo poštno« oziroma »obvestilo brzojavno«. Poleg navadne takse za brzojavko in za obvestilo mora odpošiljatelj predati uradu gotovi znesek kakor polog, katerega se vporabi, ko pride poštno ozir. brzojavno obvestilo o višini potnine, da se obračuni z od-pošiljateljem. Take brzojavke za zunanji okoliš se pa dostavljajo do največ 10 kilometrov oddaljenosti od brzojavnega urada. Pristojbina za posebnega dostavljača pa se računa po najnovejši odredbi poštnega ministrstva podnevu 10 Din. a ponoči po 20 Din od vsakega zapo-četega kilometra. Pri tem se računa dan v poletnem času od 5. do 19. ure in v zimskem času od 7. 17. ure. Te pristojbine so torej precej visoko odmerjene in prav v mnogih slučajih naravnost podvezujejo razvitek brzojavnega prometa, ker se inte-resentje te vpeljave poslužujejo le v prav nujnih slučajih, ker jim je predraga. Poleg tega se dogaja pogosto, da se predajajo brzojavke ki so namenjene za zunanji dostavni okoliš brez posebne označbe »xpp« ozir. »xpt« in se morajo potem dostaviti v naslovnem kraju z navadnimi pismi ob prvi dostavi. Iz tega vzroka pa prihajajo radi zakasnitve brzojavk tudi dostikrat pritožbe češ, pismo je prišlo istočasno ali pa mnogokrat še preje na določeni kraj, kakor brzojavka. Sicer imajo brzojavni uradi nalog, da pri sprejemanju brzojavk, naslovljene v zunanji dostavni okoliš, opozore stranke na omenjeno določilo, kar se pa pogosto po večini iz neinformiranosti tako uradov, kakor strank samih, ne izvrši in pomno-žuje pritožbe in zlovoljstvo nad takim postopanjem. V obojestranskem interesu je torej, da se za vsako brzojavko, ki je določena za kraj, kjer ni brzojavnega urada, natanko določi postopanje, ali se jo dostavi po posebnem selu ali pa z navadno pisemsko pošto. Ako v smislu navedenega raz-motrimo razmere za mesto Ljubljano in potegnemo s središčem glavne pošte krog dveh kilometrov, tedaj teče črta, do kjer se dostavljajo brzojavke brezplačno nekako tako: na Dunajski cesti nekoliko severno od artilerijske vojašnice, na Zaloški cesti do železniškega prelaza tik vojaške bolnice, na Poljanski cesti do mostu čez Gruberjev prekop, na Dolenjski cesti do višine dolenjskega kolodvora. Obseg občine Vič in pa predmestje šiška ne spadata v ta dostavni okoliš, ker imata vsak svoj brzojav, kateremu gre dostava. Za vse druge kraje okrog Ljubljane, ki nimajo brzojav- kupčijo nameravate napraviti z mojim denarjem«. Ehrenthal mu razloži. Dobil je ponudbo, naj kupi večjo množino drv, ki leže na nekem, za splav pripravnem prostoru, v zgornjem delu province. Trgovec izvleče, iz žepa kos papirja, na katerem je imel izračunano množino drv, nakupno ceno prevozne stroške do mesta in vrednost, ki bi jo drva imela tu, ter dokaže baronu, da je možno napraviti v šestih do osmih tednih znaten dobiček. S pozornostjo motri plemenita-ševo oko množico .številk; če je račun pravilen, je jasno kot beli dan da mora biti kupčija dobičkanosna. Vendar še vsled sigurnosti stavi vprašanje: »Zakaj pa lastnik lesa sam ne napravi te kupčije in pusti, da pride sigurni dobiček v druge roke?« Trgovec zmigne z rameni. »Kadar sklepam kupčijo, ne morem vedno vprašati, zakaj mi daje prodajalec blago tako poceni? Kdor je v zadregi ne more čakati dva do tri mesece, dokler leži led na reki, mož pa potrebuje denar tekom dveh dni«. »Ali ste sigurni, da ima prodajalec pravilno lastninsko pravico do lesa?«, vpraša baron. nih uradov kakor: Ježica, Črnuče, Savlje, Kleče, Šmartno ob Savi, potem kraji med Štepanjo vasjo in Zalogom, istotako za kraje na barju ki spadajo sicer v dostavni okoliš Ljubljana in to Crna vas, Haupt-manca, Lipe, Ilovca, Karolinška zemlja in Rudnik — za vse te se mora plačati potnina v naprej, ako se hoče, da se dostavi brzojavka takoj po prihodu s posebnim selom. Iz navedenega pridejo marsikatere stranke, ki stanujejo tik preko omenjenega kroga 2 kilometrov v neprijeten položaj, da morajo plačati za brzojavke posebno dostav-nino po gori omenjenem tarifu, ali pa jim je dostavljena kakor navadno pismo — seveda po večini z zamudo, ki tvori potem brzojavko brezpredmetno. Drastično je to razmerje posebno za trgovce ob Dolenjski cesti od kolodvora dalje, ki so si odpomogli temu nedostatku na ta način, da so si upeljali. telefon in jim centrala posreduje vse brzojavke telefonično. Isto, kar velja za dostavo brzojavk, velja tudi za dostavo telefo-ničnih pozivnic za naslovnike zunanjega dostavnega okoliša. Po členu 5. telefonskega pravilnika se v mestih s preko 1000 telefonskimi naročniki smatra za mejo notranjega dostavnega okoliša krog, opisan s polumerom 3 kilometrov, a v mestih z manj nego 1000 naročnikov pa krog s polumerom dveh kilometrov okoli glavne telefonske centrale. Poslednje velja tudi za Ljubljano. Ker pa šiška in Vič nimata svoje telefonske centrale, prideta za dostavo pozivnic proti potnini v poštev tudi ta dva kraja. Postopanje za dostavljanje telefonskih pozivnic v zunanji okoliš je isto, kakor pri brzojavkah. Iz razloga, ker imamo pri nas primeroma še malo telefonskih central po deželi, dasi-ravno neprimerno več, kakor pred vojno, pride posebna dostava s potnino še tem večkrat v porabo, kakor za brzojavke. Iz istega razloga pa tudi potnine znašajo višje svote in potnina 100 Din ni nobena redkost. Pač se tu nehote vsiljuje vprašanje, ako bi ne kazalo, da bi se moralo v prilog prometu — brzojavnemu kakor telefonskemu — vsaj za 50% znižati te potnine, da bi posebno po deželi prišla ta prometna naprava širšim slojem istotako v prid, kakor industrijalcem in trgovcem. V mednarodnem brzojavn. prometu velja za dostavo brzojavk preko uradnega okoliša (au dela des bureaux telegraphigues) princip da trpi stroške naslovnik, v slučaju nedostavljivosti pa se iztirajo od odpošiljatelja. Ako je odpošiljatelj v stanu navesti v naprej te stroške, se vplača »Glede moža sem siguren«, odgovori trgovec; »če mu izročim denar do danes zvečer, je les moj«. Plemenitašu je bilo mučno, da bi izrabljal zadrego bližnjega, ako-ravno je njegovo srce zelo hrepenelo po dobičku. S ponosom reče: »Ne zdi se mi dostojno, da bi računal z izgubo drugega«. »S kako izgubo?« zakliče z vnemo Ehrenthal. »Ponudnik je špekulant in potrebuje zdaj denarja; naj-brže namerava skleniti večjo kupčijo in je prisiljen dobiček manjši prepustiti drugemu. Ponudil mi je celo zalogo proti desetim tisočakom v gotovini. Ni moja stvar beliti si glave s tem, kdo pridobi več, ali on z mojim denarjem, ali jaz z njegovim lesom«. Kar je rekel Ehrenthal, je bilo pravilno; le nekaj je zamolčal. Prodajalec lesa je bil nesrečen Špekulant, na katerega so od vseh strani že pritiskali upniki. Da bi se izognil rubežu, je hotel skrivoma in kolikor mogoče hitro prodati svoje zaloge kakemu tujcu in z izkupičkom izginiti. Morebiti je gospod Ehrenthal vedel o tem; morebiti je slutil tudi baron, da mora za tako lahkim dobičkom nekaj tičati, vsaj njegovo zmajevanje z glavo je pričalo, da mu stvar nikakor ni popol- ta znesek v frankih in to navede v brzojavki. Ako pa stroški niso znani in se vkljub temu hoče razbremeniti naslovnika, plača se poleg takse za brzojavko še taksa za brzojavko 5 besed za isti naslovni kraj in isto odpravno pot, s katero se potem naznanijo stroški, oziroma ako se to naznanilo želi poštno, pa se plača pristojbina 25 centimov za navadno pismo. Seveda še vplača tudi polog, za svrho obračuna, ki pa danes pri relaciji 1 frank = 20 Din znaša skoraj minimum 200 Din. V slučajih, da je kakšna tuja država določila že v naprej stroške dostave in je to predajnemu uradu znano potem plača te stroške obligato-rično odpošiljatelj brzojavke. Ker brzojavni — posebno pa telefonski promet stalno narašča, je neizogibna potreba, da se podana razprava o dostavljanju brzojavk in telefonskih pozivnic v danih slučajih pozorno upošteva, da se tako prihranijo strankam neprilike, uradom pa neprijetne pritožbe. M. Savič: Naša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) e) Splošna carinska tarifa iz leta 190 4. Leta 1904 je bila izdana nova splošna carinska tarifa, ki se odlikuje po izraziti tendenci zaščite obstoječe industrije in obrti in po omogočevanju snovanja novih pridobitnih panog. Ta tarifa specifične carine je bila tehnično dobro izdelana in je pustila po večini vse surovine carine proste ter vse polizdelke proste odnosno s tako nizko carino, da bi se lahko izdelali doma z ozirom na to, ali je bilo izgleda, da se jih bo v bodočih 10. letih v Srbiji pričelo izdelovati, ter carina na dovršene izdelke, ki je bila izvedena tako, da bi se mogli taki celi fabrikati izdelovati pri nas. S to tarifo je tudi fiskus dobro odrezal, ker so se povečali carinski dohodki in ker se je v razliko od prejšnjih tarif zadovoljil s tem, da je prišel pri večini blaga še le v drugi vrsti v poštev po interesih splošnega gospodarstva, to je, da je jemal zase tam, kjer je bilo javno gospodarstvo interesirano, da čim več vzame, ker je posamezen predmet škodoval narodnemu gospodarstvu; dalje, da je jemal pri onih artiklih, kjer je bilo v interesu narodne produkcije, da pridejo brez ali z malo carino v državo in sicer ne da bi kje šli glede višine carine tako daleč, da bi se ž njo ustvarjalo visoke premije za tihotapce. Tako so se tudi carinski dohodki z uveljavljenjem te tarife iz leta 1906 znatno povišali. Srbija je imela mo- noma jasna. In vendar on pri tem ničesar ne tvega in ni za nič odgovoren; svoj denar posodi trdnemu možu, katerega pozna že dolgo vrsto let kot premožnega in točnega; poleg tega pa ima pri tem upanje, da se mu bo mogoče otresti morečih skrbi, ki ga mučijo noč in dan. Odločno vstane, naroči voz ter ponosno pravi: »Tekom ene ure dobite denar«. Ehrenthal se zahvali na svoj živahni način za izkazano mu uslugo, napiše na licu mesta menico za za-stavnice in se z mnogimi pokloni poslovi. Od tega dne je živel plemenitaš v tesnem pričakovanju. Vedno in in vedno je moral misliti na pogovor s trgovcem. Če je sedel pri mizi Doleg svoje soproge in kramljal o gledališču in koncertih je nehote zablodila njegova _ nemirna duša med lesene hlode, če se je zabaval nad čebljanjem Leonore, so se hipoma znašle njegove misli na splavu, ki je drvel po reki navzdol in če je pregledoval zvezke svoje hčerke, so se mu z vsake strani porogljivo režali nasproti neštevilni Ehrenthalovi obrazi. Ehrenthala dolgo ni bilo na spregled. Končno se pojavi nekega solnčnega jutra, privleče med ne- demo carinsko tarifo, je imela ravno tako moderno tudi ostalo carinsko zakonodajo, kakor tudi izvrsten kader dobro upeljanega •upravnega in carinskega uradni-štva. V glavnih uvoznih mestih je imela Srbija carinsko-kemične laboratorije kakor v Beogradu, Nisu, Skoplju in Bitolju. Prvi carin:5 ,if« boratorij je bil upeljan že leta loy5 v Beogradu. Na podlagi te tanle so bile sklenjene leta .1905 trgovske pogodbe z nemčijo in Turčijo, leta 1906 pa z Rusijo, Rumumjo, Belgijo, Francijo, Švico, Grčijo in Bolgarsko. Carinske pogodbe z ostalimi navedenimi državami niso niti malo občutno tangirale našo obrt in industrijo, a pogodba z Nemčijo je tangirala obrt in industrijo v toliko, da je onemogočila in otežila sno-vanjevanje nekaterih strok, ki do tedaj še niso bile zastopane. Ta talita je stopila v veljavo za gotove surovine in polfabrikate že 1. 1905, • za ostale predmete pa 16. februarja 1906 in sicer deloma kot pogodba 7. Nemčijo in Turško, deloma pa kot splošna tarifa. Leta 1905 so se pričela trgovska pogajanja z Avstro-Ogrsko, ki pa niso bila končana in so se nadaljevala leta 1906, pa so bila zopet prekinjena vsled vprašanja nabave topov, ker je Avstrija hotela, da bi mi kupili Škodove topove. V dobi pogajanj je zavladal do polovice leta 1906 nekak provi-zorij z Avstro-Ogrsko, potem pa je 'nastopila carinska vojna. Da bi se uvoz iz Avstro-Ogrske se izdatneje zadel se je izdelala poleg obstoječe visoke splošne tarife, ki je bila vzeta kot maksimalna tarifa, še minimalna tarifa in sicer leta 1907 in 1908, ker je bila dvakrat popravljena. V minimalni tarifi je vsaka postavka, v kolikor že niso -obstojale pogodbene postavke, ki 'so bile prevzete v minimalno tarifo, dobila svojo minimalno postavko. Blago iz Avstro-Ogrske se je carinilo po maksimalnih postavkah. Posledica tega je bila, da je na mesto Avstro-Ogrske, katere uvoz je bil poprej na prvem mestu, prišla Nemčija, Avstrija pa je prišla na tretje mesto še le po Angliji. Kljub uporabe maksimalne tarife na bla-*-go, ki je prihajalo iz Avstro-Ogrske 'se je en del uvažal iz Avstro-Ogrske v Srbijo in sicer so to bile: 1.) surovine in polfabrikati za obrti in nepriviligirano industrijo, ker pri-viligirana industrija ni imela pravice uvažati v dobi carinske vojne brezplačno iz Avstro-Ogrske; 2.) težko lomljivo in kvarljivo blago, ki ni preneslo dražjega in dolgotrajnejšega transporta; 3.) stroji in strojni deli za industrijo, orodje in poljedelski stroji. Rezultat te carinske vojne za izogibnimi pokloni iz žepa velik zavoj in zmagoslavno zakliče: »Gospod baron, kupčija je gotova! Tu vračam zastavnice in tu vam izro-•čam dvatisoč tolarjev kot dobiček, ki pripada vam«. Plemenitaševa roka urno hlastne po zavoju. Bili so taisti beli pergamentni papirji, ki jih je s tako težkim srcem dvignil iz skrinjice in poleg njih še sveženj bankovcev. Baron ni dosti poslušal trgovčevega govoričenja, težak kamen se mu je odvalil s srca, saj je imel v rokah zoj?et težko pogrešane zastavnice in obenem je bil krit primanjkljaj v njegovih financah. Ehrenthala je milostno odpustil in papirje zaklenil, še istega ■ s ~m Veletrgovina UŠarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Lastnik: »Merkur, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. - Glavni urednik Robert Blenk. - Odgovorni urednik: Franjo Zebal. - Tisk tiskarne »Merkur, trgovsko-induslrijskc d. d