t 'XiöUnHri wÄiTDUnu i ■ 28. Številka. am -f • ..... 3oit — Beilagen i ———"Maribor, dne 15. julija 1915. // c ' 7 s \ /r •L i/ ' XXJX. teiaj. List ljudstvu v pouk In zabava «8 f>i«£ü|a od «srs 5 «te. M. - P«®®»®!fol vfal. - teti S K ta k 6cM *sQ&spoAis*iM" v k i cefte Ittv. S. — javauw, teffssst« fes rskUtseeijc. «wfcwi 8 tf lw it M«, 1 kreirata! oM&aeter prosten sta»« t? via. Z* P&bmti M vža, izjav« m Fealaa« 36 via. — Issere« se sprejemaj tfe tak« <£» niti^tiwrf — — Ifereva&ve: K-srot&a äwta V wSdeSka .¿Sste se postnte« proste. «K Kmečki stan se začne upoštevati. Vodilni in največji angleški list „Times" je prišel končno do prepričanja, da je nemogoče izstradati Nemčijo, še manj pa Avstrijo, ker je prehrana prebivalstva sedaj načrtoma tako urejena,, cla se more prebivalstvo preživiii iz lastnih pridelkov in nadaljevati vojsko. „Nemčiji", tako nadaljuje omenjeni li9t, „je pa to omogočeno le vsled tega, ker je poljedelstvo v tej državi tako mogočno razvito in so merodajni nemški krogi obračali vso svojo pozornost na razvoj poljedelstva. Nemčija je kljub kratkovidni opoziciji in nasprotovanju mestnega prebivalstva zelo pospeševala svoje poljedelstvo in nemški vojni pisatelji kažejo sedaj z upravičenim ponosom na moč, katero dobiva Nemčija od svojega poljedelstva. Istočasno, ko je storila Nemčija za razvoj svojega poljedelstva vse, kar je bilo v njenih močeh, se je tudi njeno obrtništvo in njena trgovina razvila tako mogočno, da prekaša v tem oziru Nemčijo le še naša (anglešjka) država., to^ da z razločkom, da se je vršil razvoj nemškega obrt-stva in trgovine mnogo hitreje, kakor pri nas. Vsem je še v spominu doba, ko se je tudi v Nemčiji reklo, Češ, v Nemčiji se mora z vsemi sredstvi posp|eišievati obrt in trgovina, a poljedelstvo se naj pušča v nemar, slično kakor pri nas v Angliji. Toda Nemčija je pravočasno — menda vsled razmer, ki jih je videla v Angliji — spoznala nevarnost, ki ji preti in jo odvrnila. Siedaj, ko so nam odpirajo oči, kakšna nevarnost preti tisti državi, v kateri se je za poljedelstvo tako malo storilo, kakor pri nas v Angliji in v kateri se je storilo tako veliko kakor v Nemči ji, moramo obrniti pozornost na razvoj našega poljedelstva." Angleška vlada je sedaj imenovala lastno komisijo, ki bo nadzorovala razvoj njenega poljedelstva. Angleški Reuterjev urad sioer zatrjuje, da angleška vlada ni imenovala lastne komisije aa povzdl-go poljedelstva na Angleškem iz strahu pred nemškimi podmorskimi Čolni, Id baje prav nič ne ovirajo u-voza živil v Anglijo, marveč le iz denarnih vzrokov. Ce bi se vojska nadaljevala še čez žetev leta 1916 čeprav je to zelo malo verjetno, bi nastalo za odviš-no Žito v nepristranskih državah tako puljenje in pi-panje, da bi cene žita neznansko poskočile. Angleška vlada hoče nakupovanje v tujih državah omejiti in znižati, kolikor bo sploh 'mogoče, le da zabrani, da se angleško zlato ne bo stekalo v tuje žepe. Te odredbe, katere bo izdala novoimenovana komisija, ne bodo veljavne le samo za žetev za leto 1916, ampak tudi za vsa sledeča leta, kakor dolgo bo namreč trajala vojska. Švicarski polkovnik Miill^r, ki se nahaja v nemškem glavnem stanu, piše nemškemu listu „Zeit" sledeče: Kedaj je bil kmečki stan tako velevažen, kakor dandanes, kedaj se je stara resnica, da je zdrav, krepko razvit kmečki stan najboljša in najkrepkejša podlaga vsake države, tako obSstinila, uresničila in potrdila, kakor ravno dandanes? Da je Nemčija, koje obrt in trgovina je tako mogočno razvita, vedno razumela z vsemi sredstvi pospeševati tudi svoje poljedelstvo, se ji sedaj poplačuje tisočerokrat, kajti ostala je nezlomljena sila. Dal Bog, da bi tudi avstrijski merodajni krogi prišli do popolnega spoznanja resnice, kako je posebno za vojne Čase moč kmetijstva največja opora za vsako državo, ker ji daje ljudi in živež. Pretiran je een za živila. Po cesarski naredbi z dne 1. avgusta 1914 so začeli zasledovati vse tiste prodajalce, ki za najpotrebnejša živila zahtevajo očitno pretirane cene. Najvišje sodišče zastopa danes glede navijanja cen to načelo, da je preganjati kazenskim potom vsakega, kdor zahteva pri najvažnejših živilih! več dobička, kakor mu gre. Cena ima znašati pridelovalne stroške in običajni dobiček. Kakor hitro bi se zahtevalo preveč dobička pri prodajni ceni, je ponudnik kaznjiv. Za presojo vrednosti enega ali drugega pridelka ima biti merodajna pridelovalna cena in ne tržna cena, To naj si zapomnijo dobro vsi tisti, ki, prinašajo in ponujajo živila na prodaj, da ne zapadejo kazni, kajti poudarjati moramo pri tej priliki, da ne veljajo danes nič več maksimalne cene in da se na nje j ne moremo več sklicevati Te cene so odpravljene, I ker sis niso obnesle. S-------___ Pr VI 8 13-67. V imenu Njegovega Veličanstva Cesarja! C. kr. okrožna, j kot izjemna sodnija v Mariboru je pod ^predsedstvom c. kr. v. d. i s. ¿| . dva. Fraidl v navzočnosti c. kr. v. d. s. sv. Detitscheg, | c. kr. d. s. sv. Kronasser in dra. Torggler kakor sodnikov in j e. kr. avsk. Tornago kakor zapisnikarja na obtožbo Franceta i Roblek kakor zasebnega obtoži,telja z dne 21. marca 1914 o. 6t. Pr. VI 8 13-26 zoper Prana Zebot zavoljo pregreška po §§ 488 in 499 1. in 2. sluftaj k. z. danes po dognani glavni razpravi, določeni vsled naredbe z dne 20. aprila 1915, o. št. Pr Vi 8 13-60 v navzočnosti Franceta Roblek kakor zasebnega obtožitelja, njega zastopnika drja. Kalana, prostega obtoženca Frana Zebot, zagovornika drja. Benkovič, po predlogu obtožitelja, da se obtoženca v smislu precizirane obtožbe krivim spozna in postavno kaznuje, razsodila tako: Franc Zebot, rojen 10. avgusta 1881, v Selnici ob Muri, tja pristojen, r. k., odgovorni urednik „Slovenskega Gospodarja" v M&jriboru, vže kaznovan, je kriv: da je kot odgovorni urednik v Mariboru tiskanega perijodičnega lista „Slovenski gospodar" objavil na 4. in 9. strani št. 48 tega lista z dne 27. novembra 1913 po vsebini mu znani članek, ki začne z besedami: „Velika Pirešica (Roblekovi napačni mejniki. Roble-kov neresničen popravek)" in konča z besedami: „Ker sq je spustil v javnost, stoji osramočen pred svetom, s katerim se Franc Roblek s priobčenjem izmišljenih, in napak zvitih • dejstev imenoma po krivem dolži nepoštenega in nenravnega dejla^nja, ki bi ga utegnilo v mislih ljudi zaničljivega storiti in ponižati; zakrivil je s tem pregrešek zoper varnost časti po § 488 k. z. in §§ 7 in 239 k. z., in se obsodi: po § 493 k. z,, z ozirom na § 267 in na § 265 k. p. r. ter z uporabo §§ 266 in 261 k. z. v denarno globo 300 K (tristo kron), namesto katera stopi v slučaju neizterljivosti kazen 30 (trideset) dnevnega zapora. V smislu § 339 k. p. r. ima toženec povrniti stroške kazenskega postopanja in morebitne izvršitve kaizni. V smislu § 39 zakona z dne 17. dec. 1862 št. 6 drž. zakona za leto 1863 ima obtoženec objaviti pred-stoječo sodbo na< lastne stroške tekom 8 (osem) dni po pravomoč-nosti te sodbe na prvi str ar;' . ■ 'iodičnega lista „Slovenski gospodar." Razlogi: Pod obtožbo stoji članek r. št. 48 „Slovenskega gospodarja" z dne 27. nov. 1913 z nadpisom „Velika Pirešica. (Roblekovi napačni mejniki" Roblekov neresničen popravek)" Obtoženec je priznal, da je bil tačas odgovorni urednik pri „Slovenskem gospodarju", in j« on tudi kot taki podpisan na dotični številki. V prej imenovanem članku očita se zasebnemu obtožite-lju Francetu Roblek med drugim, da je pustil' postavljati mejnike samolastno v svoj prid, da takrat, ko so pred 15 leti postavljali mejnike, prejšnja župnik ¡Kunej ni bil navzoč in da se ga o tem sploh ni obvestilo. Obtoženec nastopil je pri glavni razpravi pred porotnim sodiščem dne 20. junija 1914 ter predidočem postopanju dokaz resnice glede trditev inkriminovanega članka, vsled česar je bilo pri razpravi zaslišanih več prič. Izrek porotnikov in sodbo, s katero je bil obtoženi oproščen od obtožbe, razveljavilo je c. kr,. najvišje kot kasacijsko sodišče s sodbo z dne 27. novembra 1914 o. št. Pr -VI 8 13-t47 ter naložilo temu sodišču ponovno razpravo in rassojo zadeve. Obtoženi se zagovarja sedaj, da inkriminovanega/ članka ni bral, marveč, da ga le izročil tretji osebi, to je takratnemu uredniku „Straže", Lavoslavu Kemper-le. naj ga spravi v tisk. Vsled tega pa da nikakor ni zakrivil pregreška po § 488 oziroma 491 k. z. k večjem prestopek zanemarjanja dolžne pozornosti v smislu odstavka 1, člana III. zakona z dne 15. oktobra 1868 št. 142 d. z. V smislu tega, zagovora umaknil je obtoženi z vlogo z dne 28. aprila 1915 r. št. 62, nastopljeni dokaz resnice. Vendar smatra sodišče dokazanim, da je obtoženec pod obtožbo stavljeni članek dal tiskati, akoravno mu je bila njega vsebina znana, dočim se sodišče o tem, da bi bil obtoženec ta članek tudi sestavil, ni zamoglo z gotovostjo prepričati. Krivdorek se opira pred vsem na zagovor obtoženca. Le ta zagovarjal se je pri prvem zaslišanju (gl. r. št. 8) sledeče: „Jaz si pridržim svoj zagovor za glavno Tazpravo in ne odgovarjam na nobeno mi stavljeno vprašanje. Kot urednik „Slovenskega gospodarja" sem seveda spravil ta čVainek v tisk. V vlogi z dne 12. junija 1914 (glej r. št. 33) navaja obtoženec dobesedno: „Za moje trditve v inkriminiranem članku, kateri je z mojo vednostjo izšel v listu in za kojega prevzamem vso odgovornost, nastopam dokaz resnice." Pri glavni razpravi dne 20. junija 1914 (glej r. št. 35) pravi obtoženec: „Jaz se ne čutim krivega, ker ne smatram, da bi bilo v Inkrlminovanem članku kaj nepostav-nega. Priznam pa, da sem pustil kot odgovorni urednik tiskati inkriminovani članek r. št. 48 perijodičnega Usta „Slovenski gospodar." Ce sem ga pa tudi sam spisal, o tem ne morem izpovedati." Pri glavni razpravi dne 8. maja 1915 kot priča zaslišani Franc Kostanjevec. ki je bil pri porotni razpravi dne 20. junija 1914 ¡zaplsnflkar, izpovedal je na podlagi svojih zaznamkov ob priliki te razpravo, da se je obtoženec takrat dobesedno tako zagovarjal: „Ce sem ga (članek) sam spisal, ne morem reči, tiskat pa sem ga pustil, ker nisem vedel, da hI bilo kaj nepostavnega: jaz nisem smatral, da bi bilo v članku kai nepostavnega." Te mu nasprotno opira obtoženec svoj zagovor, da inkrimlno»vanega članka ni bral predno je šel v tisk, na okolnosti, katere opisuje v vlori r. št. 49 sledeče: ,,.Jaz sem sicer nomlnelno odgovorniv-rednik „Slovenskega gospodarja", vendar imam razun tega toll-rlrnzih poslov, da ml ni mogoče vseh člankov brati . . . Jaz '"tito nri listn ..Slovenski gosnodar* v prvi vrsti se pečati z in wnt1. imam zlasti tozadevno korespondenco voditi s strankami, i-rr mi vzame seveda večji del časa. Kar se tiče uredniškega dela. moram pregledati' k) večjem notice mfuniftega obsega, zlasti Imam od lastnikov lista, nalog, da večje dopise ali polemike, ki ntleareio dati povod tiskovnim pravdam, izročim v pregled drugim boli informiranim sotrndnikom, ki skoraj vsak dan zahajaj.! v uredništvo ..Plovenskenr,» gospodaria." Razun uredništva oskr-buiem tudi t.amlštvo društva „Slovenske kmečke izveze za fipod-nie Štajersko", ki ima več tisoč članov, vrhu tega pa tudi šo tainlštvo zadmce za kmovčenie živine, ki razteza svoj delokrog na oelo Sp. Sfaiersko; konečno noseduiem še prednje posestvo v Selnici na Muri, kamor se odpeljem zelo pogosto. Ni tod a j mo- goče, da bi vse, zlasti večje dopise osebno pregledal . . , Sel lista „Slovenski gospodar" ... g. dr. Anton Korošec ... mi je ukazal, da imam vse članke, kateri ¡utegnejo dati povod tiskovnim pravdam ali polemikam, ali kateri so politično važni, dati v pregled gospodu Lavoslavu Kemperle, ki je bil tedaj urednik „Straže." Obtoženec je dal torej tudi ta članek, M se nanaša, na ^zasebnega obtožitelja Franceta Roblek, ker je bil važnega značaja, naravnost Lavoslavui Kemperle, ki je članek prebral, morebiti tudi popravil in sam oddal v tiskarno; le ta je dobil tudi iz,"tiskarne prvi tisk (Bürstenabzug) v pregled, ter ga je zopet tja vrnil, tako da je obtoženec članek šejle v roko dobil, ko je bil žfe tiskan. Ker je prišel članek na opisani način v tisk, bila je njega vsebina pred tiskom znana le Kemperlu, nikakor pa ne pbtožencu. Predstoječe trditve obtoženca, v kolikor označujejo splošni način, kako so se spravili članki važnejšega značaja v tisk, potrjujejo sioer priče: dr. Josip Hohnjec, Edvard Jonas, dr. Anton Korošec in tudi obtoženčevo trditev, da je d'ajl rokopis z inkrimmövanim člankom Lavoslavu Kemperle, da naj ga prebere, in ga da tiskat, potrjujejo priče Vekoslav Stuppan, Alojz StrašnSk in Alojz Schüler, tako, da sodišče, ni imelo povoda, da bi sprejelo še nadaljne v tem oziru od obtoženca predlagane dokaze. Toda vkljub temu, da so po izpovedbah imenovanih prič smatrati obtoženčeve trditve kot dokazane, v kolikor jih potrde te priče, vendar ni izključeno, da je obtoženi Zebot članek prebral, predno ga je dal Kemperlu. V tem oziru sklicuje se sodišče na izpovedbe drja. Hohnjeca, Edvarda Jonas, Alojza Straš-nik, dra. Korošec in Alojza Schüler, ki te možnosti izrečno no izključujejo. Edino-le priča Vekoslav Stuppan 1 trdi pri razpravi dne 8. maja, t. 1., da zamore odločno navesti, d@. obtoženec inkriminovanega članka ni prebral. Toda ,s to trditvijo se ne strinja njegova izpoved pred preiskovalnim sodnikom, kjer pravi priča „soviel ich wahrgenommen, kat Zebdt den inkriminierten Artikel nicht gelesen, sondern nur Kemperle." Ker torej sniaira sodišče izključenim, da bi kaka priča zamogla dokazati, da obtoženec inkriminiranega članka ni bral, dasSravno ga je dal L. Kemperlu v pregled, zaslišanje daljnih po obtožencu predlaganih prič ni bilo umestno, osobito, ker kaže ves značaj tega predloga na (to, da namerava obtoženec na ta način le zavlačiti kazensko zadevo. Kakor tedaj po imenovanih pričah dokazane o-kolnosti, kar sledi iz predstoječdga razmotrivanja, ne nasprotujejo na/ziranju, da je obtoženi prebral inkriminovani članek, še predno je bil tiskan, tako podpira to naziranje posebno še obtoženčevo ravnanje zoper obtožbo, katero je dvignil dr. Vekoslav Kukovec zoper obtoženca dne 22. februarja 1914. Zoper trditev to obtožbe (r. št. 21), da je bil o njej inkriminovani člla vladajo olajšilne okolnosti in so obtoženčeve osebne in stanovske razmere take, da bi mu zaporna kazen občutno škbdovala na u-gledu, poslužilo se je sodišče v §§ 266 ln' 261 k, z. označenih pravic ln kazen odmerilo pod postavno mero ter spremenilo v denarno globo. V smislu § 389 k. pr. naložiti je bilo obtožencu povrnitev vseh po kazenskem postopanin nateHih strofikcl|v. Izrek glede prfobčenia sodbe se opira na določbe navedenega zakona. V Mariboru, dne 8. maja 1915. C. kr. okrožna sodnija v Mariboru. Dr. Fraidl. Pismo iz Tolmina. Znani deželni poslanec in dekan v Tolminu, vlč. g. Ivan Roječ, ustanovitelj in vodja črevljarske zadruge v Mirno na Goriškem — zato njegov priimek ,.'Schusterpfarrer" — kateira se je vsled vojske presedla v Niizarje v Savinjski dolini, kjer so jo naš premilostljivi Nadpastir ob birmovaniu v Gornjegrai-skem dekanatu obiskali in razveselili s posebnim na- govorom, z višjepastirskim blagoslovom in z darom 100 K, je poslal „Prečast.iemu, prevzViSenemu gospodu knezu in škoiu lavantmskemu" naslednje pismo: V Tolminu dne 9. julija 1915. Prevzvišeni knezoškof! Milostljivi Nadpastir! Gotovo se Se spominjate, Prevzvišeni, dekana tolminskega ob zadnjem birmovanju v gornjegrad-skem dekanatu. Tudi jaz ne bom pozaibil nikdar prijetnih dni, katere sem preživel v Vaši družbi Prevzvišeni m v družbi Vaše častite in ugledne duhovščine. Kako me je ganila Vaša gorečnost, Prevzvišeni, za svoje vernike in očetovska ljubezen do svoje duhovščine! Vsemogočni Bog ohrani Vašo Prevzviše-nost še mnogo let v trdni vezi s svojo duhovščino m s svojimi verniki! . * w Sprejmite, Prevzivišeni, mojo najsrčnejšo zahvalo za prijaznost, s katero ste me sprejeli Prevzvišeni in me pred vsemi odlikovali! . , Počastujem se Vam sporočati,, Prevzvišeni, da sem se vrnil v Tolmin. Skrb za svoje vernike mi ni dala miru, dokler se nisem vrnil. Pretečeno nedeljo 4. t. m. prišel sem do Sv. Lucije in prav, ko sem šel po cesti, prileteli so od sovražne strani Šrapneli v pozdrav. V župnišču pri Sv. Luciji pa sem opazoval, kako naši odzdravljajo sovražniku; to je bilo bobnan-je in šviganje topov in šrapnelov sem in tja; pri Sv, Luciji je bilo v soboto porušenih več hiš. Na potu proti Tolminu sem šel po jako nevarnih mestih, katere sovražnik vedno obstreljuje, konečno sem prišel v Tolmin, kjer so šli maloštevilni verniki ravno od pop. službe božje in koj na to so naznanjali sovražni šrapneli, da je prišel dekan domov, V župnišču so vojaki ter imajo telefonsko postajo. V Tolminu samem ni vojakov, hiše večinoma zaprte, nekatere poškodovane, in ako ne hi topovi vedno nad našimi glavami bobneli, bi človek niti ne vedel, da je vojska, V bližini pol do enega kilometra strašno streljanje pušk, strašni boji, strašna smrt, a mi v Tolminu ne vidimo nič, ker je vse skrito. Govori se o strašnih bojih, a mi se niti ne zmenimo; ljudje hodijo v cerkev, po cesti, na polje, od obeh strani pa nad glavami švigajo krogle topov. Sicer pa smo prepričani, da bo zmaga na naši strani; Čez Sočo sovražnik ne prilde; vsaj tako pravijo vojaki. Sinoči (četrtek} sem pokopal častnika, rodom Hrvata, ki je padel na Krnu; osem ur so njegovo truplo nosili do Tolmina. Naznanjam Vam, Prevzvišeni, da ostanem tu do skrajnosti in se umaknem le do bližnje duhovnije; tudi mislim sedaj obiskovati dekanijo vsaj v duhovnL jah, kjer ni nevarnosti. Z današnjo pošto se drznem poslati Vaši Prev-zvišenosti „Necrologium" in „Index" goriške nadško-fije s prošnjo, da blagovolite sprejeti obe knjižici kot skromen spomin „Schusterplarrerja" in gluhastega dekana tolminskega! Sprejmite, Prevzvišeni, izraz moje najsrčnejše zahvale, največjega spoštovanja! V imenu Jezusovem pozdravlja Vašo Prevzviše-nost preudani Ivan Roječ, dekan. Občudujmo previdnost božjo. V Gorici so se dogodili, kakor poroča „Novi Cas", zadnje dni ti-le dogodki: Redovnica moli pred Najsvetejšim v stranskem koru. Ko je že dolgo molila, se preloži — sama ne ve zakaj — k drugemu oknu. So ni bila tam, kar poči sovražni šrapnel in smrtonosno železje se zarije v tla ravno na tistem mestu, kjer je ona prej klečala. Ko bi bdla ostala tam, bi bila na mestu mrtva. Zopet druga redovnica^usmiljenka gre popoldne počivat, ker jo Čaka ponočna služba pri ranjenih vojakih, Sama ni vedela zakaj, a zgodilo se je samo tisti dan, da se vleže ne v svojo lastno, ampak v posteljo svoje tovarišice. Kmalu1 na to predere šrapnel njeno postelj in tla pod posteljo. Ušla je gotovi smrti. Krščanski gospod se pelje po opravku iz Gorice. Tik mesta se je razpočil sovražni šrapnel ravno nad njegovo glavo ter sipal svojo merilno vsebino na vse strani. V tisti nevarnosti vzdihne: „Jezu®,, Marija, varujte, me!" In glej čudo! Ne gospoda, ne konja ni zadela niti ena krogla, če tudi je okoli in okoli voza kar deževalo iz razpočenega Šrapnela. Vse to se je zgodilo te dni v mestu Gorica. Slabo ravnanje Italijanov. Vest o umoru častitljivega dekana v Kobaridu viteza Jurija Peternela se še vedno vzflic nekaterim proklicom vzdržuje. „Popolo d'ltalia" poroča z dne 10, m. m., da lqobaridski župnik ni bil edini svojega poklica, ki je bil ustreljen. Tudi so Italijani ustrelili v Kobaridu mladega slovenskega fantiča, ki kar ni mogel verjeti na smrtno obsodbo in je do konca jokaje zatrjeval, da je nedolžen. Italijanski listi surovo pripomnijo, da se nič ni kaj viteško obnašal. Gospodje Lahoni pa so se, ko so nedolžnega fantička umorili! Žrtev živinskega postopanja Italijanov postal je (udi neki deček iz Ločnika. Njegov oče je moral gledati, ko deček umira in mu ni smel pomagati. Potem ko je deček umrl, je oče dobil povelje, da ga pokoplje na vrtu svoje hiše kakor psa. Tudi na Furlanskem so se Lahi grozovito obna-Sali. V Koprivi pri Gorici so tirali častitljivega župnika od sv. maše proč uklenjenega v laško ujetništvo. Istotako ravnajo z vsemi župniki, Id so protivijo moliti pri sv. maSi za zmago italijanske armade in za zdravje podlega verolomca in krivoprisežnika, laškega kralja. Proti Italijanu gre vse z velikim navdušenjem. Ivan Resnik iz Podsrode pri Rajhenburgu, ki je kot. inlaruterist 87. pešpoMa bil prideljen h kolesarskemu bataljonu pri oddelku strojnih pušk, piše svoji materi dne 28. junija: Vesel in srečen sem, da sem še zdrav. Gotovo Vas zanima, kako se mi godi. Odkrito povedano: kakor na bojnem polju. Tukaj ni nikdo izvzet, nikdo ne uživa dobrot, vse enako trpi od najvišjega do najnižjega. Sicer pa gre meni Čisto dobro. Včasih malo lačen, utrujen, žejen, pa to se vse iz ljubezni do Bojga in mile domovino lahko prestane. Pride pa zopet čas, ko imamo vsega dovolj: piti, jesti in počitek. Gfavno je, da smo še zdravi in da nas poleutarske granate in šrapneli ne najdejo, akoratvno jih veliko pošljejo sem. Navadno padajo sovražne krogle le tam, kjer naših vojakov ni. Kako prijetno je gledati, ko tako dragi streli padajo le v prazno kamenje. Tukaj je bilo dosedaj še vse sovražnikovo prizadevanje brez uspeha. Kako se Vam doma godi, si lahko predstavljam sam: dela preveč, pomoči pa premalo. Le tolažite se z zaupanjem na Boga! Tako zmagoslavno kakor grejo sedaj naši na severu naprej, bi bili res kmalu vsi doma, da nas ne bi bila ta hinavska laška druhal zahrbtno napadla. A sedaj moramo pa Še s temi lopovi obračunati. Proti Italijanom gre vsak Slov,6nec z navdušen j e m v b o j , saj je ztnano, da je Lah že od nekdaj eden najbolj zagrizenih narodnih nasprotnikov slovenstva. Italijani so se viedtto bratili s tiist -mi, ki so hoteli Slovence ugonobiti. Italijani so tako dolgo čakali z vojsko, ker so mislili, da je Avstrija že Opešala, a zelo so se uraožu ki se je svoječasno bojeval na srbskem bojišču i'¿ službuje kot topničar pri 24em Ibateri ji, je p sal -županu g Hanželiču na Hardeku naslednje pismo: .i Cenjen i prijatelji! Pojenjal je malo bojni grom in že tone glasovi godbe. Tovariši nas namreč~često-'krat .razvesel uX'o s tem, da zasvirajo kako „luštno" tudi --med giecnreiiiem tipov ter nam s tem il«si'krat krajšajo" čas. Gotovo veste, da sem nta bojišču prot Lahom. Peljal sem se si oži domači kraj, a žalibog ni->-96111 imel priložnosti, se doma ogla s'ti. Hudo je človeku, ako po torkem Časti pride čisto bi zu dragih domačih,, ne da bi mu. bila dana. priložnost, videti j.h in govoriti z njimi. Pa kaj hočem? Tukaj je malo drugače, kot je bilo pri Belgrads. Dan :ua dan ©asi pojo topovi svojo pesem, od ra-D+.ga jutra do poznega večera, često tudi po noči. tu to tam se oglašajo .še puške. Naš sovražnik marsikaj ¡jtavkuša, pa, brez uspeha, poleg tega je še pošteno teptal. Ne gočh se mi preslabo. Kaj posebno novega nv mamo. Le to si želim,, da bi videl enkrat dom, svoje drt-ge, zr:ante-e in soseiJe. Pa to bo pozne dni. Drugokrat piše: Deset je minulo, noč je. Ravno je potihnilo pokale, ki }e':,tukaj bolj pogosto, kot je bilo v Srbiji. Kraj, kjer sem sedaj, .je ravno tako krasen, kot tam pred Belgraidom. Lepa je nafša slovenska d o in o v i n a. Dal Bog, da bi bila zopet mirna, toda ■dokk r ni premagan sovrag, ne bo miru. Nas ne premaga nobeden. Lahi hočejo biti junaki; stare ba-¡b e s o. Naši jih naženejo in če so tudi brez pušk. ]Res ie, če Lah vidi kri, že zbeBi. Ni čuda, če bežijo, :o jim vendar maže m o take pošteno po grbi. Moja baterija -e povsod izkaže, s ponosom zrem na njo. Mno. ua&ih slovenjih topniöaijev je že odlikovanih in te dni se vršijo spet odlikovanja za mnoge naše. Stotero iskrenih pozdravov vsem sosedom in prijateljem na Harleku. {«ni je Anje p cm n 7 utrini.) sam sodnji dan. Kakor da bi kedo cele vozove dolgih velikih desk: metal iz tretjega nadstropja na gladki tlak med visokimi hišami zaprtih! praznih ulic, tako je treskalo in odmevalo po razburjenem, ozračju. In to zaporedoma, neprenehoma. Bile so sovražne granate, ki so padale v podgorske višine, se vanje zajedale in se potem s strahovito mogočnostjo razpočile. Cele gore dima in zemlje so pričele rasti iz mesta na gori, kjer se je to godilo, in se pot^m širile na vse strani — črno — sivo in grdo. Hiše so se tresle, ljudje so kar plašno obstajali. Tako od blizu je treska-nje prihajalo, da se je človek nehote ozrl na desno ali levo, ali ni morda tam granata padla na tla. Istočasno s tem tresikanjem so ti prihajali na ušesa grozni poki šrapnelov, drug z a drugim brez prestiainka. Na višinah tam doli so se prikazoval» ognjenim piki z belimi oblački. Kakor da bi gadi, vidni samo po svojih glavah, iz nevidnega ozadja skakali naprej, besno sikali z jeziki in spuščali svoj strup! Zrak je bil miren, Oblački so kakor bele repatice nekaj časa obstajali na mestu, potem se vzdigali in plavali nad višinami. Ce si pri tem gledal pa Kalvarijo, pa si videl od trenutka do trenutka ogromne ognjene piramide, ki so se pa takoi umikale črnemu debelemu dimu. Vrelo je., kakor da bi zemlja dobivala razpoke in bruhala iz sebe. Delo granat vse to. — Ni mogoče jih šteti. Najmanj sto do stodvajset v minuti, — Sedaj se je pa pokazal dim na dnu od vznožja Kalvarije. Vedno višje se je valil, vedno večje oblike je zavzemal. Grozen pogled! Granata je bila zgrešila svoj cilj, padla v vas, predrla hišo in jo zažgala. Gori! Sovražni Šrapneli in1 sovražne granate sljaku in Celoivcu. Naši na italijanski zemlji. Posebni poročevalec „Jvolnische Volkszeitung" poroča z italijanskega bojišča: Med tem, ko se na VeiMkem Palu razvija boj za posamezne postojanke, kateri je za Italijane skoro povsod brezuspešen, stojijo Avstrijci zahodno od Velikega Pala že na italijanskih tleh. Z dr,znim činom so naše čete zavzele goro Monte Peralpe, ki nadvlado je prelaz Cregone. Italijansko ozemlje, ki ga imajo avstrijske Čete ob tirolski meji zasedeno, obsega 10 do 12 kilometrov in se še vedno jjovečuje. • • Opis velike bitke dne 5. julija pri Gorici. Kako so čutili in vedeli dne '5. julija Goričani, da. se bije velika bitka, opisuje očividec v „Novem Času": Dan 5. julija je bil pa vroč!, ;Začelo je že zjutraj grometii, pa samo bolj v presledkih. V seka ko pa se je zdelo, da je danes morda zopet obmostje pri Gorici prišlo na vrsto. Par dni poprej so naskakovali kraško robovje pri Tržiču in Zagradu. A ni jim šlo. Bili so vrženi nazaj in razbiti. Morda bodo danes po,, skušali pri Gorici. Vedno bolj pogosto so se streli ponavljali; proti osmi uri so prihajali že prvi sovražni šrapneli. Švigali so čez mesto v različnih smereh. Ljudje so se sprva, plašno zgibali,, nehote glave potiskali med pleča in se sklanjali. Pa šrapneli so s svojim sikanjem in žvižganjem leteli naprej. Gledali so za njimi, dasi jih niso videli, ter poslušali, kje bi vtegnili razpočiti. In dalje se je zaslišal trdsfc; šrapnel je šel preko grada in onstran nekje razpočil. Kaj se je zgodilo? Koga je zadelo? Odgovora na ta vprašanja ljudje niso iskali, ampak feli dalje za svojimi opravki mirno v zavesti: šrapnel mene ni zadel, pa tudi blizu ni padel. Zopet je v zraku završelo; pogledali so v zrak, a šli naprej. Le deklice so pričele bolj plašno hiteti preko ulic, ki so izpostavljene jugojzapadni stra ni. Proti deveti uri zjutraj je že postalo bombardiranje tako, khkor ga v Gorici še ni bilo slišalti. Doseglo je svoj višek ter ostalo na njem do približno štirih popoldne, ne da bi pa potem popolnoma ponehalo. Bilo je nekaj strašnega, nepopisnega, veličastnega. Posebno na južno-zapadn! meji mesta. Tu, se vse mnogo lepše sliši in — vživa; po ulicah in trgih v mestu je toliko življenja In vrvenja, da se bombar. d ranje precej presliši. Bolj ko pa greš proti jugozapadu, bolj ti prihaja vse na ušesa. Hiše so precej ne-obijudene, — tu stanujejo bogatejši, ki so se iz' mesta že davno umaknili — ulice tihe In prazne; vsak šum se odmeva in napravi glasove stokrat večje, kakor so v resnici. Pa Če bi tega tudi ne bilo, zadostovalo je popolnoma, gledati in poslušati, kar se je vršilo. Na Kalvarijo (hrib pri Gorici) in na višine nad Podgoro so padali streli, granato, šrapneli in mine. Grmelo je In divjalo po ozračju, kakor da bi bil pet pripel na prejšnje mesto. Sam Beg je poveličal njegovi čin! Kajti v hipu, ko se je odmakinl od kraja, kjer je Kristusova podoba ležala na tleh in stopil dva koraka proti križu, se zarije ogromna granata v zemljo, kjer je pravkar stal, razpoči s strašanskim pokom ter pokrije vse na okrog z zemljo in kamenjem. Dalmatinou se prav ničesar ni zgodilo! Tovariši pa so mu častitali h hrabremu činu njegove pobožnosti ter občudovali varstvo božje, ki se je nad njim pokazalo. Kalvarija stoji! Zidovje, ki bi je Lahi tako radi razrušili in dobili v sivjoje roke, 'kljubuje mogočno vsem njih naporom in vsemu njihovemu divjemu ognju. Nepremagljivost pa podajajo temu zidovju junaški sinovi bratske Dalmacije, junaški 'voja\ki sploh, ki so tam gori zbram od vseh 'delov naše monarhije. Ni ga razločka med njimi! Ena misel preveva vse: Mi se borimo tukaj za prostost, katero nam hoče Lah vzeti in steptati! Mi se borimo proti verolomstvu in nezvestobi, v katerih imenu gleda Lah proti nam! Mi se borimo vsi brez izjeme za državo, v kateri i. mamo vsi svoj dom, Z združenimi močmi — in vojaki so nepremagljivi. In oni tvorijo z našo Kalvarijo zid, ob katerem si sovražnik razbija glavo in prek katerega ne pojde nikdar do naše Gorice, ki se razprostira v vsi svoji, nežnosti in lepoti ter v svoji bujni vrtni krasoti pred njegovimi pohlepnimi očmi . . . Križ pa, ki se dviga na gori, je za vojake znak neizčrpnih moči! Tam gori se čutijo varne. Sami pripovedujejo, s kakim zaupanjem se sredi granat^ in šrapnelov iz svojih jarkov ozirajo na križ, nia Kristusa, ki z razpetimi rokami blagoslavlja nje in njih napore ter stoji ob strani onim, katerim so bile pri-zadjane pekoče rane, da jih junaško prenašajo, a tudi onim, ki v službi domovine umirajo in iščejo v Njem s svojimi zadnjimi pogledi milostnega sodnika... Hrvat ostane na mostu, konj pade v Sočo. Ko so dne 7. junija Lahi obstreljevali goriški most in je ena laška granata padla na most, je bil na njem ravno avstrijski vojak z vozom. Že ko je prihajalo sikanje vedno bližje, je skočil raz konja. ¡To je bilo previdno, kajti že v prihodnjem trenotku je vrglo konja čez mostno ograjo v Sočo. Vojaka od-kraja ni bilo videti. Potem se je priplazil iz dima, sicer' ranjen po obrazu in na nogi, a vendar ne nevarno. Nesli so ga na voz, odkoder je okoli stoječo pozdravljal smehljaje s cigareto v ustih in s krva-v!im obrazom. Bil je Hrvat. Obed mrtvih. Dunajski listi poročajo: Na oni strani Soče leži Vas Mariano, kjer so se prod nekaj dnevi udoma- čili sovražniki. Nekega drn* krog poldne smo opaziti, da obedujejo častniki zunaj poleg neke- hiše;: bife jih je 26. Sredi kosila sproži na<ša baterija skiipni strel; ena granata se je razpočila sredi med častniki,, tako, da je bilo to njihovo zadnje kosilo — kosilo mrtvih. Učinek je bil strašen; miza in časjtii&i so bili kaka* pomedeni. Od neke driige baterije so videli; častniški štab, general je šel s svojimi častniki proti bojni črti. Naenkrat zadene naš strel'sredi družbe: General m nekaj častnikov je padlo, drugi so se razkropili. Pozneje smo videli častnike hiteti k ranjenim. Dirugi strel je zadel tudi, te. Nato je prišlo sanitetno osebje, ki je odneslo generala, 80.000 Italijanov padlo ob; Soči- 'Italijanski list ^Tribuna" piše,:. da so izgubili Italijani y bojih ob Soči diJsedaj že 80.000? mož- Naša mornarica. Inozemski listi venomer prinašajo poročila, da je naša mornarica vsled sovražnih napadov izgubila več ladij. Uradno se temu nasprotno zatrjuje» da naša slavna mornarica v »oju proti Italiji ni doživela nobene, kakšnesibodi izgube in da so tudi poročila i-nozemskih listov o poškodbah naših podmorskih čolnov popolnoma neresnična. Naš podmorski čoln potopil italijansko križarko ^Amalfi". Dne 7. julija, ob pol osmi uri zjutraj, je pok>-pil torpedni strel našega podmoEskiega čolna v severnem delu Jadranskega morja v bližini italijanske o-bali italijansko križarko b,Amalfi.!tt Od torpednega strela zadeta križarka se je takoj naignila na levo stran. Štiri italijanske križarke so hitro prihitele zadeti križarki na pomoč, iz Benetk sta pa. odplula dva italijanska parnika, da se udeležita rešilnega dela. Od posladke, ki je štela 684 mož, je bilo rešeniii 500 mož, ostali so našli smrt v morskih valovih. Dočim italijansko vojno brodoivje še ilosedaj ni doseglo nobenega drugega uspeha, kakor! da si je ©-gledalo otok Vis„ kjer je bilo leta 1866 pod admiralom Persanom od niašega admirala Tfegetthoffa tako hudo tepeno, obstreljujejo naše ivojne ladje prav uspešno italijansko morsko obal, kateri so že prizadjale čez 200 milijonov lir šEode, in potapljajo italijanske vojne ladje in podmorske Čolne. koleri obolele vojake pustili v oskrbi Rudečega križa,. jih pa armada vlači setoj od kraje, do' kraja, s čemer se je kuga raznesla in razp(asl3" že na vse strani. Ob Donavi. Med' Srbi; in Avstrijci se vršijor. le artilerijski boji. Dne 5. in 6. julija je pri Oršovi in Ada'KaJeha (ob avstrijskonsrbsko-rumunski meji) avstrijska arti-lerija živahno obstreljevala; srbske postojanke.-. Dne 6. t: m. zvečer je srbska artilerija utihnila, iz- č^sar se sklepa, da je bila poškodovana. Dne 8. t. m. je pa priplul srbsM zrakoplov nad ogrsko mesto Petrova-vardin in je vrgel proti mostu čez Donavo bombo, ki pa je svoj cilj zgrešila. Dragi dan se je sovražni zrakoplovec zopet pojavil v višini 30®0 metrov n'ad mestom in brezuspešno metal bombe.. Srbi bi radi most čez Donavo razstrelili!. Njih trud je p& bil zar man. Naši ujetniki na Srbskem. Bolgarski listi javljajo, da so vsi avstrijski vojni ujetniki v Srbiji sedaj zaposleni pri gradbi železnice skozi Afibanijo do Jadranskega morja. I • Boji s Črnogorci. Izhodno od Trebinja, v Hercegovini scCrnogor-ci v zadnjem času večkrat napiadli naše postojanke, in sicer večinodh po noči. Taki napadi so bili dne 6.„ 7. in 9. julija, a so bili vsi odbiti. Naš artilerijski ogenj je Črnogorske postojanke zelo opustošil. Naš zuakopfevec je izsledil skrite črnogorske postojanite ifr metali na nje bombe. Boji v Južni Afriki. Boji nemških čet; ki so, d&si maloštevilne, vendar dOsedaj branile nemške naselbine v Južni Afriki,., so se udale angleškim južnoafriškim četam. Na potek svetovne vojske ne* bo ta dogodek niti najmanj u- Priprave za no ve boje. Zadnje dni na celi bojni črti mir. — Med Vislo in Lublin prihajajo ruske rezerve. — Tudi v Besarabiji zbirajo Rusi nove čete. Maribor, 1,4. julija. Ko so naše čete pod poveljstvom nadvojvode Jožef Ferdinanda zavzele mesto Krasnik, se niso ustavile, ampak prodirale ob cesti k r a s n i k - L u b -lin naprej proti Lublinu. Toda Rusi so med tem zbrali proti nam velike rezerve ter so naše prednje čete ljuto napadlji, 'Glavpa naša moč je stala močno utrjena na višinah severno od Krasnika. Prednje čete so se ruski premoči umaknile ter se združbe z glar vno našo močjo. Rusi so tudi tukaj poskusili svojo srečo, a so bili odbiti. K r a s n i k in v i š i n e s e -verno od Krasnika so trdno v n a š-i h r o -k a h. Vsled neuspehov so tudi Rusi ustavili napade in sedaj je na naši in na ruski strani mir. Naše čete imajo dovolj dela, da uredijo in pripravijo vse za nadaljno prodiranje in napadanje. Od 1. maja so neprestano prodirale in marsikaj je treba sedaj izpolniti. Z našim prodiranjem se je tudi podaljšala dovozna četa za strelivo, živež in obleko tudi v tem ozaru, da se zasigura in izpopolni nagli dovoz, je treba veliko dela. Pomisliti moramo, da naše čete stojijo sedaj v neposredni bližini velikih ruskih trdnjav Ivangorod, Lublin, Holm in da je za zavzetje trdnjav treba armado urediti in zadovoljiti do zadnjega gumba. Ob Bugu, Z 1 o t i Lipi in ob D, n j e st r u vlada vobče mir. Naši so se zakopali ter se po načrtih svojih poveljnikov pripravljajo, da onemogočijo vsak sovražni uspeh. Kajpada se tudi Rusi skrbno pripravljajo. V Besarabiji, odkoder prihajajo ruski sunki v našo fronto ob Dnjestru, se zbirajo močne rezervne čete. V o-zemlje med Vislo in Bug pa je baje došlo 300.000 svežih ruskih rezerv. Pričakovati nam je torej kmalu novih srditih bojev. Boji okoli Krasnika. Iz vojnega poročevalskega slana se poroča: Z močnimi silami severno od Krasnika proti našim pro- dirajočim četam izvedeni ruski protinapad, kakor se zdi, ni opravičil ruskih pričakovanj. Naše čete so se le nekoliko umiatknile in tako zravnale bojno črto. Ce bodo sedaj, ko ruski napadi ponehavajo, napravili svoj prodiralni poskus, ali če se jim kljub njihovim močnim rezervam ne bo posrečilo izvesti močnih pro-tisunkov, se bo kmalu pokazalo. Visekako so avstrijske čete svojo namero, da drže višine pri Krasniku kot kritje dosedanjih pridobitev mogle rešiti takb, da nadaljni razvoj akcije kljub velikim ruskim silam ne more bati dvomljiv, Ruske nove rezerve. ^Tagesanzeiger" ,v Curihu poroča: Splošni položaj na gališko-poljskem bojišču sicer še ni odločen, ampak! o tem ni dvomiti, da bo izid za Avstrijo in Nemčijo srečen. Rusi so pripeljali za ta brezupni boj 300,000 mož rezerve. Poročila iz ruskih virov preko Pariza jasno klažejo, da pripravljajo francosko in ru-sko javnost na obleganje Varšave in Ivangoroda. Ruski odpor. Francoski listi pričakujejo velik ruski odpor na črti Visla—Bug. Velikemu knezu Nikolaju Nikolaje-viču je bilo dano od 1. junija osem tednov časia., da organizira odpor. Od tega je odvisna odločitev za rusko armado v letošnjem letu. 1600 km dolga fronta. Naša fronta nasproti Rusom sega odi mesta Savli na severnem Ruskem do mesta Zaleščiki v Bukovim ter je dolga 1600 km; če računamo po dva vojaka na meter, bi bilo za obrambo te ogromne črte potrebnih 3.200.00 mož. Ce se potisne Ruse iz Rus-k)o-Poljske, se bojna črta za nas tako ugodno izravna, da bi bila fronta komaj kakih 400 km dolga, tako da bi se lahko obdlo čet porabilo na drugih važnih bojiščih. Kolera v ruski vojski. „¡Kuryer Lwowskia poroča, da divja v ruski vojski kolerat, ki tudi pozimi ni prenelfala. Ker so se zanemarile zdravstvene odredbe, se je sedaj kolera v ruski vojski strašno razširila. Namesto da bi na Anglikanski škof prosi papeža za mirovno posredovanje. Iz Budimpešte se poroča, da zaprosil anglikanski škof Willielm papeža^, da naj &osredui£ za mir;. « • Švedske žene za mir. Švedskemu notranjemu ministru je izročilo alti soč švedskih žen prošnjo, da naj posreduje Švedska» vlada za mir. Maribor, 8. julija 1915. Pretresljiva vest je danes došla v Maribor. U-mrl je v Gradcu v bolnišnici usmiljenih bratov pre-čast, g. kanonik Jakob Kavčič. Že dolgo časa smo s strahom pričakovali tega poročila, kajti vedeli smo, da je pre blagi gospod kanonik smrtnonevarno bolan. Ker je bil pokojnik v Mariboru obče znan in v vseh slojih aelo priljubljen, je bila žalost, posebno v njegovih prijateljskih krogih, velika in odkritosrčna. Iz življenja nepozabljivega pokojnika naj pojasnijo sledeči podatki dobo njegovega skromnega, a ve. lezaslužnega življenja. Rojen je bil rajni g. Jakob Kavčič 14. majnika 1862 pri Sv. Petru pri Radgoni. Po odlično dovršeni ljudski šoli v Gornji Radgoni je šel na gimnazijo v Maribor. Kot čefrtošolec je bil 1. 1878 sprejet med prvimi gojenci v dijaško semenišče,, ¡kjer je bil uzor marljivosti in vzgleclnega vedenja. Po maturi je Šel v bogoslovje, kjer je naoaljeval svoje neumorne študije in hrepenenje po nravni popolnosti» V 3. letniKU je bil duhovnikom posvečen, 18. julija 1885. Naslednje leto. po končanih bogoslovnih naukih, je bil poslan kot kaplan v Ribnico na Pohorju, kjer je služboval dve leti. Potem je prišel kot kaplan 1. 1888 k sv. Magdaleni v Maribor. Že prihodnje leto 1889 je bil imenovan kornim vikarjem pri stolnici v Mariboru, katero službo je opravljal do <14. aprila 1893. Nekaj nad eno leto je bil pozneje stolni kaplan. 14. avgusta 1894 je bil imenovan veroučiteljem na slovenskih paralelkah c. kr. gimnazije v Mariboru. Po ustanovitvi ženskega učiteljišča pri čč. šolskih sestrah v Mariboru je bil imenovan veroučiteljem tudi na tem zavodu. 31. avgusta 1909 je bil imenovan kanonikom kn.-šk; lavantinsikega kapitelja v Mariboru. Prerano, ah, mnogo prerano umrli gospod k£t-nonik je bil izrazit, vrlo plemeniti značaj. Kot duha. vnik je bil povsod vstrajno marljiv, apostolsko goreč delavec v vinogradu Gospodovem. Mnogo solz bode te dni teklo v prijazni Ribnici na Pohorju, kjer je bil skrajno priljubljen. Iz poznejšega življenja je posebno omeniti njegovo veliko ljubezen in neomajeno požrtvovalnost do ubogih slovenskih dijakov. Bil je namreč dolgo vrsto let blagajnik Dijaške kuhinje v. Mairiboru, v kateri službi je, mnogjo sra potolažil v veliki sili in mnogo solz otrnil, Do siromakov je imel splon eaniiivo ljubezen. Ves Čas v Maribbru ve bil delaven ud družbe sv. Vinoenoija v stolni župniji, Koliko dobrot je storil v tej» 2a njega posebno ljubi in važni službi, je gotovo častno zapisano v knjigi življenja. Mnogo bolnikov in ubožcev je redno na teden obiskoval ter jpm prinašal obleke, jedil ali denarnih podpor. Pri svojih stoterih učencih in učenkah je bil vedno sila priljubljen; vsaj je bil vedno zvest prijatelj, moder učitelj in mnogoterim skrbni krušni oče! Vsled svojih marljivih in temeljitih študij je bil jako izobražen. Govoril je mnogo jezikov. Njegova dalekosežna potovanja so mu omogočila jjasno spoznanje raznovrstnih ljudi in dežel. Prepotoval je Nemško, Francosko, Švico, Laško in Bosno; posebno ponosen pa je bil na svoje irudapolno potovanje v Sv. deželo, v Palestino. Kdor ga je poznal, ga je moral ljubiti in spoštovati. Njegove lepe lastnosti ostanejo napozabljive vsakomur. Stanovski, sobratje pa vedo, da je bil mož molitve, ponižnosti in dobrotljivosti. Naravnost občudovanja vrtedna pa je bila njegova potrpežljivost v, njegovi štiriletni, neozdravljivi črevesni bolezni. Trpel je v groznih bolečinah, brez ihtenja in brez solz — kot pravi, krščanski junak! Mili prijatelj;! Nisi dosegel visoke starosti). A nad Teboj se izpolnijo doslovno prelepe besede, sv. pisma: „Consummatus in brevi espUevit tempora muil-ta", kmalu si bil odvzet, a izpolnil si dolgo dobo, kajti dopadljlva je bila Bogu Tlvoja duša. * • Truplo predragega ranjkega je, dva dni ležalo v mrtvaški kapelici pri usmiljenih br>a!tih v Gradcu. Zelo ganljiv je bil od tam sprevod, ki je truplo prepeljal na južni kolodvor v Gradcu; ves kapitelj sekov-ske školije, mnogo drugih graških duhovnikov in o-bilno število graškega prebivalstva se ga je udeležilo. Sprevod je vodil mariborski g. stolni župnik Fr. Moravec ob asistenci gg. dr. A. Medveda In dr, Fr. Lukmana. Dne 10. julija je došlo truplo v Maribor. Ob VA. uri popoldne je bilo prepeljano Iz južnega kolodvora v kapiteljsko hišo. Od tam so prenesli zemeljske ostanke v stolno cerkev; sprievod je vodil prev-zvišeni knez in škof Nj, Ekscelenoa dr. M. Napotnik, ki je opravil tudi v stolnici mrtvaške molitve za pokojnika, Iz stolnice se je pod vodstvom g. ravnatelja dr. Mateka vršil pogreb na novo osrednje pokopališče na Tezni. Dolga je pot na osrednje pokopališče, a ni se je zbala ogromna množica zvestih prijateljev in častilcev, ki so hoteli spremiti; velečislanega g. kanonika k hladnemu grobu. Bilo je slišati mnogo glasnega ihtenja in videti mnogo solz — znamenje neomajen© ljubezni do pokojnika,. Tam blizu križa na novem pokopališču počiva on, ki smo ga vsi ljiibili in spoštovali; spomin njegov In visoko priznanje njegovih vrlin in dobrih del pa ostane vedno med nami. Uradno določene cene za novo žito. Z Dunaja se dine 13. julija uraidno poroča: V državnem zakoniku in uradni „(Wiener Zeit." se je planes objavila naredba, po kateri se določijo cene, 'po Katerih se bo novo žito prevzemalo (nakupovalo). Cene, tki bodo imele svojo veljavo do žetve leta 1016, bodo sledeče: za pšenico in piro 34 K, za rž 28 K, za ječmen, ki se rajbi v pivovarnah 28 K, za drugi (krmilni) ječmen 26 K, za oves 26 K. Cene za semensko žito se bodo s posebno odredbo uravnale. Akio se pšenica odlvzame po vojno-žitnem prometnem zavodu, njegovem pooblaščencu ali, od zavoda najetem mlinu ali skladišču pred 16. septembrom 1915, rž pred 16. avgustom 1915 in oves preü L oktobrom, se bo k gorej določenim cenam dal pridatek, kateri bo znašal pri 100 kg: 1. pri pšenici v času dc 31. julija 1915 4 K, do 15. avgusta 3 K, do 31. avgusta, 2 K in do 15. septembra 1 K; 2. uri rži do SI. julija 2 K, do 15. avgusta 1 K; 3. pri ovsu do 15. sept. 1 K. Cene, pod katerimi se žito prevzame, veljajo od postaje, kjer se isto naklada. Stroške naklaJdanja, vožnje do določene postaje, milina ali Skladišča mora trpeti prodjajalec (lasitnik žita). V 1> a . Jožef Gernčeo pri domobranskem pešpolku št. ... se je dne il7. avgusta 1914 odpeljal iz Maribora na severno bojišče. Dto 20. junija ni bilo nobenega pisma od njega. Dne 20. junija pa je prišel mrtvaški list, ki pravi, da je že dne 9. septembra 1914 pri Grodeku padel. Bil je v okolici največji in najmočnejši mladenič, star 2(6 let Bil je priden in miroljuben. Bog mu bodi milostljiv. [Naj mu bo tuja žemljica lahka! * Sv. Rupert v Slov. goricah. Iz ruskega ujetništva se je po devetih mescih oglasil Feliks Doki in piše svoji ženi, da je popolnoma zdrav in se nanaja v mestu Skotovo, Pismo je datirano od dne 26. februarja in je došlo v roke njegovi ženi dne 1. junija. * Sv. Andraž v Slov. gor. Dne 15. sušca t. 1. je šel 201etni mladenič Ignacij Zorko, sin Petra Zorko, posestnikla v Drebetincih, kot novinec-črnovojnik k vojakom. Prideljen je bil k pešpolku št. 58. Dne 29. maja je prišel pred Przemysl v Galiciji v bitko. Ignacij je bil priden, pošten, delaven, ponižen in prijazen fant, za/to ga je tudi vse spakovalo in ljubilo. Pisal je večkrat domov stari Sem in drugim, vselej je pristavil: „Zadnji pozdrav!" Dne 4. junija je pisa zadnjikrat. Dne 27i. junija m. m. pa so njegovi stari- ši dobili iz severnega bojišča žalostno poročilo, ki ga je pisal tovariš Jakob Friedauer dne 8. junija, Ua je sin Ignacij Zorko po zavzetju Przemysla pri prodiranju v rojnih vrstah od sovražne krogle v glavo zadet se mrtev zgrudil. Blagi sin domovine! Daroval si v najlepšem ovetu mladosti svojo blago kri in življenje na bojnem polju za cesarja in domovino. Padli je rad prejemal sv. zakramente in tudi pisal: „Cesarsko zapoved moramo izpolniti ter dati cesarju, kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega, pripravljen sem dati življenje za cesarja in domovino. Sicer pa naj bo, kakor bo božja volja," In umrl je na bojišču časti in slave. Naj v miru počiva, duša pa naj sveti raj užL va! * Ljutomer. Vprašajo nas: Kdo bo moral žito, ki ga kupi vojno-žitni prometni zavod, oziroma njegovi komisijonarji, voziti v določena skladišča? Kmetje nimajo večkrat potrebne živine in večkrat tudi ne časa. Odgovor: "Žito si bo moral spraviti glasom pravil za podružnice žitnih zavodov komisijonar oziroma prometni zavod sam. Ako kmet pelje, lahko zahteva od komisarja odškodnino. * Sv. Tomaž pri Ormožu. Velika nesrleča se je zgodila dne 12. junija zvečer. Marija Simonič je po svojih večernih opravkih pisala svojemu možu na boj-no polje, pisala je do 12« ure ponoči in se potem podala k počitku. K nesreči pa je dj,ala svetilko na peč, kjer se je užgala in razpočilal- Petrolej se je vnel in se razškropil na vse strani, Užgala se je postelj, ki je bila poleg pečt. V postelji sta spala 2 triletna otroka, katerima se je obleka užgala. Mati je hitela branit otroka in se je pri tem tudi njej vnela obleka tako, da ji je vsa zgorela. Ko je vse pogasila, je klicala sosede na pomoč. Ko so prišli sosedje, so jo našli sedeti ob pragu čisto obžgano in brez obleke. Na rokah je držala triletnega sinčka. Oba sta bila grozno opečena. Spravili so jo hitro v drugo postelj in hiteli po duhovnika. Bila je sprevlidena s sv. zakramenti ob 4. uri zjutraj, Vedno je klicala: Jlezus, Marija, na pomoč! Rekla je tudi: „10 ljubi in zlati mož! Ne bova se videla nikoli več na tem svetu." Najmanj-šega otroka je izročila svoji sestri. Umrla je dne 13. junija ob 8. uri, in sicer pri popolni zaivesti. Cez "dva dni po njeni smrti je unirff fuldi otrok v grozni k bolečinah. Klical je mater na pomoč, naj bi mu dala piti. Pa mati je bila na mrtvaškem odru, oče pa od cele grozne nesreče nič ne ve, ker je na italijanskem bojišču. Otroci so bili izročeni v roke dobrih sosedov. Ta dogodek je bil grozen in žalosten. Vsakega človeka, kateri je videl in slišal o tem strašnem prizoru, je groza pretresla. Blagi materi in otrokom želimo mirno spanje in vstajenje nad zvezdami. Tebi pa, dobri mož. dal Bog tolažbo in moč, da boš mogel prenesti to grozno novico. 11 Ptujski okraj. Vprašajo nas: Novo žito bi rad dal v mlin. Ker pa je vse žito zaplenjeno, si ne vem pomlagati. Kaj naj storim? Odgovor: Najprej vam moramo očitati, da zadnjega „Gospodarja" niste pozorno brali. Tam notri stoji, da med drugim tudi žito, ki se potrebuje za preživljanje družine, vštevši tiste delavce in nastavljence, ki jim gre prosta hrana ali kalerim se plačuje z žitom, mlinskimi izdelki, in krušno moko, ni zaseženo. In sicer smete od 1. julija do 1. septembra na dan za vsako osebo,, Id ima opravilo pri žetvi ali setivi, 500 gramov žita ali 400 gr. moke, za vsako drugo osebo, ki je pri težkem delu, 400 gramov žita, oziroma 320 gramov moke, uporabiti. Za eno osebo smete torej dati sedaj (do 1. septembra) na mlin ,30 kg žita, za dve osebi 60 kg itd. * Prvenci pri Ptuju. Mirno in v zastopnosti sta živela dva brata — stara samca — jOžef in Filip PukšiČ, in ravno tako jih je tudi smrt pobrala — Jožefa dne 5. julija in Filipa dne 8. julija, tako, da bosta tudi drug poleg drugega na mirodvoru počivala. Naj jima bo zemlja lahka! * Sv. Marko niže Ptuja. Naš prijatelj Tomaž Giažar nam piše 27. junija: Na severnem bojišču je padel dne 12. junija blizu1 Dinjestra slovenski junak Marko Janžekovič3 četovodja 4. stotnije 87. pešpolka, doma iz 'Stojnc pri Sv. Maricu niže Ptuja. Bil je že od začetka v vojni in se je udeležil vseh bojev, v katerih se je bojeval 87. pešpolk, ter je bil odlikovan s srebrno iirabrostno svetinjo. Bil je mirna, blaga duša, zato so ga spoštovali in ljubili podložni, katerih ni nikoli mučil. Krogla mu je šla skozi trebuh. Janže-kovič je bil svoj čas 4 leta n|a sadjarski in vinarski šoli v Mariboru, Dragi Marko, počivaj v miru dileč od valov zielene Drave in duša, tvoja naj uživa zasluženi pokoj nad zvezdami! * Sv. Lovrenc na Dravskem polju« Naša Dekliški Zveza je Imela dne 27. junija svoj shod. Članice Dekliške Zveze so u-prjzoriLe v čast presv. Srcu Jezusovemu ganljiv prizor, ki je bil prav, primeren sedanjemu vojskinemu času. Presv. Srce Jezusovo bi nam naj izprosilo kmalu zaželjeni mir. Nato je govorila predsednica, deklamirale pa so članice Marija Predikaka in Tereziji Valentan. Tudi pevke niso hotele zaostati. Da je bila sla-vnost lepša, so nam zapele par mičnih pesmi. Gospod duhovni voditelj se je potem zahvalil za prireditev in nam dal mnogo potrebnih in koristnih naukov. Dasiravno we delovanje naše Dekliške Zveze ovira na vseh krajih, vendar hočemo mladenk|6 o-sitati vsaj v duhu njene zveste Članice in ko bodo prišli zopet boljši časi, s podvojeno močjo delovati za blagor naše domovine. * Majšperg. Dne 7. julija smo nesli k večnemu počitku Jakoba Sagadina ¡na Sesteržah. Bil je sicer tih in ponižen, a kadar se je šlo za katoliš*o-narod-no stvar, takrat je stal kakior skala v morju za svoje katoliško-niarodno prepričanje že v čaisu, ko smo Slovenci na narodnem polju 6e ledino orali* Za to svoje prepričanje je delal veliko let kot ud občinskega in drugih zastopov. V tem duhu je vzgojil svojega sina, ki sedaj njegovo delo nadaljuje; v tem duhu je deloval tudi njegov prezgodaj umrli zet Simon Mesarič. Pokoj tedaj in blag spomin njemu, nam pa dal Bog obilo takih mož, ki bi jih tako zelo potrebovali! * Pragersko. Na postaji Pragetrsko je bil povo* žen ogrski sprevodnik Verebely. Lokomotiva mu je odtrgala obe nogi; umrl je kmalu po nesreči. * 2alec. Vposlalo se nam je vprašanje: Prijatelj hoče od mene kupiti gozd. Da bi bilo pristojbine zanj manjše, me nagovarja, naj mu gozd prodam za par sto kron, drugo svoto, ki gre v tisoče, pa mi da za drevesa v gozdu. Kaj naj storim? Odgovor: To bi bila goljufija, zaradi kamere bi bili tudi kaznovani, ako se zanjo izve. Ako si nočete obtežiti vesti, da ste goljuf, idite pošteno pot ter storite, kar je prav pred Bogom in pred ljudmi. Pozdravljeni! * Braslovče. Občinski lov v Braslo.čah se, kakor poroča „Slov. Narod", vsled smrti najemi i k a odda na javni dražbi dne 20. julija (ob 10, uri dopoldne v občinski pisarni v Braslovča.) zla doto do 30. junija 1918. * Kostrivnica. Umrla je dne 14. junija v deželni bolnici v Ljubljani po dolgi mučni bolezni, previ-dena s 9v. zakramenti, gdč. Amalija Podpečan, učiteljica na tukajšnji Šoli. N. v m. p.! * Prevorje. Prejšnji teden smo pokopali na Pre-vorju posestnika Grahar Jožefa, Rojen 1. 1841 v St. Pavlu v Savinjski dolini preselil se je pred 8. leti s svojo družino k nam na Prevorje, kjer si je kot zna-čajen mož pridobil srca vseh, ki so ž njim občevali. Bil je odločen in zaveden katoličan in narodnjak, ki svojega versko-narodnega prepričanja nikdar ni zatajil, temveč ga je očitno kazal posebno za časa volitev, ko ni le sam izvrševal svoje narodne dolžnosti, marveč, kakor izvemo, tudi druge navduševal in pridobil za pristaše krščansko-marodne stranke. Svoje navdušenje in prepričanje je zajemal iz dobrih knjig in časnikov. Bil je ud Mohorjeve družbe 45 let, „Slovenskega Gospodarja" pa je imel vedno naročenega, odkar je začel list izhajati. Zanimivo je bilo poslušati, kadar je svežega spomina pripovedoval, kako je med svetom; prepotoval je poleg slovenskih pokrajin tudi Tirolsko, severno Italijo, Hrvatsko, Bosno, Dostikrat je proti nasprotnikom uspešno branil verske in narodne pravice. Bodi mu prevorska zemlja lahka! Zadnja poročila došla v četrtek, 15. julija. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Uradno se razglaša: Dunaj, 14. julija. Rusko bojišče. Splošni položaj je nespremenjen. Italijansko bojišče. Razven artilerijskih bojev in manjših prask se ni na južno-zahodnem bojišču pripetilo nič bistvenega. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, podmaršaJ. Našifsestrelili francoski zrako-5Pi plov. Iz Budimpešte se poroča, da so pri Novem Sadu ob Donavi naši vojaki sestrelili francoski zrakoplov, ki je priplul iz Srbije, Zrakoplovca so naši u-jeli. Avstrija svari Ameriko. Severoameriški dobičkaželjni I tovarnarji orožja in streliva pošiljajo zadnji čas pod tiho zaščito svoje vlade velike množine orožja in streliva našim sovražnikom: Franciji, Angliji, Rusiji in Italiji. Nemčija je že pred časom na prijazni način opozorila vlado Severne Amerike, da pošiljanje takih predmetov našim sovražnikom ne odgovarja proglašeni nepristra-nosti Združenih držatf Severne Amerike. Ker še !A-merikanci kljub temu opominu dan za dnevom pošiljajo svoje strelivo in orožje v Evropo in s tem ojažu-jejo naše sovražnike, je dne 14. julija naš zunanji minister izročil poslaniku Združenih držav na: Dunaju spomenico, v kateri naša vlada prijateljsko opozarja Severno Ameriko, da početje ameriških tovarnarjev ne odgovarja obljubljeni nepristranosti Severne Amerike in naj potrebno ukjrene, da se nepristranost ne bo več kršila. Uspehi Nemcev v Argonih. V Argonih ,(v severno-izhodni Franciji) so Nemci zadnje dni z napadi zavzeli francosko črto y širo-kosti 1000 metrov. Pri rneistu Bourenvulles so nemške čete zavzele francosko višinsko postojanko v široko-sti enega kilometra in v dolgosti treh kilometrov. — Zavzele so tudi vjažno vti&ino Fille Morte. — Ujetih je bilo neranjenih 2581 Francozov, 51 častnikov ter 400 ranjenih Francozov, več topov in nekaj strojnih pušk. „Sin, na Boga 1 nikdar j negjpo- zabi". Franc Be&in, gozdarski prakt.kant v Oplotnici, ki se je boril kot vojak lovskega bataljona Bt..... na severnem bojišču, nam piše: Spominjam se, ko sem pred tremi mesci dal dragim starišem slovo, kako so mi mati nekako s povz-dignjenim gBasom rekli: „S in, na Boga ne po. žabi!" Se sedaj slišim ta glas in ta glas sem sli-gal tudi v vojski, ko so topovi grmeli in krogle Švigale. In ta glas mi je bil povod, da nise|m n,a Boga nikoli pozabil. Prepričan sem, da bi mogočo že davno ležal v gališki zemlji, ko bi ne bil pod božjim varstvom. Vsako jutro priporočim se božjemu varstvu in potem grem neustrašeno v boj. Tako sem šel v borbo tudi dne 13. junija, ko je imel naš bataljon na drugi strani reke Dnjestr strahovit boj. Že prejšnja dva dneva smo imeli spopade s sovražnikom, toda skoro odločilen dan za naš bataljon je bil 13. junij. iSolnce je ravno izhajalo, ko smo dobili povelje za napad na sovražnika. Nasadili smo bajonete tor smo šli v rojni vrsti naravnost proti sovražniku. "Rusi so začeli na nas streljati, da so padale krogle kot toča. Toda mi ne zmeneč se za to, smo drveli naprej. Med potjo je seveda tu in tam padel kakšen vojak, toda mi smo šli vedno naprej. Skrčili smo se, da smo napravili manjšo skupino in tako so ruske svinčenke žvižgale nad našimi glavami. Na dvajset korakov pred sovražnikom smo popadali na tla in sedaj smo začeli tudi mi streljati. Ta čas je začelo tako grmeti iz topov in pušk, kot bi se svet podiral. Naš voj je ležal v žitu in tako smo bili vsaj nekoliko kriti. Na moji desni strani je bil vojak zadet v desni laket. Prosil me je za božjo voljo, naj ga obvežem, ■ Imel je že grozno rano od dum-dum-krogle. Z veseljem sem storil to delo usmiljenja, dasiravno sem Ml sam v veliki nevarnosti. Ravno ta čas, ko sem ga obvezoval, zadene krogla vojaka na moji levi shrani. Zakričal je: Jezus, Jezus, zatrepetal z nogami, stisnil zobe, zaobrnil oči in bil je — mrlič. Kam je bil zadet, ne vem. V tem pride povelje „hura." in mi, zvesti prisegi, smo vstali in naskočili sovražnika. To je bilo klanje! In čudo! Se le sedaj smo vL deli, da je Rusov mnogo več kot nas. Pride povelje „nazaj !■" in mi, kolikor nas je ostalo, smo s krvavimi bajoneti sledili našim predpostavljenim. In ravno sedaj se je pokazalo, da, kadar je silanajveč-j a , j e b o ž j a p o m o Č n a j b 1 i ž j a. Prišlo nam je na pomoč nekaj rezerve in mi smo se z isto obrnili ter tako srečno pregnali sovražnika. Ko so Rusi odšli, smo videli, koliko izgub so imeli. Vse polno mrli-čev je ležalo maokrog. In tako je minil ta nesrečni dan, ki je zahteval toliko človeških žrtev. O, kako se moram zahvaliti Bogu, da sem odnesel zdravo kožo. Glasu materinega pa: „S i n , n a Boga nikdar ne pozabi!" se hočem vedno držati. O priložnosti Vam zopet pišem. Naš bataljon je sedaj prestavljen na južno bojišče. Kako sem bil rešen ruskega ujetništva. Ivan Ulčnik, doma iz Draževasi pri Konjicah, piše s severnega bojišča: Nekoč grem na patruljo kakih sto korakov od sovražnika. Pred seboj zapazim, ko sem vodil patruljo, ob 1. uri ponoči nekaj migljati. Takoj namignem tovarišem, naj dobro pazijo, ako se nam začne sovraž-niK približevati. Rusi takoj zginejo pod sneg. Jaz za-povem „Naprej!" Toda prišli smo do vode, ki je pa bila nekoliko zamrznjena. Mi jo udarimo kar Čez in začnemo „jurišati" nad sovražnika. Bilo je pa sovražnika mnogo več kot nas. Mislil sem, da smo vsi izgubljeni. Toda slovenska kri ne omaga! Pobili smo ji»l in tako premagali mnogo večjo rusko četo. Kar i h nismo z bajoneti prebodli, smo jih s puškinimi kopiti potolkli. Le malo jih je zdravih pete odneslo. Vzeli smo jim tudi eno strojno puško in mnogo streliva. Ta boj je trajal eno uro. Od naše patrulje so bili hvala Bogu samo 3 ranjeni, 2 težko in '1 lahko. Po tem boju smo bili slovesno pohvaljeni od g. majorja in jaz sem dobil lirabrostno svetinjo. Tlako in enako je tukaj večkrat. Pozneje je bil naš oddelek prestavljen iz Karpatov v Izhodno Galicijo. Dne 3. junija t. 1. smo bili v hudem boju pri reki Prut. Dobili smo povelje, so-vraga pognati čez reko, katera je bila jako velika, V tem boju sem bil dva dni, potem sem bil ranjen v levo nogo in sem obležal. Tačas so se morali naši nekoliko umakniti. Jaz pa sem ostal med mrtvimi tovariši. Takoj pridejo ruski vojaki In ko vidijo, da še živim, pomeri hitro eden, da bi me ustrelil, toda jaz maham z belo cunjo v znamenje, da se udam. Nato mi je pnzanesel. Ko pridejo do mene, vzamejo mi vse, kar som imel, ter mi obvežejo rano. Ker nisem mogel hoditi, so mo pustili in šli naprej. Seveda sem mislil, da sem že ruski ujetnik, toda Bog je hotel drugače. Kmalu so je bojna sreča zopet obrnila in pridrveli so zopet Rusi mimo In kar naprej, naši pa za njimi. Bil sem rešen. Kako se je dalje godilo, ne vem, ker sem so kmalu potem odpeljal v bolnišnico. Upam, da bom kmalu zopet ozdravel in šel nazaj na bojišče branit svojo ljubo domovino, ne proti Rjusu, ampak proti ošabnemu Italijanu. Gotovo bo tudi on dobil svojo plačilo. [Pogrešane družine in osebe s Primorskega. Mnogo družin z Goriškega, Tržaškega in Istre, t6 so radi vojnih dogodkov morale zapustiti svojo domačijo, se je razgu-bilo na vse strani. Mnogo mož ne ve, kje se nahajajo gene z o-troci z drugimi sorodniki in nasprotno. Da razpršene slovenske družine dobijo zopet medsebojni stik, objavljamo sedanjo stanovia-Ušče naslednjih Slovencev iz Primorske: 1. Karol Medv>ešček, prej stanoval v Gorici v hiši Katoliškega društva, Via Piacuta št. 18-11, ne ve, kje se nahaja žena Katarina, 2 sinova in 2 hčerki. Karol Med,vešček je sedaj pri pešpolku štev. 97, 1. nadomestna stotnija, Stročja vas pri Ljutomeru. 2. Anton Pregelj, vojak 97. pešpolka, 2. nadomešča stotnija, na Cvenu pri Ljutomeru, doma iz Kormina, ne ve za ženo Trezo Pregelj in 7 otrok. 3. Ivan S i v e c, vojak 97. pešpolka, 2. nadomestna, stotnija, na Cvenu pri Ljutomeru, doma iz vasi Svina pri Tolminu, ne ve, kje se nahaja njegova žena Katarina Sivec in 4 otroci. 4. Martin J a k o p e c, bivši c. kr. čuvaj v p. v Gorici, stanuje sedaj s svojo družino V trgu Sv. Trojica v Slov. goric, štev. 17. 5. Franc Ličen, četovodja v rezervi pri 18. delavski stotniji v Babincih pri Ljutomeru, poprej stanoval v Gorici, ulica Silvio Pellico št. 4, ne ve, kje se nahaja sedaj njegova družina. 6. Pr. J e j č i č od istega vojaškega oddelka v Babincih, poprej stanoval v Gorici, Via Cipresi, tudi ne ve za svojo družino. 7. V Ljutomera v umetnem mlinu g. Kranjca se nahajajo kot vojaki 97. pešpolka, 1. nadomestne stotnije, sledeči goriški Slovenci, ki ne vedo, kje se nahajajo njih družine: Martin Medvešček in Avgust Stanič iz Kanala, Jožef V u g a in Prane B 1 a ž i č iz Morskega pri Kanalu ter Alojzij Medvešček iz KreStenice pri Kanalu. 8. V Cezanjevcih pri Ljutomeru se kot vojaki 97. pešpolka, 1. nadomestne stotnije, nahajajo sledeči slovenski rojaki iz Goriškega : Andrej Vodopivec, Leopold R o v t a r in Jož. P o d-gornik, vsi trije iz Komenj na Vipavskem; Ivan Braitina, Alojz B r a t i n a, Ivan K r a v o s in Ivan Baje, rvsi iz Skrilj na Vipavskem; Filip Mokovec iz Kromberga pri Gorici; Mihael Tomšič iz Solkana pri Gorici; Franc C r m e I j iz Vrto-vine na Vipavskem; Ignacij J e r š e iz Ajdovščine; Jan. Medvešček iz Kanala; Janez Podgornik iz Vrtovine; bratje Franc, Peter in Anton Podberšček iz občine Deskle; Martin Sovič iz Kanala (Gorenjavas); Ciril Medvešček iz Kanala (Krestenica). 9. Matevž Breziger, vojak 97. pešpolka, 1. nadomestna stotnija, v Stročji vasi pri Ljutomeru, ne ve za svojo rodbino (9 članov), M je stanovala v Gorici, Via Orzini št. 44. 10. Anton Paulini iz da Valle v Istri, okrožje Pola, služi sedaj pri pešpolku štev. 9, 2. nadomestni stotniji, v Krapju pri Ljutomeru in ne ve, kje se nahaja njegova družina (oče je Ivan Paulini). 11. Izidor C e 1 s o Iz Podgore pri Gorici, služi sedaj pri 97. pešpolku, 6. nadounestna stotnija, 11. oddelek vojaških delavcev v Lukavcih pri Ljutomeru, ne ve za svojo družino. Zdi se mu. da je žena Irena s 3 otroci bila nekaj časa v Lipnid. 12. Anton Pastrovichio iz da Vale v Istri, okrožje Pola, sin Simona Pastrovichio, služi sedaj pri 97. pešpolku, 2. nadomestna stotnija v Krapju pri Ljutomeru, ne ve, kje se nahaja njegova družina s 6 otroci. 13. Blaž B r u m a t, doma iz župnije Farra ob Soči, sedaj pri 97. pešpolku, 7. oddelku vojaških delavcev, vojna pošta štev. 91, ne ve, kje se nahaja sedaj njegova družina, to ie žena Lucija z 2 otrokoma. 14. Mihael G o d e n a, doma iz del Paese 'v okrožju Rovinj v Istri, sedaj pri 97. pešpolku, 2. nadomestni stotniji. na Krapju pri Ljutomeru, ne ve, kje se sedaj nahaja njegova družina. 15. Peter M; a r a n g o n, doma iz Koprive pri Kormlnu, sedaj pri domobranskem pešpolku štev. 27, 7. stotniji, pri Siv. Miklavžu pri Hočah, ne ve, ali je njegova družina v Avstriji, ali ne. • * Pogrešajo se: Ignacij Gradišnik se že od 4. sept. 1914 ni nič več oglasil. Prideljen je bil poljskemu lovskemu bataljonu, 1. maršstotniji (pozneje 6. maršpolk), vojna pošta št. 32. Odgovor prosi žena Marija Gradišnik v Guštaniu na Koroškem. — Ludovik Kikek, pešpolk štev. 36, že od 4. avgusta 1914 ni nobenega glasu od njega. Če kdo kaj ve, naj naznani Mariji Vu-tolen, Orehova vas hiš. štev. 32, pošta Slivnica pri Mariboru. — Franc Riihtarič, poljski lovski bataljon štev,. 20, je dne 25. januarja zadnjikrat, pisal. Če kdo kaj ve, naj naznani Francu Rihtarič, Stojnci, Ptuj. * Prihodnja petkova „Straža" bo zopet prinesla obširar seznara padlih, ranjenih in ujetih vojakov naših domačih polkov „Straža" stane celo leto 10 K, pol leta 5 K. četrt leta K 2.50. -Naslov: Upravništvo lista „Straža". Maribor. Mesto venca na grob f g. kanonika Kavčiča so darovali za Dijaško kuhinjo v Mariboru gg.: stolni župnik Fr. Moravec 10 K, dekan Josip Čižek 50 K, divizijski župnik Alojzij Čižek 20 K, profesor Ivan Vreže 10 K, profesor dr. Anton Medved 10 K In profesor dr. Fr. Lukman 10 K. i Dijaška kuhinja v Ptujn. V minulem šolskem letu so darovali »8 to kuhinjo: ¡-'00 K deželni odbor štajeraki; 40*"' K okrajnni zastop ptuj gki; 200 K Hranilno in posojilno dmštvo v Ptuju; 40 K Posojilnica v Gornji Radgoni; po 20 K: dr. Ivan Fermevc, odvetnik, Jon Fleck. proši, dr. T. Horvat, odvetnik, dr Fr. Jurtela, odvetnik, Posojilnica v Franu in Okrajna posojilnica v Ormoža; 16 K Fr. Toplak, c kr. darčni upravitelj v. p , 15 K Janez Možina. nadučitelj v. p., med temi 10 K mesto venca cagrob umrlemu proita Flecku; 12 K prof. Anton Kolarič; p11 10 K: Vi ' Janžekovič. i,upnik v Svečin1. dr. Ivan Klasinc, odvetnik t Gradcu, Pr. Naatran, c. kr vojni karat, Ferd Pšnnd.r, župnik pri Sv. Bolfenka, Al. Seniar, trgovec; 9 K gospa M. Znpančič, veleposestnica; po 8 K- Kazimir Bratkovič. e. kr. notar, Ladigl. Jeric, c. kr. davčni rfi-cijal, Ant J ar ca, c. kr komerc. svetnik, dr. Jos. Komljanec. prof., Fr. Lenart, trgovec, dr. B. Stuhec, okrajni zdravnik, Zorko Melhior kaplan na Hajdina; 6 K Toman J »ter, župnik n* Hajdinn; po 5 K: Kajnih Valentin, učitelj, Oton Ploj, c kr. notar v Čnumlju; po 4 K: Benkovič Al., mag. pkarm., Kiaver Meško, župnik pri Mariji ob Žili, gospodična Muršec Zala Žmahar, c. kr. sodni uradnik; po 2 K: Miha Brenčič, ve leposestnik na Rogoznici, dr. Gaber, c. kr. sodnik, ni Fr. Koser, po sestnik v Juršiucih. Društveni odbor se t sem p. n. gg. iskreno zahvaljuje, pro«eč j'h tndi zanaprel bla^ohot^» niV!rnjprn»f'. * Naročnikom In prijateljem „Slov. Gospodarja"! V Avstriji je v vojskinem času mnogo listov prenehalo ali pa jih je oblast ustavila. Naš „Slovenski Gospodar" pa kljub raznim težkočam redno izhaja in oblvešča svoje čita-teije o novicah, ki so gode v ožji domovini, na bojiščih in po širnem svetu. Izdajanje lista je zdaj združeno z velikimi stroški. Radi tega se obrača upravništvo do naročnikov, da naj blagovolijo kolikor le mogoče, naročnino pravočasno poravnati. Večje število naročnikov nam dolguje naročnino še za nazaj. Da se jim list ne ustavi, jih prosimo, naj v kratkem dolžno naročnino poravnajo. Istotako pa prosimo tudi vse naročnike, ki jim je s 1. julijem naročnini potekla, da isto čimprej obnovijo. Ob tej priliki vabimo zopet vse tiste, ki še niso naročeni na „Slovenskega Gospodarja", da si ga naroče. Po nekaterih župnijah je Se dosti hiš, kjar še „Slovenski Gospodar" nI udomačen. Prijatelji lista, skrbite, da se bodo tudi to hišo naročile na naše ljudeko glasilo. In naši vojaki! S kakim veseljem ¡3-tajo vojaki na bojišču, v strelskih jarkih In tudi v vojašnicah v domovini naš list. Neštevilno pisem smo že dobili, k^er naši brambovci prosijo za „Slovenskega Gospodarja-" Rodoljubi, sorodniki In vsi, ki imate kakega svojoa med vojaki, naročite jim naš list, ki jim bo v dežju sovražnih krogel in težavah vojaškega stanu mnogokrat najboljša u-teha. — „Slovenski Gospodar" stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naslov: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja", Maribor. Listnica uredništva. Dopisnikom: Mnogi se kregajo, da takoj ne priobčimo kakega pisma z bojiščia, dopisa, inserata ali kaj takega. O-pozarjamo, da tega ni krivo uredništvo, ampak pisma se zakasnijo na pošti. Iz Celja smo n. pr. dobili včeraj (dne *. julija-pismo, ki je bilo tam oddano dne 28. junija. Pisma rabijo sedaj 5 do 10 dni, predno pridejo na določeni kraj. Torej, le potrpljenje ! — Savinjska dolina: Veseli nas, da Vam vsebina lista itako ugaja. Če imate kaj zanimivtih pisem z italijanskega bojišča, le pošljite nam jih. Pozdrave! — Ljutomer: Drago, tin Novak še živi. Njegov naslov je: K. N., četovodja pri inl. diviz. sanitetnem zavodu št. 28, vojna pošta 73. Loterijske Številke. Gradec, dne 7. julija 1915: 29 57 27 42 11 L*nc, dne 10. julija 1915: 55 80 3<> 49 86 Prijetna stgn?van|e v Mariboru, 10 minut od stolue cerkve se da takoj v najem. Lepo stanovanje z dvema, na željo s tremi sobami in del vrta, po8*bno primerno za penzioniste, tretja soba se da tudi posebej v najem pošteni osebi, ratančneje '"n naslov se izve '"z prijaznosti v Ancen-grubejevi ulici št. 7 na Koroški cesti nasproti št 99 Hiia je na samem stoječa brez drugih strank in otrok. Torej prav mirna. Se lahku ogleda v sak danpopoldne. 492 Vdeva» 44 l6t star, posestnik, išče pridao žensko, katera ima do ima 4000 kron gotorine. Staro od 40 do 50 let. Ponudbe na uredništvo Skv Gosp pod „Sreča". 430 Zaradi bileznl se proda posestvo, ki obstoji iz no»o nasajenega vinograda, njiv, gozda in ssdonosaika, potem hiša s 2 sobotna, klet, go-vejski in svinjski hler, skedenj in se lahko 2 krave in več svinj redi. Posestvo j» zraven farne cerkve in šole, blizu okrajne ceste in bi bilo za kako mlekarno ali trgovino primerno, ker ci blizu nobene trgovine. Posestvo se tndi zameni za kako gostilno. Natanko se izve pri g. S. Čelofiga na Teini št, 14 pri Mariboru. 423 iičem v najeta ali pa kupim dobro gostilno in trgovino na deželi na dobrem prost m. Natanko se izve pri g. S. č»ltfiga n» Teznn št. 14 pri Maribr.ru 454 Dva afior.ca e» sprejmeta stara od 15 do 17 let n «, tri leta. Plače na leto 50 do 100 Kron, stanovanje in hrano, pri gospodu Anton Mar-čič, usnjarija v Siov. Bistrici. 426 Krojsškega u3enca takoj sprejme. Prednost imajo tisti, kateri so izstopili pri moj'trn, ki je šel k vojakom. Jakoc Skaza, krojač Slov. Bistrica. 427 Kaharloa—fiospodlBja vošča nekaj nemščine, ka:ira bi vodila pri majhni družini v Mariboru gospodinjstvo se sprejme s 1. avgustom. S-arejše osel e, ki ne gledajo toliko na plačilo kakor na ugodno življenje v mestu naj se oglasijo pod ,,gospod:'nja" na uredništvo, 416 Zahtevajte gratis in franko moj glavni cenik z 4000 slikami ur, zlatnine in srebr-nine,godbenih, jeklenih, usnjatih, gospodarskih in toiletnih predmetov, orožja etc. Prva tovarna ur Hans Konrad, c.kr. dvomi dobavitelj v Mostu (Brüx) št. 800 (Češko). Nikelnaste Roßkopf-ure K 3 90, 4'20, 5"—, srebrno ure K 8'40, niklaste budilke K 290, dvojne budilke z zvončkom 4 K. - Pošilja po povzetju. Noben risiko. — Zamenjava dovoljena ali denar nazaj. 1-84. Strugarskega pomočnika spiejae t:ikoj g Franc Kokol, Maribor, Viktringhof-ova ulica 9. 434 Motorna koio „Neckarsulm" 254 PH mit Doppeitlberaetzung nnd Lelirlauf, dobro ohranjen brez napak nove gume. Model „912" se radi odhoda k vojakom takoj proda; cena po dogeoru Dav 8 «ravnik, korp k k. Eiseobabn Sichercng. Station»wdch6 Hrastnik. 433 Učenec ae sprejme pri Udrich Jakoba, kolar, 8v Peter v Savin stri dolini. 489 Hiia, blizu cerkve v Studencih pri Mariboru, najemnine na mesec 60 K, z vehkim vrti m drevjem, brajdami, svinjski hlevi, se po lahkem kupu preda a!i zamenja z posestvom na deželi Naslov prodajalca pove u prijaznosti Ms t Knez, Deubler nlic. 9, Studenci pri Mariboru. 483 Trgovski učenec se sprojme v trgovini z mešanim l,lag; m A. Pinter v 8lov. Bistrici Učenec mora obiskovati tukaj trgoiBko šolo, kar je veli tega pomena. 487 Organis? in oerko>nlk, z dobrimi spričevali, prost vojaščine, ter ob ene« tudi pOBojilniški tajnik, ki delnje pri večji posojilnici ter amočen voditi pnsojilniško knjigo vodstvo, ieli spremeniti primerno »lužho. Cenjene ponudbe na uprav ništvo „81ov. Gospodarja" pod „Treznost" štev. 432. Kdo kaj ve? Neka stranka moje župnije išče krstni Jist, domnevano v ptujiki okolici krog leta 1782 rojeaa Katar »e Bišic, katera je pozneje bila v službi grbfa Attemsa injel. 1£61 v Gradcu umrla. Kdtr bi dal podatke, da se ta krstni li.t dobi, bo dobil nagrade 10 K. Poročila na župnijski urad župnija reze Hinterberger, Dunaj XII.,Scbonbrunner-strasse štev. 196. 441 Kavaškl pomočnik in vrl močan učanro se takoj sprejmeta pri g. Franc Plepelec kovaški mojster v Lipnid. 420 KOnrJ izvežbtn specerut, zn ožen obeh deželnih jezik ;v, se takoj Bprejma pri tvrdki Franc Iglič v Ptuju. 419 Organlst se iWe za Bele v.de in 8r. Križ pri Šjstanju. 425 Sprejme se uSeneo za lecetarstvo in en hlapec pri g. Duhek, leče-ar Maribor. _ Sprejme «e 14 letna dekle poštenih starišev kot učenka v trgovino mešanega blega. Naslov pove U prijaznosti Matilda Hode, v Vitanja pri Celja. 412 50°|0 cenejša: Amerikanika itedilna katva, vele aromatična, izdatna in itedilni. 6 kg poskusna vreča 11 K franke po povzetju. Pol kilograma vele-prima najfinrjši 6aj K 2 20 oddaja A. Sapira, i.ksport kava in čaja Galanta 49« Ogrsko. 278 Volno ovčjo, opru o in neoprano kupim vsako množico po najvišji oen! proti takojšnem plačila ter pla&u vožnjo sam. Veletrgovin» R. Stermscki Celje itev. 17 (fttaj«r»ko.) Stran B* J t f { 4 ,SLOVENSKI GOSPODAR.« 15. julija 1916. i'iá-iéi^J t. - , Varujte se ponaredb, ki ni s j „FLORIAN" in zdravju ne koristijo! Kdor viiva, Zabi težav; Danes vesal je, Jutri bo zdrav! Nasio-f sa naročila: „FLORIAN". LiHbligK* se dobi samo "V PRVI GOBENJSKI RAZPOKILJAI.IMCI IVAN SAVNIK, KRANJ, Gorenjsko. 65, 6Vs, 70, 7, 75, 7VŽ, 80 8 ctm pesti Gorenjska kOfa Stane samo kron 2-—, i5'20, 240, 260, za katero se garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu pošlje poštnine prosto! 223 Zahtevajte krasni ilustrovani cenik zastonj! Tvrdki Milan Hočevar Celje «§t»s?ni trg št. 10» tik f«mi ¡Svetovna viijt^a dok:zuje jasno, da Basno oni za more prenašati skoraj nečloveške n!pore, ki ostane trezen. Zato zahtevajte v vsaki goetilni kot pijačo izvrstne ljutomerske pokalloe. Fedor Kukovec, tvoruica pokalic in sotiavice, Ljutomer. 311 Cerkcvnik In organist — rek, d.lec iščem stalne službe. Naslov v uprav-ništvn pod štev. 435. Kupim milo posestvo na Štajerskem, ki ni pre?eč oddaljeno od farne cerkce in se la .ko redi rna ali dve kravi. Ponudbe s ceno naj se pošljejo na Biumer Nežo, Št. Pavel pri Preboldu, katera iz prijaznosti pove naslov 48S ifniadgHitežtigiflifapsBli Mopt-vrSI. Po 14 dnevni posknftnJS h» m a »e jeif tega, mabšt m teliiii m itnBMM AAi * mx« MtoM* totee m »d mi»**, te to* ta» k*, tM aii «• mdr j» m- vrcieiena pred prevdifci n»»et«tti pene«, ok- lo$ej«fc«»togt KÜck ter j*.....»mi« te z enia plati— m vantvo aefor prah Hm se vei p« krovi P* tetai pKiokatep HKlem r»dt «w te véate* fafcnga tek» pri vukh te m&ciii tetamiok V» torej, te to me ne waiwjitt ■ sBfaámt arui, ki m éofcüo v tFynvtoah V««k ai Mj bree Mv«knM«tí, te M trpet kake n. - V«8k m* Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiv» kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni Posebno priporočam od predanča očiščeno: Domače sli korijsk© dtfeM«?i aem@, potem Lucemer sil Isikarnaf za enkrat kositi, Esparsef, takozvans večna detelja, Travlno seme za mokre in suha travnike, Korenievo seme, RilftkelllOVO rep® p rndeSo dolgovalo, rcmonc dolgo in okrcalo vato, Svinjsko saisio. Vseh vrat semena sa vrte, kakor tudi fgfjje in f^tpife aa vinograde Obilnega obiska pričakujoč biležim j velaspoštovsnjeia rta H. Hočevar Glavni trg št. 10, tik farne e©rkr@ trgovina ipeeerils^g« Opravilna številka: E 479/15 i poziv l napeli Na predlog zahtevajoče stranke Andreja in Jere Potočnik, pos. v Slukih po dr. Ivanu Fermevc, odvetniku v Ptuj i bo dne 10. avgusta 1915 predp. ob 9. uri, pri tem sodišču, v izbi štev. 2 na podstavi ob enem odobrenih pogojev dražba sledečih nepri mičnin: Dve hiši, št. 2 in št. 35, z dvojnim gospodarskim poslopjem, pašnik, vinograd, njive, sadonosnik in gozd v skupni izmeri 2 ha 8 6 a, 95 m2 v Novi-vasi (Neudoif) vi. št. 2. Cenilna vrednost 5386 E 66 h, najmanjši ponudek 3591 K 10 h. C. kr. okrajna sodnija Ptuj cdd. IV, dne 3. julija 1915. 431 A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi «. S, največja tovarniška zaloge ur, srebrni»« in zlatnine, razpošilja v vse delele. - Specialist za boljše utre. Velika svota denarja se zamore naključiti vsakomur, ki postsne naš*naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja:" ijgjgj §j§jg| ^ . Srečkovnogzastopstvo 14, Ljubljana.'J Pozor kmetovalci! Preekrbita si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetljična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki ao dobivajo pri domači tvrdki 91 I. RAY NIKAR :-: CELJE Trgovina s Špecerijskim blagom, z barvami In deželami pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih vodi Solidna in točna postrežba. "^fefj Spodnfeštaj. ljudska posojilnica v £? vl^iTI* " iPr0jema'j0 o^ vsakega is «f obrestujejo: navadno po 4'/,•/,, proti trimesečni odpovedi po 4'/«'/». Obresti m prijisajejo k .8.8.1 al.iln^ V iy 1. januarja in 1. julija vsakega let». Hranilne knjižice se sprejemajo kst gotov denar, ne d» bi ie njih obratto vanje kaj prekinite. Za nalaganje po pošti so poŠte* krasila« položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača potejilniea tarna. H^isiink 'e i^SLnom i* sicer: n» vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 5'/S/a, na vknjižbo sploh p« S V»0/», na vknjižbo ia poroštvo jp« k £9%i l^cajtAj VP H*/t»/, in na osebni kredit po 8®/0. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevsame posojilnica t svoje last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilniea brezplačno, stranka plača le kelke. 1 Tt.o#lr>/l M vsako sredo in četrtek od 9. do 12. nre dopoldne in vsako soboto «4 8. do 13. nre dopoldne isvzemii prasnlke. V uradnik arah te ipreieaa UrdUlie III «6 in ifplačaje denar. Pofasnila dalaio 111 Pr*j,laJj® delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. nre popoldne. ^ ffT* Posojilnica Ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike, f^ j Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo) Ljudska hranilnica in posojilniea v Celit reeistrovana zadrupa z neom. zavezo Obrestuje hranilne vloge po II 01 I2 lo od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Dai® posojili na vknjižbo, na ©sebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ur® 2a stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. - Posojilnica daje tudi domače hranilnike. - lastni hiši (Hotal .Pri belem volu') v Celju, Graika cesta 9, l.nads Indajatel} ln naloinik: Katoliško tiskovno drufitvo. Odgovorni urednik: Franjo Zebot. Tlak tlakam« sv. ¡Cirila v Mariboru, A